Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra NA NOVI POTI Delavci Avtomatike uresničujemo svoje družbeno-eko-nomske in druge samoupravne pravice ter odločamo o drugih vprašanjih svojega položaja neposredno in enakopravno na načelih vzajemne odvisnosti, odgovornosti, solidarnosti in demokratične povezanosti. Vse pa v skladu z delavčevo vlogo v združenem delu in na načelih socialističnega samoupravnega združenega dela. Izhajajoč iz teh načel je Avtomatika v preteklem obdobju doživljala reorganizacijske spremembe, ki ne pomenijo samo konstituiranja novih TOZD in delovnih skupnosti, pač pa v prvi vrsti zagotavljanje smotrnejše delitve dela ter njenega povezovanja v celoto odnosov družbenega dela in njegove delitve. Danes je večina dela, ki temelji predvsem na samoupravni aktivnosti, opravljenega. Tako se bomo 30. maja delavci z osebnim izjavljanjem na referendumu odločali za sprejem dveh konstitutivnih aktov— Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in Samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti. Šlo bo torej za akta, ki sta potrebna za konstituiranje novih temeljnih organizacij in uveljavitev sprememb v organiziranju ter pomenita osnovo za pravično, na zakonu temelječo delitev sredstev. Izvajanje njune vsebine pa pomeni tudi osnovni pogoj za pravilnost medsebojnih odnosov pri ugotavljanju, razporejanju in delitvi dohodka, ki so do neke mere rezultat razčiščenega stanja medsebojnih finančnih obveznosti med temeljnimi organizacijami v Avtomatiki. Časovno v to obdobje sovpada tudi sprejem statutov v tistih TOZD in delovnih skupnostih, ki so doživele reorganizacijsko spremembo ali pa so se na novo konstituirale. Referendum 30. maja naj bi ponovno potrdil pravilno usmerjenost delovne organizacije na njeni novi poti zagotavljanja gospodarskega kakor tudi družbeno-ekonomskega razvoja. Pravilno zato, ker smo se zanjo odločili delavci v času poprejšnje obravnave, ki je v postopku dograjevanja ogrodja samoupravne organiziranosti delovne organizacije izredno pomemben. Skozi pripombe in predloge, ki smo jih dali na zborih, se odraža naše zavestno prepričanje v opredelitev za sprejem samoupravnih sporazumov. S tem se odraža tudi naša odločnost na poti k ciljem združevanja (da smo povezani s skupnimi interesi pri delu in doseganju rezultatov dela), ki jih bomo lahko uresničili le s prevzemom skupnih pravic, obveznosti in odgovornosti. Zavedamo se, da delavci Avtomatike kot samostojne in samoupravne organizacije Opravljamo gospodarske dejavnosti, ki jih določamo z orne--njenimi samoupravnimi splošnimi akti in na ta način s skupnim delom ustvarjamo pogoje za hitrejši razvoj, tako Iskrinih kot širše družbenih samoupravnih družbeno-ekohomskih odnosov. Š.D. Številka 20 - Leto XVIII - 19. maj 1979 Z delovnega posvetovanja CK ZKJ in Iskre. Na nedavni seji CK ZKS, posvečeni nalogam zveze komunistov pri nadaljnji krepitvi položaja delavca v družbeni reprodukciji za učinkovitejše gospodaijenje, je uvodno obširneje spregovoril izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Martin Mlinar Na začetku svojega izvajanja je ugotovil, da je akcijski pristop pri oblikovanju konkretnih nalog ZKS, s katerim smo presegli splošno resolu-cijsko obravnavanje temeljnih vprašanj razvoja sociahstičnega samoupravljanja že sam po sebi zagotovil, da so se organi in organizacije ZK začeli bolj usmerjati k obvladovanju družbene prakse na posameznih področjih družbenega dela in življenja. Tako komunisti Slovenije odgovorno prevzemajo svoj delež pri skupnih naporih vseh komunistov pri razreševanju osnovnih vprašanj zagotavljanja stabilnejšega materialnega razvoja družbe in krepitve samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov. Vendar pa pri svojem delovanju komunisti kot tudi druge sociahstične subjektivne sile pogosto še niso dovolj dosledni in uspešni pri povezovanju osnovnih vprašanj in problemov tekočega gospodarjenja s ključnimi vprašanji preobrazbe položaja delovnih ljudi in občanov v družbeni reprodukciji. Ugotovil je, da se moramo zaustaviti pri tistih temeljnih vprašanjih, ki zavirajo proces krepitve položaja delavca v družbeni reprodukciji in stabilen ter skladen razvoj materialne osnove socialističnega samoupravljanja. Tako je treba ugotoviti, da nalog, ki izhajajo iz kongresnih usmeritev, kljub široki družbeno—politični aktivnosti ne uresničujemo na vseh področjih v družbeni reprodukciji in družbi ter v vseh delovnih in družbenih okoljih enako dobro, organizirano, vztrajno in ustvarjalno, zaradi česar nismo povsod enako uspešni in učinkoviti. Predvsem smo se v posameznih delovnih in družbenih okoljih premalo vztrajno in odločno anga-žirali pri nadaljnjem razvijanju in utrjevanju samoupravnih dohodkovnih odnosov, pospeševanju združevanja dela in sredstev, povečevanju družbene produktivnosti dela, premagovanju težav, ki jih povzroča nezadostno znanje, poznavanje načinov in možnosti za uspešno razreševanje tekočih in razvojnih gospodarskih nalog g. Navzoča so hotenja, da se stvari razrešujejo na usedlinah starih odnosov in po starem. Tu je Mlinar menil predvsem nerazrešene strukturne probleme v proizvodnji, neskladje med ponudbo in povpraševanjem, neuravnovešeno pla- čilno in devizno bilanco, pretirano rast cen in življenskih stroškov, hitro rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo in podobno. Sedanji družbeni trenutek terja posebno pozornost z dveh vidikov: eden je, da zagotovimo boljše delo in gospodaijenje ter da se usposobimo za učinkovitejše obvladovanje nekaterih občutljivih točk v tekočem gospodarjenju in pri uresničevanju razvojnih nalog z vidika naših strateških usmeritev v samoupravnih planih in družbenem planu Slovenije; drugi je, da moramo biti posebej pozorni pri izboru ukrepov ekonomske politike, s katerimi je potrebno preprečiti nekatere neugodne tokove v gospodarjenju, toda ukrepati tako, da bomo z njimi predvsem aktivirali odgovorne dejavnike združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti, da spremene svoja ravnanja, ne pa, da bi razširih pristojnosti administracije, ki bi neposredno urejala odnose pri gospodarjenju in v družbeni reprodukciji. Taki ukrepi imajo lahko dolgoročne učinke na stabilizacijo gospodarstva le v primeru, če so usmerjeni k motiviranju delavcev, da v medsebojnih odnosih v združenem delu iščejo skupne rešitve za ustvarjanje večjega dohodka in trajno reševanje skupnih interesov in problemov celotne družbe. Tu ima ZK pomembno nalogo, da s svojo aktivnostjo pri spodbujanju in uveljavljanju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter z ustreznimi ukrepi organov duržbeno-političnih skupnosti učinkovito vpliva na razreševanje tekočih problemov in operativni pristop zveze komunistov pri reševanju teh vprašanj bo zagotovil, da ne bo nihče ostajal zunaj organizirane aktivnosti in brez odgovornosti. Z usklajeno aktivnostjo moramo ustvariti pogoje, da bodo lahko delavci s praktičnim reševanjem usmeritve v družbenih planih uveljavljali družbeno naravo dohodka. Te rešitve morajo izhajati iz ustavno opredeljenega položaja delavca v TOZD in praktične izpeljave pravic in obveznosti ter odgovornosti iz minulega dela, samoupravnih sporazumov in do- govorov o temeljih plana, iz odgovornega izpolnjevanja prevzetih obveznosti, skratka iz odnosov, v katerih bodo delavci v TOZD obvladovali prevzetih obveznosti, celotno družbeno reprodukcijo in zavestno prevzemali odgovornost zanjo. Takšno razumevanje problemov in nalog pomeni, da ne bomo prišh do pravih rešitev, če se bomo predvsem zatekali k starim metodam administrativnega poseganja v odnose, ki je obremenjeno z usedlinami družbenega odtujevanja, ampak samo tako, da bomo z družbenimi in administrativnimi ukrepi utrjevali samoupravno odgovornost vseh subjektov združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti za uresničevanje nalog in odnosov, ki so opredeljeni v sporazumu o temeljih planov v okvim dejansko ustvarjenega dohodka. Temeljna organizacija združenega dela praznjuje 3o - letnico svojega obstoja, kontaktorjev. V ponedeljek, 14. maja 1979 je prišla v Iskro gospodarska delegacija DLR Koreje, ki jo je vodil podpredsednik državnega komiteja za znanost in tehniko ZO Ung Ho. Delegacijo je spremljal tudi tovariš Nešič iz Zveznega komiteja za energetiko in industrijo. Goste je sprejel namestnik predsednika kolegijskega poslovodnega organa Anton Stipanič. Med pogovorom so predstavili korejskim gostom Iskro in njeno delovanje. Gostje so se zanimali za možnost obojestranskih stikov, tehničnega in poslovnega sodelovanja. Korejska delegacija je obiskala tudi DO Kondenzatorji v Semiču. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUliM DELOVNA SKUPINA CK ZKJ V ISKRI Preveč sredstev iz gospodarstva se preliva v negospodarstvo »Večanje storilnosti veča tudi celoten prihodek, vendar se nesorazmerno velik del teh sredstev prelije v negospodarstvo41, to bi bila glavna ugotovitev ob obisku delovne skupine CK ZKJ v Iskri. Delovna skupina, ki jo je vodil Pavle Gazi, izvršni sekretar Predsedstva ZKJ je obiskala Iskro—Industrijo elementov v petek, 11. maja letos. V skupini so bili še zastopniki ZSJ, Izvršnega sveta SFRJ, spremljali pa so jih tudi zastopniki slovenskega IS, sindikatov in drugi. Pogovora pa so se udeležiti predsednik DS Iskra Otmar Zorn, Anton Stipanič, namestnik predsednika kolegijskega poslovodnega organa, glavni direktor IEZE Gojmir Blenkuš in vsi vodilni družbenopolitični in poslovodni delavci DO IEZE in TOZD te delovne organizacije. --------- ■ mulacije. Znano je namreč, daje elektronska industrija, oz. da so njeni izdelki pri izvozu med najslabše stimuliranimi, kar nikakor ne spodbuja večanja izvoza. Poleg tega nastaja vprašanje, kdo porabi preveč deviznih sredstev, ki jih ustvarja industrija z izvozom. Preveč teh deviz se uporabi za uvoz na področju negospodarstva, oz. za široko potrošnjo. Tako je premalo deviznih sredstev za uvoz nujne strojne opreme in instrumentarija za proizvodnjo in avtomatizacijo tehnoloških postopkov. Druga važna ugotovitev je bila, da je pri večanju proizvodnje in še bolj pri večanju produktivnosti preveč odliva sredstev iz gospodarskih organizacij. Tako nastane skoraj absurden rezultat, ko ob veliki prizadevnosti kolektiva sicer raste akumulacija, vendar daleč nesorazmerno manj od dajatev in prispevkov interesnim skupnostim. Tu je zlasti zanimivo dejstvo, da so najbolj obremenjene tiste TOZD, ki imajo slabo razvito tehnologijo, oz. avtomatizacijo. Prav te imajo velik delež živega dela, to pa je najbolj obremenjeno z dajatvami in prispevki. Tako si ne morejo ustvariti sredstev za modernizacijo proizvodnje in ostajajo v začaranem krogu ročnega dela in odliva sredstev na podlagi osebnih dohodkov zaposlenih. Zakon o združenem delu v Iskri zelo lepo uresničujemo. V pogovoru so predvsem pregledali samoupravno in družbenopohtično dejavnost na konkretnem primeru Industrije elementov. Ta delovna organizacija z 9 TOZD je že nekaj let pred izidom Zakona o združenem delu v tedanjih obratih uvedla samostojna družbenoekonomska merila, se pravi, da so imele že takrat vse tovarne in večj^ delovne enote lasten obračun in so samoupravno lahko vplivale tudi na delitev produktov svojega dela. Zato je tudi Zakon o združenem delu našel to DO pripravljeno in so po ustanovitvi TOZD samoupravne pravice le poglabljali in izpopolnjevali. Skladno z zakonom o zdniženem delu združujejo sredstva za investicije, (Nadaljevanje na2. strani)' stikala DO Elektromehanika v Kranju Na sliki.Linija za sestavljanje krmilnih Pogovor je, čeprav na zelo visoki strokovni ravni tekel sproščeno in predvsem zelo konkretno. Najprej je Gojmir Blenkuš predstavil gostom Iskro in delovno organizacijo Industrije elementov, nato pa so prešli na konkretna vprašanja. Pavle Gazi je poudaril, da je obisk delovne skupine CK ZKJ delaven. Ni to nikakršno kontrohranje, ampak predvsem konkretna priprava na prihodnjo sejo CK ZKJ, ki bo obravnavala vprašanje gospodarstva in večje učinkovitosti, akumulacije ter uravno-vešenja zunanjetrgovinske dejavnosti naše države. Ugotovili so, da je Iskra že po svoji razsežnosti nujno naravnana na izvoz, saj proizvaja več kot lahko proda doma v Jugoslaviji. Ima že uravnovešeno relacijo izvoz—izvoz, še več izvaža več kot uvaža. Isto velja za Industrijo elementov, ki ima v