^NA70 din - Leto XXXIX - Št. 63 KRANJ, petek, 22. avgusta 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO domači kupci JJlso več potrpežljivi ■Uofc0^0 ve^iale tržne zakonitosti, bo-l^^zo lesne industrije prebrodili; če -J* odloki uravnavali življenje, 1 ^vprašljiva. je Asfalt za sedemnajst hiš Cesto iz Selc v Kališe so začeli krajani graditi pred tridesetimi leti, vsako leto so jo obnavljali, pred tremi leti temeljito, zdaj pa je del ceste že asfaltiran. Hop,Cefizelj, te že imam? Emonin Market na Novem svetu \ Škofji Loki. Sredina avgusta. Kupci prihajajo in odhajajo. Ko je čakala, ji je pogled nekajkrat ušel proti delikate- In goooooor mi gremo Številni trdobučneži dvomijo, da si bo z nami Maharaši sploh kaj pomagal. Veseli smo, če zaspimo na »jogi fe-drih«, nad letenjem pa imamo prastrah. stran 8 Sebenjska žaba še regija Rajali so v soboto in v nedeljo. Ko jim je zmanjkalo vina, je bil dober tudi če-špljev kompot, v katerem je plavala živa žaba. stran 9 škofjeloški občini se lotevajo popravila cest Cesta med Trebijo in Zirmi fce gradbišče * in a k°ka, avgusta — Popravi-ob^- V^ževanje cest so v škofjeloški dou11.Vehk problem, ker so ceste zelo |)il«>e in teren ne preveč ugoden. Da bi to Vzdrževanje in popravilo cest lazil^ 1° Se v škofjeloški občini dogovorili, ^ »pdo do leta 1990 za obnovo cest ^zevali 1,8 odstotka od dohodka v nem delu- Dve tretJini denarja H^l ^&vajo potrošiti za dela na regio-^sti Cestah, tretjino pa za krajevne ■ Ocenili so, da bodo s tem denar-^oKi 0 odstranili najtežje cestne «ra eSte pa Je sprejela prednostni pro-ojjJ*1 del. Na prvo mesto so postavili H°V 0 Ceste od Trebi je do Žirov, dolgo je ^ tri kilometre. Na drugem mestu toert va Preh°da skozi &kofjo Loko, sem Pa odseka od Lipice do Sta-ga Dvora in naprej proti Selški doli- ni, na tretjem pa rekonstrukcija ceste proti Selški dolini, predvsem del skozi Sotesko ter ureditev nekaterih križišč in odsekov v dolini. Republiška skupnost za ceste je jeseni začela pripravljati tehnično dokumentacijo za modernizacijo odseka od Trebije do Žirov. Aprila je bila dokumentacija izdelana do take mere, da so Ločani že lahko začeli iskati izvajalca del. Ponudili so se Slovenija ceste — Tehnika, Primorje Ajdovščina in Cestno podjetje Kranj. Komisija izvršnega sveta, ki je bila imenovana za vodenje gradnje v Poljanski dolini, je domnevala, da so se ponudniki dogovorili, saj so prišli s povsem enakimi cenami, razen tega pa so bile vse ponudbe za 30 odstotkov dražje od predračunske vrednosti. Razpis je razveljavila, se posebej dogovorila s Tehnikom iz Škofje Loke in soizvajalcem, Cestnim podjetjem Kranj, ki sta privolila v bistveno nižjo ceno, v ponedeljek pa je bila pogodba o gradnji že podpisana. Odsek od Trebije do Žirov je že gradbišče. Gradnja poteka po programu. Predračun na osnovi pogodbe znaša 102 stari milijardi dinarjev, končna cena pa bo odvisna od rasti stroškov. Sredi oktobra prihodnje leto naj bi bila cesta do Žirov modernejša. Denar za letošnja dela je zagotovljen, pa tudi viri sredstev za prihodnje leto bodo kmalu znani. Pri tem računajo v Škofji Loki tudi na pomoč Republiške skupnosti za ceste. Med gradnjo bo moten promet po Poljanski dolini, občasno pa tudi povsem zaprt, zato graditelji prosijo za razumevanje, saj bodo zapore nujne. J. Košnjek ^anes blejski četverec že v polfinalu V Nottinghamu v Vg,ani» 22. avgusta u ^"taniji se 3e začelo svetovno »j^0 prvenstvo v veslanju. Že prvi SWS° Veuki usPen dosegli veslači blej-četverca brez krmarja. Posadka Vtk-^ani Fer nekdaj uspešne tovarne, ki jo danes pretresajo problemi. V Jelovici so v preteklosti izhajali iz tega, kaj lahko pro-edejo, zdaj postaja vse bolj pomembno, kaj lahko prodajo. »Vodstvo Jelovice ste prevzeli pr*d kratkim, kar ni lahka naloga.