Stran 445
Ali je dobro travnike spomladi prebranati?
Na travnike se pri kmetijstvu vse premalo gleda, če prav bi bilo to zelo potrebno, zakaj kmetovalec zahteva od njih od leta do leta več doneskov, in celo zahtevati mora, da dobi potrebne krme za svojo živino. Priprosto in lahko sredstvo doneske travnikov povišati, je, če jih spomladi prebranamo. Žal, da še mnogi kmetovalci o tem koristnem delu nočejo niti vedeti, zakaj manjka jim razumdosti, ker menijo, da je tako delo nepotrebno ali škodljivo. Nastopne vrste naj bodo v pouk o tem važnem opravilu.
Prebranajo naj se travniki in pašniki v 7godnji spomladi, takrat, ko so se tla otalila in toliko posušila, da se zemlja ne prijemlje brane.
Delo naj se opravi skrbno. Da pa je to mogoče, je seveda potrebna dobra brana; najbolj pripravna v to svrho je travniška brana za mah, kakoršne se dobivajo po tvornicah za kmetijske stroje, celo tudi pri ključavničarjih in kovačih.
Za silo je porabna tudi navadna njivska brana.
Zastran brananja bodi povedano, da za lahka tla in dobro oskrbovane travnike zadostuje, če se enkrat po dolgem povlečejo. če so pa travniki močno porasteni z mahom ali s plevelom, se priporoča dvakrat branati, in sicer po dolgem in povprek, da je uspeh brananja tem izdatnejši.
Korist brananja pa je ta, da se travniška ruša zrahlja, plevel, mah izruje in rani, krtine in mravljišča poravnajo. Tudi se more na ta način mešanec in umetni gnoj, ki se je poprej raztrosil, oziroma semenje, ki se je posejalo, spraviti pod zemljo; vsled tega se gnoj poprej razkropi, seme pa zanesljiveje kali. V zrahljani zemlji pa zrak in toplota ugodneje vplivata in voda glo-bokeje prodira v tla. To pa zopet stori, da sestavine zemlje bolje preperevajo  in  se  rastlinske  redilne snovi
razkrajajo.
«
S tem, da se nekoliko rastlin izruje, dobijo ostale več prostora za svojo rast in se morejo čvrsteje in buj-neje razvijati. Pri brananju ranjene rastline poganjajo večkrat (na pr. detelje) tem bolj in rastejo čvrsteje. Iz vsega tega je razvidno, da dajo z brano obdelani travniki tudi več pridelka.
Da je to res tako, dokazal je protesor Anderegg s skrbno prirejenimi poskusi, katerih uspeh je bil naslednji:
Parcela                                          pridelek sena
I. nepognojena in nepovlečena   .    .      7-45 c[ II. pognojena in nepovlečena  .    .    .    16 65 „
III.  nepognojena in povlečena .    .    .    1550 „
IV.  pognojena in povlečena .    .    .    .    31*26 „
Ta števila govore dovolj jasno; vsak kmetovalec naj si to dobro zaponoini.
Zato priporočamo brananje travnikov in pašnikov še enkrat kot potrebno gospodarsko delo, ki naj se opravlja z dobrimi travniškimi branami za mab. Ako si mali posestnik iz gmotnih ozirov take brane ne mora omisliti, pa naj s svojimi sodrugi pri društvu skrbi za to, da jo kupi kmetijsko društvo in jo oddaja v splošno porabo.