srednjeročnem načrtu celo cilj prevesiti izvoz: uvoz v sorazmerju 2-1 v korist izvoza. Žal pa se takoj odpira vprašanje stimulacije izvoza, saj nihče v državi ne more rentabilno izvažati brez te sti- Preveč sredstev iz gospodarstva se preliva v negospodarstvo Še zaključni pogovor pred tovarno. (Nadaljevanje s 1. strani) zlasti za večje naložbe in seveda tudi solidarnostno v času, ko gre eni tovarni slabše. Gostom so prikazali tudi največjo skupno naložbo iz združenih sredstev v Iskri - mikroelektroniko. Ta strateški projekt, ki je pomemben ne le za Iskro, ampak za vso našo skupnost, je Iskra zgradila zato, da bi ostala na vrhu razvoja in, da bi dohajala tehnologijo v svetu. Dotaknili so se tudi vprašanj delitve proizvodnih programov v jugoslovanski elektronski industriji. Se vedno je preveč prekrivanja, kar ima negativne posledice ne le na domačem trgu, ampak še bolj pri izvozu. Vse preveč proizvajalcev se zateka h kratkoročnim proizvodnim usmeritvam, kar kaže konjunktura. Posledica tega pa so dolgoročno neusmerjeni in zato tudi nerentabilni programi, zlasti na nekaterih področjih. Načeli so še vrsto konkretnih problemov, na katere so odgovarjali tovariši iz Centralnega komiteja ZKJ. Seveda pa vsega ni bilo mogoče rešiti in to tudi ni bil namen srečanja. Razgovor je pokazal, da je Iskra na pravi poti, da pa je še mnogo problemov, ki jih Iskra sama ne more rešiti, ampak jih bo treba reševati v okviru širokih družbenopolitičnih skupnosti. FY Posvetovanje o kakovosti sistemov Kakovost izdelkov, seveda tudi Iskrinih, je zagotovo eden najpomembnejših činiteljev dobrega gospodarjenja in uspešnega razvoja. V Iskri posvečamo temu problemu vso potrebno pozornost in tehtnost, o čemur morda najbolje priča Iskrino posvetovanje o problematiki kakovosti pri proizvajanju kompleksnih elektrotehničnih sistemov, ki bo 24. maja v Ljubljani. Na naši 1. konferenci o kakovosti, ki je bila v decembru 1978, smo pregledali in ocenili, kakšno je splošno stanje na področju kakovosti, tako pri izvozu, kot tudi na domačem tržišču. Ugotovili smo, da zahteve tako na domačem, kot tudi na tujem tržišču naraščajo in da se moramo bolje organizirati, moramo bolj hitro in predvsem koordinirano — ne pa vsak sam in neracionalno premagovati nastale težave. Le tako bomo tudi vnaprej kos vedno višjim zahtevam, tako v profesionalni kot tudi širokopotrošni elektrotehniki. Že na tej konferenci je glavni direktor DO Avtomatika Stane Preskar predlagal, da bi na posebnem strokovnem posvetovanju pregledali problematiko kakovosti pri proizvajanju kompleksnih elektrotehničnih sistemov, da bi na osnovi teh ugotovitev pristopili — tako pri Avtomatiki, kot tudi v drugih organizacijah k sistematičnemu izvrševanju. Predlog je bil sprejet in posvetovanje je pred nami. Organizator tega posvetovanja je DO Avtomatika ob pomoči področja kakovosti SOZD. Datum je določen s 24. 5. 1979 v Ljubljani, prvo sporočilo o vsebini in programu posvetovanja pa je že dostavljeno vsem DO Iskre. Vsekakor bo zanimivo, da si nekoliko bolj podrobno ogledamo sam program posvetovanja. Po krajšem uvodnem delu in otvoritvi bo imel uvodni referat Van der Touvv, švicarski strokovnjak za področje kakovosti elektrotehničnih izdelkov. Kot so nam organizatorji vedeli povedati, bo van der Touvv v svojem prispevku »Zagotavljanje kakovosti" obdelal naslednje teme: - Razlaga in obravnava osnovnih pojmov kakovosti in zanesljivosti - določanje stroškov zanesljivosti in garancije - procenti napak pri nakupu elektronskih elementov in priporočila pri nakupovanju Planiranje sistemov za obvlado- vanje kakovosti z ocenjevanjem kakovosti novih izdelkov, planiranjem kakovosti pri proizvodnji in pri nabavljanju, nadzor kakovosti med proizvodnjo, povratne informacije o kakovosti, motiviranje kakovosti, krožki kakovosti, izobraževanje za in ob kakovosti ter organizacijska vprašanja. Predavanje bo v nemščini, vendar ga bodo spremljale razlage uporabljenih pojmov in kratke obrazložitve posameznih poglavij referata. Na koncu bo čas rezerviran za diskusijo in vprašanja. V nadaljevanju bo na osnovi dogovora z vojno kontrolo referat o postopku spremljanja električnih izdelkov v razvojni fazi. V tem prispevku bodo poudarjene tiste temeljne in tudi preventivne zahteve, ki v največji mogoči meri zagotovijo kakovost pri razvoju. Naslednji prispevek, o katerem bomo bolj natančno poročali v prihodnji številki, je pripravil strokovni team iz vrst Iskrašev. Imenovali so ga »Model za obvladovanje kakovosti električnih sistemov". Vsekakor je tim, ki je na pripravi modela sodeloval, zbral domače in tuje izkušnje na tem področju, jih uredil in obdelal in bo rezultat v obliki modela prikazal. Zvedeli smo od članov tima, da bomo skušali z modelom prikazati in osvetliti probleme, ki nastopajo pri kakovosti sistemov in nakazati pot, tako organizacijsko kot vsebinsko pet za sistematično reševanje. Zadnji del posvetovanja je posvečen zakonskem urejanju področja kakovosti in storitev. Zakonodaja v zadnjem času vedno bolj določeno posega v področje kakovosti in storitev (Zakon o standardizaciji, o obligacijah, o prometu blaga in storitev s tujino itd.). Za nas izhajajo iz tega določene obveze, ki jih moramo poznati ter upoštevati pri našem delu. Zato bo tudi ta del posvetovanja od potrebne varnosti za udeležence. Posebej bodo obdelana vprašanja, ki izhajajo iz organiziranosti naše prodaje in skupnega izvoza. Naj na koncu ponovimo. Kakovosti izdelkov smo v Iskri vedno posvečali veliko pozornost. Prav je, in za to akcijo tudi pozdravljamo, da smo na tem področju vedno bolj in bolj aktivni, saj je enotno nastopanje s široko kakovostjo naših izdelkov temelj naše stalne prisotnosti na domačih in tujih tržiščih. MAK INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ Relativno dober četrtletni rezultat Temeljne organizacije združenega dela DO Kondenzatorji v Semiču leto za letom občutno povečujejo obseg svojega poslovanja. S prav takšnimi povečanimi nalogami so začeli letošnje poslovno leto. V to nas prepriča že bežen pogled v letošnji gospodarski načrt, po katerem nameravajo letos uresničiti za 23 % večji obseg proizvodnje od lanske, medtem ko nameravajo obseg svoje prodaje na zunanja tržišča povečati kar za 26 %. To slednje je za DO Kondenzatorji še posebno pomembna naloga, saj si morajo zagotoviti zadostna devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala, katerega za svojo proizvodnjo uvažajo nad 60 %, zlasti z zahoda. Gospodarski načrt za 1. 1979 predvideva, da bodo v Kondenzatorjih dosegli za 29 % večji celotni prihodek od doseženega v preteklem letu. Prav tako bo po predvidevanjih za J • 18 % večja masa sredstev za osebne dohodke. Le-ti naj bi se letos v povprečju dvignili za 15%, glede na povprečne lanske, letošnje poslovne obveznosti pa bodo uresničili s povprečno za 7 % večjim številom zaposlenih delavcev, pri čemer se s tako povečanim delovnim kolektivom posebno želijo izogniti nadurnemu delu, razen v najnujnejših primerih, ko bi ga terjale obveznosti do naročil. Poglejmo zdaj, kako so se z letošnjimi poslovnimi obveznostmi v DO Kondenzatorji v Semiču spoprijeli v prvem trimesečju. Temeljne organizacije DO Kondenzatorji so v prvih treh letošnjih mese- cih dosegle celotni dohodek v višini 153.446.000 dinarjev, kar je za 28 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Največji porast celotnega prihodka so dosegli v TOZD Elektronski kondenzatorji in sicer 33 %, medtem ko sc ga v TOZD Energetski kondem zatorji dosegli 21 %, v TOZD Mehanski deli in naprave pa 23 %. V tem obdobju so dosegli 23 % načrtovanih porabljenih sredstev, pri čemer so največ — 31 % dosegli v TOZD Elektronski kondenzatorji, najmanj v TOZD Energetski kondenzatorji in 23 % v TOZD Mehanski deli in naprave. Dohodek delovne organizacije je bil v prvih treh letošnjih mesecih za 37 % višji od lanskega v enakem obdobju, oz. 28 % načrtovanega za 1. 1979, pri čemer je na višino doseženega dohodka vplivala počasnejša rast stroškov. Še boljši uspeh je bil dosežen pfy, čistem dohodku, ki je v dobršni meri zaradi nižjih obveznosti za davke in prispevke dosegel v prvem trimesečju ■ 30 % načrtovanega letnega čistega dohodka. Najboljši dosežek v tem pogledu je prav tako dosegla TOZD Elektronski kondenzatorji — 40 % letnega čistega dohodka, medtem ko sta TOZD Energetski kondenzatorji ter Mehanski deli in naprave dosegli 266 oz. 24 % načrtovanega čistega dohodka za L 1979. V obdobju januar-marec 1979 so dosegli za 26,545.000 dinarjev izvoza, kar je sicer za 27 % več kot v lanskem Dober dan, žalost Ne, za Iskrino stojnico in za to, kar smo predstavili na pravkar končani IV. mednarodni razstavi - »Tehnika za okolje 79“, ne najdem boljše ocene, kot pa je naslov znane uspešnice francoske pisateljice Francoise Sagan. Prva misel, in želja, ki me je spreletela ob pogledu na Iskrino siro-mašnost, povrhu še na neurejeno si- (Nadaljevanje na 3. strani) Tole je vse,kar smo predstavili na Gospodarskem razstavišču. romašnost, je bila, da bi na Gospodarsko razstavišče prišel predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Jože Hujs in, milo rečeno, povprašal naše fante, če se imajo pravico igrati z imenom naše sestavljene organizacije. Neurejena stojnica, povrhu vsega pa še »Iskrin" izdelek, ki sploh ni bil Iskrin in morda tudi nikoli ne bo — panel silicijevih sončnih celic, ki je dajal glede na osvetljenost različno napetost, v odvisnosti od te napetosti pa se je prižigal display - je bil edini »razstavni" artikel, ki smo ga bili sposobni predstaviti na sejmu. Izstopala, in to v slabem pomenu besede, pa ni le Iskra. Na GR je kar mrgolelo neokusno urejenih stojnic, slovnično nepravilnih napisov, pa napisov v tujih jezikih itd. Marsikateremu razstavljalcu, zlasti v hali B, je bilo, kot so sami povedali, resnično neprijetno. Dosti bolje je bilo v osrednjem prostoru sejma, v hali A in v njenih prizidkih. Pravijo, da -rije razstavo »Tehnika za okolje 79“ od 7. do 12. maja ogledalo okoli 30.000 obiskovalcev. Če jim je ta prireditev omogočila, da so se seznanili z nujnostjo boja proti onesnaževanju in razvrednotenju človekovega okolja, če jim je razstava dala misUti, kaj je vse treba storiti za varčevanje z energijo, potem je vsekakor dosegla namen. Pa čeprav ni pokazala skoraj ničesar novega, kot njena predhodnica. LD Pr m. lei sis in lp bi Us n< lo ki m P; sp ie Vo ta če M: sts da ial oz let cij tUi dt av va sis srr in vsi tal tai kli sis Sis Pn ■rni na ie me ni( ; I Sestavljene organizacije združenega dela (IZVLEČEK IZ POROČILA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA SR SLOVENIJE) ~ i-rn^iacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslov- — delež interne akumulacije v dohodku, - sredstva za reprodukcijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Analiza uspešnosti po izbranih kazalcih iz delitve dohodka ter čistem dohodka primerja poslovanje SOZD s poslovanjem celotne panoae najprirnernelšakater0 SOd' SOZD' čeravno ta primerjava ni ocenjena ko KAZALCI USPEŠNOSTI IN SOZD Za presojo uresničevanja splošnega ekonomskega načela uspešnosti poslovanja organizacij združenega dela je potrebno iskati ustrezne kazalnike oz. merila, saj dosedanja, kljub njihovemu velikemu številu, niso pokazala zanesljivih ugotovitev o uspešnosti poslovanja glede na dane pogoje. Zato je potrebno izbirati več kazalnikov (sintetične kazalnike) in jih ugotavljati vse hkrati, sicer so podatki lahko parcialni, ipd. V analizi so povezano uporabljeni naslednji kazalniki uspešnosti: — dohodek na delavca, — dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, — celotni prihodek v primerjavi z uporabljenimi obratnimi sredstvi. Uporabljeni pa so še kazalniki, ki kažejo: — pogoje pri pridobivanju dohodka, — kako je bil razporejen ustvarjeni dohodek oz. čisti dohodek, — povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca, — povprečno uporabljena osnovna sredstva. Pri razporeditvi čistega dohodka pa so uporabljeni naslednji kazalci, ki kažejo ali se osebni dohodki gibljejo skladno z doseženim dohodkom: — osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca, — čisti osebni dohodek na delavca, — razporejeni čisti dohodek na delavca. Kazalniki delitve čistega dohodka, ki kažejo na skrb za razširjanje materialne osnove dela so: X__________:___________________________________________________________________ Ugotovitve Podatki kažejo, poleg razlik v rezultatih poslovanja, opremljenosti in stopnje akumulacije (npr. v SOZD elektrokovinske in strojne industrije), da SOZD ne glede na pogoje poslovanja in dosežene rezultate, dosegajo osebne dohodke in sklad skupne porabe na zaposlenega približno v istem obsegu. Osebni dohodki se v veliko primerih gibljejo neodvisno od uspešnosti poslovanja. — Odstopanja v primerjavi s panogo niso znak dobrega ali slabega gospodarjenja, ker SOZD, ki so označene kot istovrstne dejavnosti, poslujejo pod zelo različnimi pogoji in dosegajo tudi zelo različne rezultate. Vzroki za to so: v okviru DO so TOZD različnih dejavnosti, ki imajo različne pogoje gospodarjenja ter zato tudi različne rezultate (Mercator kot trgovinski SOZD ima tudi gostinstvo in predelovalno industrijo), — skupni npr. ugodni rezultati so včasih posledica uspešnejšega poslovanja posameznih istovrstnih DO, ki bi dosegale enake rezultate tudi če bi bile združene. Uspešnosti SOZD tudi ne moremo ocenjevati tako, da rezultate gospodarjenja v SOZD primerjamo s poprečjem ene ali več panog. Lahko pa ti podatki služijo kot: — ocena, s kolikšnim družbenim kapitalom upravljajo delavci TOZD in DO, združeni v SOZD; — izhodišče za spremljanje poslovanja za večletno obdobje. — Kazalnike kaže zato uporabiti le za posamezno delovno organizacijo, kjer lahko ugotavljamo oziroma primerjamo njeno uspešnost pred in po združitvi v SOZD. Seveda pa je potrebno ob tem ugotoviti, če so ti rezultati tudi posledica dogovorov v samoupravnih sporazumih o združevanju. Pri tem are upoštevati, da se nekateri rezultati pokažejo šele dolgoročno. Zato je potrebno ugotavljati, v kakšni meri so v SOZD določene m se tudi izvajajo tiste institucije, ki so glavno vodilo združevanja dela m sredstev. Te pa so predvsem: — dosežena stopnja sodelovanja po načelih skupnega prihodka — dosežena stopnja sodelovanja po načelih skupnega dohodka' — stopnja medsebojne solidarnosti, — stopnja skupnega rizika, ipd. Na osnovi konkretnih podatkov je potrebno ugotavljati ali se opredeljene prvine v praksi tudi izvajajo. Tak pristop pa zahteva analizo vsake posamične SOZD, ker so pogoji med njimi tako različni, da njihovih rezultatov ne moremo ocenjevati z istimi merami. IV. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI v SOZD Iz ocene najpomembnejših samoupravnih aktov (skupno bi naj bi jih bilo 7), izhajajo naslednje ugotovitve: a) V posameznih samoupravnih sporazumih o združevanju v SOZD so določila, ki govore o samoupravnih splošnih aktih, zelo splošna (ne upoštevajo čl. 71, 384, 385, 404 ZZD in pa 13, 34, 48 čl. Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja). — Službe pogosto sploh nimajo podatkov ali evidenc o sporazumih, s katerimi lahko SOZD urejajo medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka. — Skoraj polovica SOZD ni sprejela programov uresničevanja zakona o združenem delu (po 660. členu), drugod pa so ti ostali neuresničeni. — V 21 ali 39% SOZD uporabljajo sporazume, ki so bili sprejeti pred ZZD; od teh imajo pripravljene osnutek 4 SOZD, predloge pa 6 SOZD. V 11 SOZD pa sporazumov ne pripravljajo. b) Sporazumov o osnovah plana nima 63 %, plana SOZD 887 %, smernic za tekoče plansko leto pa 70 %. Večina SOZD ima en sam planski akt, misleč, da to zadostuje. c) Neusklajene statute ima 22 % SOZD, brez njih pa je 32 %. č) Samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih med delavci JOŽE) in DSSS nima 24 % SOZD. V teh primerih se DSSS financirajo iz konta materialnih stroškov. V Prejeli so nagrado sklada Borisa Kidriča N V SKLADU S SKLEPOM DS SOZD ISKRA OBJAVLJAMO LISTO IZVOLJENIH ARBITROV SOZD ISKRA ---------------------------------------------------------------- x Navigacijski sistem predstavlja novost, da izpolnjuje zahteve letalske navigacije v vseh pogojih glede smeri pristajanja. Posebnost ^ sistema je v kombinaciji elementarnih anten in v visoki točnosti sevalnega snopa. Z originalnimi rešitvami so izvedeni tudi elektronski sklopi, dosežena je visoka stabilnost izhodne moči in nizka popačenja v ekstremnih klimatskih pogojih. Sistem je že v proizvodnji in tudi v uporabi. To je bila kratka uradna utemeljitev, po kateri je komisija Sklada Borisa Kidriča namenila eno izmed nagrad sklada naslednjim sodelavcem TOZD IRT in sicer: Stanku Gajšku, Juriju Hribovšku, Marku Rebolju, Stanislavu Lampetu, Mitji Zornadi, Dragu Logarju, Petru Benediku in Evstahiju Modru za izum „Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letal". v___________________________________IZ____________________________________________J Uradna utemeljitev sama premalo pove o Prizadevanjih, dolgotrajnem preučevanju, P'°zganju in preizkušanju tega, za sodobno ^alstvo tako pomembnega navigacijskega Ostema. Kdo bi mogel natančno sešteti ure |n dneve, ki so jih našteti sodelavci TOZD V preživeli v skupnem delu in naporih, da 1 svojo zahtevno in odgovorno nalogo UsPešno rešili. Vse njihovo delo, požrtvoval-P°st, znanje, zlasti pa resnost, s katero so se °™i svoje naloge, so bili kronani s pričakanimi uspehi, kar jim nedvomno po-'PBni največje zadoščenje, visoko priznanje Pa hkrati dokazuje, da se je bilo za rešitev grejete naloge vredno potruditi. ie Pomemben det sodobne opreme letališč navigacijski sistem za instrumentalno podenje letal pri pristajanju, ki ga sestavlja-a dva navigacijska navpična radijska ozna-Bvalca. Prvi izmed njiju, nosi oznako ^5T—S je tisti del sistema, ki pilotu v pristajajočem letalu posreduje natančne po-a Dejavnost skupnega pomena Pogosto je najti določila o ustanovitvi ali pa o združitvi delovne organizacije kot organizacije skupnega pomena, kar pa ni dovolj razdelano v nadaljnjih členih. Tako ni pojasnjen status takšne dejavnosti, način pridobivanja celotnega prihodka, sedež, ipd. zaradi tega nastajajo težave. ko je potrebno skupne dejavnosti organizirati, - ko je potrebno take dejavnosti financirati oz. predvideti merila in način financiranja. Te težave pa so tudi posledica dejstev, da odnose v svobodni menjavi dela sploh premalo proučujemo in razvijamo, ampak predvsem kritiziramo. Zelo zaostaja oblikovanje organizacij skupnega pomena za blagovni promet in urejanje dohodkovnih odnosov na tem področju, kar povzroča pogoste spore (t. im. Comasi). Raziskave in znanost ostajajo dejavnosti vsake delovne organizacije posebej, četudi so zaradi tega neuspešni tako pri temeljnih kot pri aplikativnih raziskavah. č) Družbenoekonomski odnosi Pogosto je v to poglavje samoupravnih sporazumov vključeno tudi planiranje, ali pa ga obravnavajo v okviru samoupravljanja. Družbenoekonomski odnosi so v glavnem opredeljeni le z določili iz zakona o združenem delu in s takimi, ki se sklicujejo na kasnejše, posebne akte, s katerimi bodo urejali posamezne odnose (npr. rezerve). Takšna nesmotrnost ima za posledico kopico sporazumov in referendumov za njihovo sprejemanje. — Združevanje dela in sredstev za razširitev in izboljšanje materialne podlage dela je v glavnem opredeljeno z načeli, ki pojasnjujejo, dbo to področje urejal poseben sporazum kot podlaga posamičnim sporazumom o namenski združitvi dela in sredstev. Veliko je tudi ponavljanja 87-87 čl. zakona o združenem delu in določil o sklepanju posebnih sporazumov o medsebojnih razmerjih pri udeležbi v skupnem prihodku za vsako investicijo posebej. Posamezni sporazumi pa SOZD ne dajejo možnosti, da je nosilka planskih pobud za uresničevanje medsebojnih odnosov pri skupno ustvarjenem dohodku. — Združevanje sredstev za druge namene. Pogosto se kot merilo prispevka pojavlja odstotek iz čistega dohodka, ponekod pa je to prepuščeno planu ali posebnemu sporazumu. Najbolj sporna so tista določila, pri katerih niso navedeni niti viri, način, obseg, postopki, niti ustrezni nameni združevanja (npr. za kreditiranje, DŠSS). Sicer pa v SOZD ni veliko združenih sredstev;še največ združujejo za skupna glasila, informiranje in delo samoupravnih organov. Namenom in načinom združevanja sredstev, ki lahko pomenijo odtu- N jevanje in niso v skladu z zakonom, kaže posvetiti več pozornosti. Posebej pa kaže analizirati realizacijo teh združenih sredstev. — Medsebojni dohodkovni odnosi. Noben samoupravni sporazum ne dopušča možnosti, da bi DO pridobivala del dohodka ali spil oh celotni prihodek tudi s svobodno menjavo dela. Dalje, praktično ni nobenih določil o kreditnih razmerjih (44. čl. Zakona o bančnem in kreditnem sistemu) ali o možnosti uveljavljanja sporazumov o o dogovorjenih cenah. Zelo majhno število sporazumov določa vidike socialno-ekonomske solidarnosti ter delovanje rezervnih sredstev v primerih težav in izgub. d) Samoupravno organiziranje in odločanje Na tem področju je precej protizakonitih določil. Velikokrat (v vsakem drugem primeru) gre za omejevanje pravic delavcev zaradi t. im. ..racionalnosti" postopkov, sestankov organov, itd., pa tudi za površnost. — Delavski sveti Določila o številu delegatov v delavskem svetu niso sporna, razen v primerih, ko je protizakonito določeno: — da ima DO poleg svoje delegacije še delegata iz delovne skupnosti skupnih služb; (Delegata ima lahko le DSSS sestavljene organizacije združenega dela.O — veččlanske delegacije DO v DS se volijo zaradi ..praktičnosti," ne pa zato, da bi se seje udeležil najboljepripravljen delegat. Poleg DS imajo SOZD še izvršilne odbore in le v posameznih primerih določajo več izvršilnih odborov, čeravno bi tak način dela omogočal večjo strokovnost. — Organi samoupravne delavske kontrole so izvoljeni v vseh SOZD, vendar vsebina delovanja ni usmerjena na to raven. — Odločanje Nedoslednosti se pojavljajo pri določanju večine oz. soglasja. Tako je določena npr. absolutna večina tudi v primerih odločanja, ko je sicer obvezno soglasje. So pa tudi primeri, ko o odločanju sploh ni določil. V enem primeru delavski svet celo odloča in verificira proizvodne programe in plane podpisnic. (Dalje prihodnjič INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE • Trideset uspešnih let Stikal Trdno v spominu so mi ostale besede enega od vodilnih delavcev v Iskri Commerce, ki je na nekem srečanju pred meseci poudaril, da je Iskrina tovarna stikal iz Kranja ena redkih v Iskri, ki je v svoji zunanjetrgovinski dejavnosti poslovno discipiplinirana, zaradi izjemne kakovosti njenih izdelkov pa tudi nima nobenih reklamacij. In ta kolektiv praznuje prav danes, v petek, 18. maja izredno častitljiv jubilej — 30. obletnico delovanja. Prvi začetki izdelovanja stikal v kranjski Iskri segajo v tista povojna leta, ko so na sedanjem „dvorišču“ kranjske Elektromehanike vedrih pod eno streho vsi - tisti, ki so izdelovali števce, stikala ali pa ročna orodja. Večja prelomnica je bilo za stikala leto 1962. Takrat so se namreč v tovarna Špik, ki se je dotlej ukvarjala s konfekcijo, odločili za preučitev delavcev za elektromehanska dela. Mnogi od teh delavcev so v Stikalih še danes. Seveda pa je „stari“ Špik dal tudi streho novi tovarni stikal, ki se je takrat še imenovala Kontaktor. Izdelovala je zlasti paketna stikala. Iz leta v leto se je večalo tudi znanje delavcev v tovarni, sad tega pa je bila osvojitev določenih vrst kon-taktorjev. Že takrat je dozorevalo spoznanje, da je spekter stikalne tehnike izredno razsežen in da ga ni moč obvladovati s skromnim lastnim znanjem, najmanj pa v proizvodnem smislu. Prav zato so se v tovarni odločili za navezavo tesnejših poslovnih odnosov z vzhodnonemškim Združe- njem delavskih tovarn WV—AG. Začetki tega sodelovanja, ki segajo v leto 1957 so temeljili zgolj na tržnem odnosu. Menjava med obema partnerjema je trajala nekako 10 let. V tem času so se odločili za navezavo še tesnejših odnosov ter tako leta 1967 podpisali prvo dolgoročno kooperacijsko pogodbo. Tista leta po sklenitvi pogodbe se je Iskrin Kontaktor usmeril zlasti v proizvodnjo takšnih stikal, ki jih je naše tržišče najbolj potrebovalo. Šlo je za manjše količine razvojno in proizvodno zahtevnejših stikal, kot so na primer odklopniki do 3000 amperov, težki kontaktorji, bremenska stikala, kontaktoiji itd. Za vzhodnonemškega partnerja pa je takrat Iskra izdelovala in še vedno izdeluje — krmilne kon- taktorje, paketna stikala in enopolne avtomate. Hkrati s proizvodnim asortimanom je v Stikalih dozorevalo tudi lastno znanje, poleg tega pa je Iskra okrepila še sodelovanje z visokošolskimi