OBZORJA STROKE
UNESCO,
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
PRIPOROČILA ZA VAROVANJE TRADICIONALNE
KULTURE IN FOLKLORE
sprejeta na 25. seji Generalne konference v Parizu, 15* novembra 1989
Generalna konferenca Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je na svojem 25. zasedanju, ki je potekalo od 17. oktobra do 16. novembra 1989 v Parizu:
-	menila da tvori folklora del obče dediščine človeštva in je močno sredstvo za povezovanje različnih ljudstev in družbenih skupin ter za utrjevanje njihove kulturne identitete;
upoštevala družbeni, ekonomski, kulturni in politični pomen folklore, njeno vlogo V Zgodovini ljudstev in njeno mesto v sodobni kulturi;
poudarila posebno naravo folklore in pomembnost, ki jo ima kot sestavni del kulturne dediščini: in žive kulture;
se zavedala izjemne občutljivosti tradicionalnih oblik folklore, posebej ustnega izročila, in nevarnosti, da bodo izgubljene;
-	poudarila potrebo, da bi vse države priznale folklori njeno vlogo m prepoznale nevarnosti, ki ji pretijo zaradi različnih dejavnikov,
ocenila, da bi morale vlade imeti odločilno vlogo pri varovanju folklore in da bi morale delovati čim hitreje;
-	se je na 2-1. seji odločila, da bi moralo biti varovanje folklore predmet priporočil državam članicam na temelju 4. od stavka, 4. člena Ustave
-	m 15 novembra 1989 sprejela naslednja Priporočila:
Geperalna konferenca priporoča državam članicam upoštevanje naslednjih določil o varovanju folklore pri sprejemanju potrebnih zakonskih ukrepov in drugih podzakonskih aktov, ki so v skladu z ustavno prakso vsake države, da bi na svojem ozemlju uveljavile načela in ukrepe, ki so določeni s temi Priporočili.
Generalna konferenca priporoča državam članicam, naj Opozorijo na Priporočila vse oblastne organe, oddelke ali telesa, odgovorne za varovanje folklore, ter različne organizacije in ustanove, ki se z njo ukvarjajo, in naj spodbujajo njihove stike s ustreznimi mednarodnimi organizacijami za varovanje folklore.
Generalna konferenca priporoča državam članicam, naj ob času in na način, ki ju bo določila, t Inescu predložijo poročila o dejanjih, ki so jih izvedle za uveljavljanje Priporočil.
A.	DEFINICIJA FOLKLORE za namene Priporočil:
Folklora (ali tradicionalna oz. ljudska kultura) je celota ustvarjanja kulturne skupnosti, ki temelji na tradiciji, ki ¡o izraža skupina ali posamezniki, in je priznana kot odsev kulturne iti družbene identitete neke skupnosti; njena merila in vrednote se prenašajo ustno, s posnemanjem in na druge načine. Oblike folklore so, med drijgim, jezik, literatura, glasba, ples, igre, mitologija, obredi, šege in navade, domače obrti, arhitektura in druge zvrsti umetnosti.
B.	IDENTIFIKACIJA FOLKLORE
Folkloro kot obliko kulturnega izraza morajo varovati družinske, poklicne, narodne, regionalne, religiozne, etnične itd. skupnosti same in predvsem za sebe. V ta namen države članice .spodbujajo in podpirajo ustrezne pregledne raziskave na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni z namenom:
a) da se pripravi seznam nacionalnih ustanov, kise ukvarjajo s folkloro, da bi jih vključili v regionalne in svetovne registre folklornih ustanov.
bida se oblikuje sisteme identifikacije in beleženja (zbiranje. katalogiz.iranje, transkripcija) ali razvije že obstoječe s pomočjo priročnikov, navodil za zbiranje, katalogov itd. da bi uskladili klasifacijske sisteme različnih ustanov;
c) da se spodbudi nastanek standardne folklorne tipologije s pomočjo:
i/ splošnega orisa folklore (za uporabo po vsem svetu).
ii/ podrobnega registra folklore iti
i i i/ regionalne klasifikacije folklore, posebej pilotskih teren skih projektov.
24
GLASNIK SED 36/1996Jt. 1
' ■ ■ ■ ■ ■ .;« '.K ■	-v
■	■'■-..1!'.e "v-. :: iS;1:'. "^isiigSšp!
.^¡¡ftl--' ■' i.1'-'.