« ***rišel sem, da bom delal po svojih k Oznostih in znanju. Nisem še toli- star, da bi iskal lažjo pot — izbral ali t ^e^0' Sicer Pa Jm Je P" nas tako tako dosti, ki računajo le zase.« stri^aj sodite o krizi naše lesne indu-jje» ki jo Jelovica krepko občuti?« {j0*^"e bodo veljale tržne zakonitosti, je^° krizo lesne industrije preboleli, j 7°do odloki uravnavali življenje, stvar vprašljiva. Analiza preteklih rkff' ^a so Prinesli vec škode kot ko-v5?* Upam, da bodo sedanji prispeli1 * ureditvi razmer, da bomo lahko Hitn P0sl°vati po ekonomskih zako-- .stih. Če pa so le vrh ledene gore ^h, potem sem skeptičen.« m\y- P°lletju je izguba znašala 68 rj, Jjonov dinarjev, vendar le v tozdu ^govina.« poiP^Sa dva proizvodna tozda sta tor • ^e sklenila s pozitivno ničlo. Če cii» seštejemo, je delovna organiza-gar ^ietje končala z izgubo. Postr-^ 1 smo rezerve, kar pa ni dobro. Ra-Z\^1 Za iz£ubo so zunanji in notranji, jjjv^nji je predvsem kriza v gradbe-j)UjVu' izvoz je dohodkovno nespod-ku v iesm induustriji pa je kon-klrf6^03 velika- Jelovica se je v pretepat ■ mtro razvijala, zato je pri neto«; ib stvareh zaostala, predvsem jjj. tehnološko—tehničnem posoda-■ji-?nJu in organizaciji poslovanja, ^zna usmeritev je bila zapostavlje-la/.^hajalo se je bolj iz tega, kaj se Prnrf0 Pr°izvecle, ne pa, kaj se lahko v vr a" ^ P^em polletju nova oprema 1i rt ^nosti 30 milijonov dinarjev še . dala učinka. Ponekod, predvsem v 2du Montažne hiše, bi glede na m°gljivosti lahko naredili več, veli- ko breme so tudi obresti. Razvejene trgovske mreže »pešposlovanje« ne dohaja več, rabi računalniško podprtega. Rezerve so pri izplenu materialov, produktivnosti, organiziranosti. Pripravljamo analizo, ki bo razkrila problematiko in bo osnova organizacijske prenove, kar pa je seveda stvar enega, dveh let.« »Kaj zasuk od proizvodnega k prodajnemu principu pomeni za montažne hiše?« »Okoli leta 1980 je Jelovica veliko montažnih hiš prodala v Irak in Italijo, nato pa je nastala praznina. Na več področjih usposabljamo to proizvodnjo, pri čemer je precej kadrovskih problemov, v proizvodnji, montaži in pri projektiranju. Mislim, da Jelovica s svojimi montažnimi hišami lahko upa na domače in tuje povpraševanje. Pospešeno obdelujemo tuji trg, možnosti so na ameriškem. Tja smo poslali poskusno pošiljko dvanajstih hiš. Do velikih poslov pa je dolga pot; na tujem kupci niso potrpežljivi, sicer pa tudi doma niso več tako, kot so bili včasih, kar je seveda koristno.« »Stavbno pohištvo prodajate predvsem končnemu kupcu. Jelovica ima prodajalne po vsej Jugoslaviji— kje sedaj prodate največ?« »V Škofji Loki, Stari Pazovi, Sarajevu, Pulju in Nišu, mani pa v nerazvitih območjih Kosova, Črne gore in Makedonije, kar kaže, da je tam manj denarja in se manj gradi.« »Les je stari problem Jelovice.« »Več kot polovico žaganega lesa moramo kupiti. Če bi ga lahko razža-gali sami, bi prihranili desetine starih milijard. Dostikrat je tudi kupljen žagan les slab. Vendar so to objektivna dejstva. Zato skušamo več narediti pri izplenu lesa.« »V zadnjem času je bilo dosti slišati, da Jelovica kadrovsko ni najboljša.« »Jelovica ima izkušnje, tradicijo in znanje, da dolgoročno lahko reši probleme. A je vprašanje, v kakšni meri so kadri uporabljeni. Najprej moramo namreč dobro uporabiti tiste, ki jih imamo, šele nato bomo iskali nove.