ustanovami in inštituti, pa tudi drugimi sorodnimi stikalnimi firmami v svetu. Pri tem bi omenili zlasti firme Fanal, Condor in Marquardt. Podpisali so tudi več licenčnih oziroma poslovno-tehničnih pogodb ter še bolj razširili proizvodno-prodajni program. Njegova hrbtenica je še vedno kontaktor do 250 amperov, zatem ročno komandno stikalo — paketno odmično, instalacijsko stikalo — enopolni avtomati, mikrostika-la, motorska zaščitna stikala itd. Montaža stikalnih naprav. Peter Kobal - direktor TOZD Stikala. leti pa so začeli, seveda, tudi „špa-rati“. Lani so izdelah že za 307 milijonov dinarjev različnih stikal, s čimer so proizvodni načrt presegli za 15 %. Izvozili so za 2 milijona 460 tisoč dolarjev, in to zlasti v Nemško demokratično republiko. Uvoz je bil nekoliko večji, kajti na jugoslovanskem tržišču ni moč dobiti kakovostnejših reprodukcijskih materialov za proizvodnjo stikal, kot so na primer termo-plastične mase, kontaktni materiali itd. Poleg tega so uvažali tudi določena (diferencialna) stikala, in sicer v okvim poslovno tehničnega sodelovanja s firmo Condor iz ZRN. Ta stikala bo kranjski kolektiv začel izdelovati sam prihodnje leto. Vsekakor je treba zapisati, da Kot že rečeno, je v Stikalih zap0-1 slenih 375 delavk in delavcev. Večii13 jih je iz Kranja in bližnje okoliš nekaj pa se jih vozi tudi iz bolj od 1 I 1 I INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE S podpisa pogodbe med PTT Subotica in Iskro. Dodatna pogodba s PTT Subotica Minuli teden so predstavnike Iskre in PTT Subotica podpisali v Kranju Pogodbo o razširitvi central v omrežni skupini te delovne organizacije. Gre za celoten inženiring — od izdelave opreme, montaže do vključevanja ^•OOO novih priključkov v promet, ^rednost del znaša okoli 80 milijonov dinarjev, pogodbene obveznosti pa bo Iskra realizirala do konca prihodnjega leta. Pogodbo so podpisali direktorji Posameznih temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije Subotica ter direktor prodaje komutacij v DO Elektromehanika Peter Jamnik. Po slovesnosti ob podpisu pogodbe smo zaprosili glavnega direktorja PTT Subotica Josipa Olaha za krajši pogovor. V njem nam je predstavil njihov kolektiv ter nas • seznanil s prizadevanji, da bi bile vrste „čakajočih na telefon" čim krajše in da bi imeli čim boljše zveze. Josip Olah nam je dejal Pavlu Rinku v slovo rje- pa L V av- P? dili P' idi- gju Ija- pn žil- en1 Niš kiti p LOV ifli ed- jto ;ga ni' kP te ek tj« l za iko et- ijo en- )O0 JlO :ila ti' if na :alj Ob nenehnem delovnem vrvežu nam je zastal dih, ko smo zvedeli, da je ugasnilo Pavletovo življenje, ki je bilo tako tesno povezano z nami, z Iskro in njenim razvojem. Poznali smo ga kot prijatelja in neumornega delovnega tovariša na delovnem mestu, v samoupravnih organih in političnih organizacijah, posebno pa še kot predsednika sindikata naše delovne organizacije. Ob tem spominu delimo žalost z njegovo družino, ki ji je bi! vzoren mož in oče. Njegova resnost, poštenosti in dobrohotnost je plemenitila njegovo delo, preudarnost in izkušnje pa njegovo delovno učinkovitost. V Iskri se je zaposlil že v njenem začetku in smo ga šteli ra enega izmed njenih pionirjev. Njegovo ime pa je še vedno živo Povezano z njegovo — Rinkovo — ročno delavnico. Da ne bomo naštevali povejmo, da je vse svoje življenje, ki ga je prežive! med nami, vložil v razvoj Iskre, v razvoj naših samoupravnih in medsebojnih odnosov. Pri tem ga je plemenitila izredna značajnost, vztrajnost in zaupanje v moč delavskega razreda, iz katerega je Pavle izhajal in mu je tudi sam v celoti z vsem srcem pripadal. Ko z žalostjo v srcu ugotavljamo usodnost prerano pretrgane niti njegovega življenja pa bomo mi trajno negovali njegove ideale, njegovo delavnost, njegov spomin. Sindikalna konferenca ISKRA Elektromehanika tole: „Na območju PTT Subotica imamo trenutno že 18.000 priključkov, nadaljnjih 7.000 pa jih prav zdaj montiramo. Skupaj s temi novimi 7.000 priključki, za katere smo pogodbo podpisali danes, jih bomo imeli torej skupno 32.000. Ob tem naj dodam, da živi na območju, ki ga pokriva naša delovna organizacija s centralami v Subotici, Adi, Senti, Kanjiži in Bačji Topoli okoli 300.000 prebivalcev. Na 100 prebivalcev pride torej več kot 10 telefonov." Na vprašanje, kako so v Subotici zadovoljni z delovanjem Iskrinih central, je naš sogovornik poudaril, da so s kakovostjo naših crossbar central nadvse zadovoljni, prav tako pa tudi s servisiranjem. Glede prihodnjega sodelovanja pa je dejal: „V PTT Subotica že razmišljamo o tem, ali bomo šli naprej s klasičnim sistemom, ali pa se bomo odločili za sodobnejše—pol-elektronske ali elektronske centrale. Odločitev o tem bomo sprejeli v letu, ali dveh." PTT Subotica je izmed redkih PTT podjetij v Jugoslaviji, ki ima izključno Iskrine centrale. Na to nas je opozorO direktor prodaje komutacij v Elektro-mehaniki Peter Jamnik. Povedal je še, da sta Iskra in PTT Subotica že začeli pogovore o morebitni uvedbi central vrste Metaconta 10 C v subotiško omrežno skupino. ,,Še na nekaj bi rad opozoril," je dejal Peter Jamnik," PTT Subotica in Iskra sproti izmenjujeta informacije o delovanju central, o kakovosti pa tudi napakah, plod tako uspešnega sodelovanja pa so, konec koncev — dobre telefonske zveze na območju PTT Subotica. Poudariti moram, da naši medsebojni odnosi niso zgolj okvirjeni s pogodbenimi členi, pač pa so to resnično prijatelj ski odnosi." Prvi seminar v okviru ISIP V okviru projekta ISIP — Informacijski sistem izvoznega poslovanja, je bil pred dnevi v Ljubljani, točneje v Iskrini poslovni stavbi, prvi seminar. Namenjen je bil zlasti informacijskem sistemu v poslovnem sistemu, takšen pa je bil tudi naslov predavanja profesorja z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Ivana Turka. Spregovoril je predvsem o tem, kako so informacijski sistemi organizirani v naših Delovnih organizacijah in družbi kot celoti ter kako se morajo ti sistemi razvijati, da bi zagotovili potrebno reprodukcijo in razvoj. Profesor Turk se je pri tem osredotočil zlasti na informacijski sistem, v združenem delu. .Seminarja so se udeležili vodilni predstavniki zunanjetrgovinskega poslovanja s področja informatike iz Iskre, Gorenja, Slovenijalesa in Krke, torej članic projekta ISIP. O tem projektu bomo v našem glasilu še obširno pisali. Nekaj podatkov o njem sta nam že dala vodilna delavca v Iskri Commerce Marcel Božič in Vito Šoukal. Lado Drobež Pravilna pot serviserjev Minuli teden je bila v Ljubljani problemska konferenca vseh poslovodij Iskrinih servisov, ki jih imamo trenutno na 21 lokacijah v Jugoslaviji, še letos pa se bo njihovo število povečalo na 29. Poleg poslovodij servisov so se zasedanja udeležili tudi novi individualni poslovodni organi TOZD Servis Miro Stegnar, ki je prevzel dolžnost s 15. majem, ter član kolegijskega poslovodnega organa Iskre-Commerce Jože Cvar in direktor DSSS v Iskra Commerce Franc Borko. Najpomembnejša točka dnevnega reda konference sta bila vsekakor poročilo in obravnava o poslovanju serviserjev v letošnjem prvem četrtletju. O tem je spregovoril analitik v Servisu Božo Vidmar. Najhujši problem, ki trenutno pesti Iskrine servise, so vsekakor kadri. Občutijo zlasti pomanjkanje tistih kadrov, ki predstavljajo tako imenovano mezo strukturo v posameznih servisih. To pomanjkanje se odraža v tem, da morajo poslovodje servisov delati dejansko vse: od vodenja serviserjev do materialnega in finančnega poslovanja. Konferenca v Ljubljani je opozorila, da so prav poslovodje servi- ISKRA COMMERCE LJUBLJANA objavlja prosta dela in vabi k sodelovanju TOZD ZASTOPSTVA TUJIH FIRM EKONOMSKEGA TEHNIKA za izvajanje prodajnih akcij, samostojno prodajanje blaga iz konsignacije, vodenje izvedbenega dela prodaje POGOJI: — končana Ekonomska srednja šola — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega jezika EKONOMISTA za samostojno prodajanje principalovih izdelkov, izvajanje akcij in koordiniranje POGOJI: — končana E konomska fakulteta L ali II. stopnje — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — opravljena ZT registracija, ali izpolnjeni pogoji za ZT registracijo — aktivno znanje nemškega jezika TOZD DOMAČI T RG ADMINISTRATORJA za opravljanje administrativno evidenčnih del. POGOJI: — končana Dvoletna administrativna šola — zaželjene delovne izkušnje EKONOMSKEGA TEHNIKA za opravljanje administrativno komercialnih del. POGOJI: — končana Ekonomska srednja šola — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA za samostojno izdelovanje gospodarskih načrtov in analiz izvajanja POGOJI: — končana E konomska fakulteta II. stopnje — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj EKONOMSKEGA TEHNIKA za statistično urejanje podatkov POGOJI: — končana Ekonomska srednja šola — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj TOZD SERVIS DIPLOMIRANEGA ELEKTRO INŽENIRJA za popravljanje in vzdrževanje COM aparatur in MIRAKOD printerjev (na terenu) POGOJI: — končana E lektro fakulteta II. stopnja šibki tok — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — opravljen vozniški izpit B kategorije — aktivno znanje angleškega jezika ELEKTROTEHNIKA za montažo, popravljanje in vzdrževanje manj zahtevnih protipožarno varnostnih naprav POGOJI: — končana Tehniška elektro šola, šibki tok — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — opravljen vozniški izpit B kategorije. Za vsa navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s 3—mesečno poizkusno dobo. Kandidati naj pošljejo ponudbe in dokazila o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE Kadrovska služba, Ljubljana, Topniška 58. ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Zastavljene naloge moramo uresničiti Predsednik kolegijskega poslovodnega organa Iskre Commerce lija Medič je v ponedeljek, 14. maja v popoldanskem času sklical poslovodni kolegij vodilnih in vodstvenih delavcev, predsednikov samoupravnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij te delovne organizacije. Seznanil jih je s poslovanjem Iskre Commerce v letošnjih prvih štirih mesecih. Pri tem je poudaril, da so v Iskri Commerce med obravnavo poslovnih rezultatov v prvem trimesečju, pa tudi v prvih štirih mesecih ugotovili, da se sicer rezultati gibljejo v okviru načrtovanih, da pa se že nakazujejo določene negativne tendence. Le-te bi lahko v primeru, če ne bi podvzeli določenih ukrepov, bistveno ogrozile letošnji poslovni rezultat Iskre Commerce. O problemih, ki preprečujejo, da bi Iskra Commerce še bolje poslovala, smo v našem glasilu že obširno poročali. Kljub temu naj tudi tokrat na kratko opozorimo na previsoko zaposlovanje, visoke poslovne stroške, izredno visoke zaloge in terjatve, pa na slabo Ukvidnost, prenizko akumulacijo ter previsok disproporc med uvozom in izvozom. V Iskri. Commerce so že sprejeli ukrepe za izboljšanje poslovanja. Povečati nameravajo zlasti prodajo tako na domačem kot zunanjem tržišču ter obseg servisnih storitev. Poslovno nalogo bo povečala tudi temeljna organizacija Zastopstva. Med ukrepe so uvrstili še prizadevanja za znižanje zalog in terjatev ter stroškov, kot tudi ukrepe za ustavitev ekstenzivnega zaposlovanja. Lado Drobež sov preobremenjeni, hkrati pa tudi niso strokovnjaki za vsa področja, ki jih morajo opravljati. V nadaljevanju so udeleženci preučili izvajanje sklepov predhodne konference poslovodij servisov. Tudi to zasedanje je bilo v Ljubljani, in sicer v začetku tega leta ob spejemanju gospodarskega načrta poslovanja TOZD Servis v letu 1979. Ugotovili so, da so večino sklepov prejšnje konference že uresničili, nekaj pa jih izvajajo zdaj. Konferenca se je nadaljevala s poročili vodij posameznih organizacijskih enot v TOZD Servis. Peter Merlak je spregovoril o delu tehničnega sektorja v zadnjem obdobju, zlasti o investicijah, Jernej Kuharič se je dotaknil predvsem kadrovske problematike, cen in gospodarjenja, Marjan Podstudenšek pa je spregovoril o pre-skrbovanju servisov z rezervnimi deli. O izvajanju gospodarskih načrtov TOZD in sanacijskega programa so poročali tudi vodje posameznih servisov. Iz njihove razprave lahko na kratko provzamemo, da domala povsod uspešno uresničujejo ta pomembna dokumenta. Večje ovire imajo le zaradi višjih cen rezervnih delov ter vse večjega asortimana. Na konferenci je beseda stekla tudi o novem predlaganem načinu stimuliranja