C. KONSERVACtfA FOLKLORE
Konservačija se nanaša na dokumentiranje ljudske tradicije. \'jen namen je, da v primeru, če ne obstaja ali oh evoluciji lake tradicije!Omogoči dostop do podalkov raziskovalcem in nosilcem tradicije ter razumevanje procesa spreminjanja tradicije. Žive folklore pogosto ne moremo varovali neposredno zaradi njenega evolucijskega značaja, učinkovito pa jo moramo zaščititi takoj, ko se ustali v očitni, jasni obliki
V ta namen naj drŽave članice:
a)	ustanovijo nacionalne arhive, kjer ho zbrano folklorno gradivo pravilno shranjeno in dostopno;
b)	določijo delovanje osrednjega nacionalnega arhiva, ki bo nudil usluge na področju centralnega katalogiziranja, širjenja informacij o folklornem gradivu in za standarde folklornega dela, vključno z varovanjem folklore:
e) ustanovijo muzeje ali folklorne oddelke v že obstoječih muzejih, ki bodo razstavljali tradicionalno in ljudsko kulturo;
d) dajo prednost načinom predstavitve tradicionalnih in ljudskih kultur, ki poudarjajo sedanje ali pretekle vidike teh kultur (prikaz okolja, načina življenja ter izdelkov, veščm in tehnik);
tO uskladijo metode zbiranja in arhiviranja,
0 usposabljajo zbiralce, arhivisle. dokumentaliste in druge specialiste za konservacijo folklore, vse od fizične konser-vacije do analitičnega dela;
g) zagotavljajo sredstva za izdelavo varnostnih In delovnih kopij vsega folklornega gradiva ter kopij za pokrajinske ustanove, s čimer bi kulturni skupnosti zagotovili dostop do gradiva.
I). OHRANJANJE FOLKLORE
Ohi 'anjanje obsega zaščito ljudskih tradicij in njihovih prenašalcev, ob upoštevanju dejstva, da ima vsako ljudstvo pravico do lastne kulture in da industrijska kultura, ki jo spod hujajo množični mediji, pogosto zelo negativno vpliva na privrženost lastni kulturi Sprejeti se morajo ukrepi, ki bodo kulturi zagotavljali status ljudske tradicije in gospodarsko Podporo tako v skupnosti, kjer nastaja kol tudi v Širšem oko-'iu. V ta namen naj države članice:
«*) pripravijo in uvedejo v formalne in izvenšolske učne načrte primeren način poučevanja In raziskovanja folklore>s Posebnim poudarkom na spoštovanju folklore v najširšem Pomenu besede. Upoštevajo naj ne samo vaške in druge ruralne kulture, ampak tudi tiste, ki jih na urbanih področjih ustvarjajo različne družbene in poklicne skupine, ustanove, Jkf, da hi t;iko izboljševali razumevanje kulturne raznolikosti tn različnih pogledov na svet, posebej tistih, ki jih ne odsevajo dominantne kulture;
' '' zagotovijo različnim kulturnim skupnostim pravico dostopa do lastne folklore tako, da podpirajo njihovo delo na Področju dokumentiranja, arhiviranja, raziskovanja itd,, kol
OBZORJA STROKE
tudi v prakiiciranju tradicije;
c)	na interdisciplinarnih osnovah ustanovijo nacionalni svet za ljudsko kulturo ali podobnp koordinacijsko telo, v katerem bodo zastopane različne interesne skupine;
d)	zagotovijo moralno in ekonomsko podporo posameznikom in ustanovam, ki preučujejo, objavljajo in negujejo ljudsko kulturo ali so lastniki njenih posameznih primerkov;
e)	podpirajo znanstveno raziskovanje, povezano z ohranjanjem folklore.
E. ŠIRJENJE VEDNOSTI O FOLKLORI
ljudje se morajo zavedati, da je folklora pomembna predvsem kot sestavina kulturne identitete. Pomembno je. da so sestavine kulturne dediščine dovolj znane, da bi ljudje lahko spoznavali pomen folklore in nujnost njenega ohranjanja. Pri širjenju folklore je treba preprečiti razna maličenja, da se tradicija ohranja neokrnjena, V podporo korektnemu predstavljanju in širjenju folklore naj države Članice:
a)	spodbujajo organizacijo nacionalnih, regionalnih in mednarodnih prireditev, kot so sejmi, festivali, filmi, razstave, seminarji, simpoziji, delavnice, tečaji, kongresi ipd., m podpirajo širjenje in objavljanje gradiva, razprav in drugih rezultatov teh prireditev;
b)	spodbujajo čim več objav folklornega gradiva v nacional nem in regionalnem tisku, v knjižnih izdajah, na televiziji in radiu ter v drugih medijih, npr. z dotacijami, z odpiranjem novih delovnih mest za folklorisle v medijih, z. zagotavljanjem pravilnega arhiviranja in s Širjenjem folklornega gradiva, ki so ga zbrali množični mediji, ter z ustanavljanjem folklornih oddelkov znotraj teh organizacij;
e) spodbujajo regije, občine, združenja in druge skupine, ki delujejo na področju folklore, da bi ustvarili nova redna delovna mesta za folklorisle. ki bodo spodbujali in usklajevali folklorne dejavnosti v regiji:
d)	podpirajo obstoječe enote in ustanavljanje novih za produkcijo izobraževalnega gradiva, na primer video filmov, ki temeljijo na novejšem terenskem delu; spodbujajo rabo gradiva v šolah, folklornih muzejih ler na nacionalnih in mednarodnih folklornih festivalih in razstavah;
e)	zagotavljajo dostopnost ustreznih informacij o folklori s pomočjo dokumentacijskih centrov, knjižnic, muzejev, arhivov, prav tako pa tudi s pomočjo posebnih folklornih biltenov in periodičnih publikacij,
f)	omogočajo srečanja in izmenjavo med posamezniki, skupinami in ustanovami, ki se ukvarjajo s folkloro, tako v nacionalnem kot mednarodnem okviru, ob upoštevanju dvostranskih kulturnih sporazumov;
g)	spodbujajo mednarodno znanstveno skupnost, da sprej me etični kodeks, ki bo zagotavljal ustrezen odnos do tradicionalnih kultur in spoštovanje le-teh.
