Poštnina plačana v gotovini.	Cena številki 1 Din.
\cZZZ3 CZZZ>C2Z2=>CZZ2=> CZZ23CZZ20 CZZZD CZZZD CZZZD CZ22D CZZZ3
Tiskarna Balkanyi - D. Lendava
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj posvečen sv. Družini v Slovenskoi krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakost-mi Marijine mladosti.
Cena: na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din , v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din. letno.
Kalendar Srca fezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1936 tudi naročnik. Naročnina se plačuje naprej, konči vsaki mesec sproti.
Duhovne dobrote. Za naročnike Marijinoga lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina
D a ri.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči:
Gerič Matjaš z G. Bistrice 10, Tivadar Štefan, Velika Polana 10, Čerpnjak Gizela iz Trdkove 5, Krauthaker Štefan v Franciji iz Lipovec 10, Ošlaj Treza, Bogojina v zahvalo, ka stvar ozdravila 20, Bunderla Marija, Francija 5, Gjorek Aga, Francija 5, Jakšič Rozina, Francija 10, Vogrinčič Marija, Cankova 10, Hozjan Ana Makotrova, Francija 50, Žižek Marija i Verona iz Francije vsaka 10, Liitar Ana, Nedelica, v zahvalo, ka stvar ozdravila 20, Prša Frančiška, Francija 10, N. Odranci, v zahvalo, ka dete ozdravilo 3, Čeh Matjaš, Nedelica, prosi za pokojne svoje družine 10, arenda za leto 1934. Plej Verona 450, arenda za leto 1934. i 1935. Klekl Jožef 450 - Oča sirot povrni vsem obilno! — Odbor.
Pošta.
Zahvala. Vsem, ki so me za god s svojov liibeznostjov obiskali i se me v molitvah spominali, se iz srca zahvalim. Marija naj Vam povrne liibezen. — Vrednik.
Vesele vtizemske svetke žele vsem naročnikom, iiritelom i dopisnikom — Vredništvo i uprava.
LETO 31._8. APRILA 1935._ŠTEV. 4.
Naročnikom, Marijinim častilcom na znanje.
Naročnikom Marijinoga Lista naznanjamo, da smo z tov številkov združili Marijikin Ograček z Marijinim Listom. Mesto 16 malih strani za mladino, dobi ta osem velkih strani v Mari-jinom Listi. Marijin List bo tak meo vsaki mesec 28 strani z platnicami, to je osem več, kak dozdaj. Cena bo ostala kak dozdaj: na skupni naslov 16 Din., 12 za Marijin List, 4 za Marijikin Ograček; na posamezni naslov 20 Din., za Marijin List 15, za Marijikin Ograček 5 Din. Poleg 28 mesečnih strani pa dobijo naročniki na konci leta brezplačno kalendar Srca Jezušovoga za novo leto, če v tom ostanejo tudi naročniki, kajti za letos so že itak dobili brezplačno kalendar. Če je što že kaj plačao za Marijikin Ograček, se vračuna pri Mar. Listi.
Zakaj se je ta združitev zvršila? Dva zroka sta. Prvi, ar je pretežna večina naročnikov Marijinoga Lista bila naročena tiidi na Marijikin Ograček, za menjšino zato ne moremo delati razlike i si stroške povekšavati. Drugi zrok je pa liibezen do mladine, naj ta v vsakoj družini dobi dobro diiševno hrano, ka de njej samoj v prvoj vrsti, potem pa tudi njenim starišom pa domačim na najvekše veselje i duševni hasek. Dober Bog pa dobi tak vekšo čast, za koj se mi moremo nad vse skrbeti. Teva dva zroka sta tak velikiva, ka jiva vsako srce sprejme, ki liibi Marijo i šče pripomočti k rešitvi mladine. Mi znamo, ka med našim liidstvom ne bo duše, ki 4 Din. ne bi voščila za rešitev mladine i bi zato odstopila od Marijinoga Lista. Mi se viipamo, da bo število naročnikov Marijinoga Lista ešče raslo po toj združitvi, ar mladina leži vsakoj družini najbole na srci.
Od mladine pa pričakujemo, da bo zahvalna za to dobroto, ka v lepom Marijinom Listi dobi častno mesto za rešenje svoje duše, i bo zato rada čtela Marijin List, posebno navuke, ki se bodo pod naslovom »Marijikin Ograček" za njo v njem objavlali.
Š tem smo spunili tudi dvojo želo gospodov, ki nas podpirajo s svojimi lepimi dopisi v M. Listi i v M. Ogračeki i več jezernih naročnikov: 1) da ne povekšamo število mladinskih listov, šterih je že preveč i 2) da naš lepi mladinski list, šteri je meo do 3000 naročnikov i šteroga je mladina tak vroče zlii-bila, našemi narodi na čast ostane v Mar. Listi /) kak spomin. I 2) kak opomin na zahvalnost do dobre Matere Marije za to veliko dobroto, ka njemi je oba lista v velkih duševnih potrebš-činaj sprosila od svojega božega Sina. Ta zahvalnost naj bi se kazala v tom, ka si vsaka hiia Slov. Krajine naroči i pobožno čle Mar. List.
Z tem viipanjom prosim Matere Marije blagoslov na naš povekšani Marijin List i njene naročnike.
trensovci, 1935. marca 25., na god Marijinoga Oznanenja.
KLEKL JOŽEF, duhovnik, vrednik.
Živlenje BI. Device Marije, Matere Bože, Naše
Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica:
Marija z Agrede.)
7. Marija še več trpi od stvorov i stare kače.
Lucifer, velki pozoj i stara kača, je pozorno spre-vajao vsaki čin i delo Marijino. Resan, da je ne mogao biti sve-dok njenoga notrašnjega živlenja, ar njemi je te bio zakriti, ali zato je z vekšov brigov sprevajao njeno zviinešnje delo, ar je njena popunost bila zadostna, da draži gizdo i slabo volo toga staroga, nevoščenoga neprijatela. Čistost i svetost mlade Marije njemi je zadavala vnogo moke. Tanač drži s svojimi peklenskimi duhovi. Spominao je na to, ka po starom odloki edna žena njim stere glavo. Zato je potrebno, da pazijo, poleg vsega napredka, ki se kaže, da ga carstvo krnice dosegne na zemli. Dete rojeno od Ane kaže v nežnoj dobi posebne jakosti. On je pre-gledavao vse njene vežbe i delovanje i to vorno izpitao, ali ne je najšeo, da bi se v letaj, gda se pri drugoj deci opaža svetlost razuma i gda se javlajo prirodna poželenja, pri njoj razvijale klice šatanskoga semena i hudobije. Zato ga je zaskrbelo, ali je ne mogoče to dete odebrano za mater Onoga, ki naj postane človek.
Siimliva njemi je samo ta okolščina, da je ona kak tudi druga deca rojena, vzgojena i podvržena zakonom prirode. Ali poleg vsega toga ona kaže, da postane velika svetnica i da carstvi šatana napravi velko škodo. Zavolo njenih jakosti se je on že zdaj boji bole, kak vse Adamove dece. Ona se protivi vsem njegovim napadom. Vsa njegova gorečnost, štero je po-niicao proti njoj, se je razišla kak dim. Drugi peklenski duhovi so hrabrili Lucifera. Opozorili so ga, da se njemi je posrečilo vkaniti Adama i Evo, ki so bili popunejši, kak Marija, zato njemi nede žmetno, da isto dosegne tudi pri njihovih potomcaj. Ponudili so njemi svojo pripravno pomoč. Nešterni so predlagali,
da se to sveto stvorenje premaga s pomočjov drugih stvorov. Zato naj zazdaj dela na to, da jo zapela v bilo kakši greh ali da jo zvabi v nezaviipanje i dvojnost. Lucifer vzeme najbole skažlive tovariše svojega sprevodništva i začne ž njimi skiišavati Marijo. Čeravno je boža obramba, pod šterov je bila Marija, odkrila napade Lucifera, itak je Previdnost dopustila, da hudi diihovje izlijejo na Marijo svojo hudobo nateliko, nakeliko se je to moglo dogoditi brez greha. Vej kesnej nej bilo bogše niti njenomi sve-tomi Sini. Marija se je znajšla med tujimi, njenoj neizreklivoj čistosti i vzvišenosti dalešnjimi, Satanskimi vplivi. Kak hitro je stara kača opazila Marijino globoko žalost, je dobila novo vupanje; zasleplena z lastivnov gizdov je vervala ta kača, da pripela Devico do zaželenoga obviipa. Nečisti diihovje so navalili na Marijo z novimi napadi malodušja, pa so njoj presedali z groznimi sleparijami. No, vse zobston. Kem več se kreše njena duša po kremeni prave jakosti, tem več isker i plamena dava. Kača je ne poznala zakrite modrosti i pameti Device. Ali itak je občutila pri napadi odpor prek moči. No to jo je ne sagalo, da ne bi napadnola z novov gorečnostjov i hudobnov jalrfostjov. I tak so bili tej napadi komaj močnejši od napora nature, ki napada trdo steno, kak mramor. Ta izkušnja je bila nečistomi diihi neznosna, zato se je odločo s svojimi tovariši, da Marijo napadne telovno. Dokeč je ves pekeo besno proti njoj, jo je pa čuvao i brano Vsevišnji z neprestanov pažnjov. Ona je brez prestanka molila k Njemi za pomoč, zazavajoč ga največkrat s psalmi proti nevidnomi ne-prijateli. Boreč se z nepremaglivim orožjom, je zdignola svoj najčistejši duh i obladala peklenskoga duha.
