Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev, jb Upravništvo: LjuDtjana, tvoalljeva ulica b. — feleton št. 3122. 3123, 3124 3123 3120. Lnseratm oddelek: Ljubljana. Selen-buraova uL 3. - TsL 3492. 2492. Podružnica Man bor: Gosposka ulica štev 11. — Teleton št 2455. Podružnica Celje: kocenova ulica ŠL 1 - Teleton št 190 Račun' pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11842 Praga čislo 78.180, \Vier. it 105 241 K vprašanju monopolizacije Težnja po monopolizaciji takih predmetov, ki so bili prej izključno zadeva zasebnega prometa, leži tako rekoč že v današnjem času. Z ene strani jo podpira sodobna veleprodukcija, z druge strani pa socialistično naziranje o škodljivosti svobodne trgovine za blagostanje delovnega ljudstva. Pod vplivom teh dveh či-niteljev, zlasti pa drugega, so po svetovni vojni začele mnoge države prevzemati za sebe ali za razna privilegirana podjetja stvari, >u se po prejšnjem pojmovanju niti malo ne tičejo države. Pri tem so seveda vplivali tudi fiskalni razlogi. Z monopolizacijo te ali one potrebščine je država dobila nov vir dohodkov. Če se je doseglo znižanje cen in celo izboljšanje kakovosti in ako se je z novim monopolom res ojačilo državno gospodarstvo, tedaj je težko ugovarjati tej državni socializaciji dotičnega pridelka ali izdelka. Toda v mnogih primerih se je pokazal baš nasproten posledek. Cene so se povišale in kvaliteta, ki jo je prej izsiljeval konkurenčni boj, je padla ali pa je obtičala na nekem povprečnem standardu. Fiskalni učinek pa pri mar-sikakem monopoliziranem blagu ni bil niti tako velik, kakor bi ga država dosegla v zasebno - gospodarskem prometu, če bi dotično blago prav zmerno obdavčila. Vzrok takih neuspehov pri večini povojnih monopolov je pred vsem v tem, da zasebno podjetnost in z njo združeni delovni vzgon nadomešča službena dolžnost. Režija, ki se v prostem konkurenčnem boju ravna po strogih zahtevah ekonomizacije, preide tu v počasno mašine-rijo birokracije. Interes, ki ga ima svoboden podjetnik na kakovosti blaga, se izgublja v uradnih predpisih in službenem odnošaju do predmeta. Najbolj tipičen primer nudi dežela največjih socializacij in monopolov, sovjetska R-usija, ki je prvo: no sploh vse produktivne vire in vse dobrine gospodarskega življenja podredila državnemu monopolu. Na tem mestu ne moremo opisovati nedvomno zelo zanimivega in poučnega procesa, ki se dogaja v komunistični državi, opozarjamo samo na izkustvo. ki so ga zabeležili skoraj vsi, tudi najbolj levičarski tuji opazovalci: ogromna režija, ki se ji pridružuje počasna in vzlic vsem ukrepom nemarna birokracija, sta do malega uničili ves pričakovani efekt, ki naj bi ga imela monopolizaci.ia za blagostanje in napredek delovnega ljudstva. V današnjem težkem času se je treba povsod, kjer je le mogoče, izogibati odvisnih eksperimentov in omejiti gospodarsko intervencijo ali celo monopolizacijo s strani države samo na one primere. kjer se (kakor pri nas pri tobaku in soli) res uspešno uveljavlja monopoliza-ci.isko načelo in prinaša državi nedvomnih koristi. Drugod, zlasti pa v primerih, ko gre za tipične zadeve zasebnega gospodarstva, naj bi se monopolizacijski ukrepi opustili. Prepričujoč primer, kako nepripravna je monopolizacija pri nekaterih predmetih manjšega socialnega pomena, imamo tudi pri nas zopet enkrat v mono-rolizaciji uvoza tujih revij in časopisov. Izvrševanje tega. za naše knjigarništvo in naše trafike povsem novega načina poslovanja je poverjeno »Avali« in »Politiki«, ki imata med seboj poseben dogovor. To ustvarja na eni strani centralizacijo poslovanja v Beogradu, na drugi strani pa nekak »dvojni tir«, kar oboje zelo kvarno vpliva na ekspeditiv-rost, ki je ravno pri tem poslu nujno potrebna K temu prideta še počasnost in neizkušenost birokratskega aparata, posledica pa so nevšečnosti in zmede, ki dajejo povod za pritožbe in prav brez potrebe vznevoljaio orizadeto javnost. V nekaterih krogih so baje razpravljali o predlogu, da oi se monopoliziral tudi uvoz knjig iz inozemstva. Po izkušnjah, ki smo jih dobili pri monopoliziranem uvozu revij in časopisov, bi odločilne činitelje svarili pred takim posegom v zasebno gospodarstvo, ki dejansko ne bi koristil državi ne gmotno in ne moralno. Monopolizacija takih potrebščin in obenem centralizacija njihove trgovine, kakor je že izpeljana pri tujih časnikih in časopisih, ustvarja samo mnogo nepotrebnega nezadovoljstva in prispeva k splošnemu nerazpoloženju. Tudi izkušnje z monopolizacijo šolskih zvezkov so pokazale slabe posledke in govore odločno zoper nadaljevanje take prakse. Mislimo, da z morebitno unifi-kacijo in načelno že sprejeto monopolizacijo učnih knjib za vse naše šole ne bo nič kaj dosti ustreženo onim namenom, ki jih ima šolstvo vobče in posebej še v naši državi. Nepotrebno in celo škodljivo je istovetiti duhovno edinstvo z unifikacijo in celo uniformnostjo sredstev in pripomočkov, ki naj mu služijo. Na duhovnem področju bo slej ko prej veljalo načelo edinstva v različnosti. Vzgoja in skupnostno življenje že po svoji naravi nimata namena in naloge, da uničujeta vse posebnosti in različnosti, marveč da jih samo spravljata v Ljubljana, sobota 11. februarja 1933 Cena Dim 2.- Naročnina laaša medeno Lhu 43-— Za inozemstvo On <0 — Uredništvu: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Teleton št. 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka uhca 11. Teleton št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se oe viačajo. po tanta — Ogla&i Delo Narodne skupščine Nadaljevanje razprave o volilni reformi — Občinski zakon v odboru sprejet — Ohranitev drogerij — Razprava o proračunu Beograd, 10. februarje, p. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 10. dopokkie. Predsedoval je podpredsednik dr. Hasanbegovič. Navzoči so bili tudi ministrski predsednik dr. Srškič, minister dr. Kramer in več drugih članov vlade. Po odobritvi zapisnika je bi!o odobreno poročilo verifikacijiskega odbora, ki je odobri! mandate naslednikom odstopivših na-r o dni h poslancev. Namesto Alekse Simono viča Dride Dragutin Bolgarski, kmet iz Krtine, namesto Aleksandra Obr a novica pa bo zastopaj kragujevški srez Velimlr Mar-kovič. krnet iz Besimirovca. Po rešitvi nekaterih tekočih zadev je Narodna skupščina nadaljevala razpravo o volilnem zakonu. Prvi je govoril danes narodni poslanec dr. N:ko!a Kešeljevič, ki je zagovarjal stališče manjšine in izjavil, da bo glasoval proti zakonu. V svojem govoru se je dotaknil tudi akcije punktašev in zahteval od vlade, nai vse krivce najstrožje kaznuje, ne pa da jih pošilja na letovišča v naša 'najlepša zdravilišča in kopališča. Država mora pokazati svojo avtoriteto in zajarnčiti jugoslovensko narodno iu državno politiko Nato je obširno govoril o volilnem^ zakonu narodni poslanec g. Miloje Sckič, ki se je zavzema! za sistem sreskih kandidatur. Narodni poslanec dr. Bogumil Volni ak je v svojem govoru poudarja! potrebo vlade močne reke in najčistejših joigoslo-venskih smernic ter širokih gospodarskih in socialnih linij. V ostalem je soglašal z osnovami zakonskega načrta. Zadnji je^govoril narodini poslanec g. Stevan Čirič, ki je zagovarjal predloženi osnutek i.n izjavil, da bo g'asoval zani Seja je bila ob 13. zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v torek 14. t. m. ob 9. dopoldne. Na tej seji bo izvoljen tud: poseben odbor za proučitev izorememb in dopolnitev k zakonu o likvidaciji agrarne reforme. Zakon o občinah Beograd, 10. februarja p. E ščinski odbor, ki proučuje novi občinski zakon, je imel danes svojo zadnjo sejo, na kat. ri 'e končal razpravo o rezerviranih člen.h ter sestavil poročilo za p len um Narodne skupščine. Pri delu odbora so odlično sodelovali tudi narodni poslanci iz dravske banovine gg. dr. Rape. Ivan Prekoršek in Ivan lončar Rezervirani člen glede razdelitve mandatov v občinskih odborih je oil sedaj sprejet tako, da dobi relativno najmočnejši i-sta dve tretjini mandatov 'n oh Vinsko starešinstvo. Ostanek mandatov se raz ieii po D' Hontovem sistemu med ostale stranke. Če pa je dosegla večinska stranka absolutno večino, sodeluje tudi pri razdelitvi '»h mandatov, če umre župan ali sicer nastopijo izpremembe, niso potrebne nove volitve, marveč pridejo avtomatično na vrsto prihodnji kandidati z dotične liste. Vesti o združitvi dveh opozicijskih klubov Beograd, 10. februarja P Danes popollne so je vršila skupna seja novo osnovanega Narodne kluba in Narodnega seljaškega kluba. Na seji so razpravljali o skupni taktiki v parlamentu. Najbrže se bosta tba kluba združila. j Državni proračun v odboru sprejet Beograd, 10. februarja p. Finančni odbor je zasedal danes ves dan ter je po obšir.ii debati sprejel proračun finančnega mi listr-stva, rezervne kredite in proračun iloiiod-kov. tako da je s tem sprejet celotni državni proračun za leto 1933-34. Preostal je samo še finančni zakon. Finančni minister dr. Djordjevič jc naprosil narodne poslance, naj mu najdalje do ponedeljka por>oldne stavijo svoje konkretne predloge in amancl-mane k finančnemu zakonu. -gel pravočasno proučiti. Prihodnja seja finančnega odbora bo sklicana pismeno, najbrže za 15. febr. da bodo lahko med tem člani finančnega odbora proučili finančni zakon in sestavili konkretne predloge. Zakon o lekarnah Beograd. 10. februarja p. Skupščinski odbor, ki je proučeval zakon o lekarnah je danes končal svoje delo in sestavil poročilo za plenum Narodne skupščine. Odbor je odločno zastopal interese širokih slojev in jc sprejel določbe, po katerih je malim dro-gerijam v dravski banovini zajamčen nadaljnji obstoj, dasi so morajo sicer droge-rije ukiniti. To se bo izvršilo na ta način, da bodo prešle drogerijs v področje obrtnega zakona in bo njihov položaj urejen s posebnim pravilnikom, ki ga bo izda) minister socialne politike sporazumu z ministrom trgovine Spletke proti Franciji in zaveznikom Herriot o potrebi sporazuma z Anglijo - Demantiji Berlina in Budimpešte Pariz, 10. februarja, s. V javnem predavanju o francosko-anigleškfh odnošajih je izjavil bivši ministrski predsednik Herriot-med drugim: Evropa je trenutno nemirna. Prišlo bo do novih težkoč, zaradi katerih je sporazum med Francijo in Anglijo nujno potreben. Francija in Anglija predstavljata duh miru in svobode, ki sta medsebojno neločljivo zvezana. Pariz, 10. februarja, c. Namestnik državnega tajnika v prejšnji vladi, Lautier, ie obiavil v »L'liom!me Libre« članek, v katerem se posebej poudari a. da ie Nemčija že avgusta meseca preteklega leta sklenila tajno pogodbo z Italijo in Madžarsko, zaradi česar je že v naprej obsojen na neuspeh slehern poizikus kakršnegakoli sporazuma. Za ceno sporazuma bi b:lo treba žrtvovati francoske kolonije. Sirijo bi bilo treba odstopiti Italiji, nekdanje nemške kolonije pa vrniti tretjemu cesarstvu. Berlin, 10. februarja. AA. Uradno se demantira vest o tajni vojaški zvezi med Nemčijo in Italijo, istočasno pa se priznava skupnost nemško-italiiansko-mad-žarske polit;ke. Budimpešta, 10. februarja. AA. Madžarski dop;sn.i urad demantira vest pariškega lista »Echo de Pariš« o dobavah italijanski leta! Madžarski. Pariz, 10. februarja, s. Italijanski poslanik je včeraj poseti^ ministrskega predsednika Daladierja. »L' Ordre« doznava. da je poslanik demantira! govorice o tajni italijansko - madžarsko - nemški ofenzivni ln defenzivni pogodbi, ki nai bi bila podpisana 7. avgusta 19" Uporna holandska križarka se je vdala Haag, 10. febr AA. Eskadra križark. podmornic tn hidroplanov. ki zasleduje »Zeven Provincien«, je brezžično pozvala posadko, da se takoj in brezpogojno vda. Ladja je odgovorila: Pustite nas pri miru! Po de.-setminu'nem roku je vodno letalo vrglo prvo bombo na ladjo, na kateri je takoj na>tal ogenj. Kakor se doznava. je bomba ubila 18 ljudi, med njiini 15 domačinov m tri Evropce Med ranjenci je tudi poročnik baron van Steenwyk Posadka je nato ladjo zapustila Zasledujoče vojne ladje so na to ubeglo vojno križarko odvedle v luko. posadko, ki se je spustila z rešilnimi čolni na morje, pa so ujeli in zaprli. Batavia. 10. febr. s. Kakor se doznava bo poveljnik križarke >Zeven Provincien«. kapetan Jekenboom, odstavljen. Očitajo mu. da se ni oziral na ponovna svarila glede upornega razpoloženja med posadko križarke. Huda zima v Ameriki New YorK, 10. februarja č. V vzhodnih in srednjih delh Amerike je nastopila silna zima Doslej je zmrznilo 53 ljudi. V Chicagu imajo temperaturo — 19 C. sklad z občimi interesi in cilji. Kakor nam je na upravnem področju potrebna kar najširja decentralizacija ob ohranitvi unitarne države, tako potrebujemo tudi v kulturnem in gospodarskem življenju čim več možnosti svobodnega razmaha onih produktivnih sil, ki vzlic svoji posebnosti in različnosti vendarle koristijo celoti in jo utrjujejo. Spor zaradi varnosti Dočim Francija ugotavlja potrebo varnosti ob razorožitvi, ponavljajo nemški delegati v ženevi ob vsaki priliki zahtevo po enakopravnosti v oboroževanju Silna eksplozija v Nemčiji Neunkirchen (Saarsko ozemlje) 10. febr. V večernih urah se je tukaj dogodila strašna eksplozija, katere žrtev je postal največji gazometer na saarskem ozemlju, ki je iz dosedaj neznanih vzrokov zletel v zrak Eksplozija se je dogodila kmalu po 18. uri. Da se vidi obseg katastrofe, je treba navesti me.re tega veli kesa gazometra V gazometru je prostora za 120.000 kubičnih metrov t>lina Visok je 80 m ter stoM na terenu 1550 kvadratnih metrov. I'« - ee eksplozije so bile strašne. Takoj no - Soziji so švigali veliki plameni iz gazouietra proti nebu. Velik del mesta je zaradi eksplozije trpel. Na tisoče šip je bilo razbitih Pritisk je odnese] strehe ter zrušil nekai hiš Tudi v okoliških vaseh je eksplozija povzročila precejšnjo škodo Obseg katastrofe se za sedaj še ne da točno ugotovili. Bolnice v Neun-kirehnu in v okoliških mestih so polne ranjencev. število mrtvih je zelo veliko, se pa še ne da ugotovit,. Detonacijo so slišali do Mainnheima, Landaua. HeideVberga, itd. Pariz, 10. februarja- d. Razorožitvene konferenca prihaja v odločilno stanje. Na včerajšnji popoldanski seji predsednštva konference je Henderson poudarjal potrebo. da se čim prej pride do koučne rešitve. Predse dništvo konference je pričelo razpravljati o delovnem programu, ki £a je predložita angleška delegacija. Angleški delegat Anthony Eden je v imenu angiešue vlade zahteval, naj bi se konferenca pri svoitm nadaljnjem delu ravnala po načrtu, ki ga je predložila Velika Britanija, ker bo najbolje pospeši! delo konference. Konferenci je bilo predloženo že dovolj splošnih načrtov. Angleška delegacija priznava zvezo razorožitve z vernostjo :n predlaga, uaj bi se posebej razpravljalo o varnostnih predlogih francoskega razorožilvenega in varnostnega načrta- llkratu naj kuiiferenca prouči tudi druge predloge Po mnenju angleške vlade je 'sedaj prišel čas ko se je treba zavedati odgovornosti in ko je treba storiti defini-tivne sklepe. z»'i k a j ogromna bi bik nevarnost, če bi se konferenca ponesrečila in končala brez uspeha. Vodja nemške delegacije Nadoliiy je pristal na angleški program ter je izjavil, da je Nemčija za pospešeno delo. Obenem je ponovno poudaril stalšče Nemčije. da je načelo enakosti pravica zanjo popolnoma definitivno rešena zadeva. Vodja francoske delegacije Paul Boncour jc izrazil nekaj pridržkov ter je zlasti poudarjal, da se sporazum od 11. decembra lani, sklenjen med petim; velesilami o enakopravnosti ne more nadomestni z bodočimi siklepi konference. Kadar bo prišel tre nutek, je poudaril Paul Boncour, bom piv novi] francosko mnenje, da more biti vprašanje enakopravnosti v oboroževanju rešeno samo v okviru, kj definitivno določa nova jamstva za varnost- Danes je v glavnem odboru razorožitvene konference šv carski zvezni predsedn k Motta naglašal. da je sedaj prišel čas Hela ne samo za izvedence, temveč, kar j*- sm bolj važno, tudi za poktike same. Nemški zastopnik poslanik .\adolny je v odgovor na včerajšnja izvajanja francoskega zunanjega ministra Boncourja glede sporazuma petih velesil o vprašanju enakopravnosti podal formulirano izjavo. d;» ne smatra za primerno slediti francoskemu zunanjemu ministru na pot te interpretacije. Ugotovil je. da je dogovor med petimi velesilam: podlaga in pogoj za sodelovanje Nemčije pri delih razorožitvene konference- Vsebina iziave petih velesil je osnova, ki je Nemčija ne more zapustiti. Ako Francija sedaj zopet zahteva kot pogoj za bistveno znižanje oboroževanja ustvaritev novih jamstev, mora temu nasproti ponoviti, da prava naloga konference ni » ustvaritvi novih jamstev, temveč v odločilnem koraku v ra/orožitvenem vpiašatiiu, ki je obenem najboljše sredstvo za zvišan'« splošne varnosti. Angleški delegat Eden se je zavzel i* takojšnjo proučitev vprašanja kvalitarvno razorožitve. Poljski delegat Računski, ki se je izia- vi 1 za angleški delovni načrt, je sofflašil s tem. naj se o vpraanju enakopravno*ri sedaj ne razpravlja, poudaria! pa ie. da tega vprašin ja še ni prouči! n^ben uradni organ konference. Japonska ne popusti Japonska delegacija v ženevi ogorčeno ©sikanja zahtevo, naj preklice priznanje mandžurske države v . . _ r: i. , Ženeva, 10. februarja. AA. Tajnik japonske delegacije je zastopniku Havasa izjavil: Naša vlada bo brez dvoma osupnila, ko bo zvedela, da je v trenutku, ko je bila po zaslugi novih koncesij sprava že skoraj dosežena, smatral odbor devetnajstorice za potrebno, izvršiti novo pobudo, ki more vse pokvariti. S tem. da ie v poslednji minuti postavil dve vprašanji in zahteval pismen odgovor, je namreč odbor devetnajstorice pokazal ali nerazumljivo naivnost ali pa prevejanost, ki jo odklanjamo. Ker je v odboru več zelo inteligentnih ljudi, puščamo prvo možnost ob strani: kar se pa druge možnost: tiče. lahko rečemo, da ne more uspeti, ker odbor devetnajstorice, kakor tudi svetovno javno mnenje dodobra poznata že več mesecev japonsko stališče g'ede Mandžurije. Zahtevati danes od nas. naj pismeno priznamo suverenost Kitajske nad mandžursko državo, se pravi, zahtevati od nas. naj se odrečemo -riznan.u te države, katere obstoj je neobhodno potreben za mir na Daljnem vzhodu. Zato ne razumemo, da zahtevajo ljudie. ki so dobro poučeni o naših ne-omainih sklep h v +em pog'edu. od nas, nai na tak način pljunemo na raso dosedanjo politiko. Mogli bi odgovoriti na vprašanje odbora devetnajstorice takoj, ne da bi čakali na to. kai- nam odgovori naša vlada, toda rajši smo v popolnem miru sestavili odgovor in ga poslali naši vladi v odobritev. Ne maramo namreč pasti v zasedo, ki se nam ie pripravila, in prevzeti nase odgovornost za končno izjalovljenje spravnega postopka, ki je neizbežno.' če bo odbor devetnajstorice vztrajal na svojem stališču. Vse to kaže. da japonska delegacija na vprašanje odbora devetnajstorice ne bo odgovorila prei kakor šele jutri. Nanking, 10. februaria. d. Politični centralni svet ie odobril zakonski načrt, po katerem naj bi se na Kitajskem uvedla splošna vojaška dolžnost. V političnih krogih vidijo v tem koraku kitajske vlade pr -četek koncentracije vseh razpoiožlj vih vojaškh si1 za bližnje boje za pokrajino Jehol. Madžarska zunanja politika Budimpešta, 10. febr d Novi madžarski zunanji minister Kanva je izjavil zastopniku lista »Pesti Hirlap«. da v splošnih smernicah madžarske zunanje politike niso nastale v zadnjem času nobene izpremembe Med aktualnimi runanje-polit'čiH-mi stremljenji Madžarske igrajo posebno važno vlogo gospodarska, zlasti pa želja po ustvaritvi novih tržišč za madžarske kmetijske proizvode in ohranitvi dosedanjih Potovan ie ministrskega predsednika Gomhosa v Rim in ' Avstrijo sklenjena pogodba pomeniata dva važna koraka y tei smeri. Prijateljsko razmerje do ftnli je ho tudi nada';e os trd o glavna točka v madžarski zunanji politiki. Papen o nemsko-francoskiti odnošaju Papen proglaša kot zmoto mnenje, da je bil mir zagotovljen z. versail- lesko pogodbo Pariz, 10. februarja, d. Nemški podlkan-celar Papen je zastopniku »Tempsa« označil novo nemško vlado kot znak sodelovanja nacioi.alne nemške mladine z novimi konservativnimi silami, ki predstavlja zvezo med d rusko-nemško preteklostjo in nemško bodočnostjo. Papen odklanja wei-marsko ustavo, češ. da ni v duhu nemškega naroda in da se je vveimarski sistem zato izkazal nesposobnega za vodstvo nemške države. Obramba proti boljševizmu more biti samo močna Nemčija. Socialni demokrati so imeli 14 let v Nemčiji o-blast v rokah ter sr se vgnez-dili v vseh upravnih panogah 'ti ;e bil zato škratu čas. da se na to reagi-a. Prav zaradi te-ga ie tudi lani meseca julija izdal potrebne ukrene prot: pruski vladi Glede na netriko-francoske odriošaje ie izjavi! Papen. da ie v Francki še mnogo ljudi, ki so mnenja, da se more položaj iz leta 1919 po nemškem -olo-mu vzdržati do brezkončnosti, v zdravih narodih pa vzbuja sila vedno reakcije v nasprotnem smislu. Nemčiji prizadeto ponižanje ni mego ostati brez posledic na nlen miselni razvoj. V Franciji ne upoštevajo logike življenja ter se vdajajo samoprevaram. Zato govore, da je mir zagotovljen s pogodbami, ki jih je ustvaril nemški poraz, kar pa je zmota. Nadalje je Papen izrazi! svoje zadovoljstvo, ker so mnogi Francozi, predvsem pa bivši ministrski predsednik Tar-dleu uvideli, kako napačna je bila odklonitev Pa p eno vih predlogov lani meseca junija za drek t ne nemško-francoske razgovore. Svoja izvajanja je zak%iči! Papen z zagotovilom, da žele vse nemške stranke zboljšanje nemško-francoskih odnošajev. V Franciji si morajo postati na jasnem, je poudarjal, da se 14 let po svetovni vojni fie morejo postaviijati Nemčiii pogoji, ki bi i:h FrancMa v siionem položaju ni-kd?r ne snre;ela Francoska gospodarska konferenca Pariz, 10. februarja. AA. O nameravam vsefrancoski gospodarski konferenci p še list »La Journe Industrije«, da bo mora! biti n'en program širok m nester. ker je vprašanje gospodarsk h stikov med francoskimi koloniiami tn marčno državo mno-gollčne narave Severna Afrika ima drugačna vpraša ni a kakor pa centralna Afrika ali pa Da!.i.m vzhod. Zato bo potrebno več konferenc, skupna konferenca Da bo mogoča še'e no dolgih nrioravljalnlh delih Žrtve lirine v Angliji [,ondon. 