Leto 1889.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IX. — Izdan in razposlan dne 19. marcija 1889.
30.
Zakon od 9. marcija 1889,
° pristojbinskih polajšilih za slučaj, kadar se kak novčni dolg preobrne.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Od listin (pisem), s katerimi se gledé novčnega Wenarnega) dolga, kakor je že posvedočen z listino, sam6 visokost obresti ali rok za vračilo premenja ali Pa iznos dolga na drugo veljavščino (valuto) preklinja, opraviti je tedaj, kadar je dotični posel bil 2 Početka podvržen zakoniti pristojbini ter po lest-vici U ne prihaja na-nj manjša pristojbina, trdno Pristojbino po 50 kr. od vsake pole.
(fondih), društvih, združbah (korporacijah), duhovnih ali svetnih občinah, stoječih pod javnim upravstvom ali nadzorstvom, vzprejmejo hipotekarni zajmi zarad tega, da bi se dozdanji hipotekarni dolgovi izpre-menili v hipotekarne dolgove z nižjo obrestno mero, naj se od izbrisnih in dolžnih listin, ki jih je izdati o tem povodu, kadar po lestvici II ne prihaja na-nje nižja pristojbina, pobira samö trdna pristojbina po 50 kr. od vsake pole a za knjižni vpis naj se ne jemlje nobena pristojbina, ako se
1.	vidi iz dolžne listine, da se obrestna mera stalno znižuje ter ta znižba iznaša najmanj J/4 odstotka. Občasne (perijodne) dajatve (upravne prispevke i. dr. t.), ki se pogajajo poleg obresti, računih je k obrestim; ako
2.	rok za odplačilo zajma, ne krateč odpovednih pridržkov, propisanih s pravili hranilnic in zavodov, novce na hipoteko v zajem dajočih, ni ustanovljen na manj nego šest let; ako se
To določilo veljâ sosebno tudi o onih listin j^led katerih se v znižanje obrestne mere (stope) j 1 zakona od 14. junija 1888 (Drž. zak. št. 8 uajd nižeobrestna zastavna pisma.
Ako se v zgoraj imenovanih listinah povišuje ßnem iznos dolga, zmatrati jih je glede razlike hstine o novem poslu.
3.	zastavna pravica ne razteza na druge hipoteke; ako
4.	ide iz dolžne ali izbrisne listine na dan, da se je novi zajem uporabil na odplačilo starejše isko-vine (terjavščine).
§• 3.
§• 2.
Pob ^at^ai se Pr* zavodih, ki imajo dolžnost javno a8ati račun, ali pri ustanovinah, cerkvah, zalogih
Ugodnosti §“ 2, kadar se zmisloma snidejo ondukaj pod 1 do 3 navedeni uveti, uporabljajo se zmislu primerno tudi na obstoječe hipotekarne dolgove, če se v njih zgodi premena (konverzija) po odstopu kaki v §. 2 imenovanih jurističnih osob.
!®l°venisch.)
14
70
Kos IX. 30. Zakon od 9. marcija 1889.
§• 4.
Kadar je iznos preraeniti se imajočega dolga, ki ga je po izbrisnem izrecilu izbrisati, višji od novega zajma, ali če novi zajem preseza dolg, ki ga je premeniti, treba je k prvi poli izbrisne ali dolžne listine, poleg trdne pristojbine po 50 kr., ukazane v §. 2, opraviti pristojbino od večje vrednosti po lestvici II.
Za vpis novega zajma je od večje vrednosti, kadar skupni iznos zajma preseza 100 gl., opraviti
pristojbino, ukazano v tarifni številki ———----B, a)
45 n.
zakona od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89). §• 5.
Sè zmenki, s katerimi se glede posla po §§il' 2 in 3 pogodovanega obrestna mera povišuje ali čas zajma na dobo izpod šestih let znižuje, zaigra-vajo se ugodnosti §§ov 2 in 3.
Stranke, ki sklenejo takšen kolku po občnih propisih pristojbinskih zakonov podvržen zmenek, dolžne so nerazdelno, neposrednje opraviti lestvične in vpisne pristojbine, odpuščene po §§lh 2 in 3.
Te stranke so dolžne finančnemu oblastvu, ki je pristojno za odmero teh pristojbin, v osmih dnevih po sklenenem zmenku naznaniti premenjene uvete zajmovnega posla.
Kadar se ta dolžnost naznanila ne izpolni, treba je — ne upotujoč kazenskega postopka — poterjati nerazdelno od osob, ki so dolžne plačati pristojbino, na podlogi najdenja prestopek poistinjajočega, namreč lestvične pristojbine v trojnem, a vpisnino v dvojnem iznosu.