Peklenski duh se je posliižo driigoga sredstva. Pobudi ne-voščenost i liibosiimnost v srci nešternih devic, ki so se z Ma-rijov gojile v hrami. Marijine vrline so bile najmre vzrok, da so poglavarje še bole opažali pogreške i nemarnosti Marijinih drii-žic. Tak je ona najšla popuno priznanje i bila odlikiivana nad vsemi. To je izazvalo pri nevoščenih tovarišicaj mržnjo i zame-tavanje. One jo naskori začnejo preganjati s skrito zasmehlivimi rečmi. Okrivile so jo, da se prilizava odgojitelom, da je tožari i čarni pred njimi. Mirno sprime Marija te i spodobne krivice. „Sestre moje", jim pravi ona, „vi nemate krivice. Jaz sem med vami najneznatnejša i najnedovršenejša. Zato vas kak pametnejše i previdnejše prosim, da mi odpustite moje pogreške i da me pod-vučavate v mojem neznanji. Vodite me, da činim ono, ka je bogše. Naj bi bila jaz ešče tak nesposobna, ne prikrajšajte mi svoje naklonjenosti. Ne vorte, da jo bom slabo poniicala, ar vas liibim i poštiijem, kak vaša služkinja. Takša želem biti vsikdar, gdakoli želejte sprobati mojo volo. Zapovedavajte i povejte, ka želejte od mene."
Takše reči liibezni i ponižnosti so ne najšle mesta v srcaj njenih tovarišic, ki so bile razsrjene z besom Lucifera. Bile so ešče bole čemerne na Marijo. Tovarišice so zmišlavale nova preganjanja, pa jih tudi izpelale. Z nevtriidlivov potrplivostjov je
Marija delala na to, da potolaži razsrjene. Nakanenja hudobnih tova-rišic, da bi Marijo telovno hiido mele, zavre previdnost Vsemogočega. Hudo je Marija zavračala z dobrim, kletve z blagoslovom, preklinjanja z molitvov.
Ednoga dneva so Marijine neprijatelice izvabile svojo žrtev v osamleno sobo, da jo tam nemoteno sramotijo i grdijo. Marija jim je vračala liibezen i blago potrplivost. S tem so se pro-tivnice še bole razsrdile i so kričale tak glasno, da se je razlegalo daleč izven hrama. Pribežali so duhovniki i vučitelice i pitali Marijo za vzrok kričanja. Ona je mučala. Njene neprijatelice so začnole lagati: „Marija nam ne da mira, njenoga oponašanja je ne mogoče prenašati; dokeč ona nede stirana iz hrama, nede v njem mira. Če smo strpliveznjov.se pogizdavi; če jo kaštigamo, se nam norčari s skažlivov poniznostjov; meče se nam pred noge, da zamore biti sledkar še bole nevalana."
Predstojništvo vorje. Odpela Marijo v edno drugo sobo, v oči njoj vrže njena slaba dela, opomina jo na pobogšanje i zagrozi, da jo iztira iz hrama, če se ne popravi. Jočič se je Marija zahvalila duhovnikom za milošče, štere so izkazali s svojimi opomini i kaštigami nevrednoj mladenki, pa je zaprosila, naj se ž njov ostrejše postopa, da bo bole povoli Bogi i svojim sestram. Zatem je Marija šla k svojim tovarišicam, se jim vrgla pred noge i je zaprosila, naj njoj odpustijo njene pogreške. Neprijatelice so se radiivale, ar so mislile, da Marija joče zavolo kaštige, štero je pretrpela. Ali itak neso henjale grditi čisto nad čistimi, da bi jo osovražile.
Ali Bog je ne dopiisto, da na bodočo deviško Mater nje-govoga Sina spadne tudi najmenši nedostojni zamazek. Tožar-jenje je obstojalo v izmišlenih pogreškaj. Med tem je Marija ponavlala svojo žalost zavolo odsotnosti Liiblenoga. Pravila je, da je ne čuda, či so se stvorjenja odvrnola od nje i nucala orožje proti njoj, gda se je najvekše Dobro oddalilo od nje. S ponižnim mučanjom je Marija nadale trpela i prenašala, da so jo brez vzroka grdili, zaničavali i preganjali. Vsemogoči bi lejko te protivnosti odvrno od svoje Matere i odebranke, ali jih je dopiisto, da se ona vse bole spopolno liibeč neprijatele.
V past se je zgrabo.
Dva mladiva častnika sta se šetala po Parizi i stopila sta tudi v cerkev Marijinoga vnebovzetja. Poglednola sta si zidino pa kepe v cerkvi, misli so njima bile vsepovsedi; samo v cerkvi pri Bogi ne. Nazadnje sta se obrnola proti dveram i štela oditi na vulico.
Naednok pa sta zaglednola poleg dver spovednico i duhovnika, ki je s štolov klečao poleg nje i molo brevir. Očivid-no je čakao na spovedance.
„Viš, tam čepi duhovnik. Ka denok dela sam?"
»Nekoga čaka. Znabiti ravno tebe", njemi drugi s smehom
pravi.
„Pa znan ne ravno mene. No, ja, če pa mene čaka, naj pa bo. Idem i se njemi spovem".
„Vadlam se, da nejdeš".
„VadIam se, da idem".
„Ka vadlaš?"
„Eden dober obed!"
„Pa šče šampanjca kcoj ?" »Ja, tiidi šampanjec kcoj. Počakaj i gledaj, kak se bo to obneslo".
Mladi razposajenec stopi k duhovniki i njemi pošepetne. Nato sta šla v spovednico.
„Ali je zaistino tak drzen?" Tak vgonjavle drugi častnik sedeč v stolici i natihoma pazi na „pogumnoga" tovariša.
Čakao je že 7 ali 8 minot i vidlo se njemi je, ka ta šala malo predugo trpi. Nego ednok telko časa je minolo, kda je prvi častnik šo od spovednice i pokimao tovariši, naj ide z njim. Obraz njemi je bio resen i oči so njemi zamišleno gledale v svet. Nego, zato se je smejao s tovarišom, ne je pa šteo povedati, zakaj ga je tak dugo ne bilo iz spovednice. Hitro se je poslovio pa odišeo domo.
Dva dni sledkar je bio pa v cerkvi Marijinoga vnebovzetja. Dugo je molo pa nazadnje pa stopo k spovednici, v štero je stopo tisti poznani spovednik. Ostao je v spovednici skoro po viire. Skuze so se njemi svetile v očaj, kda je stopo iz nje. Zadobo je istinsko odpuščanje grehov.
Ka se je zgodilo pri tistoj čudnoj »spovedi" pred dvema dnevoma? Častnik je sledkar sam večkrat pripovedavao to zgodbo, ki je bila večkrat tiskana.
Duhovnik je kakpa hitro spoznao, da njegov spovedanec ne prišeo iz pravoga namena. Pokarao je častnika.
„Norca se delate, prijateo. To ne prav. Ne smešite reči, ki so od Boga. Ne mejte za norce božih namestnikov. Nego, jaz vam iz srca odpustim i prosim Boga, naj vam tudi on odpusti."
Častnik je bio prizadeti i se je skušao opravičiti.
„Ne, ne", njemi pravi duhovnik, „neste prav včinoli, pa je. Pustiva to. Če ste pa že ednok tli, se nekelko pogučiva. Ali smem znati, što ste, ka je vaše pozvanje?"
»Gotovo, oča. Častnik sem".
„Jako lepo pozvanje. Kaj pa je vaša šarža ?"
»Podporočnik sem".
»I ka te te, kda vas zadene povišanje?"
„Te bom poročnik".
„Pa sledkar?"
»Potom bom stotnik".
»Pa sledkar?" »Polkovnik".
»Pa ka bo šče višiša stopnja?"
»Če bo šlo lepo naprej, bom ednok general ali šče kaj več".
„No, dobro. General bodete ednok, pa ženo bodete meli. Ka bote pa nato postali?"
„Znabiti celo maršal".
„Povejmo, da tudi to dosegnete, ka bote te napravili ?"
„Potom? Pri mojoj veri, potom nikaj več. Miriivao bom i živo pri ženi i deci".
„Pa te?"
„Ka te?" To pitanje je šlo mladomi častniki na živce. Skoro čemeren je skimao: „Ja, ka te. Nazadnje bom kakpada vmro".
„Pa nato — ka pride ?"
Častnika je spreletelo. Na te „nato" ne nikdar mislo . . .
„Na to pitanje ne vete dati odgovora, prijateo", je duhovnik resnobno nadaliivao. »Mogoče se niti ne zavedate, ka se bo te zgodilo. Vidi se, da znate vse, ka se bo prle zgodilo, za sled-kar pa ne vete. Zato vam pa jaz povem. Kda vmerjete, bo vaša duša stopila pred sodni stol Jezuša Kristuša. Sojena bo, pa ne po vašoj zemelskoj slavi, sojena bo na podlagi toga, ka ste do-broga ali slaboga včinoli v živlenji. Če ste živeli jakostno, bodete zveličani. Če ne, pa bodete obsojeni v večno pogublenje. Dobro si zapomnite, prijateo! General ali ne general, sodo vas bo nekak, ki ne gleda na človečo čest. Bojim se, da bodete čiili ono strašno obsodbo: Poberi se izpred mene, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravleni vragi i njegovim angelom.