GLASNIK SED 36/1 996, Št. 1
25
«hhhhhHHHHHHHH
F. ZAŠČITA FOLKLORE
Ker folklora predstavlja manifestacije intelektualne ustvarjalnosti, najsi gre za individualno ali .skupinsko, zasluži, da se jo zaščiti na podoben način kot iniclektualne stvaritve. Taka zaščita folklore je nujna za pospeševaje nadaljnjega razvoja, z;t v zdrževanje in širjenje folklornih stvaritev, tako znotraj kot zunaj države, ne da bi pri tem škodovali pripadajočim zakonitim interesom,
i'ri zaščiti folklornih stvaritev obstajajo poleg vidika "intelektualne lastnine" še druge pravice, ki so Že zaščitene in morajo tudi v prihodnosti uživali zaščito fVjlklorno-dokumentacij.skih centrov in arhivov. V ta namen države članice:
a) glede "intelektualne lastnine":
opozorijo ustrezne organe na pomembno delo Unesca in iWIPO-a na področju intelektualne lastnine. Seveda ne smejo spregledati, da to delo upošteva samo en vidjjt zaščite folklore in da je nujno potrebno ukrepanje tudi na drugih področjih zaščite folklore;
h) glede drugili pravic:
i informatorja zaščitijo kot prena.šalca tradicije (varovanje zasebnosti in zaupnosti);
ii/ interese zbiralca zaščitijo tako. da zbrano gradivo hranijo v arhivih v dobrih razmerah in na ustrezen metodični način;
iii sprejmejo potrebne ukrepe za varovanje gradiva pred vsakršno zlorabo, namerno ali nenamerno;
liii priznajo arhivom pravico do spremljanja uporabe zbranega gradiva
G. MEDNARODNO SODELOVANJE
Da bi okrepili kulturno sodelovanje in izmenjave, posebej prek združevanja ljudske ustvarjalnosti in materialnih virov, da bi izvajali razvojne in revitalizacijske folklorne programe ter raziskave specialistov ene države članice na območju diugc države članice, naj države članice:
a)	sodelujejo z mednarodnimi in regionalnimi zvezami, ustanovami in organizacijami, ki se ukvarjajo s folkloro;
b)	sodelujejo pri preučevanju, širjenju in zaščiti folklore, še posebej:
i/ z izmenjavo informacij vseh vrst ter z izmenjavo znanstvenih in tehničnih publikacij;
ii/ z usposabljanjem strokovnjakov, s pokrivanjem potnih stroškov, z izmenjavo znanstvenega in tehničnega osebja ter opreme;
iii/s pospeševanjem dvostranskih ali večstranskih projektov s področja dokumentiranja sodobne folklore
i v/ z organiziranjem strokovnih srečanj, študijskih tečajev in delov nih skupin na določene teme. predvsem na področju klasifikacije in katalogizacije folklornih podatkov in stvariiev ter sodobnih raziskovalnih metod in tehnik:
c)	tesno sodelujejo, cla bi v mednarodnem okviru zagotovile, da bodo zainteresirane strani (skupnosti, fizične ali pravne osebe) uživale ekonomske, moralne in tako imenovane sosedske pravice, ki izvirajo iz raziskovanja, ustvarjanja, skladanja, izvajanja, snemanja in ali razširjanja folklore;
d)	zagotavljajo drugim državam članicam na čigar ozemlju so raziskovale, pravite do kopij vseh dokumentov, posnetkov, videofilmov. filmov in drugega gradiva;
e)	izogibajo se dejavnostim, ki bi lahko škodile folklornemu gradivu, zmanjšale njegovo vrednost ali ovirale njegovo širjenje in uporabo, pa naj gre za gradivo, ki je bilo zbrano na njihovem lastnem ozemlju ali na ozemlju drugih držav:
1) sprejmejo potrebne ukrepe za varovanje folklore pred človeškimi in naravnimi nevarnostmi, ki jim je izpostavljena, vključno z nevarnostmi zaradi oboroženih sporov, zasedbe ozemlja ali drugih neredov
Čhng lesko različico dokumenta prevedla Nadja Vaieutinčič.)
26
GLASNIK SED 36/1996, st. 1