delavcev v tej TOZD Iskre Commerce. Novi pravilnik je trenutno v javni obravnavi. Od obstoječega se razlikuje zlasti v tem, in to je njegova prednost, da predvideva obračunavanje stimulacije za manjše organizacijske enote in upošteva solidarnost manjših organizacijskih enot, ki poslujejo v okviru servisnih obratov na ravni TOZD in DO. Lado Drobež Zavidna kakovost Zmajevih baterij Področni kolegij za kakovost v SOZD Iskra se je pred dnevi sešel na 20. sejo, in sicer v delovni organizaciji Zmaj. Kot je znano, imajo člani kolegija zasedanja vsakič v drugem kolektivu, da bi se tako kar najbolje seznanili z organiziranostjo služb kakovosti pa tudi s problematiko, ki je ponekod na tem izredno pomembnem področju naše uspešnosti, še vedno pereča. O organizaciji in skrbi za kakovost v Zmaju sta članom kolegija spregovorila direktor Zmaja Milan Slemnik in vodja službe kakovosti Bogomir Mihelčič. V Zmaju so namenili kakovosti svojih izdelkov izredno pozornost. Prav zato ni nič presenetljiv podatek, da od 10.000 prodanih baterij kupci reklamirajo v poprečju manj kot eno baterijo. Služba kakovosti v Zmaju je v zadnjem obdobju doživela nekaj manjših sprememb, pogojena pa je bila s formiranjem dveh temeljnih organizacij in DSSS. V obeh TOZD v Ljubljani in Šentvidu pri Stični so ustanovili operativni kontroli. Njuno področje dela je spremljanje in nadzorovanje kakovosti v vseh obdobjih delovnega procesa, hkrati pa obravnavata tudi reklamacije. V delovni skupnosti skupnih služb so ustanovili skupino za kontrolo tehnologije, obdelavo podatkov in nadzor. V Zmaju so obveščanje o kakovosti vpeljali na treh ravneh. Prvi krog je v neposredni proizvodnji, obsega pa zajemanje in evidentiranje podatkov o kakovosti. Namenjen je neposrednemu vodenju proizvodnje. V drugem krogu obravnavajo že delno obdelana dnevna poročila. Le-ta služijo za pomoč pri izvajanju takojšnjih akcij za zagotavljanje kakovosti. Namenjena so zlasti vodjem obratov, pripravi dela in izmenovodjem. V tretjem krogu obravnavajo mesečna poročila s podatki o poprečni kakovosti, izmečku in stroških ter predloge akcij za povečanje kakovosti. Ta poročila so namenjena delavcem v razvoju, nabavi, prodaji, službi vzdrževanja, skratka vodstvenim in vodilnim delavcem. Področni kolegij za kakovost SOZD Iskra je v nadaljevanju seje preučil potek priprav na bližnje strokovno posvetovanje o kakovosti, ki ga bo 24. maja organizirala DO Avtomatika. Namenjeno bo analiziranju problemov na področju zagotavljanja kakovosti električnih sistemov. Člani kolegija so na seji v DO Zmaj izvršili še končno redakcijo Samoupravnega sporazuma o kakovosti ter se dogovorili o nadaljevanju ciklusa izobraževalnih seminarjev. Prvi tak seminar je že bil v Avtoelektriki, drugega pa bo konec tega meseca, ali v začetku junija organizirala kranjska Elektromehanika. Tretji seminar bo septembra v Ljubljani in sicer v dogo-vom med IEZE, Široko potrošnjo in Avtomatiko, četrti izobraževalni seminar pa bo nekje na Dolenjskem, udeležili pa se ga bodo predstavniki delovnih organizacij IEZE, Kondenzatorji in Avtomatika. Ciklus seminarjev je namenjen vodjem kontrolnih služb, oz. njihovim sodelavcem. Na osnovi vseh štirih seminarjev bo področni kolegij za kakovost na pomlad prihodnje leto organiziral izobraževalne seminarje vseh profilov, ki delajo na področju kakovosti. D.R. r ISKRA — glasilo delovnega, kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Golnar — Ureja uredhiški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dlttrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) -Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljublja- 'N na. Po mnenju sekretariata za informa cije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz-^ vodov. INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORIC NA OBISKU V TOVARNI ŽARNIC Z velikimi koraki naprej „Z velikimi koraki naprej “ so bile besede direktorja tovarne Žarnic Dušana Bivica ob zaključku razgovora, ki smo ga imeli za naše glasilo prejšnji teden v Iskrini industrijski coni Stegne v Ljubljani, v času ko tovarna žarnic, temeljna organizacija novogoriške Avtoelektrike praznuje svojo 25-letni-co obstoja. Tovarna žarnic se je prav tako kot že nekaj drugih Iskrinih tovarn razvila iz" takratnega IEV (Instituta za elek-trrjzveze). Težko je na kratko prikazati celotno prehojeno pot, od skromnih začetkov na že takrat zastareli proizvodni opremi, do današnjih dni. Naj poudarim le to, da je tovarna Žarnic še en primer, kjer je človek dokazal, da se more s prizadevnim in vztrajnim delom praktično iz nič doseči take rezultate, da se lahko z njimi meri ne samo na domačih tleh, ampak tudi v širšem svetovnem prostoru. Lahko rečem, da so v tem obdobju do leta 1975 v okviru DO Iskra Elementi nato pa združeni v DO Iskra Avtoelektrika poznali le eno smer in to smer navzgor. Za primerjavo naj navedem, da se je proizvodnja v zadnjih 10 letih povečala za 3-krat, celotni prihodek pa kar za 11-krat, predvsem na račun strukture asortimana. Vse to je bilo doseženo ob samo polovičnem povečanju zaposlenih. Tako je danes zaposlenih 350 delavcev. V letu 1975 so se preselili v nove prostore, ki pa so zaradi hitre rasti (povprečno 20 % letno) že občutno premajhni, saj poslujejo le s 6rfi površine na zaposlenega. Velik problem v poslovanju je stalna negativna devizna bilanca, saj velik del repromateriala uvažajo. Tako stanje se sicer izboljšuje, saj seje končno nekaj proizvajalcev v Jugoslaviji „loti-lo“ repromateriala za njihove potrebe. Kaj pa področje izvoza? Izvoz nam je prav zaradi tega glavna usmeritev. Na tem področju smo močno napredovah, saj do leta 1974 praktično nismo izvažali, letos pa računamo že na miljon dolarjev izvoza. Prodor na tuja tržišča je bila trda „šola“ in preizkus naših sposobnosti. Prizadevanja pa so se izplačala, saj bomo letos izvozili že polovico naše proizvodnje in to tako na vzhodno, kot na zahodno tržišče. Naši glavni kupci so Narva iz NDR, Peugeot in Citroen iz Francije ter Volkswagen iz ZRN. Na domačem trgu pa smo prav tako prisotni pri vseh proizvajalcih motornih vozil oziroma njihovih kooperantih in seveda tudi na jugoslovanskem trgu za široko potrošnjo. Kakšen pa je asortiman vaših izdelkov? Asortiman je na področju avtomobilskih žarnic dokaj širok, saj proizvajamo žarnice za vse avtomobile, tako osebne, tovorne, avtobuse. Poleg tega pa proizvajamo še nekatere druge elemente, ki imajo že določen „staž“ v naši proizvodnji. To so tUvke in pre-napetostni odvodniki. Naš asortiman izdelkov pa bi lahko bil še širši, prav tako tudi količine, vendar pa nas „daje“ prostor in pomanjkanje ustreznih zmogljivosti. To poudarjam zato, ker je povpraševanje na trgu izredno veliko, mi pa na žalost nismo v stanju pokriti teh potreb. Naj omenim še to, da smo v okviru dopolnitve asortimana razvili in vpeljali proizvodnjo halogenske žarnice, ki je plod skupnega dela naših razvojnih strokovnjakov in strokovnjakov iz Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani. Pri razvoju je sodeloval tudi zunanji sodelavec Ko-sakovvski, ki smo ga dobili v okviru pomoči OZN. Naj ob tej priložnosti izrazim veliko zadovoljstvo zaradi sodelovanja med nami in institutom za elektroniko in vakuumsko tehniko iz Ljubljane, ki na podlagi sporazuma teče že peto leto. Kako pa je s planom investicij? Plan investicij za to sredndnje-ročno obdobje bomo izpolnili. Prav letos je v teku dokončanje investicije v proizvodnjo pomožnih enonitnih in dvonitnih žarnic. Po teh izdelkih je veliko povpraševanje na domačem in tujem trgu, zato želimo s to investicijo delno zamašiti to pomanjkanje. V teku pa so že tudi priprave za vlaganje v naslednjem srednjeročnem obdobju, kjer bo potrebno zgraditi nove prostore in utrditi proizvodni program, glede na potrebe trga. Kakšna je struktura zaposlenih v vaši TOZD? Kadri so pri nas tisto področje, kjer imamo velike probleme, ki nas spremljajo že od vsega začetka. Specifičnost proizvodnje žarnic se odraža tudi v tem, ker se mora strokovni kader šele priučiti, saj obstoječe šole ne omogočajo takih znanj, ki jih potrebujemo v naši vsakdanji praksi. Struktura zaposlenih se nam z uvajanjem avtomatizacije občutno spreminja, saj je to edini izhod iz zagate, ker v Ljubljani že primanjkuje delavcev, kljub dokajšnem prilivu iz drugih krajev in republik. V naši TOZD je kar okrog 40 % delavcev iz drugih republik, jasno pa je, da tako veliko število sproži kopico problemov, od neprimernih stanovanjskih pogojev, do družbenega standarda v celoti. Poleg tega pa je v strukturi zaposlenih izredno velik delež delavk, kar sicer pogojuje način naše proizvodnje, odpira pa po drugi strani problem večjih bolniških izostankov porodnih dopustov, nega otroka itd. Kakšne so vaše glavne smernice v letošnjem letu? Na eni zadnjih sej DS smo obravnavali in sprejeli politiko naše TOZD. Določili smo glavne osnovne cilje. Sklenili smo, da bo letošnje leto leto ureditve notranje stabilnosti, ureditve tistih ključnih točk, ki so pomembne zato, da bi laže dočakali novo srednjeročno obdobje. Osnova naj bi bila dvig kvalitete in zmanjševanje stroškov na vseh področjih, saj je naša akumulacija še premajhna, na ta način pa jo je možno dokaj dvigniti. Mi moramo zmanjšati stroške na tako raven, da bi ekonomičnost dvignili na indeks 106, pro-duktivost 105 in akumulacijo na dohodek 5 %. Seveda bomo dali velik poudarek tudi inovacijski dejavnosti in izvozu. Na področju osebnih dohodkov in družbenega standarda moramo v letošnjem letu narediti korak naprej. Naši OD so namreč v Avtomatika - 10. 5. 1979. Na osnovi sklepa predsedstva KS ZSMS so se zbrali mladinci delovne organizacije na programsko-volilni konferenci in v okviru dnevnega reda obravnavah: - izvolitev predsednika in sekretarja konference: za novega predsednika je bila soglasno izvoljena Milena Gorjup iz delovne skupnosti za skupne zadeve, za sekretarja pa Boris Lozej iz TOZD SVN. -sprejem predloga programa in poslovnika KS OO ZSMS: na osnovi rezultatov poprejšnje obravnave so mladi Avtomatike sprejeli program dela za letošnje leto in poslovnik o delovanju mladine in njenih organov v delovni organizaciji. V programu dela so med drugimi dali večji poudarek na izobraževanju in izpopolnjevanju članstva ter na delovanju mladine, ki temelji na specifični problematiki delovne organizacije. Ker je kadrovanje v ZSM eden od temeljev za uspešno delovanje mladine, nameravajo organizirati problemsko konferenco o usmerjanju mladih in o možnostih in pogojih mladih za študij ob delu. Zanimiv je pristop mladih do štipendijske pohtike. V letošnjem letu nameravajo ustanoviti klub štipendistov in sicer z namenom, da se bodoči delavci naše delovne organizacije podrobneje informirajo o dejavnostih, poslovanju oz. gospodarjenju TOZD in delovne organizacije kot celote. Glede na pomembnost letošnje akcije „Nič nas ne sme presenetiti11 bo aktivnejše tudi njihovo udejstvovanje v okviru odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD. Med poglavitne naloge vseh mladih sodi tudi oživljanje tradicij NOV, katerih glavni nosilec bo pohodna četa. Lokacijska razdrobljenost med TOZD Avtomatike je botrovala tudi dosedanji slabi informiranosti med primerjavi z OD v občinskem merilu kar 20% nižji. Tu je tudi vzrok za fluktuacijo in zaposlovanje novih kadrov. Na področju samoupravljanja pa smo sklenili, da morajo v letošnjem letu ..zaživeti11 samoupravne delovne skupine. Četrto leto ste locirani v novem industrijskem kompleksu v Stegnah. Kakšne prednosti in težave so nasproti prejšnji lokaciji. Najprej moram omeniti velik problem, ki nastaja s prevozi delavcev na delo. Še vedno so namreč zamude, zaradi katerih imamo velike izgube, za prevoze pa plačamo letno kar okrog 2 milijona dinarjev. Sicer pa smo zadovoljni, še posebno če to ocenjujemo z vidika skupne porabe energetike. Vaša TOZD je precej oddaljena od sedeža DO, od Nove Gorice — Kakšni problemi se v zvezi s tem pojavljajo? Ta oddaljenost se vsekakor pozna. Naš program je namreč dokaj specifičen, ni vezan na druge TOZD in verjetno smo prav zato redko obiskani. Tu moram vsekakor omeniti tudi velike stroške za potovanja in dnevnice, saj so praktično vsi skupni sestani i v Novi Gorici. Opažamo pa, da je vse premalo stikov med TOZD, vse premalo je prisotno dejstvo, da smo ena delovna organizacija, ki bi morala bolj