Zdaj pa moj dragi, vam mam samo šče malo povedati. Ne je bilo to malo razžalenje, da ste se mi prišli iz oči v oči norca delat. Zato zahtevam, da sprejmete i opravite pokoro, ki vam jo naložim. Vi, kakti mož, ki da nekaj na svojo čest, pokoro gotovo sprimlete i opravite.
Zahtevam, da vsaki večer, prle kak idete spat, izgovorite te reči: „Vmro bom, pa s toga se norca delam. Sojeni bom, pa s toga se smejem. Nazadnje bom na veke pogiibleni, pa s toga se šče najbole smejem. Te reči izgovorite vsakši večer eden tje-den. S tem bo vaša pokora opravlena. Ali sprejmete pokoro pod častno reč?"
Mladi častnik je čiito, ka se je sam zgrabo v past, ki jo je šteo drugomi nastaviti. Ne je viipao odkloniti naložene pokore i jo obliibo.
Duhovnik njemi je šče pravo: „Zdaj vam jaz iz vsega srca odpuščam denešnjo nepremišlenost i se vas bom spominao v molitvaj."
Pri teh rečaj sta se ločila. Častnik je držao obliibo, ki jo je dao na častno reč. Čut za čest i možatost ga je k tomi priganjala. Pa zmogeo je samo dva večera. Tretji den je bilo njegovo srce izpremenjeno. Požaliivao je svoje brezbožno živlenje, povrno se k istoj spovednici i se odkritosrčno spovedao. Nato je bio do srečne smrti dober kristjan.
Ali je nej bio tisti njegov obisk cerkve glas milosti bože?
(Po Ave Mariji).
Naši v misijonih.
Naši najmlajši misijonarje, ki so pred kratkim odišli v mi-šijone, pošilajo domo zanimiva poročila. Mislimo, da je bote dragi čtevci z veseljom čteli. Zato pa poslušajte!
Kak smo poročali v prvoj številki letošnjega letnika Mari-jinoga lista, je odišeo v misijone tudi Ozraec Ignacij z Meli-nec, beltinske fare. Odišeo je 16. novembra preminočega leta na Kubo. Na mesto je prišeo že 3. decembra.
Zdaj pa nekelko iz njegovoga pisma, pisanoga 5. XII. 1934. od njegovoga potiivanja.
„ . . . Moje potuvanje sem začno 16. XI. 1934. S Turina smo se odpelali ob polnoči. Žmetno sem se ločo od mojih paj-dašov Slovencov. Znam, ka je tudi njim bilo jako žmetno. Pa ka ščete! Jaz sem misijonar. Misijonar pa more, zapustiti vse, pa iti samo za Kristušom. Prle kak smo odpotuvali, sem se ešče ednok priporočo Mariji Pomočnici pa sv. Ivani Bosko. Proso sem jiva, naj me njeva čuvata na poti, pa tudi v misijonaj. Dva dni sem se vozo z vlakom prek Francije do morja . . Mi smo bili štirje salezijanci, ki smo šli, na Kubo. Dva sta bila Nemca, eden Italijan i jaz. V mesti Šelburg-i smo šli na ladjo i v nedelo 18. novembra popoldne smo odpotuvali . . . Prve štiri dni smo se jako lepo vozili. Drugi den, kak smo se vozili, smo se stavili na Španskom. Ešče dvakrat smo se stavili na Špan-skom prle, kak smo šli prek velkoga oceana. Prve dni se mi je lepo vidlo voziti se po morji. Ali sedmoga dneva nikdar ne pozabim. Zajtra smo mislili, da bo jako lepo. Morje je bilo mirno, ka je nišče ne mislo na kakšo nevarnost. Pri obedi toga dneva smo ešče bili vsi ludje jako dobre vole. Ali ne smo šče obeda opravili, pa se je zdigno velki veter. Pravim, velki veter, kakšega nikdar ne sam vido i si ga ne želem niti viditi več. Proti šestoj viiri smo se že tak zibali, ka je nišče več ne šo k večerji. Naednok samo pride zapoved, ka moremo vsi iti notri v hiše. Okna smo najšli že zaprejta. Kda smo prišli notri, so tiidi dveri zaprli. Deca so prestrašena jokala, kričala. Morje je bilo strašno razburkano. Valovje so bili velki. kak celi bregovje. Strašno je bilo. Ludstvo zbegano pa prestrašeno se je držalo nas salezijancov. Z nami je bilo dosta takših, ki že več let so ne bili pri sv. meši, to noč so pa le spitavali, ob kelki bo zajtra meša. Celo noč smo ne spali. Grozno je bilo. Vnogi od teh, ki so bili z nami na ladji, so spoznali, ka jeste Bog. Zdaj, gda so bili v smrtnoj nevarnosti, so se spomnili Boga. Molili so. So se ne sramiivali.
Komaj zajtra ob desetoj viiri so se malo pomirili valovje. To je bila lepa vaja srečne smrti za vse nas. Občiito sem roko božo. Marija nas je čuvala.
No, morje se je začnolo proti poudnevi pomiruvati i večer je bilo nazaj mirno. Drugi den smo vidli drugo ladjo, štera je šla proti Evropi.
Či Bog da, se bom po tom istom morji pelao nazaj med moje drage, samo te se nemo pelao kak zdaj, te ne bom več klerik. Te bom že mešnik. Pelao bom mojim dragim novomeš-niški blagoslov ...
Na Kubo sem prišeo 3. decembra, v pondelek zajtra ob osmoj viiri.
Na Kubi je dosta Zamorcov, skoro dve tretini. So čarni, kak saje. Nekaj je na pol čarnih. Drugi so pa beli, ne tak kak smo mi, liki bole rjavi. Vere so nekaj katoličanske, nekaj liite-ranske. Drugi pa ešče majo nekšo afrikansko vero.
Bi radi znali, ka jaz zdaj delam ? Žmetno delo. Nanč jezika nevem dobro, pa že morem včiti. Tretji den, kak sem prišeo, sem že mogeo meti šolo. Jezik gučijo na Kubi španski, šteroga sem se včio v Italiji. Zdaj gučim samo španski . .
Tak je srečno prišeo naš dragi misijonar na svoje novo mesto. Včasi so njemi dali plug v roke i začno je že orati misijonsko ledino. Želemo njemi dosta božega blagoslova v nje-govom lepom, a težkom pozvanji.
Salezijanec Maroša Martin, ki deluje med jugoslovanskimi izseljenci v mesti Magallanes, v pismi z dne 12. januara 1935. poroča med drugim, da je zavolo velkoga dela nekelko oslabo i so ga zato njegovi predpostavleni poslali v vesnico Porvenir na počitek, oddih.
„Zdaj sem eti v Porvenir, ki je mala vesnica na morskom bregi. Na ednom kraji se vidi morje, na drugoj strani se pa nahajajo mali breščeki, po šterih se pasejo črede belih ovčic. Ta vesnica se lehko zove po pravici jugoslovanska. Skoro vsi prebivalci so Dalmatinci, jako dobri liidje. Na cesti se ne čiije druga govorica kak njihova. Z menov se jako dobro razmijo i mi dajo vse na razpolago. To je tudi pomagalo, da sem zdaj že skoro zavsema zdrav. Z liidmi se jako dobro razmim, zato ka gučijo skoro tak kak mi.
Gli zdaj bom šo nazaj v Magallanes. Do ta je samo tri viire vožnje z malov ladjov. Porvenir se nahaja na ednom velkom otoki, šteri se zove „Ognjena zemla". Na jiižnom deli toga otoka je šče preči Indijancov, šteri so pa že krščeni.
Pred štiridesetimi leti so šče eti živeli sami Indijanci i so te prišli med nje prvi salezijanski misijonarje, da bi je spreobr-noli. Zdaj so Indijanci skoro vsi spomrli. Šteri so zostali, so spreobrnjeni. Samo malo jih šče žive kak negda . .
Želemo tudi mi, da naskori pride nazaj med svoje drage Jugoslovane, zdrav i veseli i v njiivih diišaj oživla nazaj vero v Kristuša, od šteroga so v tistih krajih do Marošovoga prihoda malo čiili.
*
S cvetnov nedelov se začne velki tjeden. Veliki se zove zato, ar obhajamo velike, najvekše skrivnosti naše svete vere, najvekše delo bože liibezni do nas. Veliki je tudi zato, ar Cerkev te dni dosta moli i priporoča vernikom kem več pokore.
Na cvetno nedelo sprevodimo Kristusa v Jeružalem k trple-nji, v tork poslušamo njegovo trplenje, spisano po sv. Marki, v sredo po sv. Lukači. Nato pa začnemo tridnevnico Gospodove smrti. Veliki četrtek je posvečeni spomini zadnje večerje, postavitvi najsvetejšega Olt. Svestva. Te den pristopimo k skupnomi sv. obhajili. Na veliki petek častimo sv, križ. To je den žaliiva-nja, ar je Bog-človek vmro na križi — zavolo naših grehov. Globoko obžaliijmo svoje neštevilne grehe, s šterimi smo križali Sina božega. Na križi pa gledajmo Jezuša ne samo kak trpečega človeka, nego kak kraliivajočega Boga tudi. Bog kraliije s križa! Njegova smrt je premagala našo dušno smrt — greh. Žalostni smo nad grehi, a v srci se že veselimo vstanenja iz grešnoga stanja. Po križi bo vstanenje! Trpimo na zemli, da bomo vstali v nebesaj! Velika sobota pa je posvečena svetomi krsti i vstanenji. Velikosobotna boža služba se je inda vršila v noči pred viizemskov nedelov. V toj slovesnoj noči so nekda krstili. Novokrščenci, prle v smrti poprijetnoga greha, so v toj noči s Kristušom duhovno stanoli. Svetlost je znamenje vere, krsta; zato se zdaj blagoslovi ogenj, sveča. Na krst nas spomina blagoslovitev krstne vode. Krščeni smo bili tudi mi, a pozablamo, da smo te sprijali novo živlenje milosti. Na veliko soboto naj nam sreča sv. krsta stopi živo pred oči i hvaležno zaspevlimo Gospodi : aleluja.