§. 6.
Pod dolgovi (novčnimi dolgovi, hipotekarnimi dolgovi) v zmislu zgornjih paragrafov razumevati je takô iz zajma, kakor tudi iz upanih kupščinskih ostankov, dedinskih delitev in volil (legatov) izvirajoče dolgove.
§• 7.
Ako kdo ugodnosti po §§lh 2 in 3 zvijačno zadobode kaj neresničnega trdeč v dolžnih, izbrisnih
in odstopnih listinah in izkazih, ali z navideznimi posli, šteje se to za težek dohodarstveni prestopek, ki ga je kazniti po določilih §a 85 zakona od 9. fe-bruvarja 1850 (Drž. zak. št. 50).
§■ 8.
V	§. 2 omenjene juristične osobe ali pa dolžniki dolžni so — prilagaje potrebna izkazila — za ugodnosti §§°v 2 in 3 najdalje v tridesetih dnevih po izdatbi dolžnih ali odstopnih listin, a če so te listine bile izdane po 31. dne decembra 1888 in pred razglašenjem zakona, zadnji čas v tridesetih dnevih po razglašenji zakona prositi pri ravnajočem finančnem oblastvu neposrednje ali po davkovnem uradu.
V	slučajih §* 2 zavisna je dodelitev pristojbin-ske ugodnosti od izkaza, da je premenjeni dolg izbrisan.
§• 9.
Izpiski iz javnih knjig in prepisi listin, ki se donašajo zarad dosege ugodnosti, uvetno so pristojbin prosti v imenovani namen.
Na vloge in utečaje (rekurse) v enakšen namen
vpodane uporabljajo se določila t. št. — q)
44 n.
zakona od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89).
§• 10.
Moč tega zakona začenja se v oziru na §. 7 z dnem razglašenja, a glede ostalih paragrafov 1. dan januvarja 1889 ter traja gledé §§ov 2 in 3 do konca leta 1893.
§. H-
Zvršiti zakon nalaga se Mojemu ministru za finance.
V	Budim-Pešti, dne 9. marcija 1889.
Franc Jožef s. r.
Taaffo s. r.
Dunajewski s. r.
Ukaz ministrov za pravosodje in finance od 17. marcija 1889.
V zvršitev zakona od 9. marcija 1889 o pristojbinskih olajšilih za slučaj, kadar se kak novčni dolg preobrne, ukazuje se naslednje :
§• 1.
Kadar se kak novčni dolg (§. 6 zakona od 9- marcija 1889) pretvori na drugo veljavščino, uporabljajo se ugodnosti §a 1, prvi odstavek, in §§0T 2 in 3 zakona od 9. marcija 1889 samo gledé onega iznosa vrednosti, ki po preračunu iznosa novčnega dolga prihaja na avstrijsko veljavščino (§■ 1 cesarskega ukaza od 8. julija 1858, Drž. zak. št. 102).
§• 2.
Juristične osobe omenjene v §. 2 zakona od 9- marcija 1889, ki imajo svoj sedež v deželah ogerske krone, izenačene so domačim (tozemskim) JUrističnim osobam po meri ukaza od 2. oktobra
1868	(Drž. zak. št. 135) in zakona od 26. marcija
1869	(Drž. zak. št. 36).
§. 3.
Ugodnosti §§0T 2 in 3 zakona od 9. marcija 889 uporabljajo se na vnanje (inozemske) zavode, dolžne javno polagati račun, ako jim je pripuščeno VrŠiti poslove po tozemstvu.
vitega vračilnega roka v preobratnih poslovih hranilnic in zavodov novce na hipoteko v zajem dajočih, med katere spadajo tudi kumulativne sirotinske blagajnice, izgovore po meri prepisov in pravil veljajočih za te blagajnice in zavode, niso na poti dodeljenju pristojbinskih ugodnosti §§ov 2 in 3 zakona od 9. marcija 1889.
§• 6.
Ako iznos položnine izgovorjene pri preobrat-nem poslu v zavarovanje stranskih (pritičnih) pristojbin, preseza iznos položnine pogojene za stranske pristojbine izvirnega posla, treba je od tega, kar pristojbine več iznašajo, opraviti pristojbine po občnih prepisih pristojbinskih zakonov.
§■ 7.