10 februaria <\ V orvih sedmih dneh meseca februaria ie umrlo v Anglifi zaradi hnne 1911 lliudi V pn-h Detih tednih leta znaša število žrtev 7.137. Omejitev agrarnega uvoza v Nemčijo Berlin. 10. februaria. č. Danes so bili objavljeni razloffi. zaradi katerih je vlada skUnila povišati aerine na živino, meso m mast. V svoji objavi nairlaša minister ra kmetijstvo 'n orehrano. da so po zbranih podatkih cene ž vine v zadnjem času ?elo padle, kar ie bilo v neprecenljivo škodo niačini živinorejcem Se 1. 1030. se ie nro-dajalo prašičie meso po 50 do 60 mark »a 100 ka. dane« pa «>o cene oadle na 5*0 do 'M mark Kravf se prodajajo po 10 do 20 mark za 100 k si žive teže. Ogromen požar v skladišču žita ChleaffO. 10 februarja s. Tukaj ie zgorelo veliko skladišče, ki je bilo polno žita. Škoda znaša nad milijon dolarjev. « Anglija za črtanje vojnih dolgov Angleška vlada bo skušala spodarska London, 10. februarja. AA. Ministrski odbor. ki proučuje vprašanje dolgov, je imel danes sestanek, ki se ga je udeležil tud angleški poslanik v VVashingtonu Ronald Lindsav Verjetno je. da bo poslanik Lindsav že v torek odpotoval nazaj v Ameriko ter bo dotlej že podrobno poučen o stališču angleške vlade nasproti vprašanju vojnih dolgov v sedanji fazi Sodijo, da vlada ne bo javno obrazložila svojega stališča, dokler ©e Lind-siv ne bo sestal s predsednikom Roosevel-tom. Današnji listi izražajo soglasno mnenje, da je treba še sedai smatrati kot gotovo, da bo skušala Anglija doseči popolno črtanje vojnih dolgov. Angpja meseca junija, ko zapade nov obrok vojnih dolgov, ne bo več plačala Ameriki dolžne vsote. Tudi »Dnilv Telegraph'' beleži ta pre-okret v zadržaniu angleške vlade napram ameriškim upnikom in pravi, da je Anglija urediti z Ameriko vsa go-vprasanjc sklenila pogajati se z Ameriko skupno o vseb vprašanjih gospodarskega značaja in ne le o vojnih dolgovih. Ce se pričnejo oo-gaianja. se je treba pogoditi tudi o valutnem. carinskem in drugih problemih. Macdonald je, odgovarjajoč na neko vprašanje. izjavil, da nobena izgava angleških državnikov v Ženevi ne meri na to, da bi se VePka Britanija vrnila nazaj na zlati standard, preden se ne popravijo gospodarske in finančne razmere na svetu. VVashington. 10. februarja, d. Izjavi senatorja Boraha proti sprejemu enkratnega plačila za likvidacijo vojnih dolgov, se je sedaj pridružil skupno z vod;lnimi demokratskimi člani reprezentančne zbornice tudi vodja republikancev Sneli, ki je izjavil, da bi evropske države - dolžnice po šestih mesecih ponovno zahtevale zn zanje tega končnega plačila, če bi prišlo do takega dogovora. Papen snuje nov volilni blok Mrzlične priprave za volitve - Poulično streljanje med nasprotniki se nadaljuje •errin. 10- februarja, g. Po izjalovljenih prizadevanjih za ustvaritev meščanskega bloka med centrumom in narodnimi socialisti se bavijo v nemško nacionalnih krogih z mislijo, da bi ustvarili volilni blok Papen-Hugenberg-Seldte, ki bi obsegal nemške nacionake in Stahlhelmovce. Kakor poroča »Berlmer Tageblatt«. obstojata za ta prizadevanja dva vzroka: Papen. ki hoče hi t j izvoljen v državni zbor. ima pomisleke proti kandidaturi na docela nemško-no-cionalm voliln- listi, očividno zaradi tega, da ne bi poslabšal svojih dobrih odnošajev do narodnih socialistov. Poleg tega pa b' ustvaritev nadstrankarskega bloka prinesle to korist, da bi se moglo pod to zastavo pr dobiti pri nemški ljudki stranki in dru g-h manjših delničarskih skupinah včlanjene člane Stahlhelma in mogoče še druge simpatizerje te skup'ne. Berlin. 10. februarja. AA. Po mnenju centruma ie odstavitev bivše pruske vlatl« protiusta na. ker so očitk- proti Braunu, da je krši svoje dolžnosti, neutemeljen* Tudi razpust pruskega deželnega zbora, ki ga je sklenil kolegij treh. ocmenj težko kršitev pruske ustave- Kancelar Hitler Bsrlin, 8. februarja. Hitler triumphans je gotovo važen in svojevrsten pojav v življenju nemškega narooa pa tudi v mednarodnem svetu Zato ni čuda da posvečajo vsi svetovni listi dejstvu samemu, brezprimerni karieri moža. pa tudi pohodu njegove stranke največjo pozornost Ali pomenja vrh ki ga je dosegel Hitler, zaključek njegove politične poti. ali šele začetek etapo na pohodu k napovedanemu »tretjemu cesarstvu«? Kdo bi mogel danes na to vprašan ie dati prav1 odgovor. Hitlerjeva življenjska pot, katere podrobnosti nam odkrivajo te dni vse novi-ne. ie brez dvoma nekaj posebno izredne-<-a t/ proiefarskih nižin je mož ki ni imel ti :ti domovine ki bi ga bila priznavala za svnjega. raste! od stopnie do stopnje, ž njim vred pa megova vojska, narodna so-ciaPsticna stranka. Samo dva politična po-kreta moremo primerjati z narodno socialističnim gibanjem in razvojem, ruski boljševizem m Mussolinijev fašizem. Oba sta narastla v najkrajšem času kakor lavina in .= ta z iurišem zavzela vso oblast v svojih državah. Seveda pa so obema zunanji predpogoji olajšali delo. Ruska revolucija se jc polastila moči v zmedah velike vojne. fašistični pohod v Rim pa je izrabil kaotične razmere. k po lanskih prvih državnozborskih volitvah zahtevala tridnevno prosto roko in izločitev vsake policijske intervencije za to dobe. Skrbi, ki navdajajo mnoge poštene nemške patriot«, tedaj niso povsem brez temelj* Kaj bo prinesla bližnja bodočnost, dane« ni lahko pro rokovati. Hitler sam molči. Frick pa celo obljubuje parlamentarno i» ustavno vladanje. Toda kaj porečejo eV-stremno radikalni elementi, ki so jedro ob enem pa tudi večina narodnosociaJistifr ne stranke? Gospod Papen očividno smatra Hitlerje vo ka ncelarstvo za drlo svoje politike. Papen živi po vlast-nost mora dvomiti, da bo prevzel kancelar vlogo šahove figure, ki jo bo Papen poljub, no premikal po junkerski šahovnici. Ni dvoma, da se Papen lahko zanaša na zaupanje državnega predsednika, toda visoka starost Hindenburgova nikakor ne daje poroštva za neomejeno trajnost Papenove pozicije. Francoski rekordni poleti Istres, 10. februarja. AA. Francoska letalca Bossoutrot in Rossi sta davi ob 7.48 odletela na letalu »Joseph le Bris« proti Buenos Airesu. Doseči hočeta nov svetovni rekord na premočrtnem poletu brez pristanka. Ob 9.17 sta preletela rtič Creus, ob 11.07 sta bila nad izlivom E-bra, in ob 12.10 so ju opazili nad Castellonom v Španiji, kakih 560 fem od fctresa. Natal. 10. februarja. AA. Snoči ob 18.20 ie anglešikj letalec MoMi-son priletel v Natal. Letel ie 82 ur in 8 minut in je v Na-tahi pristal ob navdušenem pozdravljanju množice, izjavil je, da je imel na večjem delu poleta tepo vreme in da je polet čez Južni Atlantik lažii kakor čez severnega. Mollison ie davi ob 7.30 odietel v Buenos Aires. Ob 9.18 je Drelete' Recife. Iz šolske službe Beograd, 10. februarja p. Upokojeni sta učiteljici Ana Neubauer v G aber ju, Brez Dol. Lendava, in Marija Namorž, dodeljena banski upravi v Ljubljani. Obvezna prijava obolenj na hripi BeogTad, 10. februarja p. Minister sooi-alne politike je izdal odlok, po katerem so vsi zdravniki dolžni prijaviti vsako obole. nje na hripi v smislu določb čl. 70. zakona o pobijanju nalezljivih bolezni. Lepo vreme v Dalmaciji Split. 10. februarja n. Zadnje dni je vla-dalo po vsem Primorju zelo lepo in toplo vreme. V senci je danes meril toplomer + 12 stopinj Celzija. Afera Hock Bratislava, 8. februarja. Kazensko postopanje proti staremu madžarskemu parlamentarcu in radika^iemu nacionalistu Hocku kaže režim, ki vlada v današnj Madžarski, m vso njegovo cinično brezobzirnost v tako žarki luči, da je vredno o slučaju spregovoriti. V skoro vseh evropskih državah so se morah oblastniki, ki so po starih metodah vodili državno po.itiko tako, da je trla krvava vihra neizogibna posledica, umakniti v ozadje. Sicer so se tu in tam pojavili slučaji recidive, vendar so nove razmere povsod prinesle olajšanja in dobrine v korist širokim vrstam delovnega naroda. Edino v Madžarski se je po kratki revolucionarni medigri povrnilo staro fevdalno gospostvo iu danes vlada na Madžarskem proslula »gentrv« morda še bolj neomejeno, kakor v časih dualizma. Politična zgodovina dokazuje, da eo se madžarski aristokrati vedno obnesli kot irbomi politiki. O pravem času so se pridružili nacionalni revoluciji, prekašali so v radikalnih geslih celo idealne fantaste, kakor jih je znal zbrati stari Lajos Kossuth okoli svoje zastave, in so s tem vzeli veter iz jader meščanske revolucije, ki je imela s početka očitne demokratske tendence-S spretnem izkoriščanjem probujenega nacionalizma so si aristokrati znali ohranit' svojo gospodarsko in socialno pozicijo in ogromna premoženja, zlasti velikanske Ia-tifundije, združene v rokah maloštevilnih posameznikov. Z radikalnimi nacionalističnimi gesli so prekričali zahteve po demokratski svobodi in socialni pravičnosti, in če so ee iz vrst kmetov in delavcev oglašale pritožbe o naraščajoči bedi in stalni brezpravnosti, so z ramami majaje kazalo na Avstrijo, češ da je tam vir V6eh krivic. Latentno energijo ljudskih mas pa so znali odvrniti od lastnih skrb' množice s stopnjevanim zatiranjem nemadžao-ske večine v državi, kar so imenoval' borbo za moč madžarskega naroda in za sijaj svetošte-fanske krone. Tako so dosegli, da so bili edini gospodarji oni sami. aristrokrati in veleposestniki, kmet pa je bil komaj aa boljšem, kakor v času tlake, delavec pa sploh brez pravic. Upravne metode, z>last» edinstveno izvajanje političnih pravic, so hi'e znan« ž« pred vojno po vsem svetu Seveda so bili v madžarskem narodu tud' možje, ki so pojmovali svobodo in socialn« red drugače, ne morda samo raziedoo c ga nizi ran i delavci, marveč tudi meščansk' 'fiteligenti. ki so se z vsem svojim ideali? mom trudili za 6vobodo in dobrobit širokih slojev, ali ti idealisti niso prišli d« veljave. Neposredno ob koncu vojne je bila sicer oblast fevdalnih latjfundistov izločena, to da le prav kratko dobo- »BePi teror« je ? vsemi svojimi grozotami zopet zlomil hrbtenico ne le komunizmu, man-eČ sploh ljudskemu gibanju in danes zopet vlad* neomejeno fevdalni ar is tokrat, kmet in de lavec pa živita v hujši bedi kakor kda» prej. Za uspavanje in krotenje ljudskih mas pa služijo revizionist:čna gesla. Ivanu Hocku. fci je bil nedavno pred budimpeštanskim sodnim dvorom zarad> zločna proti državi 'n narodu obsojen v ječo, se pač re more oč;tati. da bi ne bi* madžarski nacionalist. Niti socializma se g« ne more dolžiti. Bil je svoje žive dni radikalen šovinist in je imel morda le to napako, da mu svoboda ni bila prazna beseda. Imel je srce za madžarskega malega človeka, kmeta in delavca in tuje mu ie bilo mišljenje, da je samo bogati aristo-krat polnopraven Madžar. V mladih letih je bil oseben prijatelj Lajosa Kossutha in je ostal zvest politiki iz leta 1848.. ki »» zahtevala popolnoma samostojno, neodvifc no Madžarsko. Skozi 35 let je bil nepretrgoma poslanec v madžarskem parlament'* in vedno je vztrajal na nacionalistični 1» vici. Kdor je v predvojnem času zasledoval ogrsko parlamentarno življenje, mu Hockovo ime ni neznano- Zaradi svo ;ega nesebičnega idealizma je bil v vseh narodnih krogih spoštovan in popularen. Ko je ob koncu vojne grozil tud' na Madžarskem splošni kaos. je sam prmas dr. Csernoch naprosil Hocka, n«j prevz.i me vodstvo začasnega narodnega sveta Na tem mestu se je Hock pošteno trudil, da resi iz splošnega potopa, kar bi se rešiti dalo. Njegova politika je bila ta. da r' širokim narodnim slojem zemljo, kruh. pravico in svobodo. To pa je bil tudi nie-gov greh. Ko se je vrnila današnja Horthvjev« Madžarska, je bil Hock eden prvih ki j* moral bežati pred belim terorjem prek<. mej svoje ljubljene domovine- Dvanajst let je živel v emigraciji, izločen iz aktivne politike. Le tu in tam mu vest ni pripu stila, da bi molčal o sramoti, s katero je omadeževal beli teror madžarsko ime. To da Horthvjeva Madžarska ne pozna ozirov. ako se drzne kdo dotikati se interesov vladajoče gentry. Nepremagljiva ljubezen do domovme j« gna'a starega Hocka domov Hotel ie doma umreti. A na meji so ga spreieli jlorthv-jevi žandarji. Vrgli 90 ga v jeco. postavili pred sodnike in ga dali obsoditi kot sovrez nika domovine- Gibanje v madžarskih široikih masah z« osvobojen je iz okovov srednjeveškega fev-dalstva med tem traino narašča. Ni dvoma. da bo sluoai Hock zapustil vel'k vt'* v madžarskem Hudstvu in se podkrepil odpor ptotf današnii diktaturi fevdalne an-stdcracije Prei ali "Iei se bodo tudi madžarskemu ljudstvu odprle oči. da ie treba srečnejšo bodočnost 'skati v duševnem in socialnem nrerojenju. ne pa v revizion:-stičnih utopijah. _ Beogrnd, 10 febr p Danes ie bila v Beogradu no štiridnevnem /sedanju zaključena konferenca dmške M-ile antante. Leta 1930 ie b;l v KImtu v Rumuni ii sklenjen stamt dijaške Mile anHnte ki ie bil na sedanji beotfraiski konferenci izpopolnjen po vzgledu politične Male antante Osnovano bo stalno tainištvo in predsedstvo Na konfe*enci so sodcl">vn1i 7->stop niki rurmrn^kega dijaštva nod vodstvom Mihaila L'vadara zastopniki češkoslovaškega diiaštva pod vodstvom dr Fran tiska Panjaka dočim sta konferenci izmenoma predsedovala iusosloven^-a delegata dr Živko Toženov in dr Hnd>: Stan-kovic Na konferenci ie bilo tudi sklenjeno. da se bo vt5U v le^šni^ TW-rf-nic«h konffres diiaške Male antante v Beogradu Udeležilo se g* bo nad tisoč delegatov 'z Rumuniie m Češkoslovaške Po kongres bodo gostje napravili daljše ekskurzije po Jugoslaviji. Rodbinska tragedija na Berinjaku pri Litiji Razprava proti Ivani Sevskovi, ki je obtožena zastrapljenja moža, je preložena Ljubljana, 10. februarja Velika raz pravna dvorana deželnega sodišča. je bila danes pozorišče družinske drame, v kateri se odkriva srdita borba med mladim in starim gospodarjem, med tastom, zetom in taščo. Nace Sevšek se je lani januarja priženil na Skalar je vo posestvo na Berinjaku, v Doiah pri Litiji. Napravili so notarsko pismo, pozneje pa sta stara trdila, da ni v tem pismu vsega, kar sta si izgovorila za sebe in še za dve hčeri. Med zetom in tastom je prišlo do prepirov, pa turli tašča, se je jezila, češ, da ni zabeleženo v notarskem pismu jajce, ki ji ga je obljubil dajati zet dnevno. Večni prepiri so dovedli do tega, da je bil zet zastrupljen, da se je tast obesil in da je žena obtožena umora svojega moža. Nace Sevšek je bil zastrupljen 26. junija lani, ko je bil namenjen v dolsko cerkev, o. julija so orožniki aretirali Ivano, 2 dni pozneje pa se je njen oče obesil. Ivana je svoj zločiu priznala, pozneje pa očetovi smrti pa je svoje priznanje preklicala, češ da je prevzela na sebe očetovo krivdo Razpravi, ki se je začela danes ob 9., je prisostvovalo mnogo poslušalcev iz litijskega okraja Velikemu senatu je predsedoval višji sod. svet g Anton Mladič, državno tožilstvo je zastopal državni tožilec g. Vilko Lavrcnčak. obtožen ko pa je branil odvetnik g. dr. Vladimir Knaflič. Zagovor obtoženke — Sevšek Ivana, vstanite in povejte, kako se je vse vršilo? je po končanih formalnostih uvedel senatni predsednik zaslišanje obtoženke. — Nisem kriva! je poltiho odvrnila Ivanka Z možem sva se sprva dobro razumela. Potem pa, ko je prišlo tisto pismo (notarsko) iz Litije, je nastal doma prepir Kregali so se, da je mož notarja podkupil in da ni noti i vse, kar je bilo izgovorjeno. Vedno so se kregali. — Moža poprej niste poznali? jo je prekinil predsednik. — Ne! Prišel je k nam neki mož za njoga snubit. Potem so bili ogledi. Sem bila ž njim zadovoljna, jc bil 3 leta mlajši od mene. — Kaj je bilo potem v nedeljo zjutraj? je predsednik prešel k naj važnejšemu. Gi> toženka je dolgo molčala. Napenjala jo vse svoje duševne sile, da bi svoje misli uredila. Po daljšem molku je poltiho spregovorila: — Očeje vkamro prinesel k meni štamperl žganja! — Kdaj je bilo to? jo je prekinil predsednik. — Ne vem. Oče so rekli: Nesi mu to-!e, da se bo umiril!« je pripomnila Ivanka. Predsednik: >Kaj ste si pri tem mislili Kaj sem si mislila? Nič si nisem mislila. Vstala sem, se oblekla in vzela tisti nesrečni štamperl. Nesla sem mu ga v sobo, rekla: >Dobro jutro!«, on pa: -Bog daj!