Leto za letom obhajamo spomin velikih skrivnosti odrešenja. Tej veliki dogodki cerkvenoga leta naj nejdejo mimo nas, ne da bi nas zdignoli više k Bogi, nam bili v dušni hasek.
Spomniti bi se morali te dni našega velikoga cila, za Šteroga smo pozvani po sv. krsti (vel. sobota), spomniti se, kak veliki je te cio, v šteroga dosego je vmro Bog (vel. petek), spoznati, da je najmočnejše sredstvo za dosego toga cila sv. obhajilo (vel. četrtek). Zato pa, predragi, obhajajmo letošnjo sveto tri-dnevnico (veliki četrtek, petek, soboto) v diihi sv. Cerkve, združeni s svojim dušnim pastirom, ki bo v našem imeni opravo sveta opravila. Pazlivo i pobožno se vdeležujmo bože službe te tri dni 1 Troje posebno prav vsi včinimo!
1.	Na veliki četrtek sprejmimo dobro pripravleni presveto Rešnje Telo v svoje srce! Premišlavlimo pri sv. meši — diišnoj večerji pa tudi ostali čas dneva od neizmerne čude bože liibez-ni: da Bog, istinski i vsemogočni noč i den prebivle v naših cerkvaj nam na pomoč i tolažbo.
2.	Na veliki petek pa naj bodo naše oči oprete na križano Liibezen. Bog se smiliije nad našim grešnim stanjom i za nas vmerje, da nam odpre nebesa. Kakša liibezen! Zato preživimo posebno te den v gorečoj liibavi do Križanoga.
3.	Na veliko soboto obnovimo krstno obliibo, ki so jo pri našem krsti v našem imeni napravili botri. Spomnimo vse milosti, ki nam jo je dao krst: odpro nam je nebesa. „Što bo vervao i bo krščen, bo zveličan (Mark. 16, 16). Zahvalimo se za veliko srečo, da smo krščeni.
Sveta tridnevnica bo minola. Trojen naj bo njeni sad, ki ga ponesimo v vsakdanešnje živlenje: močna naj bo naša vera, pri krsti doblena; križ naj bo naše viipanje; sv. Rešnje Telo pa naša najvekša liibezen.
VOzemska nedela.
Središče cerkvenoga leta, sonce, ki pošila svoje trake na celo leto, je viizemska nedela. Stvorjeni smo za nebesa, nego greh nam je je zapro. Pomisli na potnika, ki bi potuvao deleč skoz vročino i mraz, doline i brege do lepoga mesta na gori, obdanoga z visokim zidom. Ves čas je mislo, kak lepo bo, kda pride ta. Pa — vrata v mesto so zapreta! Zaman je trpo žejo i glad, zaman se je triido. Njegov sovražnik njemi je zapro vrata. Tudi mi potujemo v lepo mesto, nebeški Jeružalem, sveta nebesa. Nego naš sovražnik, greh Adamov nam je zapro nebesa, pa prišeo je drugi Adam, ki je premagao greh, premagao smrt. Kristuš je te drugi Adam. S svojim trplenjom je zadostio za naše grehe, zato je dnes zmagoslavno stano iz groba i mi smo stanoli ž njim. Vrata svetoga mesta — nebes so nam odpreta. Zato smo dnes puni veselja.
„Kristuš je zaistino vstano, aleluja!" To je pesem, ki se zdigavle iz naših src, to pesem spevle vsa narava, ki je tudi vstanola pomlajena, prenovlena iz groba zime. Liturgija zove denešnji den (ki ga začne že na veliko soboto odvečata) naj-vekšo slovesnost celoga leta, častitlivi den, den, ki ga je napravo Gospod. Svoje veselje ščemo pokazati sveti. Zato idemo
z vstalim Gospodom v procesiji vii, v zeleno i cvetečo naraVo. Zvonovi spevlejo, bandere se zdigavajo, z Gospodom idemo v procesiji okoli cerkve, da blagoslovi tudi naša bivališča, pole, šume. Nato pa v cerkvi prelepa hvalnica: Tebe Boga hvalimo.
Ka je višek dneva, višek vsakoga tjedna, to je tudi višek viizemskoga svetka: daritev svete meše. To, ka smo v svetoj tri-dnevnici vidili v prispodobaj (v obredaj) i čiili v reči (poročila od Gospodove smrti), to na Viizem postane skrivnostna istina: Kristuš, naš vuzemski agnjec, je daruvan! Znamo, da se pri me-ši daruje nekrvavo tisti Jezuš, ki se je na križi krvavo dariivao. Zato se pa zadnje tri dni velikoga tjedna živo poglobimo v Kristušovo daritev, da se na Viizem vdeležimo daritve s pravov pobožnostjov.
Rimski kristjani so inda opravili na Viizem sv. mešo v cerkvi Marije Snežne. Tudi mi obiščimo v diihi Mater Gospodovo, šteroj se je po stanenji najprle pokazao. Mešna vstopna pesem spevle: Vstano sem i pri tebi sem, aleluja. Gospodova molitev v stanenji. Popuna vdanost Oči! Kristjan, po vstanenji iz greha, se daj voditi milosti božoj. V Gloriji častimo Agnjeca, ki od-jemle grehe sveta. V prošnji prosimo Boga, ki je po Sini pre-magao smrt i odpro nebesa, naj podpira naše sklepe, da premagamo smrt greha. V pismi nam sv. Pavel pravi, naj strgamo stari kvas i začnemo novo živlenje s Kristušom. V pesmi po berili se veselimo i zahvaliijemo za smilenost Kristušovo, ki se je za nas dariivao. Viizemska pesem je pogovor med Cerkvijov i Magdalenov. V evangeliji čiijemo, da je Gospod že vstano. Pri podigavanji ga vidimo v beloj hoštiji. Pri obhajili nam pa bo vuzemski agnjec za dušno hrano. Po obhajili prosimo liibe-zen, da bi bili vsi, ki smo jeli viizemskoga agnjeca, ednoga srca. To nam naj ostane od toga svetka: da bomo živeli v lii-bezni med sebov!
V poudnešnjoj vročini.
(Vsem, ki radi obiščejo Najsvetejše).
Mašini so divje brneli i terjali človeka vsega za sebe, ga vezali z nevidnimi, zato pa s strašnejšimi verigami. Zdaj smo prosti pa vor. Komi naj svoje trplenje potožimo? Tudi Nevid-nomi pa Najmočnejšem!, v Oltarskom svestvi navzočemi!
Trudni pa hitri stopaji male trume se bližajo cerkvi. Za njimi je fabrični smrad i je peklenska brzina. V cerkvi je večnosti tišina.
Pa večni posvet! „Što hodi za menov, ne hodi v krnici", nego ma večno živlenje svetlosti. Sunce najviše stoji, na sredini poukroga. Njegova vročina najbole žari, popunoma nišče pred njov ne pobegne.
Gospod, tudi skiišavanje je zdaj najsilnejše. V naših srcaj je pounoč. .. Daj nam moč i pripoznamo: brez Tebe nikaj ne zmoremo.
Trudni potniki smo najšli trdno mesto, gde prebivaš Ti, Bog-človek; mi bratje i sestre Tvoje, ja, mi kotrige Tvojega skriv-nostnoga Tela, mi deca boža v ponižnosti klečimo v Tvojem hrami; za nami je šumenje sveta. Čiij brnenje motorov, ropot železnice poslušaj: še Tvoja zgradba trepeče od toga bobnenja...
C N<
O (D g-5*
n ©
c/>
o xr
<_ <T> 03 ' ~
N « O C Z <
C/5< BJ <t>
s«r
M !f (t (D « "
N ST E"
SO fD
o^ a 3 3 H.^ fl> 55" 3 <o cr~ 'g
l-sl"
2f 3 01
n.orp J2. CU N< o. o »to ?r
3« O ~
» 2. ^ K
J:, g* n> s>
t2- 3 C/3 ™ —
(S	o
— < o 3
03 , TO •
N C/l
n>
CT C: —
gp orq
c/> • C
s«r o
-t ~ 3* X"
5 « o
2- 3
3
C/3 "-t
r? ?
Tudi mi trepečemo, zato šepečemo vroče molitve i ne za-vržeš daritve razburkanih src . ..
Morje okoli nas šiimi, v naših dušaj morje kipi... Za skalov lovimo, za Tvojov pečinov, na šteroj je Cerkev: edna, vesoljna, apoštolska — sveta . . .
Peter krmari, kreta, i nasledniki, pomagajo piišpeki z mešniki, najbole z redovnimi! Mi se njim damo voditi v vsem, mi bomo
delali vse, katoliška akcija, vesoljno delo, mi tudi potrpimo v vsem, katoliška pasija, vesoljno trplenje, ar mamo liibezen, ve-zalje popunosti.