poglobiti medsebojne odnose med zaposlenimi tudi v dislociranih TOZD. V vsaki TOZD bi morali razbiti mišljenje „mi smo mi11 in vzpostaviti večjo povezanost v okviru DO. Tako bi namreč prišlo do boljšega razumevanja problemov v ostalih TOZD, s tem pa bi bilo tudi manj negodovanja, do katerega včasih pride Vaša TOZD je članica skupnosti proizvajalk žarnic Jugoslavije? Koliko časa že sodelujete v tej grupaciji? Proizvajalne in trgovske organizacije Jugoslavije, ki se ukvarjajo s svetlobnimi telesi so kmalu spoznale, da surovo srečanje na trgu ne vodi nikamor. Letos mineva deseto leto našega skupnega sodelovanja v tej prvi tovrstni skupnosti v Jugoslaviji. To je sedaj trdna grupacija, kjer se dogovarjamo med vsemi proizvajalci žarnic in trgovskimi organizacijami ter usklajeno nastopamo na trgu. Ena osnovnih osnovnimi organizacijami in KS ZSM delovne organizacije. Ker pa je dobra informiranost osnova vsakemu uspešnemu delu, tako tudi delu mladih, bo potrebno informiranje pospešiti. Vložiti bo potrebno tudi svoj prispevek k izboljšanju informiranja kot takega na ravni delovne organizacije (glasilo Iskra, bilteni v TOZD in samostojno glasilo delovne organizacije). Ekonomski in politični značaj imajo tudi mladinske delovne akcije, v katere bo potrebno vključevati čim več aktivnih mladincev. Na ta načim bomo pripomogli k razvijanju vrednot samoupravnega socializma in delovne discipline, kije še kako pomembna pri dvigu produktivnosti. Celotno izvajanje letnega programa pa mora temeljiti in izhajati iz enotnosti vseh akcij v osnovnih organizacijah v Avtomatiki in v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter na sklepih kongresov ZSMS, ZSS in ZKSS. — za mladinsko delovno akcijo Iskre so evidentirali dva kandidata: Miladinovič Predraga in Kohne Majda — za akcijo pri organiziranju proslave dneva Iskre pa so bili v koordinacijski odbor imenovani naslednji člani — Kepa Lado, Šubert Vanda in Lozej Boris. — na konferenci so prisotni sprejeli tudi predlog za finansiranje KS OO ZSM Čeprav izven točk dnevnega reda, vendar za mlade izredno zanimivo in dobrodošlo je bilo poročilo predsednika poslovodnega organa delovne organizacije Staneta Preskarja o poslovanju Avtomatike v prvih treh mesecih letošnjega leta in seznanitev z gospodarskim načrtom za leto 1979. Njegovo podajanje, ki so ga spremljali s pozornostjo, je doprineslo k še vedno premalo upoštevanemu dejstvu, da je tudi mladina eden izmed važnih ustvarjalcev tako političnega, kot gospodarskega delovanja v TOZD in delovnih skupnostih Avtomatike, g ^ INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO. LJUBLJANA Programsko-volilna konferenca mladih S proslave v tovarni žarnic. nalog te skupnosti je vsekakor iskanje možnosti za pridobivanje surovinske baze na domačem trgu, kar močno vpliva na izboljšanju devizno plačilne bilance. Prav tako je pomembno skupno planiranje potreb trga in njegovo pokrivanje s tako iskanimi izdelki, kot so žarnice. In na koncu še perspektiva vaše TOZD? Našo proizvodnjo bomo še naprej razvijali v smeri profesionalnih izdelkov, program avtožamic bo še nadalje osnovni program, prepleten z asorti-manom halogenskih žarnic in žarnic za ostala vozila. Predvsem pa moramo doseči proizvodnjo višje stopnje sestavljenosti in tako povečati krog uporabnosti naših izdelkov. Hkrati s širjenjem asortimana pa se vključevati v specializacijo z ostalimi proizvajalci, krepiti strokovno kadrovsko sestavo ob hkratnem tesnem posvetovanju z ostalimi zunanjimi strokovnimi institucijami. Obstoječo tehnologijo bomo uspešno uporabili tudi na tistih izdelkih, ki jih rabi jugoslovansko tržišče in jih mora uvažati. Tako bi dali tudi naš prispevek k zmanjševanju uvoza-Marko Rakušček INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Posi Delavski svet potrdil elemente usmeritve 1981—1985 „S poslovanjem v letošnjih prvih štirih mesecih smo lahko več kot ^ zadovoljni11, je rekel delavskemu svetu Industrije elementov med poro- j Čilom Gojmir Blenkuš. Seja je bila v torek, 8. maja. Delavski svet je ra, j razpravljal o elementih za srednjeročni program 1981-85, o izvrševanju nuj nalog v sedanjem srednjeročnem obdobju in o poslovanju v prvih treh vpr: mesecih letošnjega leta. O izvrševanju nalog v srednjeročnem obdobju 1976-80 je poročal Otmar Zorn. Ugotovil je, da vsa delovna organizacija v glavnem izpolnjuje zastavljene naloge. Seveda pa pričakovanj niso povsod enako dosegli. Posebno zaskrbljujoče je, da so v nekaterih TOZD s proizvodnjo v zaostanku. Isto je z izvozom. Zaskrbljujoče je to zato, ker je rast proizvodnje, še bolj pa izvoz vkalkuliran v investicijske načrte — zlasti zaradi uvoza opreme. Sicer pa raste proizvodnja poprečno 22 % letno, kot so predvideli v srednjeročnih programih. Zanimivi so elementi za novi srednjeročni načrt od 1981-85. Predvsem se bodo potrudili in obrnili razmeije med izvozom in uvozom v razmerju 2:1 v prid izvoza. Prav v ta namen bodo vse inovacije prilagodili načelu, da mora biti vsak izdelek sposoben za izvoz na najzahtevnejša tržišča. To bo omogočilo pridobiti manevrski prostor za primere nizke konjunkture na enem področju. Nadalje so se namenili več sodelovati s kupci in to na ravni tehničnega sodelovanja, kot tudi s kooperacijami. sket Sredstva za investicije bodo združe- pa ; vali kot doslej, v novem srednje- |svoj ročnem programu pa bodo še bolj kie, smotrno razdelili dela in naloge med tian službami TOZD in službami Delovne \ skupnosti, kot bo pač bolj ekonomi- da čno in učinkovito. Elementi za osnutek srednjeročnega načrta v prihodnjem srednjeročnem obdobju predvidevajo, da bo rasla amortizacija in sicer naj bi dosegla 16%, fizična rast proizvodnje naj bi bila 18- 23% akumulacija pa naj bi znašala 25—30 %. Zaposlovanje bo precej počasnejše f;f| — 2,5 % letno. Vendar ta kvantiteta pove premalo. Poudarek bo na zapo-slovanju strokovnjakov, saj jih bodo ob povečani inovativni in razvojni dejavnosti ob novih tehnologijah rabili |&| vse več. Delavski svet je elemente potrdil in jih dal v javno razpravo do 30. junija letos. Kot smo že v uvodu omenili, je predsednik poslovodnega kolegija ^ (Nadaljevanje na 7. strani) - ISKRA MIKROELEKTRONIKA LJUBLJANA — v ustanavljanju Ljubljana, Stegne 15 d Za delo v novi, moderni tovarni za proizvodnjo mikroelektronskih vezij v Ljubljani — Stegne oglašamo naslednja prosta dela in naloge: PRODAJNEGA INŽENIRJA za opravljanje delovnih nalog s področja prodajnega inženiringa, soselovanja z 'der, vod Ptip %) kon razvojnimi strokovnjaki, definiranja aplikacij in iskanja sistemskih rešitev. POGOJI: — visoka izobrazba — smer elektronika — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika. 2. REFERENTA V KOME RCIALI za opravljanje nalog s področja prodaje lastnih proizvodov in sodelovanja s tujim licenčnim partnerjem POGOJI! — ekonomska srednja šola — 3 leta delovnih izkušenj -jj: — znanje angleškega jezika (zaželeno aktivno) 3. REFERENT A V OPERAT IVNI PRIPRAVI PROIZVODNJE za opravljanje nalog: priprava proizvodne dokumentacije, sodelovanje pri planiranju proizvodnje in materiala, skladiščenje materiala POGOJI: — srednja šola tehnične smeri (elektro ali strojne) ali ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih nalog — pasivno znanje angleškega jezika — znanje strojepisja zaželeno 5 Sleč vtvQ kov, ne, Poh i*8r; izbi °Prs !Zva 4. VZDRŽEVALCA za opravljanje nalog s področja vzdrževanja naprav in instalacij ter pripravljanja izboljšav naprav, instalacij ter pripravljanja izboljšav naprav, instalacij in delovnih pripomočkov. POGOJI: — tehniška srednja šola elektro ali strojne smeri — pasivno znanje angleškega jezika — delovne izkušnje zaželene ditn jih, inve So , nas tov, zanj vse! nas i 5. DELAVKE (2) za delo v proizvodnji mikroelektronskih vezij. Delo je v čistem, klimatiziranem okolju z občutljivimi finomehanskimi stroji in mikroskopi. POGOJI: — dokončana osnoVha šola — uspešno opravljen preizkus psihofizičnih lastnosti. sice inf i le bil, ne seF Za vsa prosta dela in naloge je predpisano 3-mesečno poskusno delo. Delavcem na navedenih področjih bomo nudili strokovno pomoč in izpopolnjevanje. Prevoz na delo in z dela je urejen s tovarniškim avtobusom. Če želite osebni razgovor glede nalog in pogojev dela, najavite svoj obisk po telefonu 511-341, ali pismeno. Pismene prijave pošljite na naslov: ISKRA MIKROELEKTRONIKA - v ustanavljanju, Ljubljana, 15 d, v 1 5 dneh od objave oglasa. Je Opr tud ne tak: nag INDUSTRIJA izdelkov za široko potrošnjo Doslej uspešna prodaja j ^ 0 prodaji zabavne elektronike smo .izgovorili z vodjo sektorja prodaje bavne elektronike Srečkom Zalar-Jem. N obsega vaš sektor? TV. Naš sektor zastopa prodajo TlO se- ■og i$ ati lei, IVO I Z ;ti- no el- ;Č6 idi za. iek a kot iro- : je nju reh že- lje- idj led me mi- ■sprejemnikov, gramofonov, zvoč-, jp°v, radijskih sprejemnikov, TV-sta-juzatorjev ter vseh vrst TV, radijskih “'avto-anten. Sakoje organizirano vaše delo? Z letošnjim letom smo prešh na 0V° organizacijo dela. Prej smo imeli podajo organizirano po posameznih Moizvodih za celotno Jugoslavijo, I oaj pa smo prešh na prodajo za ce-‘bh asortiman na posameznih Področjih. Prednost tega sistema je, ,aiima komercialist manjše število J/jPcev in točnejši vpogled v prodajo e'otnega asortimana. Nadalje ta organizacija tudi orno-^ komercialistu, da ves delovni čas Posveti čisti prodaji, ker so vsa vzpo-, dna administrativna dela vezana na. roga delovna mesta. Prej je namreč oral opraviti vse od priprave prodaje 0 realizacije, kar je bilo dostikrat Pr®}-6] zamudno. To delo je sedaj pre- prodajni referent. poteka prodaja? Do marca je bila visoka konjuktu- 1 povpraševannje je bilo večje od po-odbe, zdaj pa se bliža padanje povpraševanja in to delno zaradi sezon-^bga značaja naših proizvodov, delno P® zaradi ekonomske politike, ki je s ?Vojimi restriktivnimi ukrepi omejila edite. Kar 90 % naših izdelkov smo anveč doslej prodajali na kredit. , V tem trenutku lahko ugotovimo, ?a je veliko povpraševanje po črno-e‘ih televizorjih in to tako regalnih, Srečko Zalar. kot prenosnih. Povpraševanje je zanje celo večje kot smo predvidevali. Nasprotno pa je povpraševanje po barvnih televizorjih nekohko pod pričakovanji, vendar tudi tu zaenkrat nimamo večjih zalog. Za gramofone velja konjunktura vse leto, tako, da tudi tu nimamo problemov, nekohko manjše pa je le povpraševanje po zahtevnejših in dražjih Hi-fi gramofonih. Vendar zalog, ki bi nas obremenjevale tudi tu nimamo. Isto velja za prodajo radioaparatov. Bi morda omenili še kakšne probleme, s katerimi se srečujete? Problem premajhnega izvoza je pri nas najbolj prisoten. Ze dlje pa nas spremlja tudi problem prešibke servisne mreže, ki povzroča nezadovoljstvo pri kupcih in s tem tudi slabo reklamo. Trudimo se, da bi ta problem rešili, vendar je to povezano z novimi vlaganji, za kar pa nimamo dovolj finančnih sredstev. Boris Čerin ;U ^»stafa nova proizvodna hala. INVESTICIJE v tozd mon-l 'A2ASP. IDRIJA Martin Lazar, referent za investicije v TOZD Montaža Sp. Idrija nam je spregovoril o razširitvi njihove proizvodnje: I , »Po dveh programih („A“ za mo-brnizacijo in „B“ za prenos proiz-0dnje Danfoss iz Železnikov) smo ^Pravili še „C“ program. V njem •bo predvideli povečanje proizvodnje ornpresorskega motorja, pri čemer bi a polovica za izvoz Danfossu, polo-kCa pa za potrebe nove tovarne ompresorskih motorjev v Črnomlju, bdnje nas je tudi postavilo pred dej-da je izvedba naše investicije ro-Ovno povezana z izgradnjo te tovar-N kar pa je pomenilo, da smo morali fileti. Že lansko jesen smo začeli z i^bdnjo nove proizvodne hale in z q branjem dobaviteljev potrebne J J*bme. V ta namen smo obiskali pro-fj^jalce te opreme v ZDA, ki so za ^ zanimivi že zaradi ugodnejših kre-Jbih pogojev EXIM banke, ki naj bi F dobila Iskra v predvidenem paketu ^Vesticij za letošnje leto. In tudi sicer ameriški proizvajalci zanimivi za tQ saj so zelo močni proizvajalci Vrstne opreme, devizni kurzi so pa ^bjb tudi ugodnejši. Tako je zaradi etl teh olajšav ameriška oprema za cenejša od zahodnoevropske. . Obiskali smo tri proizvajalce in l'cbr Essex in Industro v Ford Waynu j . NPC v Daytonu. Od njih smo imeli ^ Predhodno ponudbo, obisk pa je u namenjen predvsem ogledu ponuje-e °preme v praktični proizvodnji — * Pravi že vpeljane proizvodnje. . Vsak od teh treh proizvajalcev nam Pokazal