«. Vzel je nato štamperl in ga popil na dušek. Rekla sem mu še: >Na tole spij, da bomo spet prijatelji. Mislila sem, da so ata dali žganje iz dobrega namena — Ali ste mu rekli, da so to dali ata? _ Nisem rekla. Pol je spil, odstavil in rekel: >Hudiča! Se mi zdi, da je grenko-. Sla sem v kuhinjo, vzela sladkor in mu ga spustila v kozarček. Ko je ostanek spil, je vzel suknjič iu šel v cerkev. . Obtoženka je nato skušala opravičiti svoje postopanje po moževi smrti — Par dni pozneje sva bila z očetom na travniku in so mi oče priznali, da so primešali žganju nekaj strupa. „Xisem mislil, da bo tako hu-dot, so dejan Samo nekoliko omamiti sem ga" hotel, prej pa. ko bi šel v zapor, si raj^ vzamem življenje^. — Prevzela sem krivdo nase. Kaj pravijo priče Po dobro uro trajajočem zagovoru obtoženke so bile zaslišane razne priče, ki so bile prisotne, ko jc Ignac Sevšek umiral pod Vrtačnikovim kozolcem Od 6. zjutraj pa do 8.30 se je boril s smrtjo Dolgo je bil pri zavesti in povedal je vse. Janez Mlakar je slišal, ko je pravil: Žena mi je dala pred mašo žganja, češ: -.Sprj, da bova prijatelja! Če umrjem, naj pride sodna komisija. Sem zastrupljen. Za-vdala mi je. Lovrenc A n ž u r : S starim Skalarje ji sva bila na Veliki ponedeljek v gostilni. Vprašal sem ga, kako je doma. Rekel mi je: Mora tako biti, kakor jaz hočem. Če mladi noče tako. ga bom pa s poti spravil. Po mojem gruntu ne bo hodil. Priča Antonija Medved je povedala, kako je dala pred 3 leti stari Skalarici 3 delce arzena za prašiče. Pokojnikov brat Fr. Sevšek: Brat je pod podom umiral. Tekel sem po duhovnika. Stari Skalar mi je rekel, da župnik spove-duje, kaplan pa je na prižnici. Povedal s^m mu. da Nace umira. jSaj ni nič, bo kmalu dober;, je odvrnil stari. Pozneje sem Skalarju. ko je šel domov, povedal da je brat mrtev. Zelo so je ustrašil ter bil močno razburjen Ostale priče so izpovedale nekatere postranske okol.nosti, nakar je pokojnikova sestra Frančiška Sevšek kot priča omenila, da ji je tisto soboto brat potožil: »Nič se nc zanesem, da mi ne bi dali kaj v jed.« Vojaški zdravnik dr. Pavel Herzmaii je pokojnika skušal rešiti, toda bilo je prepozno. Zdravnika dr. Matko iz Radeč in dr. U k m a r iz Litije sta izvršila sodno obdukcijo in pri tem ugotovila po kliničnih znakih, da je bil Sevšek zastrupljen s strihninom. Preiskava fiziološkega instituta j-3 sicer dognala v seči sledove arzenika, to'a univ. docent dr. A. Seliškar je danes izjavil, da ti deli arzenika lahko izvirajo T-kakih hranil, potrdil pa je mnenje prvih dveh zdravnikov, da je bil Sevšek zastrupljen s strihninom. Ob 12. prekinjana razprava se .ie &o ln. nadaljevala. Senatni predsednik je Tvijp:r-j čital izpovedbe še mnogih drugih prič, zaslišanih v preiskavi. Po zaključnem Ukaznem postopanju je branilec dr. Vladimir Knaflič predlagal, da se zaslišijo še nekatere priče, tako lovski čuvaj Fran Rozman o strihninu, sestri Pepca in Ma.,:'a pa o družinskih razmerah. Po daljšem posvetovanju je predsednik objavil sklep, da se razprava preloži in bodo na prihodnji razpravi zaslišane še no ;i-tere priče. Zmaga Švedov v teku na 18 kir Ostra borba med Švedi in Finci — Pn-i Ju gos loven Janša je med 141 tekmovalci zasedel 70. mesto — Nezgoda Godca Inn*bruck, 10. febr. g. Zaradi južnega vremena eo morali preložiti tudi progo za tek na IS km Nova proga je vodila od Loutascha (1180 m) do Seefelda. Snežne razmere na tej progi so bile prav dobre. Švedi so bili s progo zadovoljni, dočim se Finci niso mogli posebno znajti na valovitem terenu. Zaradi tega so Finci tudi mnogokrat padli. Kakor je bilo pričakovati, se je vršila ostra borba za prva mesta edinole med Švedi in Finci. Od prijavljenih 194 tekmo- J valcev je startalo 141, od katerih jc 130 prišlo na cilj. Rezultati so bili naslednji: 1 Englund (Švedska) 1:02.19.2, 2. Berg-strom (Švedska) 1:02 40. 3 Likaanen (Finska) 1:02.47 6. 4. Saarinen (Finska) 1:03.09.8 5. Utterstrom (Švedska) 1:03.11. Kot_prvi Avstrijec je Gstrein zasedel v času 1:07.18.6 dvanajsto mesto takoj za njim pa Avstrijec Pugel v času 1:07 30. Kot prvi Jugosloven je zasedel 70. mesto Jožko Janša 1:15. Sledili so Smolej na 96. mestu v času 1:20, na 103. mestu Jakopič 1:21, na 113. mestu Bervar 1:23 in na 120 mestu Šramel 1:29. Godec si je pri teku zvil nogo. Slalom za dame je končal z zmago Inge Lantschner (Avstrija) v času 2:10.4. Druga je bila Irene Zink (Švica) 2:11.6. 3. Helen Brugton Leigh (Anglija) 2:12.1 Dočim so Angležinje vozile zelo sigurno in elegantno, je mnogo avstrijskih in švicarskih »mučark padlo. Ni izključena končna zmaga angleške vrste v slalomu za dame. Izvedba skokov v soboto in v nedeljo je zagotovljena Skoke bodo v sporazumu z norveškim smučarskim savezom otvorili Norvežani Birger Ruud, Sigmund Ruud, Uleberg in Sorenscn, ki so danes prispeli v Innsbruck. Končna klasifikacija dam Končna klasifikacija poedlnih vrst v slalomu za dame. pri katerih so se šteli časi štirih najboljših tekmovalk vsake države, so: 1. Avstrija (Lantschner, Paumgarten, Jaros-Szabo, Lettner 10:00.6, 2. A-nsfna 10:09.3, 3. Švica 10:17.9, 4. Nemčija 11:45.1, 5. Italija 13:49.9. V-stni red v kombinaciji smuka mi slaloma za dame je: 1. In«e Lentschner (Avstrija) 100 točfe, 2. Paumsarten 'Avstrija) 88.965, 3. Kesšler (Anglija) 88.69. 4. Leizli (Anffliia) 87.54. 5. Z o-? Nini (Švica) 86.355, 6. Sturm (Nemčiia) 83.21. 7. Z nk (Švica) 82.305, 8. Streif (Švica) 80.495. Uredba o sodnih zaprisegah Beograd. 10 februarja p. Na osnovi čl. 49 uvodnega zakona za civilnopravdni po-stopek ie minister pravde predpisal uredbo o obliki prisege po predpisih civilno, pravdnega postopmtka in o svečani zaob ljutri namesto priseee. Uredba dobi obvez, no moč v posameznih področiih z dnem. ko stopi v veljavo civilno pravdni postopntk. Zakonska tragedija y Halozah Ptuj, 10. februarja. Zakonca Pernek Jurij in Marija, posestnika v Gruškovju v Halozah sta živela v večnih medsebojnih prepirih. Včeraj pa je doseglo njuno sovraštvo višek Ko je 53 let stara žena že legla v postelj in zaspala, jo je napadel okrog 23. ure mož, ki io je z ročajem motike tako dolgo pretepal, da je izdihnila. Podrobnosti o nesreči še niso znane. Truplo ubite žene so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Trojici v Halozah, kamor jc danes odšla ptujska sodna komisija. Jurija Pcrncka pa so danes aretirali orožniki in bo še tekom dneva priveden v sodne zapore v Ptuju. Protipunktaški shod v Srbiji Beograd, 10. febr. p. Te dni se je vrUl v resavsko-tamnavskem srezu zelo dobro obiskan protestni shod. ki ga jc sklical narodni poslanec g. Mdorad Markovič. Kljub slabim ccstam m potom je prišlo na shod nad 3 K k> volilcev, tako da jc bila dvorana, v kateri bi se moral vršiti shod, mnogo premajhna in se je zaradi tega vršilo zborovanje na prostem. Na shodu je govorilo večje število govornikov, ki so vsi najodločnejše obsojali početje p-unktašev in zahtevali odločne ukrepe zoper njihovo razorno delo Na shodu je govoril tudi narodni poslanec g. Albin Koman, ki je ob burnem pritrjevanju zborovalcev naglasil, da Slovenci odločno odklanjajo Korošče-ve separatistične punktacije in hočejo veliko, enotno in močno Jugoslavijo. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki p^zi-.-.i vlado, naj odločno nadaljuje politiko jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva ter v kali zatre vse separatistične akcije ki jih ves narod z največjim ogorčenjem obsoja Zagonetna smrt železniške uradnice v Beogradu Beograd, 10. februarja p. Davi s^ našli mrtvo v njenem slano vanju železn ško uradnico Katico Ivanovič, stanujočo v Ja-taganu Malem. Na njenem truplu sicer ni epaziti znakov nasilja vendar pa mislijo, da gre za zločin. O pokojnici se je govo. rilo, da ima lepe prihranke. Policija je uve-gla preiskavo, truplo pa bo obducirano. Vr pihph« ta nano Zagrebška vremenska napoved za dan««: Nekoliko boli oblačno, padavine v zapadnih krajih države. — Situacija včerajšnjega dno: Pritsk je v Južni Evropi, zlasti nad Sredozemskim moriem znatno narasel Zaradi toga se je zmanjšal barometrski gradient m^d dalmatinskim zalediem in Jadranskim moriem in so ponehali močni vetrovi. V severne dele države ie pričel prodirati nižji pritisk. Verjetno je. da bodo zaradi tega ponovno narasle temperature Dunai^ka vremenska napoved za -soboto: Oblačno, padavine, dež se bo že v srednjih višinah spremenil v sneg. Temperatura bo padla. \ V • kraji in ljudje Socialno in gospodarsko zlo v Zagorju Nove redukcije — Ustavitev dela v Kotredežu Zagorje, 10. efbruarja. Menda ni nobene občine kriza tako hudo zadela kakor Zagorje z okolico vred. Poleg delavstva so zelo prizadeti tudi gospodarski krogi. O redukcijah in brezposelnosti se je že dosti pisalo, višile so se razne intervenciie. o tem se je razpravljalo rudi na shod'h in občinski odbor ter prehranjevalni odbor sta v polni meri storila svojo dolžnost. Včeraj je sreski načelnik sprejel starešinstvo občine, ki je sporočilo ustmeno in pismeno, da so občinske finance nevzdržne n da bo ves občinski odbor primoran podari ostavko. Za prošlo leto so občini na dolgu doklade v znesku 260 000 Din TPD dolguje doklade. ker še niso poravnane njene terjatve od železniške uprave. Dajatve šolskim odborom in d:uga plačila se ne morejo izvršiti Za letošnje pro- računsko leto pa so za prebivalstvo nastale velike težave z odmero davkov. G. sreski načelnik je obljubil pomoč in ponovno odmero davkov. Občina je prejela tudi 70.000 Din za brezposelne od 90.000 Din, določenih od kreditov za javna dela in pomoč litijskemu srezu. Denar se bo porabil za mezde delavcev, ki bodo zaposleni pri javnih delih. V tej strašni stiski pa so napovedane nove redukcije rudarjev. V kotredeškem rovu bo zmanjšano in najbrž tudi popolnoma ustavljeno obratovanje. Pričeli so že z demontažo v rovu. Ubup-ne razmere so se s tem povečale in poostrile. Ustanovil se je akcijski odbor za gospodarski in socialni obstoj prebivalstva Zagorja in okolice ki je za ponedeljek 13. t. m ob 3 popoldne =V!ieal shod pred rudniško restavracijo v Toplicah. Na tem shodu bodo zastopane vse organizacije. Najvažnejši problemi osnovnih šol in učiteljstva Predsednik JUU o vzdrževanju in nadzorstvu šol ter o učiteljskih namestitvah benega mesta. Ta praksa se je pokazala kot pravilna in je zadovoljevala najširše učiteljske vrste. Začetniki so službovali po vaseh in so od tam po službenih letih polagoma prihajali preko trgov v mesta. Glede osnovnih šo! samih pa je izvajal: Osnovna šola je živ organizem in obstoja zaradi tega vedno potreba zidanja novih šol in otvarjanja novih razredov. Iz finančnih razlogov se da to procentuclno zmanjšati, nikakor pa ne popolnoma ustaviti. Dokazano je namreč, da je število šoloobveznih otrok vedno večje. Učiteljska organizacija gleda optimistično na delovanje in uspeh narodne šole ter misli, da daje osnovna šola one rezultate, ki jih od nje pričakujemo, in da bo dala še več, ako se čimprej izvrši reforma učiteljišč, ki naj bodo bolj jugoslovenska in manj plemenska, kakor pa so sedaj. Reši naj se čimprej vprašanje šolskega nadzorstva in vzdrževanju šol naj se posveča večja pozornost. Bilo bi potrebno večje število moških' in manjše število ženskih učnih moči. Na to je treba misliti pri namestitvah. Za kulturno delo izven šole bi bilo boljše, če bi bilo več učiteljev, kakor pa učiteljic. Gospod Rašič je mnenja, da še ni hiperpro-dukcije učiteljskih kandidatov, dasiravno imamo okrog tisoč nezaposlenih učiteljev. Potrebni bi bili večji krediti za nastavitve novih učiteljev da bi se razbremenilo uči-teljstvo, ki poučuje dva ali tri razrede, kar nasprotuje higienskim in pedagoškim načelom. O izvenšolstkem delu je dejal, da si ni mogoče misliti učitelja, ki ne bi delal izven šole v ustanovah, ki služijo kulturnemu dvigu naroda. Skrbeti pa je treha, da ne bodo učitelji preobremenjeni. To se ne bi zgodilo, če bi se posvečali prosvetnemu delu tudi vsi drugi, med narodom živeči inteligenti. Učiteljstvo mora delati predvsem na širjenje zadružništva in zadružne misli. Ljubljana, 10. februarja P-edscdnik glavnega odbora JUU v Beogradu. g Damjan Rašič. je dal niškemu »Glasniku« daljšo izjavo o najvažnejših vprašanjih in zahtevah osnovnih šol in uč:-fel jstva. Uvodoma je naglasil, da se učiteljska organizacija, ki predstavlja okrog 25.000 učiteljev in učiteljic osnovnih šol. bavi v prvi vrsti s vprašanji vzdrževanja in nadzorstva šol ter učiteljskih premestitev, odnosno učiteljske stalnosti. Ugotovil je, da v mnogih krajih ne dobiva šola na račun šol-kega davka onega dela. ki ji oripada in ki ga je za njo dalo ljudstvo. V teh krajih so zelo potrebne intervencije administrativnih oblasti. Kjer s,reški načelniki podpirajo šolo in razumevajo njen velik pomen je vzdrževanje šol zadovoljivo. Težko pa jc v krajih, kjer obstojajo nesoglasja med sreskimi načelniki in učiteljstvo m. Glede učiteljske stalnosti je naglasil, da je stalnost potrebna vsaj za eno šolsko lete. Najboljše bi pa bilo seveda, če bi bil učitelj na svojem mestu stalen in da bi bila stalnost zajamčena tudi z zakonom. V ;ntercsu šole pa je na vsak način, da ostane učitelj na svojem službenem mestu vsaj 10 mcsece\. Večkratna premeščanja ovirajo pravilno izvedbo pouka. Vprašanje iskega nadzorstva je rešeno bolje, če se imenujejo nadzorniki izključno le iz učiteljskih vrst in sicer z izvolitvijo potom učiteljskih organizacij ali pa v glavnem prosvetnem svetu. Nobena druga rešitev ne more biti pravična, ker ie med 25.000 tičnimi močmi gotovo nekaj sto odličnih šolskih delavcev ki zaslužijo te položaje po svo.iib vsestranskih moralnih in intelektualnih klasifikacijah Z imenovanjem šol-s' ih nadzornikov iz drugih vrst prosvetne s r ke se daje ljudem položaj v delu, ki pa ne poznajo v zadostni meri. Upravičeno se zahteva, da bi bili učitelji, ki službujejo na vasi. imajo pa svoje otroke v srednjih in višjih šolah, premeščeni v mesto, kjer se šolajo njihovi otroci Ti učitelji naj b' imeli pri namestitvah v mestih prednost pred tovariši, ki ne šo-] i jo svojh otrok po mestih. Izvršni odbor organizacije je mnenja, da bi s« mogle na-p a viti večje korekture na ta način, da bi se oddajale službe v večjih mestih prvenstveno starejšemu učiteljstvu. Predvojna praksa učiteljskega napredovanja je bila dvojna jx> nagradi in po dobivanju služ- ZvoSnl kino IDEAL Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Velesenzacija z Divjega zapada: V glavni vlogi pustolovec sveta: John Mac. Broun in komičar VVallace i5eery Nežne ljubavne scene, grozovite borbe in prekrasni naravni posnetki. Ljubljana in Rdeči križ Ljubljana, 10. januarja. V dvorani OUZD se je vršila sinoči redna letna skupščina najpomembnejšega in najmočnejšega našega humanitarnega društva, Krajevnega odbora Rdečega križa. Zbor je otvoril predsednik dr. Oton Fet-tich, ki je uvodoma omenjal, da je val svetovne krize zajel z vso silo tudi naše kraje, vsled česar je prišel tudi RK v poseben položaj. Delo je bilo treba podvojiti in uspeh ni izostal. Pristopali so tudi novi člani ter je ljubljanski krajevni odbor najmočnejši v državi, kar priča o srčni kulturi in altruizmu Ljubljančanov. V okviru RK so se vršili lani pod vodstvom dr. Misa tudi samaritan&ki tečaji ter imamo danes v Ljubljani 4<)0 absolventov teh tečajev, kar je vsekakor velik uspeh. Zbor je nato pozdravil navzoči predsednik oblastnega odbora RK dr. Krejči, ki je pohvalil delo odbora in članstva v preteklem letu, želeč krajevnemu odboru tudi v bodoče toliko lepih uspehov. Priznal je, da služi ljubljanski krajevni odbor za vzgled drugim v državi. Posebej je nato še čestital g. predsedniku dr. Fettichu in pa dr. Misu, prvemu kot zaslužnemu organizatorju in propagatorju plemenitih idej RK. drugemu pa kot požrtvovalnemu vodji samaritanskih tečajev. Glavni odbor je oba pobornika odlikoval, in sicer prvega z najčastnejšim odlikovanjem organizacije, z redom Rdečega križa, drugega pa z zlato medaljo. Obe odlikovanji je izročil odlikovancema dr. Krejči ob živahnem odobravanju vsega zbora. Tajniško poročilo je podal nato g. Mal-narič. Iz niegovega poročila podrobnejše izhaja, kje povsod in kdaj je RK tolažil sirote, jih oblekel in jim sploh brisal solze. RK je skrbel zlasti za mladino in priredil več počitniških kolonij. Izborno se je obnesla tudi oblačilna akcija, ki je omogočila društvu preskrbeti z obleko skoro 2000 najpotrebnejših oseb. V Ljubljani se je nakazalo dalje nad 120 družinam za nad 12.000 Din vrednosti živil in kuriva. Ljubljanski krajevni odbor RK šteje sedaj 1620 članov. Iz poročila tajnika je sledilo še, da se bo vršila letos v Ljubljani skupščina glavnega odbora, kar pomeni za naše mesto posebno odlikovanje. Treba bo poskrbeti za dostojen sprejem delegatov iz vse države. Bilanca o delovanju v pretekli poslovni dobi je povsem zadovoljiva in daje pobudo k nadaljnemu vztrajnemu delovanju na polju ljubezni in usmiljenja do svojega trpečega bližnjega. Poročilo o delovanju prireditvenega odseka je podala njega predsednica, ga. Min-ka Kroftova. Iz njenega poročila sledi, da je bilo treba sila dela in neštetih korakov, ogromno truda, da je bi! uspeh res zadovoljiv. Odsek je organiziral nabiralno akcijo oblek in živil po mestu, kar je bila ideja g. prof. Kobala. dalje nabiralni dan RK za mladinsko počitniško kolonijo, priredil je božično akademijo, ki se je vršila v dramskem gledališču, odbornice so šle dalje same na teren revščine in zbirale podatke, sestavile imenik potrebnih ubožcev ter zbrale 1206 naslovov; odsek je vodil tudi Pomožno ake jo mesta Ljubljane na Taboru in bi! sploh vedno na delu, kjer se je dalo lajšati gorje. Iz poročila prof. F. Kobala in ravnatelja Antona Jagodica jc sled lo podrobnejše poročilo, kako se je organizirala nabiralna akcija in kdo so se odzvali, da se je lajšalo gorje naših revnih someščanov. O uspehih in delu samaritanskega odseka je poročal dr. Fran ta Mis. V prošlem letu se je vršil po en višjii in po en nižji tečaj, prvi z 62, drugi s eb. kjer se je spajdašil s Se-kuličem rajnim Ščuričem in drugimi, šču-rič je bil kot edini Zagrebčan v vlomilski družbi vodja in izvidnik pri vseh pustolovščinah. Zaradi tega se je pri vseh vlomih tudi videlo kako dobro so zločinci poznali vse lokalne razmere. Pet žrtev krvave rodbinske drame Krvava rdobinska drama s«1 je odigrala na samotnem posestvu v naselju Ada blizu Subotice. Mladi kmet Štefan Jakovljevič se je zaljubil v ženo svojega starejšega bra a in obljubil ji je 40.000 Din, če zapusti svo>-ga moža in se preseli k njemu. Ker pa se je žena z možem nekaj sprla, je sprejela ponudbo, kmalu pa se je spet vrnila k sv >-jemu možu, ki ji je vse odpustil. Štefan rotil svakinjo, naj se vrne nazaj k njemu, večkrat pa jo tudi prosi] brata, naj mu y» prepusti. Svakinja pa ni hotela o Štefanu ničesar več slišati in te dni mu je vrnila tudi tistih 40.000 Din. To jc Štefana silno razkačilo in obljubil je krvavo maščevanje. Pridirjal jc oborožen z nožem v bratovo 'nišo, kjer je zatekel svakinjo baš v veži. Zadal ji je več nevarnih ran in ko je pritekel brat, je tudi njega nevarno ranil. V hiši p^ je bil tedaj kot gost sosed Radojko s svojo ženo in — ker je hotel pomagati svojemu prijatelju, je razdivjani Štefan napadel in ranil tudi njega in njegovo soprogo. Radojko je v silobranu posegel po samokresu in nevarno obstreli] napadalca Vseh pet žrtev tega strašnega spopada so sosedje z-a silo obvezali in odpeljali v bolnišnico. Dekliški rop v Maroku. Odigrala se je grozna orijentalska ljubavna drama. Oaze, haremi, kadilnice opija, Be-duini! Vladimir Gajdarov, Claire Rommer predstavljata glavne vloge senzacije, ki jo predvaja danes ob 4., 8. in 9. uri zvečer »Kino Ljubljanski dvor«. Telefon 2730, ob najnižjih ljudskih cenah Din 2.—, 4.— in 6.