Pred našimi očmi vsigdar Razpeti trpi. I bole nišče nemre rok raztegnoti, ka bi te obino kak Jezuš ... Ne je mogao, nede mogao! Pa vse Njegovo i naše trplenje se ne da prispodablati slavi, ki nas čaka; njena zarja trepeče za vsakim križom, ar komaj čaka, da zasveti...
Naša viista gračiijejo nema, ar Tvoje Pismo vedno bole guči: Oko ne vidilo, vuho ne čiilo, v srce človeče je ne prišlo, ka je Bog pripravo tistim, ki ga liibijo .. .
V oko nam sili svetlost z gore Tabora, pred nami vstaja podoba Vstaloga — od mrtvih: Obraz kak sunce, obleč kak sneg, na konci rok i nog tak velki rdeči ščipki, najvekši i najlepši pa na prsaj ...
Mi grešniki, prosimo Te, posluni nas; mi mali Zakeuši, me Magdalene; mi desni razbojniki... Še dnes te z menov v paradižomi, še dnes dobite srčni mir, kakšega svet nemre dati.
Tvoja Mati pa poleg stoji, naša Mati za nas guči: Vina nemajo! Tvoj evangeliom nam je duhovno vino; prekrasni ke-lih naš, kak opijani? „Novoga vina so se napili!" neverniki gučijo tak Tvojim prvim vučenikom po prihodi najsilnejšega, Tvojega Duha. . . Sveti Jožef muči, pun skrbi, braniteo Tvoje Cerkve, Njeni patron, deviški mož, žiilavih rok ... Pa vsi zbori angelov i svetih, najbole patronov naših, prosite za nas: s. Martin, ss. Ciril i Metod; vi farni patronje i vi krstni i fermanski, vi pri mešniškom posvečuvanji. Cerkev je čudovito zažarela, cerkev je sladko zadonela: zvonilo je tretjo voro prvi petek. Sladki sen sem senjao na Marijin den, v soboto 5. januara 1935. na vigilijo Razglašenja, god s. Telesfora, mučenika-pušpeka.
Pesem za sv. Prečiščavanje.
i.
Oj vesela viirica, Ki odpreš mi dverica, Skoz šterih bo Jezuš prišo V moje duše malo hišo...
Pridi, pridi, Jezuš mili In tolaži se pri meni!
II.
Najsrečnejša viirica, Ki mi dala Jezuša, V mojem srci zdaj počiva Svoje kinče mi odkriva ...
Ne odidi, . Jezuš mili. Se tolaži v mojem srci!
Srčen.
Polan Gabriel, D. I.
Po Kristušovoj poti.
Gospod nas zove na razne načine:
1.	Sin, sužensko se prilagoditi k zdajšnjim razmeram je telko, kak njihov rob biti.
2.	Vči se zapovedavati samomi sebi; vči se podignoti nad vse to, ka je minlivo i boš brez bojazni hodo nad vodami.
3.	Što ne ve sam sebi ravnati, je spodoben ladji brez krmila, kreta, štera je prepuščena oblasti viherov.
4.	Plen smrti postane, što se ne zna ognoti vablivim skušnjavam.
5.	Ne bodi brez potrebe preboječ; omotica že ravnotak strmoglavi v globočino, kak predrznost.
6.	Naproti svojoj malodiišnosti zakaj se tak rad spostavlaš nevarnostim ?
7.	Zaviipaj, če živiš v veri; udejstviij svojo vero, če veruješ ; veruj, če maš razsodnost i zdravo pamet!
8.	Ne bodi brez vzroka nezaviipliv, i se ne daj brez vzroka piaznomi strahi.
9.	Če te pamet premoti, zakaj se to čuti?
10.	I če ti odpovejo čuti, zakaj ne zaviipaš na mene.
11.	Kdekoli si, jaz te mam na skrbi; ali tvoje srce ne išče
mene.
12.	Te je kača zgriznola? Zakaj jo božaš ešče potem?
13.	Ti je čemer naškodo? Zakaj odklanjaš protičemer?
14.	Liidje so te spelali — vkanili? Zakaj njim slediš slepo?
15.	Vči se šteti i ne šteti!
16.	Vči se odteknoti i zateknoti svoja viiha!
17.	Vči se pri premišlavanji mojih ran, brzdati svoje strasti i poželenja!
18.	Si me že zatajo? Zakaj se ne jočeš?...
19.	Si bio vzrok, ka so mene psiivali i preklinjali? Zakaj ne svedočiš pravice za mene?
20.	Če si znao liibiti ničemurnost, zakaj ne liibiš pravo liibezen ?
21.	Očisti si srce i pridi, ka si na mojem srci odpočineš!
22.	Na svojem srci bom ti gučao od kralestva lubezni i čutenja srca.
23.	Združen z mojim srcom boš delao, pridobivao, prena-vlao i delao čuda na zveličanje diiš.
24.	Ščeš biti moj prijatel ? Izroči se mi brezpogojno; moja milost te bo prekvasila, da boš sposoben delati za mojo diko!
Sv. hišni zakon.
Priprava na zakon.	IH.
Zaročki.
Nega skoro važnejšega stopaja v človečem živlenji, kak je te stopaj, da se odloči za zakonsko živlenje. Velki važen stopaj je to, kda se človek odloči za božo nalogo, ka bo po svojem roditelskom posli pomočnik Boga-Stvarnika samoga. Ravno zato sv. zakon vnogokrat odloči vso človeško zemelsko srečo, kak tudi večno. Je teda opravičeno, ka tak važno odločitev sprevaja primerna priprava. Od dalne i od bližnje priprave bo ešče po-sebi guč, tu bi samo radi povdarili pravno stran priprave.
Starodavna forma priprave za sv. zakon, štera je pri starih židovaj, rimlanaj, grkaj i germanaj bila v navadi, je zaroka ali po našem zaročki, zapitki. Zaročki ali zapitki so medsebojna obliiba za sklenitev sv. zakona. Kakša more biti zaroka ? Njene lastnosti so v sledečem:
Zaroka more biti:
1.)	Istinska obliiba i ne samo navidezna. Zaroka je naj-mre nekša vrsta pogodbe, pri šteroj je bistveno potrebno, ka je resnična. Što samo navidezno se zaroči, se jako pregreši proti pravičnosti i morebitne izdatke, kvar druge polovice je po vesti dužen popraviti.
2.)	Obliiba pri zaroki bodi dobro premišlena z pogledom na velko dužnost, štero bomo prevzeli v zakoni.
3.)	1908. aprila 19. je izdano papovo pismo: „Ne temere", potom šteroga se mora pravilna zaroka zvršiti v predpisanoj formi. Gledoč forme, štera je predpisana, je v opomin sledeče:
a)	najležejše i najenostavnejše je, kase mladoženec i sneha zglasita pri domačem duhovnom pasteri, plebanoši i obvezno izjavita pred njim svojo zaroko. To se nato zapiše i to pismo (zapisanje) tak plebanoš, kak mladoženca podpišeta. Plebanoš zaroko lejko zvršijo v mejaj svoje fare;
b)	če zaročenca nebi rada šla pred plebanoša, svojo zaroko lejko sklenete pred 2 svedokoma namesto plebanoša. Ovak pa se je natenkoma ravnati kak prvle v 1 točki;
c)	če se te forme ne drži, je pravno zaroka neveljavna i i tak je tudi neobvezna — po diišnoj vesti.
Dužnost zaročencov.
1.)	Zaročenca sta dužniva i to pod smrtnim grehom, svojo oblubo na zakon, v določenom časi vresničiti.
2.)	Z drugim se te čas nemre nieden veljavno zaročiti.
3.)	Nedovoljeno je skleniti zakon z driigov peršonov, čeravno bi zakonska zveza bila veljavna.
Zlato klasje.
Pri njivi je najvekša nesreča či je vsa pusta i ne donaša nikšega haska, čiravno je dobro obdelana. Gde pa najdeš njivo, štera bi bila tak skrbno obdelana, s tak obilnim deščom bože milosti namočena, s tak toplimi žarki sunca pravice obsejana, kak je tvoja dušna njiva? Pa či ti ta tvoja njiva li ne rodi pra-
voga sadiij, što je kriv ? Bog ne!
*
Kak je gobava bolezen kriva, da tisti, ki jo majo, morejo biti ločeni od drugih, tak greh prinaša v tistih, ki so postali
njegovi robi, najstrašnejšo ločitev, od Boga najmre.
*
Krščanstvo je odkrilo našo dvojno naturo, naime nagnenje za dobro i za slabo, pa je tak razodelo nasprotja našega bitja (bivanja), pokazalo visokost i nizkost našega srca. Krščanska vera je dih nebeskoga vetra, šteri razpenja jadra jakosti i pom-
nožava viher diišnevesti proti slabomi nagnenji. (Chat.)
*
•Trplenje nas trga od zemelskoga, nam zdigavle srce proti nebesam, kazoč njemi, ka je ne stvorjeno za bežne i minlive reči toga sveta, nego za vživanje večnih dobrin. Brezi trplenja bi se naše srce popunoma zgubilo v posvetnosti. Pa denok so liidje, šteri mrmrajo proti Bogi.