« »Ob slabih osebnih dohodkih je stvari težko zasukati.« »V Jelovici so osebni dohodki na povprečju slovenske lesne industrije in 10 odstotkov pod občinskim povprečjem. Mislim, da dvoma ne sme biti: najprej je treba ustvariti dohodek, šele nato ga lahko delimo. Ali ga delimo prav, pa je seveda drugo vprašanje, ne le v Jelovici.« »Težko je napovedati, toda vendarle: kako bo Jelovica sklenila letošnje poslovno leto?« »Velik uspeh bo, če ob koncu leta ne bo izgube.« M. Volčjak Železarji razpravljajo o gospodarskem rezultatu ^ihodnje leto ^gače °yanizirani Nizka cena jekla na tujem, UjJ^fja Loka, avgusta — Pred letos- 1 • 1 1 w 1 1 S0&S0^Nav^qfi°ffi velika naložba doma i jj l*i novo začasno vodstvo in potrdi-h2~8ram reorganizacije. Novi v. d. di-He *°rja široke potrošnje je poste p-j« oiroKe poirusnje je postal To-t3evski Šipad z 59,9 milijona, Prva cvetka v Trsteniku s 55,3 milijona \j arjev. Deseto mesto ima IMV Novo W,S*0' k' je izvozil za 55,2 milijona do- j>ev izdelkov. Hj ugoslovanski izvoz je bil v letoš-(Je Prvem polletju vreden 4 milijardi ,ri 454 milijonov dolarjev, omenjeni deset izvoznikov pa je na tuje pro- i° kar za 842,5 milijona dolarjev. v/endar je bil najuspešnejši izvoznik Wm °bdobju puljski Uljanik, čigar iz-\;v2 Je znašal 78 milijonov dolarjev, s. pa je le za 16.8 milijona, kar po-k'*n:> ua jo kupcev, čeprav je tam odpiranje obrtnih delavnic vabljivo. Vsaj takšnih, ki morajo biti ljudem blizu. Zatika se tudi pri novih lokacijah za tiste vrste proizvodnih obrtnih delavnic, ki jih najbolj manjka. Predvideli so jih z zazidalnim načrtom Britof—Gorenje, vendar je bil odziv na razpis slab. Načrt so morali popraviti in ga prilagoditi zmožnostim bodočih investitorjev. Privlačnejše so, kot kaže, obnove starih objektov. Vendar pa velikih možnosti le ni. Prenova starega Kranja, ki poteka po načrtih, letos predvideva obnovo objekta Pot na Kolodvor 2, kjer bosta po končani prenovi dva poslovna prostora. Z njo še niso začeli, ker imajo težave s pridobivanjem ustrezne dokumentacije (lokacijske odločbe), zato je vprašljiv začetek del v letošnjem letu. S seznama pa so morali črtati obnovo objekta na Jezerski cesti 78/a, ker na zemljišču prve kategorije ni dovoljeno obnavljanje obstoječih objektov. V Kranju nameravajo sredi julija prihodnje leto porušiti objekte na Koroški cesti, med gimnazijo in poslopjem planinskega društva oziroma Gorenjske turistične zveze. Tam je predvidena gradnja novih poslovnih prostorov, kare A, kakor mu pravijo. Podrli bodo šest starih hiš in z njimi 29 poslovnih prostorov. Za toliko se bo zmanjšalo število poslovnih prostorov, s katerimi upravlja stanovanjska skupnost (zdaj jih ima 164). Kje bodo lastniki teh poslovnih prostorov dobili nove, še ni znano, saj, kot smo že dejali, je med obrtniki največ želja po lokalih v starem Kranju, ni pa zanimanja za sofinanciranje gradnje v kareju A. Lani so kranjski upravni organi izdali 13 lokacijskih dovoljenj, in sicer za osem prizidkov delavnic (tiskano vezje, kleparstvo, avtokleparstvo, pekarstvo, zamenjavo gum, elektromehaniko, kovinostrugarstvo in kovinoplastiko), tri lokacijska dovolenja so se nanašala na gradnjo delavnic (izdelovanje pasov, orodjarstvo, barvanje kovinskih predmetov in skladišče barvil), po eno lokacijsko dovoljenje pa je bilo izdano za gradnjo restavracije s prenočišči in za preureditev stanovanjske hiše v gostinski lokal. yi \ Mednarodna podpora gradnji elektrarn Mednarodna banka za obnovo in razvoj s krediti