—. ©LIG V znamenju osamosvojitve Pravkar je izšel 38. zvezek Glonarjevega »Poučnega slorarja«. ki ga je izdala agiltia »Umetniška propaganda« (inž. Hugo Uhlir). Nekoliko prej p bilo zaključeno drugo lek-sikonsko delo iste založbe, družinski slovar »Domači vedež«. Komaj sta končana oba velika stvarna in imenska slovarja, že napoveduje -.Umetniška propaganda« novo delo te vrste: ^Slovenski trgovski leksikon«, ki pa bo izpopolnjeval »Biografski leksikon slovenske trgovine, obrti in industrije«. Te izdaje so v našem, pretežno leposlovno usmerjenem založništvu svojevrsten j»jav in ne pričajo samo o podjetnosti založnika, posebno značHni zlasti v dobi splošne depresije. marveč tudi o njegovem razumevanju naših kulturnih potreb Zakaj baš omenjena leksikonska dela ustrezajo stvarni potrebi našega, širše nojmovanega kulturnega živkenja in moramo zato kot kulturni kronisti posebej poudariti njihov pomen. Z industrializacijo slovenske dežele, z vedno večjo racionalizacijo delovnih metod in ž njimi vsega materialnega življenja nastopajo' nove potrebe, ki ne zadevajo več samo ožje plasti, marveč zajemajo kar sirse sioie. Pri nas je čedalje več kvalificiranih delavcev; obrtniški in trgovski naraščaj dobiva čedalie vegjo strokovno naobrazbo m ž njo vred Širšo splošno izobrazbo, nego so jo imeli v teh poklicih prejšnje čase. Tudi kmečki stan je v povojnih letih vsaj pri Slovencih dobil nekoliko višji intelektualni ni- vo: med kmeti okoli mest in trgov je vedno več takih, ki so dovršili meščansko šolo. Ce bo premagana sedanja gospodarska kriza, se bo ta kulturni proces neizogibno nadaljeval. Industrializacija in racionalizacija bosta, kakor je nedavno dobro povedal češkoslovaški prosvetni minister, čedalje večje narodove plasti vodila od prvotnega težkega fizičnega dela k finejšemu delu, ki zahteva vedno več duševnega sodelovanja, zato pa tudi strokovne izvežbanosti in znanja. Tudi prejšnje čase so mnogi naši ljudje iz praktičnih poklicev občutili potrebo večje naobrazbe. Nemci so umeli rafinirano izrabiti ta naravno nastali položaj in so takega, k izobrazbi stremečega človeka, ki je s svojimi sposobnostmi hotel višje, če le mogočo zaslepili z bleskom nemške kulture in z vrednostjo nemškega jezika. Vsak višje stremeči človek je moral znati nemški jezik, ker je samo z njegovim posredovanjem lahko razširi svojo naobrazbo. V nemščini ,je zares dobil obilno in bogato izbiro vseh mogočih knjig — in knjiga je v sodobnem življenju sila. ki nadarjenemu človeku, če ni drugače, nadomešča 6rednje in celo visoke šole, v kolikor ne gre za docela strokovno višjo izobrazbo. Danes, ko mladi ljudje, ki že zgodaj stopijo v praktične poklice, ne obvladujejo več tujega jezika in slepil ni vpliv velike nemške kulture vidno popušča, .je važno, da tem ljudem preskrbimo primerno liteTaturo v domačem jeziku. Pri tem pa mislim one knjige, ki so potrebne za nadaljnje samoiz- obraževanje ali ki rabijo kot priročniki v stvareh materialne kulture. Tako je n. pr. »Domači vedež«, ki ga je izdala Umetniška propaganda, velik korak k emancipaciji od nemške literature v onih zadevah, ki se tičejo družinskega življenja, življenjske prakse, zdravstva itd. Glonarjev »Poučni slovar:-, je prvi slovenski konverzacijski leksikon. To, za naše razmere obsežno in v svojem obsegu dovolj temeljito sestavljeno d' Io, je Slovencu več kot katerikoli tuj konverzacijski leksikon. V i,iem ima namreč najpotrebnejše (Kidatke o domačih krajih in ljudeh, podatke, ki niso bili doklej še nikdar in niki-.r zbrani in pregledno razvrščeni. Verjetno p. da v d oglednem času ne bomo mogli dobili nič večjega in tujim vzorcem konverzaciiskega leksikona bližjega (z ilustracijami, zemljevidi itd.). Tako bo »Poučni slovar« še dolga leta priročnik vseh. ki bodo potrebovali slovenski konverzacijski leksikon, pa tudi drugih (predvsem tujih jezikov veščih intelektualcev), ki bodo samo v tem delu našli podatke o posameznih delih naše zemlje tokraj in onkraj jugoslovenske državne meje. V tem pogledu sta sestavljale« in založnik storila splošni slovenski kulturi uslugo, ki daleč prekaša značaj navadnega založniškega dejanja. — Andrej Gabršček Franu Erjavcu Gospod FTan Erjavec je odpravil moj odgovor v »Jutru« z 22 vrsticami v »Slovencu« 7. t. m., ki mi dokazujejo, da je zlezel na najvišjo lestvo neke samozavesti, s katere ne deli lekcij samo meni, marveč celo sta- remu Blei\veisu pred 60. 70 leti in pa moj1!m tržaškim prijateljem tik pred vojno. V d*m so se »nu ti Tržaoanje zamerili, nam ni povedal- — Zato torej ni nič čudnega, če mi očita, da se n'sem iz zgodovine prav ničesar naučil, niti ne v zadnjih dveh desetletjih. da sploh ne vem, »kaj je zgodovina in kako se mora pisat;.« Tak recept ima g. Erjavec sam, vendar ga previdno d.rži pod poiovn ikoni, ali pa misli, da je njegov« »Zgodovina katoliškega gibanja ra Slovenskem« edini in neoporečen vzor. kako je treba pisati »Zgodov no« ... Tudi v tem oJgovorčku je zamolčal, da sem napisal samo' »črtice«, ki bodo zgodovinarjem dobrodošli pripomočki za njihovo delo. Moi odgovor v »Jutru« je g. Erjavcu le »pisarija, s katero nisem ničesar povedal, ra/en tega, da je moja knjiga točna, popoka, izčrpna •..«. In vendar je bil moj odgovor zavrnitev Erjavčevega zavijanja točko za točko, scer v mojem morda živeh-nejšrm slogu, toda nikakor ne... »v rov-tarr&em tonu svoje nekdanje »Soče«. Ce hi ga bil zgrabil v tistem tonu. kakor smo vodili pred dvajsetimi !et: polemiko v Gorici. primernem za tiste čase in ljudi, tedaj bi g. Erjavec poskočil do stropa svojega prvega, drugega ali tretjega politiškegfl pravca. Torej, g. Erjavec: nikar tfl.ko visoko! -Stopite malo niže med nas navadne zcmlinne in otresite se fantazije, da ste se »iz zgodovine edino Vi kaj naučili« — in da edino Vi veste, »kaj je zgodovina in kako se mora pisati« Za zdaj pa sem Vaš recept odločno odklonil: shranite da kar za se in ne vsilujte ga možem, ki najbrže tudi nekaj vedo in znajo. Da nima g. Erjavec zdravih pojmov o kritiki, je dokazal sam najbolje z vsiljevanjem svojih čisto nemerodajnih nazorov pisatelju knjige, namesto da bi se poglobil v njegovo delo samo in razm šljal. v kakšne svrhe je nastalo. Nisem nap'sal knjige, da bi ugodil g. Erjavcu, marveč našemu zarobljenemu ljudstvu m tisočem njegovih sinov, ki so razkropljeni po vsem svetu. Hotel sem jim dati moralne opore za nadaljnjo borbo do velikega zaželjenega cilja. — Z Bogom 2- Erjavec! A. Gaberšček. Baletni večer v operi Po daljšem času bo nocoj v ljub-liansk: operi samostojen baletni večer. O njegovem umetniškem namenu in pomenu priobčujemo naslednje informacije: Ko je uprava Narodnega gledališča po izrednem uspehu plesnega koncerta povabila plesni par Pio in Pina Mlakarja, da naštudi-rata z našim baletnim ansamblom samostojni plesni večer, sta stala pred velikimi težavami: pred omejitvijo v času in materialu. Mod rna koreografija, katere pripadnika in oznanjevalca sta m^ada umetnik* in balet našega opernega zbora, imata t«ko različno šolo. različen način plesanja »n di različno gledanje na duhovno poalajiatvo plesa, da se nista mogla odločiti, da bi s našim baletnim zborom naštudinala kade lriki moderni ples. n pr. Stravinskega trušiko« a1!i Casella »Razbiti lonec«. sta za t« večer klasi čn: baiet »Puniko«, kf je bila tudi pri nas pred leti uprtoorfea« pod naslovom »Kraljica lutk«, in se da jo uprizorita v starem ldesjSoain Domače vesti + Kraljev dar Domu geodetov. Nj. Vel. kralj je Domu geodetov v Beogradu naklonil prispeven v znesku 5000 Din. Odkar obstoji ta Dem zamljemercev. ni kralj nobeno leto opustil, da bi ne bil materialno priskočil na pomoč temu Domu. v katerem je siromašnim mladeničem iz vse Jugoslavije omogočeno šolanje V petih letih se je na stotine mla-leničev okoristilo s to ustanovo ♦ JČ liga na Sušaku. V Obrtnem domu na Sušaku se je v četrtek zvečer vršila seja akcijskega odbora za ustanovitev Jugosio-vcnsko-češkoslovaške lige na Sušaku. V imenu akcijskega odbora je o dosedanjem delovanju poročal Bogdan Durbešič. Češkoslovaški konzul v Zagrebu jc brzojavno pozdravil zborovalce, i stota ko tudi narodni posianec Vekoslav Spinčič. Pravila so bila soglasno odobrena ter izvoljen odbor, ki bo pristojni oblasti predložil pravila v odo-brenje. Mi kljubujem p prehladu/ # ' w -..- : kašlju/kataijijjtd. s1(afoefyeyimiCB> Dobe. se v sa rjulru. plakatL. * Jugoslovenska razstava v Nemčiji. V teku prihodnjega meseca se bo po inicijati-vi ministra prosvete priredila v Saarskem področju velika reprezentativna razstava ju gos lo venske umetnosti. Na razstavi bodo zastopana predvsem dela Ivana Meštroviča, celokupna jugoslovenska grafika in naša narodna umetnost. ♦ Vrtnarska šola v Zagrebu. Nedavno ustanovljeno Hortikulturno društvo v Zagrebu je za jutrišnjo nedeljo sklicalo svoio redno glavno skupščino. Glavna točka dnev-n-ga reda je predlog za akcijo, da se v Zagrebu osnuje vrtnarska šola. Profesor dr. Vale Vouk je nedavno objavil zanimiv spis <» potrebi negovanja in širjenja vrtnarstva zaradi gospodarskih koristi vrta in vrtne arhitekture Denar, ki ga pošiljamo zlasti v lialijo za razno cvetje, bi lahko ostal doma, ako bi se hortikultura primerno negovala V to svrho pa je potrebna vrtnarska š,)Ia. ki naj bi se čimprej ustanovila v Zagrebu. TEHNIGMI BIRO AR H IVAN ZUPAN ljubljana GRADIŠČE ST. 15 Marsikdo, k) ima novo hišo. se Vam pritožuie Poslopje ni tako, kakor si ga je želel; preko račil ie proračun in ga sedai teži dol? V«e te skrbi, rlasti pa denar si prihra nite, če imate dober in ekonomičen načrt in strokovno 2radbeno vodstvo. * Diplomirali so na ljubljanski jurklični fakulteti naslednji gg. kandidati: Bajec Fr., Furlan Franc in štular Jože. * Društvo »Cankar« v Beogradu je imelo 4. t. m svojo veiiko maškarado. Zbralo se je veliko število mask, izmed katerih je bila gdč Hi Id a šemrlova iz Novega mesta izbrana s 450 glasovi za najlepšo masko Predsednik društva ji je poklonil krasen servis za belo kavo. Jutri priredi društvo Oangiovo dramo >Si-n«v 4 dejanjih. •> Maksimiranje krušnih cen. Zagrebško mestno načelstvo je maksimiralo cene kruli u Sedaj smejo peki prodajati beli kruh po 5 Din, polbeli po 4.50 Din. črni kruh po 3.50. rženi po 3.73, pecivo pa po 50 par komad. * »Slovenski tednik«, glasilo naših južnoameriških izseljencev, ki izhaja v Buemos Airesu, Cailc San Martin 201-11, je s 1. decembrom prešel v druge roke. Doslej je bil list lastnina konzorcija, sedaj pa je postal last Slovenskih prosvetnih društev v Argentini. ki bodo po svojih močeh skrbela, tla se ohrani to edino slovensko glasilo v Južni Ameriki. + Smrtna nesreča starčka. V gozdu na Pečici nad Poljčanami so našli mrtvega G5 •letnega Valentina Topolška od Sv. Mihaela v občini Sladka gora. Sprva so mislili, da ga je k;lo ubil, komisija pa je ugotovila tragično nesrečo. Topolšek se je vračal s ko- m živil iz Poljčara proti domu, zaradi mraka in zaradi oslabelosti pa je zašel s I-oti ter padel tako nesrečno ob velik štor, da je nezavesten obležal in umrl. Domači so ga našli že mrtvega. Če ste potrti, onemogli in nervozni, če trpite na glavobolu, omotičnih napadih in slično, potem je skrajni čas, da pripomorete do rednih funkcij svojim notranjim organom (želodcu, jetrom, ledvicam) s tem, da zauživate nekaj tednov vsak dan pol kozarca Saxlehnerjeve naravne grenčice HUNYADI JANOS. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. ♦ Novi grobovi. V št. Janžu na Dolenjskem je umrl g. Janez Repovž, star SO let. Jutri ob 15. bo pokopan na domačem pokopališču V Ljubljani pa sta umrla g. Andrej ko Vogel, železničar in gospa Janja Lokarjeva, \dova pisarniškega ravnatelja Oba bosta položena k večnemu počitku jutri in sicer g. Vogel ob pol 14., gospa Lokarjeva pa ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Reprezentančni tehniški ples. Oficijelni sprejem bo od 21. do 21.30. Vstopnina 20 Din, za dijake 10 Din, za družine 50 Din. Vstopnice po 20 Din se dobe v trgovini g. Goričarja v Celju po 15 Din. ♦ Tragedija ambicioznega dijaka. V Si-sku je bil pokopan ob veliki udeležbi občinstva in šolske mladine gimnazijaJcc Slavko Pajnovič, ki se je v podstrešju domače hiše obesil zaradi slabe ocene v šoli. Pajnovič je bil do lanskega poletja vedno odličen dijak, lani pa je obolel za sončarico. Od onega časa se je le težko učil. Neuspeh v učenju pa je deloval nanj tako, da si je rajši končal življenje nego da bi delal sramoto svojim staršem. ♦ Preiskava o umoru beograjske milijo, narke Mitričevičke se bori še z mnogimi skrivnostmi. V kleti, kjer so našli umorjeno starko, so našli tudi krvave sledove na neki lestvici, v nekem kotu pa . moški čevelj. Domneva se, da se je morilec okrvavljene lestvice poslužil po zločinu, ko je preiskoval prostore po hiši. V neki sobi je imela baje starka za ogledalom spravljenih 500 zlatnikov napoleonov in sto tisočakov, če je bilo to res, je ves ta denar postal plen neznanega zločinca. Neki znanci umorjene starke tudi pripovedujejo, da je starka p.red nekaj meseci pisala svojo oporoko. Tudi oporoke ni mogoče najti ♦ Nenavadna nesreča dveh otrok. Hčerki delavca Milana Momiroviča v Novem Sadu, 12 letna Dana in 9 letna Vukica sta bili sami doma in iztaknili nekje večjo steklenico močnega žganja. Ko se je mati vrnila domov, je našla otroka nezavestnega na tleh. Pozvani zdravnik je ugotovil težko zastrupljenje z alkoholom. Nesrečni deklet-ci sta popili veliko količino žganja in je njuno življenje v veliki nevarnosti. + Krvav zaključek godovanja. Na Klancu pri Vačah so v četrtek godovali in se je družb-a v noči razhajala precej vinjena. Okrog 3. zjutraj so počili trije streli in sta dva zadela 20 letnega po>sestnikovega sina Franceta Župančiča iz Slivne. Mladenič ima precej nevarno rano na glavi in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Napadalca orožniki še niso izsledili. ♦ Originalen samomor. V srezu Ze.niea je bil splošno znan 55 letni Ibrahim Ekamovič Lovil je kače, jih po teden dni nosil v žepu in jih kazal ljudem in tako zaslužil po par dinarjev za skromno življenje. Naposled se je vsega tega naveličal ter sklenil, da si na originalen način konča življenje. Popil je štiri litre žganja ter — umrl. ♦ Morilec svoje žene obsojen na smrt. Pred okrožnim sodiščem v Ogulinu je predvčerajšnjim sedel na zatožni klopi 30 letni trgovec Ivan Pleše, ki je umoril svojo ženo Marijo, s katero se je svoječasno seznanil, ko je bil zaposlen v Sloveniji. Z ženo je grdo ravnal in jo pretepal, lani decembra pa jo Je zabodel. Sodišče ga je obsodilo na sm.rt. ♦ Stroga obsodba zaradi poneverbe uradnega denarja. Sodišče v Štipu je obsodilo na 10 let robije bivšega računovodjo sodišča v štipu, Radmila Radoševiča zaradi poneverbe okrog 200.000 Din uradnega denarja. Njegova sokrivca Panto Milič in Ljubica Milačič pa sta bila obsojena na S, odnosno na 5 let robije. Vsi so tudi obsojeni povrniti vso škodo z obrestmi vred. Razpravi je prisostvovala velika množica, ki je po razglasitvi obsodbe vzklikala: Živelo sodišče! Živela pravica! + Prehladi se vsak dan! Že leta 1930. se je v Osijeku brivski pomočnik '.Mjudevit Križaj začel kopati v zaledeneli Dravi. Leto dni pozneje se je tudi njegova žena začela kopati na ta način, '^etos se je začel v za-ledene.Ii Dravi kopati tudi krojač Adam Mijočevič. Led prebije toliko, da se more okopati. Doslej tako kopanje ri imelo slabih poledic za zdravje in je gibanje »Prehladi se vsak dan!« pridobilo žo nekoliko pristašev. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, bar-va, plisira in lika tovarna Jos. Reich Danes vsi v Kazino na S PLESOM ki ga prirede šentjakobske k. o. JRKD PREVIDNOST PRED NEVARNOSTJO! Počen ši od leta 1918., ko se je nenadoma pojavila v Španiji, se javlja hripa odslej redno vsako leto v tem času v manjšem ali večjem obsegu. Letos zavzema zopet značaj epidemije In se vedno bolj širi po vsem svetu. Brez dvoma je, da se bo skoraj pojavila tudi pri nas in zato moramo biti oprezni. Ne smemo namreč pozabiti, da nudijo najboljšo zaščito proti hripi in ostalim infekcijskim boleznim, katerih bacili prihajajo v telo skozi usta in grlo, svetovno poznane Panflavin-pastile »Bayer«. Zaradi njihovega zanesljivega in odličnega delovanja jih priporočajo mnoge zdravniške avtoritete. ♦ Obsodba zaradi uboja. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo na 4 leta robije in na štiriletno izgubo častnih državljanskih pravic viničarjevega sina Antona Vogrinca iz Litmerka pri Ormožu, ker je lani 23 aprila s kolom tako hudo poškodoval ini-čarja Matevža Žibreta, s katerim je ves dan pri nekem posestniku okopaval vinograd, da je po šestih dneh podlegel poškodbam Z Vogrincem vred sta bila obtožena še dva druga viničarja, ki pa sta biia oproščena. Da bi vedel, da bi znal, kaj bi dekle, tebi dal..,? „Dsrugega mi nič ne daj, k Slamiču me pelji kdaj!" Iz LtaMlane u— V socialno-gospodarskem tečaju ZKD bo drevi predavanje: 1. o delu, kapitalu zemlji, brezposelnosti in mezdi, 2. sodobni tipi drža.v. Predavanja socialno gospodarskega tečaja so vzbudila v javnosti veliko zanimanje. Predavanja se prično ob 19. in trajajo do pol 21. u_ V. (XVIII.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo 15. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Dr. H. Turna bo predaval o zanimivi temi, godba »Zarje« bo zaigrala 2 novi skladbi, konsorvatorista Slava čam-pa in D. Burger bosta zapela več solospe. vov. Sledil bo saksofon solo. M. Zicherla in violin solo D. Zajca, šorn in Skuk bosta recitirala nekatere pesmi. Večer bo lep. Vstopnice po 3, 2 in 1 Din. u— Dramski odsek Sokola na Viču ponovi jutri ob 20. v Sokolskem domu velezanimi. vo burko »Veletuirist«, ki je že pri premieri dosegla popoln uspeh. Ker je že preteklo nedeljo zmanjkalo vstopnic, opozarjamo cenj. občinstvo, da si vstopnice nabavi že v predprodaji pri br. Jeločniku v Rožni dolini in v Sokolskem domu. Pri predstavi sodeluje društveni salonski orkester. Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo k polno-številni udeležbi u— «Netopir». ZKD predvaja danes ob 14. uri in jutri ob 11. dop. popularno J. Strauussovo opereto s Netopir?. V glavnih \ ogah znana umetnica Ani Ondra in priljubljeni rojak Svetislav Petrovič ter Hans Junkermann, Oskar Sima, Georg Aleksander, Bet.ty Werner. Ne zamudite ugodne prilike ogledati se to prekrasnih melodij polno opereto pri znano najnižji vstopnini' u— Ljubljanski trgovci in črno-bela re-duta 18. t. m. v Unionu. Odbor društva izložbenih aranžerjev v Ljubljani priredi na razpis odbora črno-bele redute konkurenco izložbenih oken Ln sicer v strokah: 1. manufaktura; 2. damska moda, modistinje; 3. moška moda; 4. čev-lji in galanterija; 5. konfekcija in kožuhovina 6. cvetličarne, 7. stekflenina Ln razno. Deviza črno-bela. Ocenjevanje je prepuščeno žiriji katero sestavi cDruštvo aranžerj©v». Odbor črno-beie redute pa bo v priznanje požrtvovalnosti ljubljanskih trgovcev podelil za najlepše izložbe nagrade v obliki plaket, oziroma pri-znanic Plakete bodo razstavljene v trgovinah Kette, Magdič, Soss, Noblesse. Nagrade bodo razdeljene na prireditvi v prvi pavzi. Občinstvo naprošamo, da si pred iz-bero potrebščin za črno-bclo reduto ogleda izložbe. u_ Preporodovci! Danes ob 16.30 bo predaval g. prof Stepišnik o »Povojni Evropi«. Vljudno vabljeni člani SOP. Za člane udeležba strogo obvezna! u_ JAD Triglav priredi v torek 14. t. m. v dvorani Trgovskega doma družabni večer s čajanko. Je to zaključek plesnih vaj. Na večeru bo izvajal »Ronny-jazz« pred plesom par koncertnih točk. med odmorom bo pa zapel znani pevec par pesmi. Kdor se hoče pred pustom še enkrat prav prijetno zabavati, bo prišel. Začetek ob 20.30. u— Preporodova redna plesna vaja bo direvi ob pol 20. kot perfekcija do se daj priučenih novih plesov. Danes teden bo v Trgovskem domu letošnja prva in edina dijaška maškarada, nakar že sedaj opozarja-' mo naše dijaštvo. SRČNOST Redkokdaj je srčnost ostavila ljudi v toliki meri kot v naši dobi. Med tem pogosto pozabljamo, da brez srčnosti in odločnosti ni rešitve. Sedanjost je kruta, ker čakamo prekrižanih rok boljših časov, mesto da sami poskrbimo izL-olj-šanje prilik. Eden glavnih pogojev ^a samoohranitev je dobro zdravje. Ni-li u— Lutkovno gledališče na Taboru uprizori jutri ob pol 10. krasno ča.rovno igro: »Gašperček zmagovalec « v treh dejanjih. Cene po 4, 3, 2 in 1 Din. Pripravlja 6e izvirna igra: »Kralj Brkolin ali Gašperček skače« v režiji g. Počivavnika- Podpirajte mladinsko ustanovo in posetite si jo! u— »Charlejeva teta«, smeha polno vese loigro v 3 dejanjih bo uprizoril gledališki odsek Grafike* drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. u— Društvo državnih upokojencev vabi svoje odbornike Ln člane k udeležbi pogreba svojega bivšega zaslužnega odbornika g. revidenta Antona Simčiča, danes ob pol 3. popoldne iz Dalmatinove ulice 7. u_ Drugo reprizo lepe otroške revije »Ciciban« uprizori otroški oder »Svobode« jutrišnjo nedeljo ob 11. dopoldne v drami Vstopnice so v prodaji v dnevni blagajni opernega gledališča. u_ Trasa za odvažanje gramoza iz Ljubljanice. Ljubljanska gradbena družba, d. z o. z. v Ljubljani je z vlogo z dne 9. t. m. zaprosila za stavbno dovoljenje, da more izpeljati železniški tir za odvažanje v Ljubljani čn i strugi izkopanega materiala v biv-šo Ravnikarjevo jamo ob Linhartovi cesti Trasa tira vodi iz struge v Lipičevo ulico, šmartinsko cesto, železniški podvoz, nova Vilharjeva cesta, Robova ulica in Ravni-karjeva jama. Na osnovi §§ 2 in 89 gradbenega zakona razpisuje mestno načelstvo lokalni ogled in razpravo na licu mesta v ponedeljek 13. t. m. ob 9. dopoldne na št. Peterskem mostu. Vabijo se vsi interesenti, da se osebno ali po pooblaščencih udeleže razprave in prijavijo pomisleke ali ugovore, Po razpravi se ti ne bodo več upoštevali razen ako bi bili podani zgolj v javnem interesu. Načrt trase je na vpogled ob običajnih uradnih urah da.nes pri gradbeno-pravnem referentu mestnega gradbenega urada (soba št. 9). Tamkaj se prejemajo tudi eve.ntuelni ustni ugovori na zapisnik. u— Zanimiva najdba v Ljubljanici. Delavci, ki so zaposleni pri kopanju temelja za opornik, so naleteli včeraj na zanimivo najdbo. Iz grušča so naenkrat privlekli na dan daljši predmet, o katerem so menili sprva, da predstavlja samo kes železa. Ko pa so predmet očistili, so ugotovili, da gre za starinski meč, kovan iz železa. Dolg jc približno 1 meter ter ima ročaj obliko križa z kroglo na vrhu. Na istem mestu so našli delavci tudi srebrn novčič, ki ima letnico 1614. drugi bakreni novčič, ki je bil najden poleg srebrnega, pa ima letnico 1555. u_ Pobalinstvo. Sokol na Viču je te dni nalepil po viški občini letake za nedeljsko predstavo »Veleturistr. Našli pa so se zll-kovci, o katerih vemo, odkod izhajajo, ter so večino letakov pomažali z blatom ali pa potrgali, če mislijo ti pobalini, da bodo s tem svojim junaškim činom, zmanjšali obisk predstave, se motijo Vsi zavedni Vi-čani bodo na take nekulturne izpade odgovorili s tem, da bodo v čim večjem številu pohiteli jutri ob 20. v Sokolski dom k predstavi >Veleturist«, ki je preteklo nedeljo dosegla popoln uspeh. Za zlikovce pa bomo poskrbeli, da prejmejo za svoje -kulturno« delo zasluženo plačilo. u— Blagajno je odntsel. Natakarica Zofka Potočnikova, zaposlena v Rokodelskem domu v Komenskega ulici, je predvčerajšnjim tekom dneva vsa prestrašena ugotovila, da je zmanjkala iz njene sobe železna ročna blagajna. Potočnikova je imela v blagajni 1000 Din gotovine. Nezman tat se je splazil v njeno sobo najbrže v popoldanskih urah in odklenil vrata z vitrihom. u— Vlom v stanovanju. V kletno stanovanje Katarine Rakove na sv. Petra cesti 38 je vlomil predvčerajšnjim neznan zliko-vec. V stanovanju je Iztaknil mali kovčeg, ki ga je nasiloma odprl ter ukradel iz njega hranilno knjižico Vzajemne posojilnice in 320 Din gotovine, ki jo je hranila Rakova v knjižici. O tatu ni nobenega sledu. Iz Kranja r— Zvočni kino v Narodnem domu predvaja drevi ob pol 21. in jutri ob 16., 18- in pol 21. grandio/ni film moderne tehnike »F. P. 1 ne odgovarja«. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja drevi in jutri ob 2. popoldne in 8. zvečer film »Baron Trenk«. h— Sokolski oder uprizori jutri ob 5. popoldne zelo zabavno burko »Nedolžni lah-koživec«. Kdor bi se rad nasmejal, naj pride! Iz Kornc nj— Podružnica Jugoslovensko Matice bo imela občni zbor 20. t. m. ob 17- v občinski posvetovalnici. optimizem svojstvo vseh zdravih ljudi? Krepite se vsak dan z Ovomaltine! Prepričani smo. da ie ta izdelek dober a takisto vemo, da ga ljudje danes bolj potrebujejo kot kdaj prej. Kdo izmed nas zamore stalno iz dneva v dan obvladati vse neprilike, ako mu je moč izčrpana? Iz Celja e— Krajevni odbor Rdečega križa v Celju bo otvoril po pravilih R.K s se nekatere stranke pri ogromnem delu nehote prezrle, se najvljudneje naprošajo, da prijavijo vse predmete, ki jih nameravajo darovati, svojim okrajnim predstojnikom ali pa socialno-političnemu oddelku mestnega načelstva na Rotovškem trgu 9. telefon št. 27-55. a_ Iz šole so pobegnili. Uprava mariborskega banovinskega dečjega doma je sporočila mestni policiji, da so včeraj zjutraj pobegnili med potjo iz doma do šole 4 gojenci in sicer 12 letni učenec III. razreda ljudske šole Emil Mastnak, 12 letni učenec V. razreda. Alojzij Satler, 11 letni učenec V. razreda Miro Vidovšek in 12 letni učenec V«I. razreda Karel Meznarič. Dečki so oblečeni vsi enako in sicer v sive žametaste obleke, zelenkaste pelerine in volnene sive čepice. toda prepojita z moderno koreografijo. »Punčka« je bila doslej uprizorjena kot pan- tomima, sestavljena iz različnih samostojnih malih baletov različnih figur, ki nastopajo v njej: sedaj bo enotna, izravnana, vsa plesna. Mlakarjeva skušata odpraviti princip, po katerem združuje prva piesalka v svojem plesu višek vsega, vse ostalo pa je globoko pod njo; ves ansambel bo enoten, njegov pes bo kolektiven, nivo 'zravnan in dvignjen. Nov princip postavlja Mlakar v naši operi tudi z izbiro k< mada, ker st* ne vprašuje, katero delo je večvredno. «impak k-iteranu smo kos- »Punčka« bo mscenirana sraromodno. ker to odgovarja njenemu stilu. Mlakar pa hoče tudi pokazati, da so v staromodnosti vrednote, ki jih ni zavreči. Drugi del sporeda tvorijo štirje solo-iri duonastopi P'e in Pma Mlakarja. Prav za prav so brez imen, kolikor jih imajo, so le onomatopoet-čm. Vs- štirje izhajajo iz iste-gt osnovnega razpoloženja: iz veselosti. ki je prebolca nek notranji konflikt, se dvignila i» prehaja v humor in delno satiro. T' plesi so -zraz časa. Hote i;m je ^zbrana moderna plesna glasba, ki je prav tako zrcalo č:isa: v njej se povprečni človek giblje in le redek je. ki se dvigne nad njo Plesi so vedri, nekaj razposajenega je v njih in veliko iskrenosti. Tretj; del je ans«nibe'ski ples na dr-Svarovo kompoz'Cijo »Valse interromptne« imenovano »resno, četudi veselo in smešno zadevo.« V nji se muziknlno in koreogrdf-sko prepletata dva osnovna motiva:1 zdrav in vesel, ki predstavlja mladost zamah in sproščenost in 2. bo\m. sentrnentalen. ne-naturen. ki nosi pečat zgubljenih liudi brez samostojnosti. Dva tečaja človeške narave. tudi v plesu podana vseskozi abstraktno, realna sta !e po obleki. Poskus združitve klasičnega baleta in njegovega ljubljanskega zastopnika, opernega baletnega ansambla s svojo umetnostjo, za Mlakarjeva ni kompromis, ker smatrata za svojo deiansko nalogo delati realno Njiju resnost ni žaljena, ker vidita v nocojšnjem večeru le korak, ki vodi naš baletni zbor na novo pot- Prinrave za mednarodni v Dalmaciji Od dne 25. do 27. maja bo Jugoslavija in posebei še Dalmacija vzbujala pozornost li-terarn h krogov po vsem svetu: v teh dneh bo v Dubrovnik1' zasedal XI kongres mednarodne zveze PEN - klubov. V zvezi je zaspanih petdeset klubov, ki predstavljajo enako število narodnosti, odnosno samostojnih literatur Člani klubov so mnocri ugledni pisatelji in esejisti. Zvozi pa ie predsedoval pred dnevi umrli angleški pripovednik John Gals\vorthy. Povabilo treh jugoslovanskih klubov, da naj se vrši mednarodni kon-grps v Jugoslaviji je bilo sporočeno že leta 1030. na kongresu v Varšavi ponovlje-io predlanskim v Haagu in lani v Budimpešti Sedai se PEN kluv' v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani živahno pripravijo ?.n ta pomembni mpdnarndn' kongres, ki bo pol?ff vsega drugega koristil tudi Dalmaciji, sai se bodo ugledni pisatelii tujih narodov lahko preverili na lastne oči o lepotah !,n o pravem narodnem značaiu te dežele. Na povrat-ku bodo gostje razdeljeni v tri skupine, ki si bodo ogledale še druge pokrajine naše zemlje. Ena teh skupin bo posetila tudi Slovenijo. Mednarodn: kongres PEN - klubov na naših tleh je vzbudil pozornost v vseh krogih, posebej pa še v Dubrovniku, kjer se je ustanovil poseben odbor pod predsedstvom župana dr. Mičiča. Domači PEN - klubi pripravljajo za tuje gosto informativno literaturo, tako da bo kongres uspešen tudi za našo mednarodno kulturno propagando. Želeti je, da bi imele priprave ves uspeh in da bi mednarodni kongres PEN - klubov v Dubrovniku prispeval k zbližanju narodov in njihovemu medsebojnemu razumevanju v dobi velkih kriz in nevarne napetosti! Kriza »Doma in sveta«. Izvedeli smo, da je tudi pri reviji »Dom in svet« nastala kriza. Do?edanja urednika dr. Anton Vodnik in dr. Rajko Ložar sta odstop la. obenem pa so kot sotrudniki izstopili dr B. Magajna, Božo Vodušek. dr. R. Ložar in Miško Kra-niec. Uredništvo bodo baje prevzeli prof. Fran Kobler, dr. France Štele in France Vodnik. ] 0 Gradnikovi pesniški zbirki »Svetle j mote« je priobčilo krit ko tudi beograjsko »Vreme« Dragan Aleksič sodi o Gradnikovi j poeziji meti drugim: »Tu je pesnik, čiarfsr j visoka splošna kultura daie jamstvo ra nje- j govo humanost, preiiršljenost in erotično- | pesimistično eksaltacijo. Pesnik, čigar po- , znanje živi'en ja sega v naieloblje spoznanje j samega sebe ...« Dalie poudarja Gradniko-vo »izredno artifikacijo misF in esencional-no nenavadno rafinirano naglašena humana euvstva? ter pravi, da bo Gradnik pravo od- kritje za srbsko občinstvo. — O Gradnikovi zbirki ie obširno in s priznanjem pisal tudi R. Rehar v mariborskem »Večeniikuf, februarska številka »Ljubljanskega Zvonar, ki bo izšla točno dne 15. t. in. pa priobčuje nalj-še poročilo B. Borka. Organizacija naših likovnih umetnikov. Pripravljalni odbor strokovnega in stanovskega združenja likovnih umetnikov v dravski banovin1 je v glavnem zaključil svoje delo. K združenju se je priglasilo nepričakovano mnogo umetnikov. V kratkem bo najavljen občni zbor. Pozdravljamo že sedaj novo društvo in nni želimo mnogo uspeha! Češki listi o »Ljubljanskem Zvonu«. Uredniško spremembo pri »Ljubljanskem Zvonu« so zabeležili tudi nekateri listi na Češkoslovaškem. Tako jo je registrirala »Prager Presses, v »Lidovih Nov nahi pa je R. Ilab-iina ugodno ocenil januarski^ zvezek. šcstdesetletnira Rudolfa Hansa Bartscha. Danes doživlja šestdoset let znani avstrijsko-nemški pisatelj Rudolf Hans Br.rtsch, ki je mnogo opisoval slovenske kraje m ljudi. Bartsch poteka iz častniške rodbine v Gradcu in ie sam posta! častnik. Služboval je večinoma v dunajskem vojaškem arhivu. Spi-snl je dolgo vrsto romanov in povesti, med njimi n. pr. »D e Zw5lf a-us der Steiermark«. »Vom sterbenden Rokokoc, rElisabeth Koths. »Da? deuisehe Leid«. »Schwanimerk »Der Fliiper«. »HeidentunK. ^Ein Land-streicherromant. »Die Verfiihrerin«. ki se jim pridružujejo številne noveVstiČne zbirke. Bartsch je zelo plodovit pisatelj in zavzema v avstriiski literaturi vidno mesto Po geniiu in globokost' se ne more primerjati g Iloffmannsthalom, Schnitzlerjem ali Werflom Bartsch zastopa v avstrijski književnosti štajersko pokrajino, zlasti njen srednji in južni del s subalpsko sanjavostjo prirode in obmejno nvcntalileto prebivalstva. Iz svojega »štajerstva* je napravil neko, včasih preveč sentimentalno - jokavo zadevo. Večina njegovih spisov je s stil stične in vsebinske strani izraz čavstveno pojmovam3-ga in južnjaško navdihnjenega avstrijskega nemštva. ki uživa v regionalnih posebnostih, predvsem pa v štajerski provincialnosti. Bartsch je poet Gradca in njegove urbanič-nosti. V svojem, pri nas najbolj znanem romanu »Das (kiitsche Leids ie zares lepo opisal Slovenske sor ce in Pohorje. Za naš narod in naše ljudstvo pa je kazal popolno nerazumevanje: gledal ga je s poželjivimi očmi »Siidmarke« in "raškega »pv.rgarja ki vidi v Slovencih svoje v ni čar je in novodobne tlačane. Tudi v nekaterih drugih spisih je mično opisoval slovensko zemljo, ki ga je kot sentimentalnega Štajerca vidno navduševala. Razvoj je pokazal, da graški meščani niso več mogli nadomestiti nekdanjih nemških fevdalcev na naš'h tkh. Slovenski Človek je prišel do svoje popolne narodno zavesti in z 1. 191S. je bila štajerska neizprosno razdeljena. Barlscb ip sedai včasih nojadikujp nad meio pri Spil ju. V splošnem pa zasluži kot pisatelj in posebei še kot 1;-rik ploveniegoriške pokrajine v tem trenu'-ku našo pozornost. — Nai Se omenimo, da ie Bartsehev roman »Das deutsche Leid« vzpodbudil našega pisatelja dr. Aloiza Kraigherja k pisaniu romana »Kontrolor Škrobar«. ki ie osvetl i naše obmejne razmere in posebej še tedanje nemškutarstvo v Slovenskih goricah. a_ Uradni dnevi tudi za gostilničarje. Zveza zadrug gostilnidairskih obrti ®a dravsko t>anovino v Ljubljani bo imela vsak ponedeljek od 9. do 12 svoj uradni dan tudi v llariboru v pisarni Združenja gostilni-čarskih obrti v Vctrinjski ulici 11. a_ V zmoti ustrelil svojega najboljšega prijatelja. V sredo zvečer se je pripetil v ^ ( iglcncab pri Sv. Martinu pri Vurbergu ža- ' losted dogodek Posestnika Jakoba šujena jo obiska! njegov najboljši prijatelj, oskrbnik Franc Slanič v družbi svoje hčerke in dveh tovarišev Bilo jc okrog 20., ko je fi.ruzba že nekaj časa sedela zamizo, pa je zunaj hiše nekaj zaropotalo in zaškripalo šujem je z družbo odšel na prosto in SHUŠal obiti hišo z desne strani, dočim so šli drugi na levo. šujen pa se je brez vednosti drugih vrnil v hišo. vzel lovsko puško in se podal na prosto Medtem so njegovi gostje v nasprotni smeri zavili okrog hiše. Šujen jih je smatral za vlomilce in je streljal proti njim Zadel je svojega prijatelja Sianiča v hrbet tako nesrečno .da se je zgrudil na tla. šujen je svojo nesrečo prijavil orožnikom, ki so ga privedli v Maribor, kjer je bil včeraj zaslišan in izpuščen. a_ Nerodne posledice šale. V neki gostilni v Vctrinjski ulici sta se v šali metala 1-rczposeini ielavec Ivan Marčič in neki dragi gost. Pri tem je padci Marčič tako ne srečno ob neki trdi rob, da sc je nevarno poškodoval na glavi in so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. a_ Dva napada. V Stopnem pri Makolah napadel neki Doberšek 64 letnega vini-čarja Jakoba Rojča in ga udaril v vinjeno sti brez vsakega povoda z motiko trikrat po slavi tako močno, da se je Rojč zgrudil na tla. — Na Grtini pri Dravogradu pa je napadel nekrio 58 letnega Žagarja Josipa Ko-sikerja in ga udaril z lato po glavi ter ga nevarno poškodoval nad levim očesom. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišnici. Z Jesenic s— Tarzan II del (Tarzar.ova osveta) se predvaja v kinu Radio danes ob 20-, jutri ob 15., 17. in 20.. in v ponedeljek ob 20. Kot dodatek še Foxov tednik. £z Zagorja z— Glavno tobačno zalogo je izdražil za dve leti topiiški trgovec g. Mihelčič- Za stranke Trbovelj in Hrastnika bo sedaj bolj prikladno hoditi po tobak v Toplice. Prejšnja glavna zaloga se je nahajala nad zagorsko žlezmiško postajo- x— Pomanjkanje pitne vode se občuti že dalje ea=-a in se iščejo vzroki pri nadzorstvu vodovoda. V torek je komisija ugotovila pr :a jetju, da je dotok vode zmanjšan za preko 40 odstotkov. Občina je prosila g. inž. Sturma iz Ljubljane, da bi ugotovil, kaj je ternu vzrok. Potrebno je, da prebivalci zelo štedijo z vodo. Iz Ptuja j— Brezposelnim v pomoč. Obisk javile ku iii nje za brezposelne je od dneva Jo dneva večji m se izdaja na dan že preko 100 kosil- Odbor je bil zaradi pičlih denarnih sredstev primoran. odkloniti vse reveže iz okoliških občin, ki so se zatekali v mesto, ker najdejo tam več razumevanja za veliko stisko. Kuhinja je izhajala mesec dn s samimi milodari meščanov. Tako se je a a so-ko.ski pustni zabavi nabralo 220, na oficir-s:c zabavi pa 176 Din. Naj b vsa društva pr prirejanju svojih zabav sledila tem primerom. Mestna občina je določia za kuhi-mo v proračunu 25.000 Din. ker pa proračun še m odobren, ni mogoče uporabljati te-o.j zneska- Pomoč v enak vi š Vi,i ie obljubljena tudi od banske uprave. Za javna dela bo do marca nakazanih 12.500 Din m je večji! del namenjen za uravnavo hudournika v Ljudskem vrtu. »Slovcnčev« poročevalec je prinese! vest, kakor da bi bilo vse namenjeno kuhinji, in je bil zaradi tega naval na njo še večji. Take netočnost! napravijo veliko zmedo in škodo. •— Kino bo predvajal danes ob 20- in jutri ob pol 19. in pol 21. zvočno filmsko ope-nar Domnevajo. uganja lopovščine eden in isti dolgoprstnež. DOL PRI HRASTNIKU- Občni zbor Sokolskega društva se je vršil preteklo nedeljo in je bila udeležba članstva prav dobra Br starosta Jurko se je v svojem govoru spominjal obletnice smrti staroste SSZ dr Scheinerja Društvo ie poslalo protestno brzojavko na SKJ m ministrskemu predsedniku zarad napadov v znanem pastirskem listu in proti rušenju narodnega edinstva Mučno je odjeknilo poročilo vaditeljev, da še niso dosegle uspeha vse prošnje krajevnih faktorjev za aastavitev orodne telovadbe zmožnega učiteljstva- Starosta ie omenil, da bo gotovo tud: ta prošnja do orihoinie-ga občnega zbora zadovoljivo rešena K društvu je pristopilo spet troje novih članov — Nedavno nas ie obiskal g. podbao dr Pirkmajer v spremstvu banovin^kegf svetnika in župana dr Rosa iz Laškega Oglodala sta si tudi zgradbo novega šo'ske-ga noslonia in prisostvovala pouku v neka-torb razredih , ... VELIKE LAŠČE. Danes bo pod okrpliem ZKD nri Sokolu predavanje o sokolski ideji- Po nredavanju se predvajajo lepe skop-tične slike in filmi. Predavanje bo ob 8. uri redba, ki jo je na predlog zbornice izdala v mesecu decembru banska uprava. Potem je poročal o ukrepih, ki j h je zbornica storila za zaščito mesarjev pred klanjem ži. vine po kmetovalcih in pred slanmarsko konkurenco, o oorbi pekovskih obrtnikov in zbornice za primerne cene kruhu, o ak. c'ji, da se obrtništvo zaščiti pred neupravičeno konkurenco raznih avtonomnih podjetij jetnišnic, mariborske kaznilnice in raznih nabavljalnih in drugih gospodarskih zadrug, dalje o korak'h za olajšavo davč. nih m socialmh bremer:. V debato so posegli vsi člani cdseka, pn čemer je predstavnik mesarjev g. Vin-d i š e r izražal pritožbe zaradi premrlega postopanja oblastev. MTnarski mojster g. Zadravec je kritiziral neobjektivno