*
Gostokrat moremo misliti na smrt, na sodbo, na nebesa i na pekeo. Nego to je ne zadosta, či mislimo samo tak poprek, či pravimo, ka liidje mirajo. Ne! Vsaki more na samoga sebe obračati rekoč: jaz, prav jaz bom mogeo mreti, jaz se bom mo-geo pokazati večnomi Sodniki, moje hudobije se bodo odkrile celomi svetomi. Tiidi je ne zadosta samo na smrt misliti. To verjejo i mislijo tiidi poganje. Mi pa moremo misliti dale, na
to, ka pride po smrti i po sodbi.
*
Ves človeči rod je bio daleč od prave poti, blodo je z zaprtimi očmi i s pokvarjenim srcom po cesti pogiiblenja. Jezuš, dober Pastir, nas je z nebes vido pa smo se Njemi globoko v srce zasmilili, zato je pravo: Moje ovčice so rastepene, vidim,
da so pod oblastjov strašnih zverin, zato je bom šo iskat i rešit.
*
Večne istine naše svete vere so duhovne, pa zato jih s te-lovnimi očmi nemremo viditi, nego z duševnimi. Človek, šteri ne moli, ne vidi teh istin.
*
Kak drevo davle varno streho i skrbno varstvo na svojih vejah fticam, štere priletijo izpod neba, tak kat. Cerkev da varno zavetje našim dušam, kajti one so prišle od Boga iz nebes na zemlo.
Leto 4. Štev. 4. PRILOGA ZA MLADINO. 1935. april 8.
Draga mladina.
Veliko veselje ti naznanjam. Tvoj mali Marijikin Ograček je dobo prostor v že 31 let starom Marijinom Listi, šteri bo od-sehmao na velikih osmih stranej prinašao duhovno hrano za tebe. Odsehmao ta Mar. List i Mar. Ograček združeniva. Posebi M. Ogračeka nemo nikomi pošilali. To pa zato, ar posebi ga skoro nišče ne meo, nego samo več jezer naročnikov Marijinoga lista za svojo mladino. Zato čti, draga mladina rada celi Marijin List, posebno pa zadnji 8 strani, šteri do vsikdar pred vsem za tebe. Ki ščejo odsehmao meti Mar. Ograček, si morajo Mar. List naročiti. Ar je cena Mar. Ogračeka bila na skupni naslov 4 Din., na posameznoga pa 5 Din., teliko doplačajo tisti, ki neso ga meli naročenoga, nego samo Mar. List. Ki so pa meli naročen samo Mar. Ograček, — kakših niti 30 ne izkažejo naše knige, — tej si pa morajo naročiti Mar. List, če ščejo čteti navuke za mladino.
Cena povekšanoga Mar. Lista z prilogov za mladino je tak 16 Din. na skupni naslov i 20 Din. na posameznoga. Kalendar je brezplačen, kak se je na prvoj strani Mar. Lista razložilo.
Ki so že kaj plačali za Mar. Ograček, teliko menje plačajo za Mar. List.
Dobro tvojo nebeško Mamiko, draga mladina, na njeno najsvetejšo mladost prosim, naj ti gene srce, da boš rada čtela Mar. List, ga širila i se po njegovih navukaj ravnala. Po Mariji bodi, draga mladina, toplo pozdravlena.
Črensovci, 1935. apr. 25. gda je mladenka Marija mati boža postala.
K L E K L JOŽEF, vrednik Mar. Lista.
P. Quadrupedani:
Kažipot za pobožne duše.
Skiišavanje.
»Bratje, veselite se, če v razne skušnjave spadnete" (Jak. 12.) „Ce to delam, ka neščem, te ne delam jaz, nego v meni prebivajoči greh." (Rim. 7, 20.)
Če v skušnjave spadnemo, pravi Sv. Duh, to je znamenje, ka nas Bog rad ma. Tisti najmre, štere je Bog najbole liibo, so najvekše skiišavanje trpeli. „Ar si prijeten bio pred Bogom — pravo je angeo Tobijaši, je bilo potrebno, da te skušnjava preizkusi."
Prav piše Fenelon: „Ne smemo se nad skušnjavami, če so še tak nesramne, čiidivati. Sv. pismo pravi, „ki ne bio skii-šavan, ka zna ?" i znova: sinek moj, kda Bogi služiš ... pripravi svojo dušo na skušnjavo". (Sir 34, 9—2, 1.) Na tom sveti smo tudi samo zato, da se po skušnjavi preizkusimo. Na tom sveti je vse skušnja. Križi i težave nas s tem skiišavajo, ka dražijo našo gizdo; dobro stanje s tem, ka se nam miti. Naše živlenje je edna nepretrgana borba, nego takša borba, v šteroj se Kristuš bori z nami."
Sv. Antona je ednok celi roj hiidih duhov napadno. Dugo se je borio z nepopisnim mantranjom i trplenjom, a zdržao je do konca. Te se njemi je pa videlo, ka se je odpro strop nad njegovov celicov, nebeška svetloba ga je obsijala i v ednom hipi razbila sovražnikov čarni roj i odpravila bolečino vdarcov, štere so njemi dali njegovi sovražniki. S toga je svetnik spoz-nao, ka je Bog posebno navzoči i zato je na nebo zdigno svoj pogled, globo vzdehno i vzkrikno: »Liibleni Jezuš, gde si pa bio, gde si pa bio. Zakaj si pa ne prišeo včasi v začetki borbe, ka bi me obrano?" Nato odgovori glas z višine: »Anton, jaz sem s tebov bio i sem čakao na konec borbe. Ar si se pa tak pogumno i viteško borio, zato ti bom vsikdar na pomoč."
Sveta večerja.
Božja ljubezen se je sklonila do grešnikov in govorila: Jejte od kruha vsi, to je namreč moje telo, pijte iz keliha vsi, to je moja kri! Ko smo čuli Tvoj glas, ker si se ponižal do nas, smo vedeli: Vredni Tebe nismo, a verjemo,
da kruh življenja si Ti, iz katerega živimo vsi.
Daritev.
Zgubljeno človeštvo in zemlja prekleta, trepeče, prosi usmiljenje. Bogu — Očetu človek dolguje, neskončno zadoščenje.
Kristus med nebom in zemljo visi,
k Bogu — Očetu roke razprostrte drži:
Glej, Oče, darujem Ti večno daritev,
za človeštva sveto odrešitev.
Umrl je človek — Bog, Očetu dušo izročil,
s sveto krvjo je prekleto zemljo namočil
za blagoslov.
Križani Bog
Temina siva zagrnila deželo vso je naokrog, nebesna se modrina skrila ko je vmiral — Bog.
Pečine so pokale, ječal je širni svet, sonce, zvezde so jokale, saj Bog je bil — razpet.
Ko žaluje stvar neživa in se joče, ali človek mar naj žalovati noče?
Saj zate Bog umira — človek, vtisni si v srce! s križem raj odpira, ki bode tudi dom zate.
Potoke solz izlij, spokori si duha, v duši madeže izmij, ki so križali Boga.
Jezus ti razpeti, omehčaj dušo nam, da zate trpeti hoteli bomo noč in dan.
Slavomir.
Hvalite Boga: Aleluja.
Hvalite Boga! Duša vsa v radosti, polna je sladkosti, zdaj, ko peva, da odmeva gori do nebes: Kristus vstal je res, aleluja, aleluja!
Hvalite Boga! Ni več smrti, duh teme je strti, Križ se že blesti, vanj mi zro oči, ki moj up je ves: Gospod, saj vstal si res, aleluja, aleluja!
Hvalite Boga! Danes greha je pokop — globok mu bodi grob, — duša pa mi bo živela, Tebi hvalo pela vekomaj, povsod, vstali moj Gospod: aleluja, aleluja !
Slavomir.
Ne pij.
Dognano je, da nastanejo vekši betegi (srčni, jeterni, živčni betegi) pri brezmernom vživanji alkohola. Nam potrjuje gornjo ugotovitev to, da že najmenše vživanje alkohola povzroči zagif-tanje i menše telovne falinge. V tom spoznanji stojijo pred nami, kak znaki zagiftanja alkohola, takzvani zviinešnji znaki (da n. pr. postane zgovoren, je veseli itd.)
Na te način je razumliva tiidi oblast, štero ma alkohol nad tistim, šteri se njemi vda. Kak vsakše sredstvo za narkozo — nikotin, opij i. t. d. — pusti tiidi alkohol posledice pa omami živce oslablene. Živci občutijo svojo moč ponovno samo te, samo te se počutijo dobro, če to sredstvo za narkozo ponovno dobi. Ali kemvečkrat se vugodi tomi poželenji, tem močnej se to razvija, tak da nazadnje, gda že nesrečnež sprevidi v kakše trplenja ga je to pripelalo, se dostakrat z najtrdnejšov volov ne zna osloboditi.
Razmi: ne „zna". Nemre živeti brez alkohola. Nemre biti trezen! Tak obhodi, kak tisti, ki je ednok odkleno dveri z pokvarjenim klučom i zdaj njemi pravi kliič več ne paše v klii-čavnico (špor).
Ka praviš k tomi, ali se je vredno spoznati s takšim ne-prijatelom, kak je alkohol ? Ne sklepati trdnoga prijatelstva — ve znam, da ti neščeš biti pijanec; liki samo ednok-dvakrat: na banketi, pri obsliižavanji godovna, na izleti itd, pustiti ga k sebi, se postaviš v nevarnost, da se privadiš pijančtivanji!
Sestra Marija — Celina.
Pred tabernaklom.