po eno tovarno, ki je Premljena z njihovimi stroji. _Seveda smo imeli pred tem stike telja še ni prišlo. Glavni razlog je neurejen samoupravni sporazum o medsebojnem poslovnotehničnem sodelovanju med Iskro in Gorenjem, ki pa bo predvidoma podpisan v maju. S tem bo tudi omogočena dokončna izbira opreme. Boris Čerin Elektrika in elektronika v kmetijstvu V dneh od 5. do 9. maja je bila na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni prva mednarodna razstava „Elektroenergetika in elektronika v kmetijstvu". To zanimivo razstavo sta skrbno in dobro pripravila Elektrotehniška zveza Slovenije in republiški zavod za napredek gospodinjstva. Na 15.000 m2 razstavne površine je prikazalo 25 delovnih organizacij iz Jugoslavije in tujine tehnične dosežke, ki lahko zagotovijo naprednejše in bolj smotrno kmetovanje in pridobivanje hrane. To zanimivo razstavo je spremljalo že drugo jugoslovansko posvetovanje pod imenom „Elektroenergetika in elektronika v kmetijstvu", kot odraz prizadevanj Elektrotehniške zveze Slovenije, da bi bil razvoj elektrifikacije v kmetijstvu čim hitrejši in čim bolj uspešen, s tem pa dana kmetijstvu še ena možnost za pospešitev njegovega napredka. Posvetovanje je bilo 7. in 8. maja v Radencih in je obsegalo 18 referatov s področja uporabe elektroenergetike in elektronike v sodobnem kmetijstvu, prispevali pa so jih poleg domačih tudi nekateri tuji strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije in Madžarske. Na posvetovanju sta imela referata tudi Iskraša Emerik Koltaj „Uporaba radijskih zvez v kmetijstvu" in Jože Pajer ..Električne instalacije v kmetij- DELAVSKI SVET POTRDIL ELEMENTE USMERITVE 1981-85 (Nadaljevanje s 6. strani) Gojmir Blenkuš pohvalil dosežke v prvem kvartalu in mesecu aprilu. Hkrati pa je vse odgovorne opozoril, da ne smejo ..obsedeti na lovorikah začetnih uspehov" v letošnjem letu, saj čaka še vrsta neizpolnjenih, ali delno izpolnjenih nalog. Dohodki so bili sicer lepi, vendar bo treba proizvodnjo še bolj pospeševati, saj je bila dosežena v prvih treh mesecih letos le z 21 % nasproti načrtovanim predvidevanjem. Nadoknaditi pa bo treba zamujeno že do konca prvega polletja. Tudi izvoz bo treba še pospešiti, ker ni bilo izpolnjeno vse, kar so se dogovorili za letošnje leto. Pravtako bo treba bolj racionalno koristiti obratna sredstva, saj nekatere zaloge surovin in polizdelkov nevarno naraščajo in bremenijo likvidna sredstva. Sicer so letos izvozili v IEZE 31 % več kot lani v prvih treh mesecih, čeprav so zaostali za predvidevanji. Razveseljivo pa je, da so program prodaje za prvo trimesečje v celoti dosegli, kar kaže na dobro konjunkturo in upravičen optimizem. F. Kotar r tudi z evropskimi proizvajalci podob- ., °preme, predvsem s Statomatom da smo spoznali vso opremo, ki ^jo lahko proizvajalci ponudijo. Vendar do končne izbire dobavi- Prebrali smo za vas „Kmalu bo pet mesecev, kar sem tukaj. Kako je z zdravjem, niti sam ne vem. Počutim se bolje in zredil sem se. Kaj bo prinesla prihodnost, pa lahko samo ugibam. V zadnjih letih me nič ne more presenetiti, tudi smrt ne. Sprejemam vse, kar še ima priti na zadnjem delu moje poti. Seveda bi rad še dolgo živel v svobodni domovini, o kakršni so stoletja sanjali naši dedje in pradedje. Če mi je sojeno drugače, bo po vsem, kar sem preživel, tudi počitek prijeten. Številni so umirali v strašnem boju, da bi rodovi za nami v lepšem živeli. Zato se svobode ob vsem trpljenju srčno veselim in upam, da bo sledilo tej vojni obdobje miru in sreče ... Morebiti ni daleč dan,.ko se mi bo življenje utrnilo, z njim pa tudi spomin na dogodke, ki so bili tako usodni. Naj jih popišem, teh nekaj svojih zadnjih let, da bodo ostali kot opomin," je v uvodu zapisal danes že pokojni Jernej Primožič, 11. novembra 1945, ko se je na Golniku zdravil za neozdravljivo tuberkulozo, ki je bila posledica njegovega trpljenja med vojno. Postumno izdano delo Jerneja Primožiča pod naslovom »Leta upanja in leta umiranja" so vsekakor svojevrstno spominsko delo, saj gre za nedokončane memoare našega avtorja na njegovo življenje, trpljenje in preizkušnje, prav tako pa tudi na usodo njegovih tovarišev v železniških delavnicah v Mariboru in pozneje na Dunaju, kamor so jih kot nezanesljive premestili nemški okupatorji. Tu so, kolikor so mogli, bili povezani z domovino in z dogodki doma. Do njih so pronicale vesti o uporu v Sloveniji in o partizanih na Pohorju, kamor sta dva njegova sotovariša celo pobegnila. Drugi, kar jih je še ostalo, so zbirali denar za OF, vmes pa je prišlo izdajstvo in gestapo je vse aretiral. Najprej so bili zaprti, zashšani in mučeni v dunajskih zaporih, potem pa so jih poslali v Mauthausen. T u jih je nekaj končalo v krematoriju, druge pa, še kolikor toliko zdrave, so poslali na prisilno delo v tovarno letal pri Dunaju. Tod so doživeli hudo bombardiranje zavezniškega letalstva in tukaj se tudi konča Primožičeva pripoved. Kljub nedokončani pripovedi in dejstvu, da je to besedilo šele po več kot treh desetletjih prišlo v javnost, lahko rečemo, daje Primožič v svojih spominih zajel tudi še neobdelano snov, to so predvsem njegova poglavja o trpljenju Slovencev v Mauthausnu. Sicer pa so njegovi spomini napisani pretresljivo, nazorno, nekatere strani so celo zasnovane literarno. Tako se je avtorjeva želja, da naj bi njegovo nedokončano delo ostalo kot opomin, izpolnila. Knjigo je izdala založba Borec iz Ljubljane. D.Ž. stvu", medtem ko je bil predsednik praktičnih predavanj za obiskovalce strokovno organizacijskega odbora razstave, ki so bila dobro obiskana, posvetovanja ing. Herman Vidmar iz Med razstavljalci je bila na razstavi Iskre - tovarne elektronskih naprav, tudi Iskra z izborom svojih izdelkov iz Poleg posvetovanja v Radencih se programa široke potrošnje in radijskih je od 7. do 9. maja na samem razsta- zvez, kar vse lahko koristi hitrejšemu višču v Gornji Radgoni zvrstila vrsta napredku kmetijstva in podeželja, j c. ČASOPISNE NOVICE Beograjska Ekonomska politika poroča, da so predstavniki Iskre in PTT podjetja Beograd podpisali pogodbo o dobavi, montaži in vključitvi v javni promet šest avtomatskih telefonskih central vrste metaconta 10 C v vrednosti 3300 milijonov dinarjev. Gre za štiri rajonske ATC s skupno zmogljivostjo 42.000 priključkov in dve vozliščni ATC s skupno 8.000 priključki. Mimo teh centrai bo Iskra dobavila za PTT podjetje Beograd še pet central s skupno 66.000 priključki. Tako naj bi imelo mesto 1981. leta central vrste metaconta. Elektronska industrija v Nišu in Švedska firma Elektrolux iz Stockholma sta sklenili dogovor o poslovnem sodelovanju pri izdelavi in prodaji elementov ter kompletnih aparatov za gospodinjstva. Vrednost medsebojnih dobav je za letos ocenjena na milijon dolarjev — poročata novosadski Dnevnik in Privredni pregled iz Beograda. Cene v naši republiki so se v marcu povečale v primerjavi s februarjem za 8,3 %. V primerjavi z istim mesecem lanskega leta pa so se povečale kar za 22,7 %. Če bo gibanje cen naraščalo tako naglo, bomo ob koncu leta dosegli največji odstotek, to je 33,2 %. Vsekakor najvišji skok cen doslej — piše Privredni pregled. Ekonomski center v Mariboru šola računalniške strokovnjake. V devetih letih, odkar se je lotil te dejavnosti, je vzgojil že več kot 60 organizatorjev in programerjev. Zaradi silnih potreb gospodarstva v mariborski regiji se je Center odločil za razširitev dejavnosti. Niso se še odločili za nakup strojne opreme, pač pa jo bodo vzeli samo v najem. Vrednost opreme je ocenjena na 1,2 milijona dolarjev. Sodišče združenega dela SR Slovenije je ugodilo delovni organizaciji Iskra—Industrija za avtomatiko, tozd Procesna tehnika tako, da mora ljubljansko sodišče združenega dela ponovno ugotoviti pogoje za oblikovanje temeljne organizacije združenega dela. Sodišče prve stopnje je določilo, da obstajajo pogoji za oblikovanje temeljne organizacije združenega dela. Sodišče prve stopnje je odločilo, da obstajajo pogoji za < bi i kova nje tozda, za katerega se zavzemajo delavci sektorja računalništvo tozda Procesna tehnika. TOZD Procesna tehnika pa je v pritožbi vztrajal, da delavci sektorja za računalništvo ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje tozda. Sodišče pri ponovnem odločanju ne bo imelo lahkega dela, piše ljubljanski Dnevnik. Delo je izvedlo anketo na temo naše zunanjetrgovinske bilance. V bistvu je vsebovala anketa kritiko dokaj skromnih izvoznih dosežkov nekaterih slovenskih delovnih organizacij, kar pa seveda ne more veljati za našo Iskro. Na zastavljena vprašanja je med drugimi odgovarjal tudi naš predstavnik namestnik predsednika poslovodnega kolegija Anton Stipanič. Dejal je med drugim: „Če hočemo vplivati na zunanjtrgovinsko bilanco, bo treba doseči premik v naložbah. Vzdrževanje proizvodnje, ki malo ali nič ne izvažajo, seveda slabo vpliva na bilanco naših odnosov s tujino. V prihodnjem srednjeročnem obdobju moramo začeti spreminajtspreminjati sestavo slovenskega gospodarstva. To pa pomeni drugačne odločitve v naložbah. Sprejemati je treba selektivne ukrepe, ne pa po vseh enakko udariti.Tisti, ki smo jim v načrtih dali prednost v razvoju, morajo to prednost tudi obdržati. Sicer bomo zapravili tudi možnosti za večji izvoz." Sarajevske Privredne novine poročajo, da je v prostorih hotela Evropa v Sarajevu predstavila Iskra iz Kranja kompletno linijo za mikrofilmske posnetke pri dokumentih,| arhivskih papirjih in durgi dokumentaciji. Prikazane aparature za izdelavo mikrofilmov in odčitavanje posnetega materiala sta skupno ponudila Kodak in Iskra—Vega. Tovarniški časopis sozda Rudi Čajavec z imenom Čajavec zanika številne vesti v sredstvih javnega informiranja, objavljene glede sodelovanja SOZD Rudi Čajavec pri financiranju in proizvodnji slikovnih cevi za televizorje v barvah. Časopis objavlja, da je strokovni kolegij SOZD 23. marca letos demantiral objavljeno informacijo glede sodelovanja, čaprav ima SOZD Čajavec interes za to. SOZD bi sodelovala pri financiranju skupne tovarne, samo v primeru, da bi tudi sama sodelovala pri proizvodnji barvnih televizorjev. S tem je mišljena ustrezna kooperacija z El iz Niša. Rudi Čajavec pa nima interesa za sodelovanje, ki bi izključevalo združevanje dela. Kaže, da se bosta El iz Niša in Rudi Čajavec zelo težko dogovorila za sodelovanje pri proizvodnji slikovnih cevi zlasti, ker ima Rudi Čajavec razvite zelo dobre kooperantske odnose s čehoslovaško Teslo. Delo in tudi Glas sta poročala o razgovorih, ki so jih vodili predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša in naši predstavniki v kranjski Elektromehaniki ob obfsku v kranjski občini. Razgovor se je dotaknil tudi nameravane duplirane proizvodnje električnih števcev. Poročevalec Lado Stružnik poroča, da ima Iskra—Elektromehanika pomisleke pri zamisli, da bi se tudi v Nišu lotili proizvodnje števcev. Raziskovalna skupnost Slovenije bo v petih letih namenila za investicije v računalniške zmogljivosti na ljubljanski univerzi, ki se ji pridružuje Inštitut Jožef Stefan in na mariborski univerzi 64,9 milijona dinarjev. To je zaključek dolgotrajnih razprav, ki so zaposlovale mnoge gospodarstvenike, univerzitetne delavce in organe v republiški Raziskovalni skupnosti. V Ljubljani so se odločili za nakup računalnika Digital—DEC 1090 z ustrezno periferijo in tremi čelnimi procesorji, v Mariboru pa za računalnik CDC Cyber 171, prav tako z ustrezno periferijo in podsistemi. V Opatiji je bil še minuli mesec seminar o uporabi mikroproceorjev v organizaciji ET AN, sekcije za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko. Na seminarju sta predavala — kot poroča reški Novi list — tudi priznana strokovnjaka dr. Dušan Raič in Peter Stavanja z ljubljanske elektrotehnične fakultete. Industrijska proizvodnja v elektroindustriji se je v marcu povečala v primerjavi z istim mesecem lanskega leta za 18,6 %. Razen industrije pohištva, ki je dosegla porast 18,8 %, so vse druge industrijske panoge zabeležile manjši porast. Nazadovanje v proizvodnji se najbolj pozna pri proizvodnji čevljev, ki je bila manjša kar za 15,1 % v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu. Po podatkih zveznega sekretariata za zunanjo trgovino je naša država v prvih treh mesecih letos uvozila raznega blaga v vrednosti 3 milijarde dolarjev, ali 29,4 % več kot v istem obdobju lani. Vrednost