Prošnje, s katerimi se na podlogi zakona od 9. marcija 1889 o povodu preobrata hipotekarnih dolgov v takšne dolgove z nižjo obrestno mero zahteva odpust lestvičnih pristojbin, kar jih prihaja na dotične listine, in pa vpisnine, treba je zadnji čas v 30 dnevih po izdatbi dolžne ali odstopne listine, a če so se te listine izdale pred 31. dnem decembra 1888 in pred razglašenjem zgoraj omenjenega zakona, zadnji čas v 30 dnevih po razglašenji zakona, praviloma predlagaje rečene listine v izvirniku ali overovljenem prepisu, in drugapotrebna pospešila — vpodati ravnajočemu finančnemu oblastvu I. stopinje (fmančno-okrajnemu ravnateljstvu, uradu za odmero pristojbin) neposrednje ali po davkovnem uradu onega okraja, v katerem je v hipoteko dana nepremičnina, ali pri vkupnih (simultanskih) hipotekah po davkovnem uradu onega okraja, v katerem biva glavni vložek.
§. 4.
Novčni dolgovi, za katere se je zastavna pra-,‘Ca na nepremičnini pridobila v zastavnem opisu, er javnih knjig ni, naj se štejejo za enake bipolarnim dolgovom.
§• 8.
Pri premenah (konverzijah), ki ne presezajo 2000 gl. brez pritičnih pristojbin, moči je v §. 7 omenjene prošnje tudi ustno oddati ter je te prošnje vzprijeti na zapisnik.
§• 5.
Ugodnosti §§ov 2 in 3 zakona od 9. marcija 9, smejo se po št. 2 v misel vzetega §a 2 dode-1 samo tedaj, kadar se iz vsebine dolžne ali od-°pne listine, izdane o preobratnem poslu, vidi, da 1114 posel najmanj šest let trajati.
z k Pridržki, ki se poleg tega stanovitega v zakonu . anef?a vračilnega roka dogovoré gledé na do-v slučaji, ako bi se pogodba ne izpol-a’ ali pridržki gledé odpovedi, ki sc poleg stano-
Pri takih premenah do 2000 gl. naj se praviloma uradno poizvé, so li izpolnjeni zakoniti uveti za pristojbinske ugodnosti.
§• 9.
Ako kdo prosi za knjižno izvedenje premene dolga ter z overovljenim napisom (rubriko) ali z uradnim potrdilom pristavljenim izvirni listini izkaže, da je prošnja za pristojbinske ugodnosti že vpoložena pri finančnem oblastvu, naj sodišča, odnosno dalmatinski hipotekarni uradi samo tedaj in
M*
72
Kos IX. 31. Ukaz ministrov za pravosodje in finance od 17. marcija 1889.
v toliko sprožijo pomislek zarad nedostatka kolkov, če se ni delalo po propisu o plačilu trdne pristojbine po 50 krajcarjev od vsake pole dotične listine, ki stoji v §§,h 2 in 3 zakona od 9. marcija 1889.
§• 10.
Razloka o prošenih pristojbinskih ugodnostih pristoji na prvi stopinji finančno-okrajnim ravnateljstvom in uradom pristojbine odmerjajočim.
§• H.
Ako se v slučajih §a 2 zakona od 9. marcija 1889 ob enem s prošnjo za pristojbinske ugodnosti ne izkaže izbris premenjenega dolga, naj se te ugodnosti dovolijo samö pod uvetom, da se ta izkaz do-nese v primernem roku, ki ga ravnajoče finančno oblastvo I. stopinje določi.
Ta rok sme finančno deželno oblastvo podaljšati.
Ako se izbris ne izkaže v dovoljenem ali podaljšanem roku, treba je dovoljenje pristojbinskih ugodnosti oporeči ter zakonito pristojbino propisati.
§• 12.
Kdor meni, da mu se je z razloko prvosto-pinjsko storila krivica, sme se poprijeti utečaja (rekursa) na finančno deželno oblastvo, držeč se propisov zakona od 19. marcija 1876 (Drž. zak. št. 28).
Finančno deželno oblastvo, kadar najde, da je utečaj po vsem ali po nekoliko osnovan, naj razloča na drugi stopinji, a če meni, da utečaj nima podloge, naj se obrne zarad razloke na finančno mini-sterstvo.
§. 13.
Rešilo finančnega oblastva, s katerim se dodeljujejo pristojbinske ugodnosti v zmislu zakona od 9. marcija 1889, zabeležiti je na prvi poli dotičnih listin.
§• 14.
Za zemljeknjižne prošnje in druge sodne vloge, ki se o povodupremene hipotekarnih dolgovvpodajö, opravljati je kolkovino po občnih propisih.
Schönborn s. r.
Bunajewski s. r.