podpira gradnjo 380—ki-lovoltnega daljnovodnega omrežja v Jugoslaviji, zdaj v zadnji fazi pri graditvi jugoslovanskega, republiških in pokrajinskih centrov vodenja, s čimer bo posodobljen tehnični sistem upravljanja jugoslovanskega elektroenergetskega sistema. Za gradnjo slovenskega centra vodenja bodo tako porabili 16,2 milijona dolarjev in 9,5 milijona evropskih obračunskih enot, ki jih je kot kredit namenila ta banka. Napoveduje pa tudi kreditiranje za gradnjo verige elektrarn na Savi in Muri, s pogojem, da bosta projekta vključena v jugoslovanski program grditve elektroenergetskih objektov. Njena misija je bila nedavno pri nas na obisku in skupaj z našimi strokovnjaki Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije so ugotavljali, da bi bilo pri nas koristno upeljati enotno prikazovanje poslovnih dogodkov in finančnih rezultatov. Ustrezno študijo in kasnejšo izpeljavo v računovodski praksi je Mednarodna banka voljna podpreti z ugodnimi krediti. Razvoj premogovnikov Na pobudo premogovnikov v Tuzli so se v Gospodarski zbornici Bosne in Hercegovine dogovorili, da bodo iz svojih prihodnjih obveznosti premogovnikom dodelile akontacijo v višini 1,3 milijarde dinarjev najkrajšem roku, in to zaradi izrazitih težav pri zagotavljanju denarja, zlasti za odpiranje novih od-kopnih mest. Banke v BiH naj bi v tem srednjeročnem obdobju združile 20 milijard dinarjev za financiranje prednostnih nalog v razvoju premogovnikov. Vendar pa samoupravnega sporazuma o tem še niso sprejeli. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Manjša proizvodnja, več denarja V glasilu Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske iz Kranja pišejo tudi o polletnem obračunu poslovanja. Akumulacija je bila kljub večjim težavam pri proizvodnji in prodaji njihovih izdelkov večja. Boljši finančni rezultat kot lani v tem času je bil dosežen v vseh tozdih, izjema je le jeseniška klavnica, kjer pa je zaradi prenove predelovalnice prišlo do izpada proizvodnje. Tudi v vseh drugih tozdih je bila proizvodnja nižja kot lani, izjema je le Agromehani-ka. V povprečju so plan dosegli 90,8— odstotno Kmetijstvo je zrcalo razvoja V glasilu KŽK smo našli tudi zanimiv prispevek Štefana Oštirja o problematiki kmetijstva in živilstva na Gorenjskem. Uvodoma pravi takole: »Na svetu ne poznamo dežele, za katero bi mogli trditi, da ima dobro razvito industrijo pa zaostalo ali povprečno razvito kmetijstvo. Uspešnost kmetijskih dejavnosti je zanesljiv pokazatelj splošne gospodarske in družbene razvitosti. Zaostalo kmetijstvo pomeni coklo razvoja drugih gospodarskih panog ter seveda v vseh družbi; pomeni drago prehrano in s tem eno od možnosti za socialni nemir, še posebej v kriznih časih.« Manjši naftni zaslužki krčijo število stanovanj V glasilu SGP Gradbinca iz Kranja je objavljena reportaža o obisku gradbišča Arzevv v Alžiriji. Tam sozd Giposs, v okviru katerega sodi tudi kranjski Gradbinec, gradi 4 tisoč novih stanovanj. Kakor piše Stanislav Božič, se je tudi to gradbišče znašlo pod udarom varčevalnih ukrepov, ki so jih v Alžiriji sprejeli zaradi manjših naftnih zaslužkov. Konec lanskega leta jim je investitor izdal delovni nalog o ustavitvi gradnje 884 stanovanj iz pogodbe za izgradnjo 4 tisoč stanovanj. Zdaj se pogovarjajo, kako urediti ceno, škodo, instalirane zmogljivosti, mehanizacijo, delovno silo, zaposlovanje alžirske delovne sile s ciljem, da bi bil kolikor toliko dober tudi poslovni rezultat. i * II 0 V 0 S T Laserji v kmetijstvu Karlovška Jugoturbina namerava od sovjetske