poročanje in razpravo o cenah kruhu in moki v dnevnih časopisih, nelegalnost in ogromno škodo, ki jo povzroča pekovskim obrtnikom s svojo pekarno mariborska nabav, ljalna zadruga. Mariborski predstavnik, urarski mojster g. B u r e š, je opozarjal na nepregledno škodo, ki jo povzroča kaznil. niško delo obrtnikom. Zlatarski mojster g. K r a p e ž je kazal na neznosnost obrestne mere pri denarnih zavodih, gradbeni mojster g Briceljje v zvezi z izvajanji g. Zadravca kritziral poslovanje Narodne banke in Poštne hranilnice, krojaški mojster g V o 1 k je opozarjal na pomanjkljivosti sedanjega ustroja delavskega zavarovanja in navedel nekaj posebno drastičnih primerov šušmarstva. Minister n. r. g. Ivan M o h o r i č je podal na razna vpra_ šanja, tičeča se vzrokov sedanje kr ze in upov za bodočnost, pregleden ekspoze, ki je pokazal pogrešite mančne politike in hude posledice za naše gospodarstvo. Po poročilu referenta g. dr. Pretnarja je z nekaterimi nebistvenimi izprememba. mi obrtni odsek odobril pravila okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubijani, Novem mestu Celju in Mariboru. Sledila je po kratkih pojasnilih podpredsednika g. Rebeka debata glede sestave okrožnih odborov. Odsek j«5 soglasno sklenil, da se vo_ litve v okrožne odbore glede na to, ker organizacija obrtnih zadrug še ni dokončana, odložijo do nadaljnjega ter da se na podlagi ministrske uredbe o okrožnih odborih izvrši imenovanje širših uprav okrožnih odborov. Na predlog gg. Rebeka, Vin. dišerja, Golčarja 'n Bureša je obrtni odsek nato imenoval člani in namestnike šir. še uprave in člane in namestnike nadzorstvenega odbora okrožnih odborov v Ljubljani, Novem mestu Celju in Mariboru, pri čemer so se v polni mer' upoštevali predlogi ki so jih stavili odločilni obrtniški činitelji dotičnh okolišev. Pri točki o vprašanjih obrtno.pravnega značaja se je sklenilo, da zbornica izposlu. skim podjetjem ne bi bilo dovoljeno pre vzemati že rabljenih izdelkov, osobito čevljev in obleke v popravilo. Da se ščiti delokrog kovaškega obrtništva in se da prili. l:a boljše zaposlitve te stroke, se mora skli. cati posebna anketa glede popravljanja ko. vinarskih izdelkov, ministrstvu za trgovino in industrijo pa se stavijo predlogi glede ureditve podkovske obrti s posebnim ozrom na podkovsko šolo. Naposled se je soglasno sklenilo, da se odpošlie ministru trgovine in industrije dr. feumeiikoviču brzojavka, ki se glasi: i Avtonomni obrtni odsek skupne Zbornice za TOI v Ljubljani pozdravlja Vas, gospod minster. s svoje plenarne seje ter Vam izraža svoje zaupanje v delo, ki ga vršite za blagor obrtniškega stanu. S posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da je ogromna večina obrtniških združenj dravske banovine skupno z obrtnim odsekom kakor v preteklem tako v letošnjem letu izglasovala ohranitev naše skupne zbornice. To Vam, gospod minster, najbolje dokazuje, kako pravična je bila uredba o zbornicah, ki je pustila našo skupno zbornico nedotaknjeno.« Pri raznoterostih so stavili še razne važne predloge gg.: Rebek, Bricelj, Volk. če. šarek, Litrop, Holy, Vrečar, Zadravec. Am-brožič, Vindšer, Litrop, Oset in Golčar. Nato je sledila seja uprave zavoda za p° speševanje obrti pri Zbornici za TOI. Iz poročila podpredsednika g. Joaipa Rebeka in referenta g. dr. P r e t n a r j a je razvidno, da je zavod v preteklem poldrugem mesecu priredil lužilne tečaje v Meti ki, Novem mestu, žireh in Gorenji vasi in knji. govodski tečaj v škofji Loki, podprl pri. reditev takega tečaja na Jesenicah in priredil poseben čevljarski tečaj v Sebenja-h Križu. V pripravi so čevljarska tečaja v Gorenji vasi in Tržiču damsko frizerski v Mariboru, damsko krojni v Ljubljaar, knji. govodski v Kamniku in knjigovodski v Kranju, dalje čevljarsko krojni tečaj v Novem mestu ir. knjigovodski tečaj v Novem mestu. Zavod je dal na razpolago dragoceno gradivo in pripomočke in prostore za aranžerski tečaj v Ljubljana. Vršila so se v raznih mestih predavanja o davkih, o pripravah kandidatov za mojstrske preiz kušnje in o drugem. Zavod bo dal za ve-lesejmski čas na razpolago svoj velesejm. ski paviljon za razstavo poklicnih fotogra. fov in knjigoveško kartonažnih umetnških izdelkov Založil je poleg dosedanjih še nove risarske predloge za nekatere rokodel. ske stroke za pouk na obrtnih nadaljeval nih šolah in tečajih ter je izdal razen tega večje število podpor za strokovno izpopol nitev v inozemstvu in podpore nekaterim obrtniškim organizacijam, ki se udejstvu-jejo na polju obrtnega pospeševanja. Fakturna podsodnost in novi civilni pravdni red 1. aprila letos stopi v veljavo novi civilni pravdni postopni k ,ki je v glavnih potezah isti kakor je b i naš dosedanji civilni pravdni red v Sloveniji in Dalmaciji, ki je bil stopil v Avstriji v veljavo dne 1. avgu. sta 1. 1895. Mnogo bistvenih :zprememb m, pač pa se je izvršila glede pristojnosti sodišč posebno za trgovce važna izprememba. Kakor je splošno znano, se je dosedaj ustanavljala v smislu člena 88., odstavka 2., dosedanjega civilnega pravdnega reda tako imenovana fakturna pristojnost so. dišč s tem, da je prodajalec kupcu dopo-slal vsaj istočasno z blagom fakturo (račun) s pristavkom: »Plačljivo in tožijivo na primer v Kranju«. če je bil kupec, to je morebitni bodoči toženec, trgovec ali vsaj obrtnik, je mogel prodajalec tožiti kupca pn sed šču, označenem v fakturi, to je v kraju svojega pod. jetja, ali pa vsaj pri sodišču, pod katerega območje je spadalo prodajalčevo podjetje. Ta fakturna podsodnost. ki je bila za trgovca prav velikega pomena, ker je to. žil pri domačem sodišču in ni bilo treba odvetnika pri sodišču toženčevega bivališča, pa po novem civilnem pravdnem redu ne bo veljala več. Ta podsodnost se torej ne bo mogla več uveljaviti s pošiljatvijo fakture vsaj istočasno z blagom in s pri. pisom gori navedene klavzule: ta fakturna podsodnost od 1. aprila letos ne bo več veljala, tudi če je bila pravilno ustanovljena, to je če je odjemalec dobil fakturo vsaj istočasno z blagom. Oni trgovci, ki nimajo podsodnosti za domače sodišče, ustanovljene na drug način, na primer s tem, da sta se obe tvrdki (prodajalec in kupec) podvrgli pismeno temu sodišču, ne bodo mogli od 1. aprila vlagati tožb pri sodišču v okrožju svojega bivali, šča, temveč bodo morali tožiti svoje odjemalce pri sodščih bivališča odjemalcev. Kazalo bi torej, da trgovci do 1. aprila letos dosežejo pri svojih odjemalcih izjave, v katerih se podvržejo sodiščem, pristolnim po bivališčih prodaialcev, ker bodo faktur, no podsodnost 'zgubili 1. aprila, če ne vlože pred tem terminom, to je vsaj do 31. marca. tožb pri domačem sodišču na osnovi fakture. Dr. J. K. Gospodarske vesti = Za naše izvoznike v Italijo. Italijansko prometno ministrstvo je obvestilo naše prometno ministrstvo, naj opozori nase izvoznike, da ie po9t se bo izvajala z vračanjem voznine. Veljava te ugodnosti ie pod^li-ša-na do 11. novembra letos. = 13. redni fbor delničarjev Narodne banke bo 5. marca ob 9. dopoldne v zgradbi Narodne banke v Beogradu z običajnim dnevnim redom. — Gozdno podjetje »Durmitor« je prevjelo »Ustiprafo«. Iz Sarajeva poročajo, da je srozdno podjetie »Purmitor«. ki ie v zvezi s ^Šioadom«. odkupilo in prevzelo gozdno oodjetie »Ustipračo«. d. d. V zveri s lo transakciio sta genernlm ravnatelj »šipada« in ravnatelj »Durmitorja* odpotovala na te ren v svrho prevzetia. = Društvo jngoslovi»n«kih obrtnikov m drarsko banovino r Ljubljani poziva članstvo in obrtništvo, da se udeleži obrtnike bave 3o0 m jeklenih cevi. Direkciji -izav-ne«a rudnika K*kanj sprejema do 21. t. in ponudbe glede dobave 2000 stekel za jam ske varnostne svetiljke, 850 kg železne žice 1250 kg žičnikov, 1150 kg vijakov * mrr cami in 1000 kg kave. do 27- t. m. pa glede dobave 1000 kg kave Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 30 svinčenih plošč za akumulatorje, do 2. marca pa glede dobave 200 kub. metrov jamskega lesa. 90 m gorm-nih jermenov in 2000 kg navadnih žebljev. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 27- t- m. ponudbe gleie doba ve 50 kosov profilnega železa. Dne i marca bo pri direkciji državnih rudarsk;h podjetij v Sarajevu licitacija glede dobave :evi. 3. marca pa pri direkciji pcmorskega pTo-me?u v Splitu ofertna licitacija gleie .loba-ve naprave za bager Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI na vpogled. Borze 10. februarja. Na ljubiianski borzi so &pet popustile d-v vize na Amsterdam. Bruselj, Ne\vyork in Pra3 il GG S03 35. Curih 1108 35 _ 1113 S5. I.>idon 196 64 — 198 24. New York ček >.'19 747 62 Pariz 224 38 - 225 50 Praga 169 90 lo 170 76. Trst 293 24 _ B4 Zagreb. Amsterdam 2307.90 - 2319.26, Berlin 1362.91 — 1373.71, Bruseli 799.96 do 803.90. Lomi on 196.64-198.24. Milan 293.24 do 295.64. Ne-*vyork kabel 5741.36 — 5769.<>2, ček 5719.36 - 5747.62. Pariz 224.38-223.50. p raca 169.90 — 170.76. Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.2425. London 17.77. No'.v vork 518.12. Bruselj 72.125. M lan 26.50, Madrid 42.5375. Amsterdam 208.20. Berlin 123.10, Dunai 73.125 (59.425). Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58. Atene 2.975. Buka rešta 3.0S. Efekti. Ljubliana. Vojna škoda 215 — 220, 7°,'« in vpsticijško 44 — 46. 8°'o Blair 39 — 40, 7'-» Blair 37 — 38. Trbovlie 165 bi. Zagreb. Državne vrednote. Voina škoda za kaso 217 — 219. za februar 210 __ 214, za marc 206 _ 213. 7°;o investicijsko 44 do 46, 4% asrrarne 23.75 - 24.50, 7n/o Blair '-{6.75 — 38, 8°/o Bla:r 39.25 — 40. 6*/o beg-lučke 31 — 32: industrijske vrednote: Narodna šumska 27 _ 35. Gutmann 100 bi., Impeks 50 den., Šečerana Osijek 140—150. Trbovlje 145 — 150: bančne vrednote: Narodna 3800 den.. Privilegirana agrarna 217 do 222. Beograd. Vojna škoda promptna zaključka 217 in 214, za februar zaključka 213 'n 211, 4J/o agrarne 24 — 24.50, 6°'n beslučke zaključka 31.75 in 31.50, 7% Blair 38 bi., 7°/o posojilo Državne hipotekarne 42 den., Narodna 4050 bi.. Privilegirana agrarna 224 in 223. Dunaj. Alpdne - Montan. 12.25 Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (10. t. m.). Tendenca za les je dalje mlačna. Povpraševanja: 1 vagon hrastovega trdega lesa, re/onega, in sicer jelša, hruška m beli javor (franko meja čez Postojno); 2 vagona desk. smrekovih, s toleranco nekaj jelke, lepih III-, 18 mm: 1 vagon desk. jelovih, 12 mm. III., s široko med i jo (cene franko vagon nakladalna postaja z navedbo cene), 1 vagon bukovih plo hov. I.-II., 4 m dolžine, od 25 cm naprej, polovica 60 in polovica 70 mm debeline: 1 vagon bukovih plohov, prima. dolžina 2.20 do 2.50 m, od 20 cm širine naprej, debeline 70, 80. 100 mm (vse franko meja čez Postojno); 1 vagon orehovih neobrobljenih plohov, od 27 do 100 mm (franko meja čez Postojno). ŽITO. + Chicago, 10. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 47.875, za maj 48.625, za iylij 49.875; turščica: za marc 26.125. za maj 27.625. za julij 29. + Winnipeg, 10. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 47.75, za maj 48.625. za julij 49.75. + Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca ta žilo zelo čvrsta. Nudijo se: Pšenica (mlevska voznina slovenska postaja, pla čilo 30 dni): baška 76 ka 290 - 292.50; baška. 77 ka 297.50 - 300; turščica (mlev voz., slov postaja, plačilo 30 dni): času orinierno 6uha. promnlna 122.50 — 125: za februar 127.50 — 130: moka (mlevska voznina. slovenska postaja plačilo 30 dnil: baška. isO« 450 - 455; banatska. -0g< 460 do 465. + Novosad>ka blagovna b«rza (10. L m.) Tendenca stalna. Promet 36 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, sremska. gor-niebaška, baška potiska, gonijebanateka. srednjebaška 210 — 215; baška, okolica ^ombor, južnobanatska 207.50 — 212.;0. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 110 da 115; pomladni. 66/67 kg 117.50 - 122.50. Turščica: baška in sremska, garant rana 66 — 68; za marc, april, mati 72.50 — 75: sorniebanatska 65 — 66. Mona: baška in banatska, »Os' in »Oira« 345 — 360: »2« 325 do 340: :>5* 305 - 320: >6 z 280 - 290; >7« 190 — 200; '-81 90 — 95. Otrobi: baški v jutastih vrečah 72.50 — 77; ban«t-ski v jutastih vrečah 72.50 — 75. Fižol: baški 'n sr^msk' beli 117 50 - 120 + SomborQ5 »7« 105 do 205- «8« 90—95. Otrobi: baški, promptni 70-72-50. TOGAL ZDAJ MNOGO CENEJŠI! NOVE ZNATNO ZNIŽANE CENE prej velika Škatlica Din 58.— mala škatlica Din 26.— sedaj samo mala škatlica Din 21.— velika škatlica Din 45.— TO ZNIŽANJE CEN VAM BO DOBRODOŠLO! Zdaj zamore vsakdo kupovati Togal-ta-blete, ki povoljno učinkujejo proti revmatizmu boleznim prehlada živčnim boleznim hripi protinu bolečinam v ledjih ishiasu in glavobolu. Togal-tablete ne ublažujejo samo bolečin, temveč pospešujejo tudi izločevanje sečne kisline. Radi tega so se dosegli odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Ker predpisuje več kot 6000 zdravnikov, med katerimi so tudi mnogi profesorji. Togal-tablete, zamorete tudi Vi z zaupanjem Kupovati to zdravilo. Togal bo pomagal tudi Vain kot tisočem drugih. Togal-tablete so neškodljive za želodec, srce in ostale organe, kadar se jih Jemlje v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika! nobi-vajo se v vseh lekarnah. Odobreno oc min. S. P. N. Z. br. 2082. 2678 HMELJ + Žalec, 10. t. m. Za bodoči letnik traja zanimanje v prodaji v naprej dalje. Plačuje se po 20 do 25 Din kg, a so zaključki prav redki, ker računajo hmeljarji z višjimi cenami. Povpraševanja po starejš h letnikih ni. — Položaj na češkoslovaških hmeljskih tržiščih je miren. Kupuje se malo in v glavnem za tuji račun. Zateško blago preteklega letn;ka notira 30 do 52 Din za kg. — Podoben je položaj v Nemčiji. Hallertauški hmelj se je trgoval v Wiirtem-berški po 50 Din za kg. — V Franciji ie enako neznaten promet. Francoski hmeljarji zahtevajo povišanje uvozne carine na 17 Din za kilogram In odpravo vseh uvoznih kontingentov po znižani carini. Pivo varne se tej zahtevi odio-.no upirajo. KOŽUHOV1NA + Sarajevo, 10. t m. Na sarajevskem trgu so se trgovale lisičje kože do 800 Din. Prav dobrega blaga zaradi mile zime letos tii, vendar so ceno znatno višje, kakor s"> bile lani. Iz tujine, zlasti iz Nemčije, je prišlo v Sarajevo precej zanimancev. Sokol Sokolske župne smučarske tekme, ki bi se imele vršiti 12- t. m. v Velenju, so odgodene. Vse dospele prijave ostanejo v veljavi. Dan tekem bo pravočasno javi jen. Smučarske tekme sokolske župe Sušak odpovedane. Zaradi neugodnih sne/11,li razmer so bile župne smučarske tekme, ki so bile določene za to nedeljo, odpovedane. Rezultati nedeljskih smučarskih tekem v Mojstrani so po ugotovitvi župne tehnične komisije naslednji: Sestavljena tekma: l. Zore Zdravko, Kranjska gora 385 točk, 2. Žemva Lovro, Gorje 379, 3- Novšek Albin, Podbrezje 354, 4- Terman Andrej, Krani-ska gora 346, 5 Oman Slavko, Koroška Bela - Javornik 336 točk. — Skoki: člani 1. Zupen Ivan, Jesenice 220 točk, 2. Klančn k Gregor, Mojstrana 310 točk, 3. Prešern Fran, Radovljica 217, 4. Lakota Ciril. Mojstnna 210 točk; moški naraščaj, 1. čebošek Jože. Mojstrana 211 točk. 2- Rabič Alojzij- Mojstrana 194 točk. Vsi zgoraj navedeni so prejeli v nagrado lične sokolske diplome. Tekem v skokih se je udeležilo 48 članov :n narašča jnikov. Iz novomeške sokolske župe. Zadnji torek se je vršila pod predsedstvom staroste br-dr. Vašiča plenarna seja župne uprave, na kateri so bile potrjene vse liste upravnih odborov, društve in čet. Sklenjeno je b:-'o tudi, da te vrši župna skupščin« v nedejio 19. t. m. in z njo v zvezi zbor društv.načcl-nikov (ic). prosvetarjev in statističarjev- LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA Sobota, 11.: Dopust na Francoskem. B. Nedelja, 12. ob 11. dopoldne: Ciciban. Igra mladinski oder Svobode. Izven. 7.n ža-ne cene. - Ob 15.: Fok?i. Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Slava in njeni meŠetarji. Izven. Znižane cen«. OPERA Sobota. 11.: Baletni večer: Punčka in nastopi Pije in Pina Mlakarja. Izven. Nedelia 12. ob 15.: Pri b^lem konjičku. Izven. Zn žano cene. — Ob 20.: Manon. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Izven. Za današnjo premiero baletnega večera v naši operi, ki sta ea naštndirala 7. našim ansamblom ca. Pia in g. Pino Mlakar, vlada veliko zanimanje Kot glavna točka sporcla balet.nesa večera se izva a Bajerjev balet »Punčka« Glasba j* že stara. komponirana leta 1SS8 a jo še danes srečujemo po vseh evropskih o-irih Vsebina je ljubka pravljica iz trgovine igračk, ki proda, zapeljana od denaria boeatea-a Angleža, svojo najboljšo in najlepšo punčko" MlaKarjeva sta vnrizorila ta balet že v Nemčiji in imela tam velik uspeh V drugem delu je par soio-nastopov umetniškega para Skkono točko pa ima zopet celotni ansambel, ki pleše resen in groteskni ples na dr. švarov valček. Vse točke so s spremljevaniem orkestra. Dirigira kapelnik dr. Danilo švara Uprava gledališča vljudm r.aproša svoi'e abonente, da vplačajo februarski obrok abonmaja do 14. t. m Odlični slovenski tenorist sosp. Josip Riji-vec costuje v nedeljo, dne 12. t. m. posled-niič v letošnji sezoni na našem odru v op»»ri t Man o nt. Opoznriamo vse prijatelje naše ooere na to predstavo SENT.UKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelia. 12.: Drzni plavač. Posetite jtitrišnio nedeljo izvrstno burko v treh dejanjih »Drzni plavač«. ki je doživi že šest predstav Zaradi velezabavne vsebine se je posetnikom silno nriliubil. tako. da so bile skoro vse predstave razprodane. Vstopnice se dobe od 10. do 12. m od 15 do 17. pri dnevni blagajni v veliki dvorani Mestnega doma. Pridite! mariborsko gledališče Začptpb oh 20 Sobota. 11.: šveik II. del. C Nedelja, 12. ob 15.: Pri belem konjičku Iz življenja Avtomobilski tip letošnjega leta V Berlinu so otvorili razstavo avtomobilov, ki kaže, da je zunanja oblika avtomobilskih vozil letos v poudarku linij Tehnika ln čas V naravi se ne izgubi nobena stvar Eden najpomembnejših francoskih raziskovalcev, kemik Marcellin Berthelot, je nekoč dejal: »človeku se bo nekoč posre. čilo oživ;ti podobo Aleksandra Velikega ali Napoleona kakor sta ž.vela. se kretaia in govorila, iz tiste sence, ki jo je njiju telo vrglo na kakšno skalo!« človeška tehnika je mogočna sila in dobra polovica njenih odkritij je le sredstvo za obvladanje razdalt za zmanjšanje prostora. Najs; ima zemeljski ekvator 40.000 km. vendar ga more človeško letalo oble-teti danes v pičlih 16 dneh: telefon in tele. grafijo. radio in telev zija krčijo zveze med najoddaljenejšimi kraji sveta celo na minute in sekunde. Tudi čas je v nekem cziru že premagan, kajti gramofonska plošča in kinematografija nam oživljata dogajanja, ki so se vršila pred leti in de- setletji. Vendar pa to premagovanje časa še ni tisto, kar je lebdelo Berthelotu pred očmi, ko je izrekel citirane besede. Vsi navedeni pripomočki so le pripomoč. ki našemu spominu za pretekle dogodke, kakor knjige v knjižnici ali arheološke najdbe v muzejih. Gre za drugo stvar. V naravi se nič ne izgubi in tudi podoba Aleksandra Velikega pred tisto skalo živi še dalje v eterskih valovih žarkov, ki so jo nekoč osvetljevali in tvorili, če bi mogli te valove, ki brzijo s 300.000 km na sekundo. ujeti na njihovi poti z zrcalom, ki bi jih vračalo našim očem, tedaj bi začela vstajati pred nami preteklost, kakršna je bila v resnici. Kako prti do tega zrcala in kako manipulirati z njim — to je seveda še skrivnost bodočnosti. 