93
Otrok in knjiga 114, 2022 | večernica
razveselim. A pri pisanju me vodi pred-
vsem moj ustvarjalni gon. Mislim, da 
tudi brez nagrad ne bi ugasnil.
Melita Forstnerič Hajnšek
NATAŠA KONC LORENZUTTI: 
DANES JE MLADIH BRALCEV 
MANJ KOT PRED PANDEMIJO
Foto: Atelje Pavšič Zavadlav
Ko sem slišala za naslov vaše knjige, sem 
mislila, da gre za množino. Ne bi vedela, 
česa točno, ampak nečesa v zvezi z otro-
ki … Kaj si ob Tronciju predstavljajo 
otroci?
Tudi oni mislijo, da gre za skupino ne-
navadnih bitij ali zelo porednih otrok. 
Včasih pa kdo ugane, da je Tronci čudno 
ime, samostalnik v ednini.
Bi rekli, da je Tronci »problemska litera-
tura« ali preprosto realistična literatura 
za otroke?
Nikoli ne razvrščam svojih del na tak na-
čin. Mislim, da je zame dobro, če pišem 
literarni teoriji za hrbtom, ker bi me sicer 
ta ves čas motila in mi nekaj prigovar-
jala. Na začetku si le okvirno zamislim 
zgodbo in se ji nato prepustim. Ne vem, 
ali ustvarjam realistično ali problemsko 
prozo, to po izidu izvem od drugih. Res 
pa je, da sem s Troncijem želela zapluti 
v malo bolj domišljijski svet, vendar 
mi tu še precej manjka. Vstopila sem v 
domišljijo otroka, v svojo pa ne dovolj. 
Z naslednjim delom, ki je v nastajanju, 
grem dlje. Boste videli. Nikoli ne delam 
velikanskih korakov v smer, ki je ne 
poznam.
Pravite, da ste stopili v domišljijo otroka, 
v svojo pa ne dovolj. To se mi zdi sijajna 
opazka. Če jo prav razumem, pravite, da 
je za dobro literaturo potrebno vživljanje 
v otroka in skrb zanj pa tudi negovanje 
domišljije v sebi?
Seveda. Ampak meni se takoj začnejo 
porajati vprašanja. Predvsem na prehodu 
iz resničnega v izmišljeni svet. Kje ta 
svet sploh je in kako se od tukaj, iz re-
sničnosti, vanj vstopi. Eno najbolj geni-
alnih slovenskih del za otroke je zame še
vedno Potovanje v tisočera mesta Vito-
mila Zupana. Ključ za prehod v pravljico 
nam razkrije na koncu. Vse moram imeti 
razčiščeno, da verjamem, kaj šele, da si 
upam sama. Občudujem tudi kolege so-
dobnike: Anjo Štefan z izdelanim svetom 
živali, Jano Bauer z domišljijo Grozno-
vilce, Petra Svetino z logiko absurda in 
še kar nekaj drugih.
Mogoče se motim, ampak zdi se mi, da 
za to starostno skupino ni bilo veliko 
tovrstne literature? V starejši slovenski 
literaturi že, pri sodobnejših avtorjih pa 
manj …
Mislite problemsko literaturo za mlajše 
bralce? Ne bi vedela, kaj točno zgod-
bo naredi problemsko, saj mora vsaka 
imeti zaplet, brez njega je kot telo brez 
mišic. Otrok se slej ko prej sreča s te-
žavo, ki jo mora premostiti, kar seveda