izvoza je dosegla 1,394 milijarde dolarja, kar je 127 milijonov več v primerjavi z obdobjem lanskega leta. Zunanjetrgovinski deficit se je s tem povečal za 52,7 %, predvideno povečanje pa je bilo prvotno ocenjeno le za 6,3 %. Izvoz je pokrival uvoz le še v višini 46,5 % v primerjavi z lanskoletnim 54,6 %. Zbral in uredil Marjan Kralj x__________________________________________________________________________________y Literarna sozvočja Alojz Jelovčan Rubrika, v kateri smo predstavili naše sodelavce — pesnike, se izteka. Le še enega ali dva Iskraša bomo predstavili; z našo literarno sekcijo se bomo tudi v bodoče dogovarjali za sodelovanje njenih članov v glasilu. Alojz Jelovčan, roj. 1927 v Koprivniku pri Žireh, v kranjski Iskri je zaposlen že 25 let. Za poezijo se je pričel zanimati še, ko je nosil vojaško suknjo, leta 1946. Imel je knjigo Slovenska sodobna lirika, z njo je iskal poti v svojih pesmih, zdaj je nima več — tudi nobena knjižnica je nima. Jelovčanu najbolj ugajajo preproste pesmi. Najprej je pisal ljubezenske, kasneje pa tudi življenjske pesmi, saj človek doživlja marsikaj. Tako so tudi pesmi Alojza Jelovča-na odraz njegovih doživetij in izkušenj. Alojz Boc ODŠLA Sl! Svari! in prosil sem ostani, zaman, požrla te tujina, čeprav še mnogokrat v življenju tvojem, .spomin in klic se k meni, vrne domovina. Razpis letovanja v Iskrinih domovih v sezoni 1979 Rezervacije — prodajo letovanj za domove Iskre sprejemamo direktno na naslov: ISKRA INVESTSERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, 61000 Ljubljana, Ilirska 27. Tel.: 325-587, 325-589. NAČIN PRIJAVE: Prijavite se lahko osebno na Ilirski 27 v Ljubljani ali po telefonu, vendar le za informacije o prostih terminih letovanja in potrditev le-teh. Na osnovi telefonske potrditve je treba izpolniti PRIJAVNICO, katero moramo prejeti najpozneje v 6 dneh po telefonski potrditvi rezervacije. Istočasno pa se mora vplačati celoten znesek letovanja, drugače se rezervacija ne upošteva. Na podlagi vplačila izstavimo napotnico za letovanje. Vse koristnike prosimo, da upoštevajo predpisani postopek prijave, v nasprotnem primeru ne prevzamemo nobene odgovornosti. BREZ NAPOTNICE IZDANE OD NAŠE SLUŽBE NE MORE NIHČE NA LETOVANJE! VPLAČILA SO MOŽNA: osebno na blagajni v Ljubljani, Ilirska 27, na žiro račun: Iskra Invest servis: 50101—601—17218 ali po pošti: Iskra Invest servis, Ljubljana, Ilirska 27 Na nakazilih obvezno napisati namen nakazila! NAČIN ODJAVE: Upoštevamo samo pismene odjave. Pri odpovedi do 20 dni pred nastopom letovanja zadržimo 100 din od 19 do 10 dni pred nastopom letovanja zadržimo 150 din od 9 do 3 dni pred nastopom letovanja zadržimo 40 % celotnega vplačanega zneska. 2 dni oz. če se ne udeležite letovanja pa 60 % celotnega vplačanega zneska. TERMINI IZMEN - DUGI OTOK I. GRUPA II. GRUPA III. GRUPA Datum izmene Datum izmene Datum izmene od do od do od do 1. 19. 6. 29. 6. izv. sez. 20. 6. 30. 6. izv. sez. 21.6. 1. 7. izv. 2. 29. 6. 9. 7. 30. 6. 10. 7. 1. 7. 11. 7. 3. 9. 7. 19. 7. 10. 7. 20. 7. 11. 7. 21. 7. 4. 19. 7. 29. 7. 20. 7. 30. 7. 21. 7. 31. 7. 5. 29. 7. 8. 8. 30. 7. 9. 8. 31. 7. 10. 8. 6. 8. 8. 18. 8. 9. 8. 19. 8. 10. 8. 20. 8. 7. 18. 8. 28. 8. 19. 8. 29. 8. 20. 8. 30. 8. 8. 28. 8. 7. 9. izv. sez. 29. 8. 8. 9. izv. sez. 30. 8. 9. 9. izv. ZASEBNI ŠOTORI 23. 6. 2. 8. 2.7. 12.8. 13. 7. 22. 8. 23. 7. CENIK PAKETOV - DUGIOTOK SEZONA IZVEN SEZONE odrasli otroci roj. v letu 1969 in kasneje odrasli otr. roj. v 1. 69 in kas. 10-dnevni paket Opremljeno bival. Lastni šotor 1.725 1.040 1.325 890 (domače zemljišče) Najeto zemljišče 1.375 890 1.055 740 Lastni šotor 1.575 940 1.125 780 Paket vsebuje: 10 polnih penzionov, prevoz po morju v obe smeri in turistično takso. Navodilo za potovanje v Počitniško naselje ISKRE — Uvala Mir na Dugem otoku Prevoz Ljubljana—Zadar—Sukošan: z avtobusom ali vlakom, odhodi iz Ljubljane v večernih urah, priporočamo pravočasno rezervacijo voznih kart. Prevoz Sukošan—Dugi otok (Uvala Mir): odhod ladje ob 8.00 uri zjutraj s pomola v Sukošanu. Predčasno se je treba javiti pri ROGOZNICI Anteju — „Bučo", kjer lastniki osebnih avtomobilov parkirajo svoja vozila v ograjenem in čuvanem prostoru. TERMINI IZMEN - -TRENTA Datum izmene od do Datum izmene od do 23. 6. predsezona 30. 6. 28. 7. 4. 8. 30. 6. 7. 7. 4. 8. 11. 8. 7.7. 14. 7. 11. 8. 18. 8. 14. 7. 21. 7. 18. 8. 25. 8. 21. 7. 28. 7. 25. 8. izven sezona 1. 9. CENIK PAKETOV - TRENTA SEZONA IZVEN SEZONE odrasli otroci roj. v 1. 69 in kasneje odrasli otroci 7-dnevni paket 1.090 700 880 525 Paket vsebuje: 7 polnih penzionov in turistično takso. TERMINI IZMEN - - POREČ Datum izmene Datum izmene od do od do 9. 6. 16. 6. izven sezone 14. 7. 21. 7. 16. 6. 23. 6. izven sezone 21. 7. 28. 7. 23. 6. 30. 6. izven sezone 28. 7. 4. 8. 30. 6. 7. 7. 4. 8. 11. 8. 7. 7. 14.7. 11.8. is. s: 18. 8. 25. 8. 25. 8. 1. 9. 1. 9. 8. 9. izven sezone CENIK PAKETOV -POREČ SEZONA IZVEN SEZONE odrasli otroci roj. odrasli otr. roj. vi. 69 v 1. 69 in kes. in kas. 7-dnevni paket 1.302 882 1.022 742 Paket vsebuje: 7 polnih penzionov in turistično takso. V IEZE BODO TEKMOVALI Športna komisija v okviru sindikata IEZE bo organizirala izbirne tekme, ki bodo potekale takole: NOGOMET: Organizator TOZD Upori Šentjernej (Vinter), športni park Šentjernej 26.5 ob 10. zborno mesto pred tovarno uporov. , ROKOMET - ženske: TOZD Upori Šentjernej, Športni park Šentjernej 26.5. (organizator Vinter), zberejo se pred Tovarno uporov ob 10 ŠAH: TOZD Upori Šentjernej (Vinter), 26.5: ob 10. kraj tekmovanja bodo povedali ob prihodu. ROKOMET - moški: TOZD Polprevodniki Trbovlje (Izgoršek), TVD Partizan Trbovlje 19.5. ob 16. KEGLJANJE - moški: TOZD Polprevodniki Trbovlje, kegljišče Rudarja 19. 5. 1979. ob 9. (Izgoršek). STRELJANJE (moški in ženske): TOZD Polprevodniki Trbovlje (Izgoršek), Strelsko društvo STT Trbovlje 26. 5. ob 16. BALINANJE: TOZD SEM Ljubljana (Vapotič), tekmovanje bo v Stegnah 7. pri CEO 18.5. ob 16. KOŠARKA (moški in ženske); Organizira DSSS (Rajič), na igrišču OŠ France Bevk — Bežigrad, nasproti Ljubljanskih mlekarn 19.5. ob 16. ODBOJKA — ženske: TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk (Maver Geni), 26.5. ob 17., zbor pred staro tovarno. ODBOJKA — moški: Organizira TOZD Orodjarna (Sever), v TVD Partizan, Tabor 14, Ljubljana 26. 5. ob 17. NAMIZNI TENIS: Organizator DSSS (Šimonka, ali Štrk, TOZD SEM) Ljubljana. Tekmovanje bo na sedežu Krajevne skupnosti Savsko naselje Ljubljana 26. 5. ob 17. KF MLADI ISKRAŠI PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE V soboto, 12. maja, so se mladi Iskraši — pohodniki odpravili na prvi večji letošnji pohod — na pot okrog žice okupirane Ljubljane. Udeleženci iz različnih Iskrinih TOZD so se v brigado zbrali pred halo Tivoli v Ljubljani, odkoder so se odpraviU na startno mesto. Na dan manifestacije je zaživela vsa Ljubljana. Okrog 60.000 ljudi se je je udeležilo. Na pohodu so se zbrali udeleženci iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, predstavniki mladine ter učenci in učenke osnovnih šol. Skratka — ljudje so prišU iz vseh koncev Slovenije, in celo iz drugih republik ter inozemstva. PrišU so, da bi z udeležbo dokazali, da niso pozabiti slavnih dni naše zgodovine, pa čeprav nas od njih deli že dolgo obdobje. Mladi so lahko prav na pohodu marsikaj izvedeli o njih, v tem pa je tudi eden od smislov manifestacije. Ne gre le za obujanje spominov, ne gre le za športno rekreacijo, temveč tudi za ohranjanje in prenašanje tradicij na- ZMAJ ORGANIZATOR „BATERIADE " Iskrina delovna organizacija Zmaj bo v soboto, 19. maja gostila v Ljubljani športnike — rekreativce iz vseh treh jugoslovanskih tovarn baterij — Croatie iz Zagreba, Tesle iz Gospiča in, seveda, iz svojih lastnih vrst. Gre za tradicionalno srečanje športnikov teh treh tovarn, katerega gostitelj je vsako leto druga tovarna; lani je bilo v Gospiču. Otvoritev Bateriade bo pred tovarno Zmaj v Stegnah, po slovesnosti pa si bodo udeleženci najprej ogledali novo Iskrino tovarno baterij. Sama tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu, keglanju, streljanju in šahu bodo na igriščih na Taboru, v domu Maksa Perca in v društvu na Pokopališki ulici v Mostah, razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov pa boste v rekreacijskem centru v Tivoliju. V Zmaju menijo, da se bo Bateriade udeležilo okoli 140 tekmovalcev. Lani, na tekmovanju v Gospiču se ..Zmajevci" niso najbolje odrezali. Za letos obljubljajo, da bo bolje in da bosta „domač teren in publika naredila svoje". Najvišji cilj jim je letos prehodni pokal, kot priznanje za najboljšo ekipo. No, bronasto medaljo imajo športniki-rekreativci iz Zmaja ekipno vsekakor zagotovljeno — v Jugoslaviji so trenutno le tri tovarne baterij ... D.R. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta MIRA HUDNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem traka E7 TOZD Števci za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Nada Novak ZAHVALA Ob smrti moje drage mame CECILIJE KOŠIR se nailepše zahvaljujem sodelavcem produkcije Števcev za izrečena sožalja, podarjeni venec, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti ter denarno pomoč. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame ANGELE ROBLEK se iskreno zahvaljujem TOZD Števci za izrečena sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Mugerli Anica z družino ZAHVALA Ob smrti moje drage mame FRANCKE PETERLIN T/-»-irS£rSno ^hroljujem vsem sodelavcem TOZD Števci za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Nada Oman —\ Razpis XV. letnih športnih iger Iskre v Trbovljah Organizator XV. letnih športnih iger SOZD Iskra v Trbovljah -komisija za šport in rekreacijo pri Koordinacijskem odbom sindikata SOZD Iskra, razpisuje tekmovanja v naslednjih disciplinah: Za ženske 1. košarka 2. odbojka 3. rokomet 4. kegljanje 5. streljanje 6. namizni tenis Za moške 1. nogomet 2. košarka 3. odbojka 4. rokomet 5. kegljanje 6. streljanje 7. namizni tenis 8. balinanje 9. šah Vsaka delovna organizacija SOZD Iskra lahko prijavi po eno ekipo za vsako izmed navedenih športnih disciplin. Na igrah ima prednost tista TOZD, ki je zmagovalka določene discipline športnih iger v delovni organizaciji. V ekipah lahko nastopajo samo člani delovnih organizacij SOZD Iskra. Delovne organizacije morajo prijaviti svoje ekipe do 1. junija 1979. na naslov ISKRA Invest servis — Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ilirska 27 Ljubljana. Tekmovanje bo 23. in 24. junija 1979 v Trbovljah Gl e * » 6 » t Športna komisija sindikata IEZE na delu. X rodno-osvobodilnega boja na mlajši rod. Na dan pohoda je nad Ljubljano žarelo že skoraj poletno vroče sonce. Pohodnikom se je pot nabiral na obrazu in prah jim je silil v nosnice. Pa se niso kaj dosti menili zato. Celo pesem se je oglasila sem m tja. Dosti prijateljskih besed je bilo, veliko novih srečanj in poznanstev. Mladi so poklepetali o svojih vsakdanjih težavah in tudi vese-tih rečeh. Nekaterim je prehitro tjO' nilo. Kljub temu, da so na cilj pri5*1 ožuljenih podplatov. Če ne drugeg^ jim je na koncu ostal občutek pripafj' nosti v enem, spoznanje neustavljj-vosti skupnega koraka — in dosti lepi*1 spominov. Kazimir MoM itSass,. Naši mladi med pohodom % e « e » » ISKRA INVEST SERVIS Dejavnost za oddih in rekreacijo Ljubljana, Ilirska 27 tel.: (061) 325-587, 325-589 ŽR: 50101-601-17218 PRIJAVNICA Priimek in ime .................................... DO - TOZD.......................................... točen naslov bivališča ............................ telefon v službi......................telefon doma . .poklic LETOVANJE v'na).............................................. počitniški dom, hotel........................................ v času od...........do.............št. sobe........ .št. ležišč Prijavljam sebe in sledeče družinske člane: Priimek in ime leto rojstva Postopek prijave: osebno ali po telefonu rezervirati možnost letovanja Izpolniti prijavnico (ČITLJIVO!) Po oddani prijanvnici v roku 6 dni, vplačati celoten znesek aranžmaja. Pogoji odjave: Upoštevamo samo pismene odjave. Pri odpovedi pred nastopom rezerviranega do-pusta zadrži organizator: do 20 dni -100 din od 19 do 10 dni — 150 din od 9 do 3 dni _ 40 % celotnega vplačanega zneska 2 dni oz. če se ne udeleži pa 60 % od celotnega vplačanega zneska. Datum prijave: , Podpis: liti