9600 km brez vmesnega pristanka Iz Kapskega mesta poročajo o novem rekordu, ki ga je doseglo letalo »Misterv« v trenutku, ko je pristalo 300 milj od rta Dobre nade. Aeroplan »Mistery« je prekosil rekord, ki sta ga bila dosega Italijana Ferrari in Delprete z nepretrganim polet* tn na zračni progi 7180 km s tem, da je povečal dolžino dosedanje nepretrgane proge na 9 tisoč 600 kilometrov- Aeroplan pa bi bil letel še daje. če ne bi mu bilo zmanjkalo goriva za polet. Bajka o atentatu Na Dunaju je vladalo zadnje dmi veliko razburjenje. Kemiča.rka in p:sateljica dr. Roza Mellerjeva je raztrosila vesti, da je bila napadena v laboratoriju od nekega narodnega socialiste, ki jo je večkrat zahode?! z nožem. Dogodek se je zdel od vsega V Parizu so prodali te dni šest zvezkov Moličrovib zbranih del iz 1. 1734 za 156.000 frankov. Takšne vsote za knjižne redkosti niso v Franciji nič posebnega, ljubezen do lepe knjige jih premaga Polet iz Londona v Kapsko mesto Ogromen Nepierjev enokrovnik, s katerim letita iz Angleške prestolnice v Kapsko mesto angleška letalca Gayford in Nicholetts. Letalca bi rada dosegla svetovni rekord na daljavo in ni izključeno, da se jima stvar posreči MnogojezlčniM ln lemlppii Zakaj se Slovani tako Lihko učimo tujih jezikov Slovani smo od nekdaj v Zapadni Evropi na glasu poliglotov. Slovenci smo n. pr- vajeni, da obvladajo naši Amerikanci angle-šoino, da lomijo sezonski poljedelski delavci po večmesečnem bivanju v tujini tudi francoščino ali nemščino. — »To je vendar umljivo!« — poreče ta ali oni — »kako ne bi se naučil naš rudar nemški na \Vest-falskem ali francoski v Belgiji, če biva ve let v tujini.« A spomnimo se na tujce, ki po več desetletij bivajo med nami in vendar govorijo kakor Nemec v neki humoreski pri Čehovu: »Moj žena imeti videti danes trgovina lep rokavic«... Francoski jezikoslovec abbe Pradier ie objavil novo znanstveno razpravo, kjer skuša med drugm rešti vprašanje, zakaj se naučijo fpmo Slovani tako hitro in lahko za-padnoevropskih jezikov? Njegova teorija v pol judni obliki se lahko strne v en sam stavek. ki se glasi: Sleherni zemljan se kmalu nauči jezika dežele, ki leži v zanadni r-me-ri od njegove domovine. NasproVio ce težko navadi vzhodnih jezikov-.. Ta razlika n!kakor ne izvira i? kakšnih nadnaravnih vzrokov, tmveč temelji na nedvomnih. znanstven" dokazanih razmah pri možganih in govorilnih organih Ne bom navajal podatkov o dru vnovič pred policijskega komisarja, ki jo je zasliševal in kateremu je kemiča.rka na koncu priznala, da si je napad izmislila zaradi tega. da bi postala bolj znana kakor je. Policija bo zaradi mistif kacije postopala po zakonu in je že izročila kem:-čarko psihoanalitiku, da preišče njeno duševno stanje. Uradi označujejo dr. Meller-jevo za hudo histerično žensiko in si drugače ne morejo razložiti njenega čina. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavl janja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Byrdova ladja na razstavi v Chicagu Usoda t£f mm««** v p»*iedi. preden so ga sprejeli za draždansko dvorno gledali, šče. Uspeh je b: sicer preeeišen a izginil bi moeoče zp vselej z odra. da ni imel VVasmer sam trdne vere vase in da n' našel v bavarskem kralju Ludoviku vnetega podpornika. »Letečega Holandca« (Vernega mornarja) je skončal istotako v Parizu in že ko ga je skladal, je učakal prvo nepovoljno kritiko. Njegov hišni gospodar je stopil k njemu, da bi »opustil takšno muziciranje«. Po štirih uprizoritvah v Draždandh so mo. rali opero spet odstaviti z repertoarja in so jo ponovili šele čez 22 let. V Berlinu je bilo natančno tako, samo da je prišla na oder ponovno šele čez 25 let. »Velik talent na zelo zmotnih poteh,« je sodila kritika o Wagnerju in njegovem delu. šele 60 let po svojem nas.anku je učakal »Leteči Holan-dec« v Bayreuthu uprizoritev in uspeh, kakršnega mu je nameni VVagner. »Tannhauser« je šel prvič preko odra 1845 v Draždanih druga predstava je bila Da po! prazna in je odločila usodo te ope. re za dolgo dc-bo. V Berlinu so jo izžviž-gali in šele pt 47 letih se je uveljavila v Bavreuthu. »Lohensrrin« ie našel hvaležnejšo publiko. a vendar si je osvoji 50. oder šele po četrt stoletju šele 11 let po prvi uprizo. rit vi <®o ga sprejeli v Berlinu. »Mojstri pevci« so si do Wagnerieve smrti osvojili komai 2° odrov, do T. 1887. so fh izvajali komaj ?0-krat. »Tristana in Tzoldoo svoji smrti še^e P" nekoliko desetletjih je zgodilo da ie prineslo leto povprečno po 1600 uprizoritev njegovih glasbenih dram. »Kako ti gre, stari krompir?« Za rekordom gre če bi kdo rekel našemu Slovencu, da je »zeljnata glava«, bi se ta počutil kaj malo počaščenega. Drugače pa je pri Francozih, kjer velja »zeljnata glava« v družinskem ali prijateljskem krogu za izraz nežnosti in ljubeznivosti. Nasprotno pa pravijo »paprika« nadutemu in naivnemu človeku. Tudi Angleži uporabljajo imena raznega sočivja Z8 izražanje naklonjenosti, če si si pridobil zaupanje kakšnega angleškega prijatelja se ne smeš začuditi, če te bo nekega dne nagovoril s »starim fižolom«. Med zadnjo volilno oorbo za predsedni. ško mesto v Ameriki je na nekem zborovanju pristopil k Rooseveltu njegov tekmec Al Smith in stegnil svojo roko z bese. dami: »Kako ti gre, stari krompir.« Roo. sevelt mu je roko stresel in odvrnil: »Hva. la ti za prijaznost,« — med tem ko je pričela množica aplavdirati in so fotografi ovekovečili ta prizor. angleški letalec Gayford (na desni) iz Londona v Kapsko mesto V Londonu je umrl pred tremi leti neki milijonar. Zapustil je svoje ogromno premoženje edinki duhovnika, ki mu je pode. lil zadnjo tolažbo. Dedična, miss Margaret Joyce Clemen-ton, bd se lahko smatrala za srečno, če r.e bi vezal milijonar, prepričan stari samec, svojega volila na trd pogoj. Miss Margaret sme namreč uživati premoženje samo, dokler se ne omoži. čim stopi v zakon, mora izročiti vso dedščino v oporoki označenim dobrodelnim zavodom in predložiti sod šču točen račun o izdatkih. Miss Clementon je tn leta zadoščala zahtevam čudaškega milijonarja. Pred kratkim pa je storila junaški sklep in se zaročila z nek:m mladeničem. Z zakonom je sklenila nekoliko počakati ,ker je samo 25 let stara in mora videti, če je ženin vreden njene požrtvovalne ljubezni ali ne. Med tem je vložila tožbo in zahteva od so. dišča odgovor na vprašanje, če je imel njen čuden dobrotnik pravico obsoditi jo na Ogenj na »Atlantiqueu(( podtaknjen? Pariški »M a t in« objavlja že več dni zaporedoma odkritja o atentatu na francoski prekomornik » L' Atlantique«- Po njegovih informacijah je bilo sklenjeno na nekem sestanku revolucionarjev v Hamburgu uničenje ladje. Ogenj pa je bil podtaknjen tudi iz konkurenčne zavisti. Kot krivec pride v poštev nočni čuvaj Ladije. ki je baje namočil preproge v štirih kabinah z bencinom in potem vse skuipaj zažgal. Po-sebno sumljivo se zdi »Matinu« to, da so bile ob času požara v bližini francoskega prekomornika nemške ladje. »Petit Parisien« pa poroča. da je nočni čuvaj »Ar!aiTtiquea« navzlic osumljen ju še vednjt na svobodi in da so obtožbe proti njemu tako slabo utemeljene, da ni mogoče napraviti nobenega končnega sklepa o vzroku katastrofe. Kako rasejo nohti? Opazovanja uče, da rasejo nohti poleti hitreje nego pozimi, in sicer rabiio poleti do konca prsta 116 dni pozimi 132 če bi hoteli, da nam z rasejo za prst dolgi, kakor je moda med K5tajci. tedaj bi rabili naj. manj dve leti, na levi roki, kjer rasejo počasneje, celo delj. Hrib ln steber, ki »pojeta" Sončni žarki in kamen, apnenec in voda Byrdova polarna ladja *City of New York«, s katero je bil raziskovalec na južnem tečaju, bodo letos razstavili na svetovni razstavi v Chicagu. V trupu ladje bo razstava predmetov, ki so rabili odpravi v Antarktiki Pariz brez trgovin, kavaren in restavracij Pariško društvo za obrambo koristi davčnih obvezancev je sklenilo v znak protesta proti nameravanim novim obdavčenjem trgovcev zapreti svoje trgovine, kavarne in restavracije za en dan. Protestna 6tavka ae izvede prihodnji teden. samski stan? Toda nesreča nikoli ne po. čiva. Medtem ko so se vlekla pogajanja s pravniki, je umrl tudi njen oče, reverend Clementon. Zapustil je precejšnje premoženje, a le pod pogojem, da se ne bo hčerka nikoli omožila. živ krst ne ve. iz katerega vzroka nista marala oba stara gospoda, da bi postala miss Margaret deležna zakonske sreče? Medtem je sklenilo zapuščinsko sodišče, da ni mogeče ovreči zadnje voljo, ker ne vsebuje nič nasprotnega javni mo. rali. Saj ne bo nihče silil dedinjo prevzeti obe premoženji. In nesrečno dekle se mora zdaj odločiti kaj bo boljše: žrtvovati coa premoženji ali pa ženina? Slaven je Memnonov steber (prav za prav kip) v Egiptu, ki zazveni vsako jutro ob sončnem vzhodu sam od sebe v čudnem pojočem zvoku. Stari Grki so trdili, da pozdravlja zemlja s tem zvokom sonce. Mi smo bolj stvarni in vemo. da nastaja nje. gov zvok pod vplivom sončnih žarkov na mrzli kamen. Tekmec Memnonovega stebra je v Tu-ringiji »pojoči hrib« med Arnstadtom in Saalfeldom, ki se oglasi često. zlasti po nalivih z mogočnim šumenjem. Nova raz. laga za to »petje« je preprosta: Hrib je ves rz luknjičavega apnenca na glinastih tleh. Glina zapira presihajoči vodi pot v globino. V suhem vremenu se tenki odtoki te vode v apnencu zamašijo, v nalivih pa pritiska voda od zgoraj na zrak v teh odtokih. ki si šiloma odpre pot na prosto in uhaja s šumečim in bučečim glasom. Nova sfinga Profesor Selil m Hassan je odkril, kakor javljajo iz Kare. novo sfingo pr.i drugi piramidi. Ob«nem se govori da so istotam odgrnilii dvanajst nekdanjih pokopališč. Dragocena zbirka Molierovih del ANEKDOTA Neki hipohonder je sreča! zdravnika na nesti: »Gospod doktor.« je dejal, "pravkar prihajam s poljudnesa zdravstvenega predavanja in se boiim. da sem bolan na obi-stih.« — »Izključeno!« je dejal zdravnik. -/Takšni bolniki svoje bolezni skoraj ne opazijo, ker ne čutijo niti bolečin, niti drugih neprijetnosti.« — »Saj to so baš moj simptomi!« je odvrnil hipohonder. »Vsi govore o bacilih, le jaz ne razumem o tem nič. že sedemnajst let pometam ceste, pa še nikoli nisem videl takšne stvarL« P. Rosenhayn: 24 Štiri prigode Joeja Jenkinsa Kiessling je rožljaje položil slušalo na vilice. Vstal je, se opo-tekcl m stisnil glavo z dlanmi. Gospod Thomas... prokurist... včeraj... ves dan ... v Berlinu ... na stadionu, m ... in ... gospod Thomas, ki je bil včeraj tu ... in na čigar ukaz je bil izplačal tujemu človeku četrt milili on a mark ... Kakor pijan se je opotekel k oknu im pritisnil glavo na mrzle S1J3 ^ Vse to je moralo biti zrnoma... uganka, ki se bo zda i-zda i razjasnila ... Segel si je pod vrat im zrahljal ovratnik. Zrak mu je bil postal mahoma neznosno težak in soparen. Kar zadušiti ga je hotelo. Slške, ki so visele na žebljih, so mu plesale pred očmi. Blagajniški sluga je vstopil in prinesel nekaj papirjev. Peke-tanje im vrvež glasov, ki ju je slišal iz sosednje sobe sta se mu zdaiici zazdela neznosen, hudoben posmeh. Zmedene misli so mu rojile po glavi. Buljil je predse kakor iz uma. Nato se je zbral, vstal, vzel klobuk in odšel iz pisarne. Topli pomladni zrak, ki ga je objel na cesti, ga je nekoliko osvestil. In v tem se je zdramil v njem hladnokrvni, stvarni trgovec. Prepričati se je bilk) treba. Dobiti gotovost. Te mu ni mogel dati nihče drugi kakor gospod Thomas sam. Hitro je kremni na najbližji brzojavni urad in oddal brzojavko: »Thomas, Guntzlova cesta 146, Berlim-Wilmersdorf. Brzojavke, kaj z nakupom hiše Hamburg.« Nato se je spomnil, da bo minilo nekaj ur, preden pride odgovor, zakaj naslovnik brzojavke je bil v Grunewaldu in se je utegnil šele pozno zvečer vrniti domov. Pa vendar. Drugega sredstva, da zve resnico, ni bilo. Kaj naj dela dotlej? V tej negotovosti, v tem strašnem nemiru? Kiessling je nehote zavil proti Gertrudmi ulici. Ti dve hiši sta bili včeraj pogodbeno postali last njegove banke . . . Vratar je pravkar stopil iz svoje sobice na cesto. Kiessling je krenil proti njemu. »Povejte mi,« je izpregovoriil z drhtečim glasom, »kje prav za prav stanuje gospod Reimers?« Mož ga je začudeno pogledal im skomignil z rameni. »Reimiers?« je vprašal. »Nobenega Reimersa ne poznam. Vse-kako ne stanuje v moja hiši.« Kiesslimg se je hotel nasmehnil, pa je le bolestno. Vrč-e^tn spa-čil obraz. »Saj ne pravimi, da stanuje v va^ hiši. Gospoda Reimersa mislim, lastnika teh dveh hiš.« Začuden ga je premeril vratar od glave do nog im zmajal z glav1 »Nobenega gospoda Reimersa ne poznam. Ti dve hiši pa že celo nista njegovi,« je nestrpno odvrnil »Obe zemKiiišči sta last gospe Kerstenove, konzulove vdove.« Ravnatelj se je prijel za srce. ki mu je hotelo v prvem trenutku kar zastati Globoko je zasopel in s iplapolajočirm očmi posedal hišnifca. »Ali veste to popolnoma zanesljivo?« Njegov gJas je bili tih, kakor da bi prihajal iz velake daljave. »Popolnoma natanko veste, da je tako?« Vratar se je nestrpno zganM. Videti je bil!©, da se premaguje in da mu je robat odgovor na jeziku. »2e dvajset let sem v svoji službi. Mislfcn, da bom vedel, čigavi sta hiši, ki ju oskrbujem.« To rekši se je obrnil im krenil v hišo, prej se je pa še ogorčen ozrl in sumnjrvo pogledal čudnega vpra-ševalca. Ta človek je morali biti pijan, aLi se mu je pa mešalo! Kiesslimg je stail še vedno na istem kraju in srepo strmel v hišna vrata, za katerimi je bil izginil vratar. Kaj je to pomenilo? Prokurist, kii ga je včeraj obiskal, im ki, kakor je dames zvedel, vobče ni bil zapustil Berlina... Hišni lastnik, kateremu je odštel četrt milijona m ki v resnici ni bil lastnik teh hiš ... Človek, ki ga nihče ne pozna... Skeleča bal se mu je s takim pritiskom zaržla v tilnik, kakor da bi se mu hotela glava razleteti. Ljiudje, ki so pruhajaii mimo njega* so ga začudeno gledali. Nekaj otrok se je ustavilo im jek) kazati nanj. Prav tedau je leno pripeke t al po cesti Lzvoščdk. Kiessling je trudno pomahal z roko. Voz je obstal, kakor da mu ni dosti do potnika. Klecajoče je krenil Kiesslimg proti njemu. S svinčemmi "di se je vzpel na stopdo in kakor polmrtev cepnil na ogoljene blazine. Voznik je trenutek počakal. Nato se je z vidno, začudeno nejevoljo ozrl. Kiessling se ni gajnA. »Ali naj stojim na mestu?« je nestrpno, očitajoče vprašal voznik. Bančni ravnatelj se je zdrznili. Pokazal je proti Ferdinandovim vratom. »Vozite kair naravnost.« S 1» © R T V Innsbrucku gospodari slabo vreme Podrobnosti v slalomu Silen dolgčas. Naši fantje ne vedo, kaj bi počeli, fa tudi drugi. Danes nas je obiskal Marx in tožil, da se ni počutil še ni-koii v lepem Innsbrucku tako slabo. Del moštva ie odšel na tekme v slalomu, Šramel n Brvar sta si ogledala teren za jutrišnji tek na 18 km. k;. se ne bo vršil, kot je bilo prvotno določeno, v okolici Mut-tersa marveč se bo preložil v Seefeld, ki le/i severozapadno od Innsbrucka v višini 1200 rr Pri tem teku imamo kolikor toliko izgleda. Zaenkrat naj omenim le to, da srno skupaj s Cehi organizirali kontrolo proge, da se v primeri kakšne nezgode katerega naših ali Čehov takoj pomagamo. bodisi z vezavo ali palicami Danes so se vršile tekme v slalomu. Tu-c:i te >o morali preložiti v Seegrube (1000). 'Ze ob 4.45 zjutraj so vozile kabine občinstvo na mesto starta, ki se je vršil ob 10. Naval na karte jc bil tako ogromen, da se del publike tekem sploh ni mogel udeležiti. Okoli 2000 'judi je prevozila vzpenjača včeraj zvečer (ti so prenočili v . rskem hotelu) in predvsem danes zju-- ra j, nad 1000 ljudi je prišlo v višino po triurnem vzponu peš! Pač navdušenje svoje vrJte Z"odai ziutrai je Hannes Schnei-der s pomagači določil progo in jo zaznamoval z zastavicami. Polagoma se ves strmi de! pobočia za Seegrube, kjer se vrše tekme polni Vsakih 15 minut privozi nova kabina Publika, ki prihaja, napravlja internacionalen vtis. Mnogo Čehov, Poljakov Angleži. Nemci. Francozi Zbrani v grupah stavljajo posamezni narodi velike nade v svoje »kanone« in smučarske svetnike Nemci so za Dauberga, Avstrijci zaupalo svojemu Seelos u, Švicarji Zoggu in I urrerju. Ob 10. start. Proga je strma, morda kakih 30 — 35 stopinj v gornjem !1 u malo položnejša spodaj, dobro mar-.irana in predvsem težka. Vsak vozač, ki i podlagi rezultatov v smuku pride v kombinacijo, mora voziti slalom-progo dvakrat. Rezultati so naslednji: Prvi Seelos (Avstrija 2:29.9 Vozi tehnično izredno fino, u-rno. Drugi Guzzi Lantschner, ki serua-rujc za včerajšnji poraz v smuku. A vendar ne vozi elegantno in za oči ne dosega Seelosa. "tretje in četrto mesto Švica, Steuri in Furrer. Vozita divje, s silo, tudi tehnike jima ne manjka prav nič. Peti Dau-ber (Nemčija). Siguren, hiter, hladen ra-čunar za publiko užitek. Enajsti CTlvde (Anglija), petnajsta Italija, 24. mesto Francka, 31 Rumunija. Praček se plasira na 44.; Katnik na 47. mesto. Naši vozijo pr-vič nesigurno, a se drugič znajdejo. Vidi pa se, da so prvič na prireditvah tako velikega stila. Posebej pa je treba omeniti, da imajo naši fantje jesenove dilce. edini med vsemi tekmovalci. Manjka jim treninga dobrih prog, denarja in še nebroj drugih stvari, kar imajo drugi v izobilju. Saj so »kanoni« večji del profesionalci, ljudje, ki vse leto ne delajo prav nič drugega razen smučanja. In naši! V nedeljo ima čas, a nima denarja, a med tednom obojega ne. Naša javnost hi se mogla za smučanje veliko bolj zavzeti in ga predvsem gmotno podpreti. M. Bukovec. K izjavi ASK Primorja Včeraj smo objavili izjavo odbora ASK Pr morja ki sc bavi z raznimi očitki, raz-š rjenimi v zadnjem času proti klubu. Ker v »Jutru« v interesu konsolidacije naših portnih razmer nismo beležili konfliktov n afer, ki so v zadnjem času nastale, so izvajanja odbora ASK Primorje za naše čitatelie zlasti izvenljubljanske deloma nerazumljive Zato se čutimo dolžne v ob-•oi:h čitateliev naknadno na kratko povedati, za kaj prav za prav gre. I/iava ASK Primorja se nanaša v glavnem na dve stvari, na božično gostovanje nogometnega moštva Primorja v Trstu in na neuspelo akcijo fuzije s SK Ilirijo. Kmalu no božiču so se po Ljubljani pojavili letaki, ki so v ostrih besedah napadli Pri-rnorie zaradi 10.— teletina zadnji del . t> sprednji del svinjsko meso . . govedina zadnji del > sprednji del se prodaja na stojnici I. Mtiller, mesar, Ljubljana pri Zmajskem mostu. 2689 ZAHVALA Sa premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob smrti svojega nad vse ljubljenega soproga, gospoda VIKTORJA OMERSE POSESTNIKA IN TOVARNARJA se tem potom najtopleje zahvaljujem. Osobito se zahvaljujem gospodom zastopnikom oblastev, lovskemu društvu, požarni brambi, vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Kranju, dne 10. februarja 1933. 2282 MINKA OMERSA. Vsemogočni je poklical našega dragega očeta, deda, pra-deda, strica, tasta, gospoda Janeza Repovža previdena s svetotajstvi v 80. letu starosti k sebi. Pokopali ga bomo v nedeljo, dne 12. februarja ob 15. uri na župnem pokopališču v Št, Janžu. , Št. Janž na Dolenjskem, dne 10. februarja 193o. Anton, pos. in gost., sin; Rezika por. Dre-nik, Ana por. Majcen, Amalija por. štirn, hčere in ostali sorodniki. Cene malim oglasom Ženitve Im dopi*ovanjai vsaka beseda Din 2— tet enkratna pri-Itojblna ta iifro ali ta dajanje naslova Dtn 5.