Vnogokrat je bežala v bližnjo cerkev, gde je pokleknola pred Oltarskim svestvom, gledajoč s svojimi velikimi, lepimi očmi v tabernakel, da na te način izlije liibezen presvetomi Srci Jezu-šovomi. Razmila je glas Srca Božanskoga.
Domača vzgoja.
Dobra mati se je veselila uspehi svoje dece i zraven toga je vseedno praktično včila Germano i druge, predvsem pač Ger-mano, da se privadi žrtvam, da se hrani s tem, ka je pri hiši, da doma i v šoli da lepi zgled bratom i sestricam, da bo med dečinskov svajov angeo mira i pomirjevanja, da bo v cerkvi pobožna, čedna i zbrana, da nikdar ne odbije siromakov ali jih pusti oditi brezi miloščine.
Pametna mati je znala njoj i drugoj deci etak pripovida-vati: „Deca moja, potrebno se je privaditi vsemi, veselji i trple-nji. Nišče ne ve, ka njemi bodočnost prinese".
Mlada junakinja.
I materine reči so bile proroške reči za naslednje dni. Prihajala je nesreča za nesrečov na krščansko družino Kastan! Najbole je trpelo nežno srce Oermanino, ali ona se je li pokazala najbole srčno. Komaj je bila stara deset let, a že se je prikazala Božoj pravičnosti, kak žrtev za svoje. Pod težkim križom njoj mine vekši del bolečin. Za nikelko časa je minola njena veselost, a trplenje je dalo njenomi obrazi novi izraz lepote i lubkosti. Postanola je angeo mira v svojoj družini.
Potovanje na Japonsko v misijone.
(Dnevnik.)
ANTOLIN AVGUŠTIN, sal. misijonar.
Od 3—6. oktobra 1934.
V teh dneh smo obiskali razne salezijanske zavode v Tu-rinu, ki jih je devet vseh skupaj in si ogledovali mesto.
Turin je zelo lepo, moderno mesto. Italijani sami trdijo, da je najlepše italijansko mesto. Ulice in ceste so ravne, dolge in široke, na ta način se promet more vršiti hitro in brez velikih nevarnosti in nesreč. Tudi zgradbe so lepe in velike. Le cestne železnice delajo sramoto temu modernemu mestu. Turin ima okrog 600.000 prebivalcev.
Te dni so se začeli zbirati v Oratoriju misijonarji od vseh strani. Prispeli so Čehoslovaki in Irci ter mnogi Italijani. Nemci, Španci, Francozi in Poljakiv so pa prišli še prej in se sedaj nahajajo po raznih zavodih. Število misijonarjev, ki jih salezi-janci pošljejo v misijone, bo nenavadno. Naši vrhovni predstojniki so želeli, da bi se nas zbralo čim več, kajti 1934 je sveto leto za salezijance, ker je bil v njem proglašen za svetnika njih ustanovitelj, Don Bosko.
7. oktober 1934.
Leta 1875. je sv. I. Bosko poslal prve svoje misijonarje V Južno Ameriko, v Patagonijo. Od tedaj se ta dogodek ponavlja vsako leto. Vsako jesen gre lepo število salezijanskih misijonarjev po vsem svetu, da oznanjajo in razširjajo Kristusovo kraljestvo. Toda preden ti junaki odpotujejo v svoje nove domovine, se zberejo vsi na določeni dan v Oratoriju v Turinu, da pozdravijo svoje vrhovne predstojnike, se od njih poslovijo, prejmejo njihov blagoslov in dobijo križ, ki si ga polože na junaške prsi
in ki jih spremlja potem vse življenje v njihovem težkem delovanju. Ta določeni dan se imenuje „poslovilni dan" in letos je bil prav danes 7. oktobra.
Zjutraj smo bili vsi misijonarji pri skupni sv. maši, ki jo je daroval sam g. Riccaldone, vrhovni predstojnik vse Salezijan-ske Družbe. Imel sem veliko srečo namreč, da sem ministriral pri maši z nekim Italijanom, kot predstavnik vseh tujcev. Ob 10 uri smo prisostvovali peti sv. maši, ki jo je daroval neki star misijonar iz Kitajskega, ki pozna zelo dobro g. Kereca. Kosilo smo imeli skupno z vrhovnimi predstojniki.
Ob štirih popoldan so se vršili najslovesnejši in najginlji-vejši obredi slovesa. Vsi misijonarji in misijonarke, sestre hčere Marije Pomočnice, ki jih je tudi ustanovil sv. I. Bosko, smo se zbrali v baziliki Marije Pomočnice. Bilo nas je 226 misijonarjev in 125 misijonark.
Pevci so zapeli „In viam pacis . . ." potem pa „Benedic-tus Deus Israel . . ." Nato je imel poslovilni govor neki misijonar iz Kitajskega. Pokazal je poslušalcem težave misijonarjev in kako potrebne so nove, mlade moči. Žetev je velika, a delavcev je malo. Po govoru je g. nadškof Mederlet salezijanec in misijonar v Indiji razdelil križec novim misijonarjem. Potem so sledile molitve za srečno pot.
Približal se je najganljivejši del obreda. Gg. vrhovni predstojniki so se postavili v red pred oltarjem Marije Pomočnice. Misijonarji smo se eden za drugim približali gg. predstojnikom, jim poljubili roko oni, pa so vsakemu povedali par besed za slovo. Vseh gg. predstojnikov je bilo šest. Med poslavljanjem so pevci in gojenci Oratorija peli razne pesmi na čast Mariji in sv. I. Bosku. Po slovesnem obredu in blagoslovu s Najsvetejšim smo šli na dvorišče, kjer so nas čakali gojenci in sotrudniki ter navdušeno pozdravljali: „Živijo, misijonarji!"
Zvečer je imel v gledališki dvorani predavanje neki misi-sijonar iz Japonskega. Svoje predavanje je zaključil s besedami: „Potrebujemo veliko novih misijonarjev, ki so sposobni prenesti vsako žrtev. Potrebujemo gmotnih sredstev, brez katerih je delovanje v misijonih nemogoče. Potrebujemo mnogo moralne pomoči, molitve i vzpodbude, ki nam pomagata omehčati trda japonska srca in vdano prenašati vse materijalne in duhovne težave. Žrtvujte se, darujte in molite za naše misijone!"
8. oktobra 1934.
Radi velikega števila ni bilo prostora za vse misijonarje v Oratoriju. Zato so gg. predstojniki sklenili poslati razne oddelke misijonarjev v različne salezijanske domove po Turinu in izven Turina, da bi tam čakali na odhod. Misijonarji določeni za Južno Ameriko so odpotovali v Kastelnuovo, določeni za Afriko so ostali v Oratoriju in namenjeni v Sijam, na Kitajsko in Japonsko, med katerimi sem se nahajal tudi jaz, smo se odselili
v zavod Čonti Rebandengo. Drugi so se naselili po raznih drugih zavodih. Tako smo se Slovenci morali ločiti. Za slovo pa smo si prav krepko zapeli „Oj, zdaj gremo, nazaj nas več ne bo!"
Zavod Conti Rebandengo, kjer sem se nastanil z drugimi misijonarji, je eden izmed največjih salezijanskih zavodov v Tu-rinu. Sezidati ga je dal pred dvema letoma grof Rebandengo, veliki salezijanski sotrudnik, zato nosi zavod tudi njegovo ime. V zavodu se nahajajo razne obrtne šole za salezijanske misijonske aspirante. Vse naprave in stroji v delavnicah so moderni. Vseh gojencev je sedaj še samo okrog 200, toda prostora je vsaj za 600.
Tu se bodemo misijonarji učili angleščine in raznih drugih jezikov, ki nam bodo koristili in ki jih bomo potrebovali v našem delovanju. Mislim, da je za misijonarja prva večja težava prav učenje tujih in zelo težkih jezikov, kakor so na primer azijski, kitajski, japonski in drugi.
Kako dolgo bomo čakali na odhod v misijone, še sedaj ne znamo, ker ne vemo, kdaj bodo odpotovali parniki na vzhod in s katerimi bi bilo bolje potovati.
Od 9. oktobra do 12. decembra.
Dva meseca smo čakali na odhod iz Turina. Naše življenje je v tem času poteklo v pripravi za misijone. V začetku smo bili mnenja, da bomo kmalu odpotovali, toda romanje po „puščavi" proti „obljubljeni deželi" se je zelo zavleklo.
13. novembra je prišel iz Jugoslavije v Turin še eden naš tovariš, Bernik, namenjen v Indijo. Tako nas je vseh Slovencev misijonarjev sedem.
16. novembra je odpotoval v misijone v Kubo, ki se nahaja v Srednji Ameriki, moj najboljši prijatelj, Ozmec Ignac iz Melinec v Prekmurju. Slovo je bilo težko. Ves dan sva bila skupaj in se pogovarjala največ o prošlosti. Želela sva vedno, da bi šla v iste misijone, če bi bilo mogoče, a dragi Bog je določil drugače. On je namenjen na zapad, jaz pa na vzhod. Za višje in svete namene moramo žrtvovati vse, tudi kar imamo najdragocenejšega na svetu, kot je na primer pravo prijateljstvo. Bog bo že blagoslovil najino žrtev.
Dragi prijatelj! Božji blagoslov naj te spremlja na vseh tvojih potih, da bi mogel privesti v Gospodovo ovčarnico mnogo duš, da bi se ti na ta način uresničile vroče želje, ki si jih gojil že več let v svojem srcu. Srečno pot in na svidenje, če ne prej, pa v nebesih!