—. Oglasi trgovskega tm reklamnega enačaja: vsaka beseda Din L—. Po Din L— ta besedo ta t* očima jo nadalje vsi oglasi, Id tpadafo pod rubrika »Kam pa kam*, mAuto-moto*. »Kapital*. »V najem*. »Posest* »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*. sObrte tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tek*, če te s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama tiče tasluika ali tlulba, plača za Za odgovor v znamhah vsako besedo 50 pot. Pri vseh oglasih, tt ce taročunajo po Din i.— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din i.— ta iitro ali ta dajanje naslova V ti ostali uglasi metalnega tnačt.)* se računajo po SO par ta vsako beseuo Enkratne pristojhma ta iitro ali za da jan le naslova pn oglasih, ki te zaračunalo po 50 par za vsako besedo, znais />»f» V— N*fmanjb znesek prt oglasih po 50 om za besedo te Dm 10.—. tri oglasih po I Din ta besedo oa Ihn 15.— Vsa pristojbine ta male oglase je plačati pn ptedah naročila, oziroma hh It vpnslati e oismo obeneen « naročUnrn K'io» KČ* most« pot nik«, pla6» ta vsako besedo 5*1 par; ta da j«, nje naslov« aii u iifro 3 Din. — Kdor »[irejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; ia dajanj« naslova ali u Šifro pa 5 Din. (5) Zastopnika ia nov predmet i D rov način prodaje iščemo. Naslov pove ojlasni oddelek »Jutra«. ~ 4373-5 Dimnikar, pomočnik mlad. trezen in zanesljiv dobi mesto. Oglasiti se je na naslov: Lupuh Gustav, dimnikarski mojster, Brezovica 85 pri Ljubljani. 4858-1 Prodam U^la«! trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« na^iova ali za iifro pa 3 Din. (6! Oglasi trg. značaj« p> 1 Din beseda; Za da :anje naslova aJi za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja r>a vsaka beseda yt par; za dajanje naslova a!T za šifro r»a 3 D'n. (8J Kupim knjige Dostojevski: »Ponižan: :n razžaljen:« Maksim Gor kij: »Foma Gordje.;. v-« (izšla ' Gabrščkov: So vanskl knji-žme: v Goric. — pred vojno;. Zola: »Dve noveli« 'izšlo 5 Gab"M~k*i vi Salonski knjižn e v G. _ tudd pred voino) Cham- pol: »Miž S:mon<« '.zšia v Lep-.siovn knjižnici v Ljubljani prec vojno;. — Knjige naj bodo <»■ možnosti dobro oh'an'en» n Siete. Ponudbe z navedbo cene na agla*n! odde*ek »Jutra« o»wi značko »Do bro u.ačam*. 4708-8 Bleivveisove Novice Valvasorja in več drugh starih sr.oven'ov v oglasnem oddeiku »Jntra« 4699 1 iMilarskega mojstra veščega kuhanja n izde 1-ovanja v s * h vrst mila. iščem. V poštev pndejo tudt: »ki. ki a:majo spričevala o strokovni sposobnost«. aa so popolnoma vešči. Ponudbe na ogas. odidolek »-Jutra« t>od šifro »Savan«. 1684 1 Norveško ribje olje najfinejše, »veže. vedno v zalogi. Naročiia točno proti povzetju. Piccoli. Fvrševa (Duna iskal ceste štev 6. 5S 6 Perzijska preproga naprodaj v Florijanska ul. št 22/1. 4816-6 Prst (humus) presojano, za vrtove. Vam dolmvija gradbeno podjetje A. Mavric. liubljana. Tvrševa cesta 38. telefon št. 33-82. 4804-6 mo^ko ko! o. ve ga re z:i v o r>od Prodam: d-obro ohranjeno , ■ i r ri' \z palisandro-'esjt !n več majhnih ba: vtrh pap;g. Na-iov !a«ii'Hi oddelku Jutra ■irnk-t 200«. 4912-6 Voziček ok Ceij-u. nsn. pr praven r. naprodaj. N.-t-podružoici Jutra 4920-6 Vsaka beseda 50 par; r* dajanje naslova aH za šifro ';>» 3 Din. (21 Brezposelni abituri-ieni učiteljišča /. i ■ : : iio-ru s užbo a-kr!n--koli zaposlitev i i Pt-uju, domačega začasno v Mari-oziroma učitelja. Frizerk dobro izurjeno. s hrano in stanovanjem v hiši sprejme salon lluter. traj no feodra.n;e. Trb'>v ;e 72. -toav 1 in-rrukt>■'.'« za osnovne in srednj' «"l-'te predmete ali t.od o'»no. P. Horvat, učit. a bi:-.. Vurberg. 4TO6-2 Mesar in prekaie-valski pomočnik o valeč mesnih iz-išče službo /.a ta-[io dogovrn. Na-> osnsni oddelek Vrtnar z dobrimi spričevali, išče shiSbo. Ponudbe ne po-■Iružoioo »Jutra« v Novem mestu pod značko »Zanesljiv«. 4561-2 Šofer trezen in zanesljiv išče ■■'užbo. Ponudbe na naslov Ernest Hegler. Mozelj__ 75 pri Kočevjni. 4770-2 Mladenič 20 let star, gre samo za hrano in stanovanje k Kodjetju. kjer bi se izuril 7 šofiranjn. Mehaniko dobro pozna. Stanko Ogore 'ec. Škofljica. 47^7 2 Šofer 27 lei «tar. t večletno prakso, vešč popravil in ki govori več iez'kov. išče mesto. Ponudbe pod značko »Povjerljiv« na Pubic-itas. Zagrpb. 4768-2 Natakarica poštena zmožna sto v najraje Ponudbe na lek »Jutra in zanesljive — nemščine, želi me boljši gostilni — izven Ljubljane. og!««ni od de P'.d značko Zanesljiva 2509«. 4HSG-2 Samski mizar brezposeln, z lastnim orodjem, prden in pošten — prosi usmiljena srca za nameščen je. Ore tudi za hišnika ti I i slično. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 4940-2 mtdiM Avtobus v dobrem stanju, ki bi se dal event. preurediti tud'. v tovorni voz. prodam za radi opustitve proge. Resni interesenti naj se oglasijo na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »22.000«. 4765-10 Rezervne dele za Alfa Romeo. Lancia. Ansaldo in druge laške vozove dobite najhitreje pri Lučiču v Ljubljani — Fiorijanska ulica štev. 4. 4916-10 Ugia.il trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova aii ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 [vir; ta dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Pisalno mizo kupiim. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutru« pod šifro »Pisalna«. 4S74-7 Vsaka besed« 1 Din; za dajanj« naslova sli ta Šifro p» 5 Dm. (161 60.000 Din posojila iščem na prvo mesto pro-tega veleposestva; event. :ar"ancija v dolar, imetju. Vprašati pri drju. Skaber-ne," odvetniku v Ljubljani Beethovnova 14 (palača »Dunav«). 4586-16 Vsaka bt*sed» 1 Din; za dajanje naslova ari šifre na 5 Din. (9) ter rzde! lielkov. ko j a i i slov po-v »Jutra«. 4829-2 trgovec .l.»h»-r prodajalec, t naj-bn-1'širni refi-rencami in Kl.OOo Din kavcije, išče .-'■užbo inkasanta, skladišč nika ali špecerijskega komi.':!. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spreman«. 4861-2 Štiricevni radio prvovrsten, kupi Kos, Bohoričeva št. 5, Ljubljana. 4713-9 Ameriški radio sedumeevni, Ilovard 220 Volt, izredno močan in čist. pripraven za gostilne iiii večje dvorane, s tekočo garancijo za 6300 Din prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 4988-9 Avto,moto Vsaka boseda 1 za da ;anje naslova sa Miro pa 5 Din; a^i Din. (10) Šoferji! Kdo bi prevzel avtotaksi (z limuzino) v letovičar-skem kraju na Gorenjskem —, na zelo prometni točki. Voz je v brezhibnem sta nju in obrt dobro vpeljana Sprejmejo se tudi knjižice Mestne ali Kmečke hranilnice. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »N« Gorenjskem«. 482-5-10 ČAROBNO GRMICJE, PO KATEREM IZGINEJO KOŽNE HIBE • Virgioično čarobno grmičevje« Ha-mamelis (Hamamelis virginica = With Hazel) označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo: 0 d s tr a o 1 naglo kožne hibe. oapne in po sveži polt, prežene gube, ruge lr druge pojave starosti. Kozmetično znanstvena raziskavanla so Izkori stila njegova svojstva in jib v po sebno ugodni sestavi z drugimi In gredijencami za neeo kože opora bila pri oovi »Lavenor« vodi za kožo in obraz. Učinek dokazuj* več kot beseda. Zato napravite poskus! Prakt. st«klenice stanejo mala 20. srednja 36 in velika 48 Di* LAVENO« voda za kožo in obraz Izdelovatelj: JUnger & Geb-'bardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Družabnika z večjo vso: o d en« rja sprejme stara, renom-irana tovarna domačega proizvoda. Delež po želji tudi vknjižba. Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod šitro »Dokazan uspeh«. 48-4o-i!6 Primerno posojilo z zelo ugodnim o brestova njein in vknjižbo na prvem mestu lepe vile, v centru mesta (Massarvko-va cesta). — Ponudbe p-od »Varno« na Aloma Com-pany d. z o. z.. Ljub!lana 4302-16 Kot družabnik pristopim s kapitalom in sodelovanjem k starejišemu rospodu trgovcu «11, ki ma trgovino mešan, blaga na deželi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« od »ISSOs. 4846-16 PoMštm Vsaka btsseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro P* 5 Din. (12) Več ~alnic It-pili, mtisivmih, politira-nih, po zelo ugodni ceni proda Yis.il, mizarstvo v Škof ji Loki — kolodvor. 4945-12 j Vsaka beseda 1 Dioi. i ta dajanj« osslova ali za šifro pa 5 Din. (301 Hišo v Ljubljani eno- ali d v od nižinsko, lah ko tudi z lokalom, kupim. Pos.redovaici izključeni. — Ponudbe z navedbo teste in cene na oglas, od-.t-lek ♦Jutra« pod šifro »Majhen dom«. 4301-20 Enodružin. hišico z večjim vrtom vzamem v najem, event. kupim na Gorenjskem. Ponudbe na oglas, odde ek »Jutra« pod šifro »Od Kranja do B>-da«. 4870-20 1 ali 2 parceli na Kodeljem prodam samo proti gotovini, informacije daje Ivan Slokan. Lj ublia na, Kolezijska 7. 4.S17-20 Prava prilika Roljčemu ponudniku prodam še nezacarinjen štiri-sedeže.n odprt Alfa Romeo Z »Einsatzom«. perfektna. — Ogleda se v carinskem kladiišpu »A«. Še druge [>rilike: Oakland zadnja tipa, Essox limuzina. Isot-ta. Frascbini 'uksusni. — Lučič. botel Kajfež. L'ub lana. 4915-10 V najem Nova hiši davka pros'«. s 3 sobam:, predsobo, kuhinjo, kletjo in vsemi pr;tikiin«m; pri postaji Videm Krško ugodno naprodaj. Dopise na oglas, oddelek ».Jutra« pod značko »Dolenjsko«. 4853-20 Posestvo do 50 oralov arondiranega gozda, travnika in sado-:iosrinka kupim blizu ž.>-ezmee in šo'e v okolišu Maribora. Aobaba, Z'iireh. G »rt a no v« 27. 4860-20 Gozdno posestvo :-aščinsko, smrekovo, hra :»vo. 247 oralov, in žago pri Mariboru profla Za-■r-ki. Maribor. Kranči a n s ka 23. 4952-20 Dve posestvi kra.-ni, blizu kolodvora, pripravno za vcietrgovca 7. žitom, vsled starosti zelo poceni prodam proti gotovini. Pojasni a daje Julka Košanovlč, Zagreb. Beriislavičeva ulica br. 15 4S50-20 Prodam visok o pri t: ično, v a ui hišo ; 3 stan o-l>o 2 sobi in kuhinjo t. vodovod, pralnica', elektrika, kanalizacija — vse novo in v najboljšem stanju. Vzamem tudi hranilne knjižice »Ljudsko posojilnice« v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutro«. " 4930 20 Lokali VsaAa beseda 1 Din; za dajanje naslova aH P» šifro Pa 5 Din. (19) Prostorno skladišče z ugodnim dovozom, v neposredni bližini kolodvora oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47:13-19 Gostilno ali vinotoč periferij: nn.sta v zo- na nuni v najetn ali na Poniudt'6 na naslov: sa-iKlrova cista 4,'I\ št. 2 •M račun Alf k-*, vrata 4785 '.9 Pekarijo (io-bro vspevoj^tčo, S S* . -niniii odjeanale-i, inventarjem in vrtom, v lepem trgu takoj n d d a m. Pojasnila daje Dragotin Lach, Zla tar. Hrvatsko Zagorje. 4859 19 Vilo z velikim jrtom takoj oddam v najem na Mir ju — Langusova ulica štev. 23. 4940-20 Lokal primeren 7. a skladišče, sredini me*ta takoj oddam Poizve se v modni trgovini »Me'.a«, vis « vis Evrope. 4909-19 Pisarniške prostore Štiri pritlične poslovne prostore z razgledom na ulico, sredi Ljubljane oddam s 1. majem. Naslov offla-nem oddelku »Jutra 4917-19 Špecerij. trgovino x 20.000 prometa, na zelo prometnem kraju Lj ubija ne oddam. Promet se lah ko visoko dvigne. Potrebno 25.000 Dm. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra i»od »R-dka prilika 73« 4943-19 V***« Oeseda 1 Dm. ta lajanj« naetova ali (a ftifro pa 5 Din. (17) Kavarno v Ptuju oddam ugodno v najem. Več se poizve v hotelu »S'on« v Ptuju. Na pismena vprašanja brez znamke se ne odgovarja. 48:9-17 Manufakturno trgovino z velikim portalom. na naj-prometnejši točki večjega mesta v Sloveniji oddam najem z ali brez zaloge. Ponudi*- na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prevzem inventarja«. 4763-17 Gostiln, prostore pripravne tudi za mesarijo, oddam v najem pod najugodnejšimi pogoji. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4096-17 Trgovino dobro vpeljano, pri Sv. Trojici štev. 46 v Slov. goricah oddam v najem. Potreben kapital 20 do tisoč Din. Prevzame se lahko takoj. — Naslov v »giasnem oddelku ».Jutra«. 483S-17 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova ali za iifro 3 Din. (22) Dvema dijakoua oddam lepo opremljeno sobo z vso okrbo ali brez. pri drami. Naslov v ogl. uddelku »Jutra« 4093-22 Vsaka beseda 1 Dta; za dajanj« naslova ali ra šifro pa 5 Dno. (31) Štirisob. stanovanje komfortno, ter zračne in svetle pisarniške prostore odda zavarovalnica »Du na v« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. 4076-21 Trisob. stanovanje s kopalnico in verando takoj oddam ua Tržaški cesti 291. 4839-21 Dve stanovanji eno tr- in eno dvosobno s kabinetom, prit-klinami in nekoliko vr',i oddam u_a Vodovodni cesti štev. 5-4S91-U Trisob. stanovanje z delom vrta oddam z« maj v vili na Mirju- Pismene ponudbe na oglasni oddel'-k »Jutra« pod šifro »Maj«. «91 Tri i ob. stanovanje s kopalnico. 2 verandama in vrtom ugodno oddam v bližini Mirja. Vprašati v Oražnovi ulici štev. 3/1. 4931-31 t Umrl nam je po težki bolezni naš sin in brat 11ANDREJKO VOGEL H H ŽELEZNIČAR t,tigar Kice Bnrroagbs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 200 Ko se je zgrudila na hladno kamenje, je planila mimo nje trama besnežev, da bi zgrabili velikana. A preden so prišli do Tarzana, ga že ni bilo več videti. Kakor mačka je bil skočil v hodnik, Id je vodil v podzemeljske prostore. Oparski možje so zagrohotali, prepričani, da iz kleti pod svetiščem ni Izhoda, ŽELEZNIČAR nedeljo, dne 12. februarja 1933 Pogreb se vrši ob popoldan. Ljubljana, dne 10. februarja 1933. ŽALUJOČI OSTALI. t Zapustila nas je za vedno naša iskreno ljubljena sestra, teta. in prijateljica, gospa Janja Lokar roj. Prllnteli vdova pisarniškega ravnatelja Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 12. februarja ob 4. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Jakoba. Sv. 2690 Ljubljana, dne 10. februarja 1933. Žalujoči ostali. žrebanje v drž. razr. Dne 8. februarja so bUi izžrebani naslednji manJSi dobitki Din 1.600 srečka štev.: 22.798, » 2.000 » » 88.264, » 1.000 srečke > 130, 4.420, 4.442, 5.933. 10.900, 22.713, 22.716, 22.733 23.500, 37.030, 37.029, 37.046, 45.735, 58.302, 58.347, 58.376, 65.338, 65.3-14. 65.349. 65.383, 73.354, 73.367, 73.376, 88.249, ta o < i12 •t? . -SS, 22.795, 37.067, 62.255, 65.386, 88.2G1. 10.854, 23.404. 45.702, 62.273. 73.320, 10.898, 23.474, 45.721, 65.322, 73.321, Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk vršilo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka izžrebana za majhen žrebanje se bo dobitek, mu jo oomo na željo zamenjali za še neizžrebano srečko, tako da bo mogeJ igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjavali bomo ie toliko časa dokler bo kai neizžrebamb srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo obiavljali naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c; 19 Trisob. stanovanje z 2 kabineti in pritikli-naini, v 1. nadstropju — primerno za pisarne, oddam s 1. majem v Tavčarjevi u'lei. Naslov pove ••»ga«Ji oddelek »Jutro«. 4010 31 Stanovanja Opremljeno sooo visokopritllčiLo, s poteb ni m vbod om, v centru oddam ! ali 2 solidirma osebama. Naslov v ogla oddelku »Jutra«. 4881-23 Trisob. stanovanje »črno, 5 kopalnico in vsemi pritiklinami. iščem v bližriii Vrtače, Rožne doline aii pod Rožnikom, za april aH maj. — Ponudbe n« ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Vrtača«. 4^14-2!/a Opremljeno »obo čisto in solnčno. s posebnim vhcd.om. v novi vili poleg Tivolija oddam event. s klavirjem Cesta na Rožnik št. 47. 4882-23 Opremljeno sobo krasno, s klavirjem, na M!kio~:čevi cesti oddam. Naslov v oglas, oddelku Jutra«. 4SSS-2TJ Lepo sobo s souporabo kopalnice, v centru mesta odd« m gospodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra-. 491.1-23 Enosob. stanovanje predsobo iu event. s kopalnico išče zakonski par 3rt-7. otrok s 1. aprilom — najraje na Gosposvctt-ki c. ali S-p. Šiški. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno stanovanje-. 4090-2-1 'a Enosob. stanovanie komfortno — v Sentpeter skem ali Poljanskem okra-u iščem za takoj ali z i pri lom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Drž. uradnik brez otrok« 4791-21/a Stanovanje treh aii štirih sob, event. potsobno, s kopalnico, pri sv. Jožefu iščem za maj termin ali preje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 12«. 4730-21/a Sobe išče Vsaka bnseda 50 pa-r, m dajanje naslova al! za šifro Z Din. (23-a) Prazno sobico s štedilnikom iščem s Ponudbe »Jut rac jakobtski 15. februarjem, na og'as. oddelek pod šifro »Sent-okraj«. 4800-23/a Sobo odda Vsaka besed* 50 (»r: za dajanje naslova ali ra šifro S Din. (231 Solnčno sobo parketirano. s električno razsvetljavo, separat. vho dom -n okni na cesto od dam na Mirju za 200 Din mesečno. Naslov u-ove og' oddelek »Jutra«. 4737-23 Boljšemu gospodu stalnemu, oddam snažno, čedno in zračno sobo v vili v na Mirju. Naslov t oclasnemu oddelku Jutra 4683-23 Opremljeno sobo v mestu takoj 'Kidam go ■*podu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4667 23 Opremljeno sobo epo. t oalkonom soupo--abo kopalnice in elektriko takej oddam 1 ali 2 gospodoma na Poljanski cesti štev. l&TI — levo. 4656 23 Dve prazni sobi pritiklinami. v eni sobi se nahaja štedilnik, od dam s 1. marcem mlademu zakonskemu paru. ali tu ds posamezno. Naslov osr'asnem oddelku »Jutra« 4633-33 Upokojenke ali gospodične (dijakinje) sprejme v lepo in čisto sobo samostojna Naslov v ogasnem oddeiku »Jutra«. 4601-23 Sobo s [»osebnim vhodom od dam. NasJov v oglasnem oddelku »Jutra« 4854-23 Sostanovalca prejmem poceni na stanovanje v bližini realke. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 4937-23 Sobo lepo opremljeno, z vhodom s -topnjic, v mestu takoj oddam. Naslov v Oirlasnem oddelku »Jutra« 4939-23 Opremljeno sobo poseb. vbo«iom. električno razsvetljavo in vso oskrbo oddam takoj ali s 1. marcem — najraje dijaku aH visokošolcu. Na--lov pove oglatni oddelek •Jntra«. ' 4-853-22 Dopisi Vsaka beseda 2 Din. za dajanje naslova ali šifr« pa 5 Din. (34) 990 S _ — d. Sporoči mogoč sestanek. kdaj 4»'4 24 Glasbila* Vj.aka beseda 1 D;n. za dajanj« naslova al"' pa 5 Zaitrkovalnico z delikatesno in gostilniško pravico, ter vilo v [»tuji; proda Maks Plane. Mari bor, Aleksandrov« št. 17. 4836-30 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova aJi za Šifro pa 5 Din. (31) Poziv! Prosim d o lično osebo, ki je kupil« na dražbi v za stavljalnici dne 6. f-b*. dam.-ko zlato uro in drugi. da odda naslov v og.. oddelku »Jutra« pod šifra »Dobra nagrada*. 4>>-:.i Kslefluid ojačujc lovanje Vsaka beseda -Vi f«,r: is dajanj« oasjova ali za šiLro pa 8 Din (28\ Usnjena rokavica desna, damska ali mo-k«. skoraj nova. je bila naj dena Dobi se v oglasnem oddelku »Jutra«. 4j:53-28 sekrelarno žlez. Pr }«>ro£a -sti pr iner:h. kjer Je delovanje teh žlez oslabljeno :n pr. "anjn k- je oo^ledica tega Ojačuje živčni sistem n krep: »rga-nizem. Uporablja se pri izmučen i*ti. pri oslab "nih živcih, pri po4n: nevrasteniji. Brezplačno detajlna literatura. zahtevajte- Miloš .V.arkovič Beograd, Kralja Milana št. 15. — »Kalefluid« Se prodaja v lekarnah ic irogerijah OJobreno od mm. soc. twl. in narodnega zd:uvja S. br. iJOO — od 28. marca 1932. 2365 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Di«. (18) Prijatelj ali veš. kje bo f.eino no coj? — Pri Štefanu, h Klas"ku pojdi z m- noj. — Tam bo zabava domača, miuzika. Spehovka iti dobra pijača. 467S-1S 7] Vsaka beaeda 1 Din; za da'»nj« naslov« ala z» Šifro pa 5 Dia. (26i Tovarna klavirjev Ivan Kacin. Domžale izdeluje prvovrstne planine z večletno garancijo od ;0.0« tiskanja Franc JazerieR. Za inseratn, del je odgovoren A.oJZ Novak. v Ljubljani.