Nekaj dni zatem so odpotovali drugi trije Slovenci iz Ora-torija v Tunis v Afriko. Ostali smo še trije, ki pa tudi želimo poleteti čimprej proti namenjenim nam deželam. Moj čas se že bliža, druga dva bosta pa morala čakati skoraj do konca decembra. — (Dalje sledi).
*
Krščanska vojska za rešitev naše mladine.
Tu so blaženi viizemski svetki. Svetimo Jezušovo smrt i stanenje. Ž njim tiidi svojo smrt i svoje stanenje, če ga liibimo. Če ga pa sovražimo, te pa obhajamo svoje obsojenje i svoje pogiiblenje. Največ mladine se pogubi po slabih driižbaj, posebno v krčmi. Oštarija ma vhod v pekeo za vsakoga, ki jo pohaja brez istinskoga zroka i v nevarnosti za diišo. Viizemski pondelki so že neštete milijone mladine pogiibili. Pilo, igra, ples, pijančevanje, bitje, nečistost, sovraštvo i drugi nešteti grehi zrastejo i cvetejo biijno na viizemski pondelek. Kakša žalost za Jezušovo Srce, ki se dalo za tebe, mladina, prebodnoti, da bi ti bila z čistim, treznim, pobožnim živlenjom njegova. Dečki i dekle! Naj Vas gene Jezušovoga Srca liibezen. Naj se vam smili to za vas prebodjeno Srce! Ne žalite, nego tolažite je te blažene viizem-ske svetke. Kakda?
1.	Dečki i dekle viizemske svetke ne hodite v krčmo.
2.	Na viizemski (Velikonočni) pondelek ne pijte alkoholnih pijač.
To dvoje zatajiivanje darujte Srci Jezušovomi s prošnjov, naj mladino reši smrtnih grehov, posebno te viizemske svetke i naj se potolaži za grehe mladine, včinjene viizemske svetke i jo povrne.
Predraga mladina, velika i mala, včini to!
V G A N K E.
m
K
ž
Kakše znamenje to stoji ?
z	0
e	K
Ki pravilno vgonijo do 30. aprila, dobijo za dar lepo čtenje.
CERKVENI GLASI.
Dekanija v Turnišči. S tem, da so vlč. g. dekan Jerič postavleni za plebanoša v Turnišče, se je zednim preselo tiidi sedež dekanije iz Lendave v Turnišče. Turnišče je že od negda važno vlogo igralo med župnijami dolnjega dela Slov. krajine, ar je tii bio dugo časa vicearhidiakon (že 1. 1334.), ka isto pomeni kak dekan. Istina je, da je bio včasi vicearhidiakon tiidi v Lendavi, liki bole redko i to v novejšem časi. Po naklučji je sedež dekanije znova v Turnišči. Spodobi se toti, da je dekan v vekšem mesti, liki Turnišče je bole v sredini cele dekanije i tiidi jako primerno za dekanijo že zavolo svoje zgodovine.
Blagoslovitve mešne obleke i zastav. Lansko leto ob priliki firme je bilo blagoslovleni več delov mešne obleke i zastav. Pri Gradi (26. maja) sta blagoslovleni: 2 mešni obleki, 1 velum, 1 purifikatorij i 1 korporale; v Pertoti (28. maja) novi baldahin (nebo); na Cankovi (29. maja) 1 zastava s podobama sv. Jožefa i sv. Družine; na Tišini (30. maja) 1 zastava Marijine družbe s podobama Brezmadežne i sv. Terezije Deteta Jezuša.
Malo diihovnikov. V našoj škofiji je v zadnjih treh letaj bilo nekaj nad 30 novomeškov; v tom časi pa je vmrlo nad 40 duhovnikov. Žetev je velika, delavcov pa malo. Prosite zato Gospoda žetve, naj pošle delavce na svojo žetev!
Sedemdesetletnica. Mariborski stolni kanonik mil. g. Franc Časi, prejšnji naddekan lendavske i sobočke dekanije, so do-punili 4. marca t. 1. 70. leto svojega živlenja. G. jubilant so rojeni 1. 1865. pri Sv. Frančiški, posvečeni 1. 1891., so dugo vzorno deliivali v diišnom pastirstvi vse do 1. 1924., kda so jih sv. oča imeniivali za mariborskoga stolnoga kanonika. Naj podeli Bog gospodi jubilanti šče mnogo let!
Katoličanska vera v Jugoslaviji. V našoj državi je okoli 5 i pol milijonov katoličanov, 3810 duhovnikov, 1926 far, 605 bogoslovcov i 1689 dijakov v malih semeniščih.
Zabranjeni atentat na sv. Očo. Pred kratkim je prišeo eden mladenec iz Mehike v Vatikan i proso vatikanske oblasti, da njemi dovolijo sprejem pri sv. Oči. Nego sv. Oča so bili ravno preveč zaposleni. Medtem so vatikanske oblasti pozveda-vale od „pobožnoga romara", ki je šteo priti do sv. Oče. Iz Mehike je prišo ne dober odgovor. Kda je Mehičan pa prišeo v Vatikan, so ga oblasti zaprle. Kda so ga preiskali, so najšli pri njem oster meč. Misli se, da je to v zvezi s sporom med mehiicanskov vladov i katoličanskov Cerkevjov.
Prestopi v Cerkev. Zadnji čas je prestopilo v Ameriki v katoličansko vero iz protestantizma: 319 duhovnikov, 115 dok-torov, 126 advokatov, 48 članov parlamenta, 12 guvernerov, 180 častnikov i 206 pisatelov. Cerkev zmaguje.
Znamenje križa. V Montreali v Kanadi so postavili veliko podobo v spomin Jakobi Cartieri, ki je prvi prišeo v te
kraje. Kda je stopo na to zemlo, je bilo njegovo prvo delo, d£t je postavo križ. Zdaj so obhajali 400 letnico, kak križ stoji. Vi-siki je 300 m i široki 180 m. Ponoči je razsvetleni i sveti deleč naokoli.
Katoličanstvo na Japonskom. Od junija 1933. do junija 1934. se je povekšalo število katoličanov za 1690. Zdaj jih je vseh 193.271.
Predavanja od Kristuša prepovedana. V Porenji v Nemčiji tajna policija vsikdar bole ostro nastopa proti katoliškim društvom in predavanjom. Tak je policija nedavno prepovedala dve predavanji v katoličanskoj akademskoj zvezi v Diisseldorfi i to predavanje „Jezuš Kristuš i duh našega časa" pa drugo „Kristuš i zgodovina". Policija ne pove nikšega vzroka prepovedi. Katoličani se razburjajo, da se njim kratijo pravice svoje vere.
V samostan! Vdovica Marija Fey v Newyorki, ki je mati enajstero dece, je stopila v samostan sester sv. Vincenca Pav-lanskoga v Pittsburgi. Njeniva dva sina sta duhovnika i pet hčer je v samostani istoga reda.
Dva noviva svetnika. Dne 4. marca so v navzočnosti sv. oče prečteli določbo, da sta angleška mučenika Tomaž More i kardinal John Fischer proglašeniva za svetnika. Sv. oča so povdarili, ds sta oba angleška mučenika proglašeniva za svetnika ravno v časi, kda se ves angleški svet pripravla za obha-janje 25 letnoga jubileja vladanja angleškoga kralevskoga para. Zdi se, da sta teva mučenika povablena zato, da bi angleški narod spomnila na njegovo staro vero.
Jugoslovanska pravoslavna cerkev. Vodi jo patriarh Varnava v Belgradi. Ta cerkev ma 21 škofij v državi i 5 izven nje. Število njenih vernikov znaša skupno nad 6 i pol miljona.
Kardinal Pacelli kamerlengo. Na tajnoj seji dne 1. aprila je sv. oča imeniivao svojega državnoga tajnika kardinala Pacellija za kamerlenga sv. katoličanske Cerkve. Oblast kamer-lenga je najvekša, ki jo more meti kardinal, a on vodi katoli-čansko Cerkev od smrti pape do volitev i do vstoiičenja novoga.
Dobre knige.
2a samostanskimi zidovi. Spisal p. Mavricij Teraš, O. M. Capucino-rum, 1935. Izdala i založila Misijonska tiskarna, Domžale. Cena 15 Din. — Kniga piše na 119 straneh v 6 poglavjih: zgodovino redovnoga stana, pomen redovništva za človeštvo: redovniki delajo za zveličanje diiš s pr-ganjom i z zgledom, skrbijo za betežnike, za vzgojo mladine, za znanost. Nato piše od živlenja v redovnom stani, od milosti i dobrot, ki je nudi tihi samostan: da zavetišče pred nevarnostmi za zveličanje, priliko za sveto živlenje, mirnost srca i dobro pripravo za večnost. Pove nam pa tudi o težavaj i žrtvaj toga stana: redovnik se mora odpovedati svojoj voli, boriti se ne-prestano proti svojim strastem. Nazadnje govori od znakov, po šterih spoznamo, što je pozvani v redovni stan. Kniga je namen.ena ne samo redovnim osebam i duhovnikom, nego tiidi vsem vernikom, ki se zanimajo za samostane i njihove prebivalce. Spoznali bodo vsi čtevci knige v pravoj, is-tinskoj podobi samostansko živlenje, navčili se bodo poštUvai: i ceniti redovni stan, to imenitno ustanovo katoličanske Cerkve. Knigo jako priporočamo 1