firme Licensintorg kupiti licenco za uporabo njihove laserske tehnike v kmetijstvu. Zdaj naprave preskušajo pri nas, sovjetski izdelovalci so že poslali dve za ravnanje s semeni in vodo v prehrambeni industriji, z njimi pa strokovno ekipo, ki opravlja preskuse. Rezultat; še niso dokončno znani, ver dar pa vse kaže, da bo prišlo do končnega podpisa pogodbe n nakupu Ucencs. DOMikj tehnike so -naru v arugih ve-ah ^o- MW3B^X2LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE KRATKE PO GORENJSKEM esce - Danes, 22. avgusta, ob 18. uri bo v Lescah slovesna otvoritev prizidka j prenovljene šole. V prizidku je dvonamensko zaklonišče, kjer bodo hkrati ld garderobe, razen tega pa bo v dveh etažah skupaj osem novih učilnic, ra r tako bosta v prizidku mala telovadnica z novimi sanitarijami in zobna mbulanta s čakalnico. Slednja bo služila tudi sedanjemu programu umivanja zob v šoli. V že dosedanji šoli pa so nekatere prostore funkcionalno spremenili ter povečali tudi kuhinjo in jedilnico.' — )A. Z. Jspehi gasilcev Tudi v gasilskih organizacijah praznujejo letos 45-letnico vstaje slovenskega a jugoslovanskih narodov in narodnosti. V tem obdobju so s prostovoljnim ielom zgradili in ustanovili domove ter zavode. Posebno podeželska gasilska ruštva so se dobro opremila z orodjem za gašenje požarov. I. P. »ovci in kinologi v Ribnem libno - Kot smo že napovedali, bodo Zveza lovskih družin Gorenjske, Lovsko nu loško društvo Gorenjske in Lovska družina Jelovica v nedeljo, 24. avgu-pripravili v Ribnem pri Bledu tretje lovsko-kinološko srečanje. Dopoldne odo odprli razstavo in podelili priznanja, potem pa bo predstavitev vzrejnih kupin lovskih psov, nastop šolanih lovskih psov in sejem lovskih psov. Sreča-je se bo končalo s plesom in srečelovom. A. Ž. *raznik v Gorjah orje - Prebivalci trinajstih naselij v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški >čini se vsako leto 28. avgusta spominjajo ustrelitve prvih petih talcev na pobočju Rovtarice in Spodnjih Gorjah leta 1941. Letos bo za krajevni praznik v •boto, 30. avgusta, v avli osnovne šole bratov Žvan slavnostna seja skupščine ..•ajevne skupnosti in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter dru-.ev. Povabili pa so tudi delegacijo iz pobratene krajevne skupnosti Varaždin-enter. Praznik bodo popestrili tudi s turnirjem slovenskih varpa klubov. Ta x>rt javnosti ni najbolj poznan, zato utegne privabiti številne obiskovalce. JR pomiri na prvega talca ranj - Drevi (22. avgusta) ob 19. uri bo ob avtobusni postaji pred spomeni-om Milorada Stošiča na Zlatem polju v Kranju spominska slovesnost. Milo-ad Stošič, graničar na Jezerskem, se je že julija 1941. leta pridružil prvim pomikom. Ob neuspelem napadu na Begunje je bil na Dobrči ujet, nakar so a zverinsko mučili in 23. avgusta, na kraju, kjer je spomenik, obesili. V kraje-ai skupnosti Zlato polje se vsako leto spomnijo tega dogodka in prvega talca. K. M. Cvintet Vitranc izpod Vitranca ozd Martuljek — Pred enim letom so se v Gozdu Martuljku zbrali fantje, ki idi sežejo po glasbilih in tudi kaj zapojejo. Ker so zvečine zrasli pod Vitran-in igrajo zdaj v glavnem v Kompasovih objektih v Kranjski gori, so si na-Ai ime kvintet Vitranc. Igrajo domačo slovensko glasbo, imajo pa tudi že ne-aj svojih skladb, za katere piše besedila in glasbo član ansambla Stane Ra mger. Slovenci onkraj Karavank jih pogosto vabijo tudi na veselice, pripra- /iše proteste je nekajkrat veli->dušno ponudil, da bi sam kosil vrt strojem. Že 12. septembra 1977. le-smo ga s priporočenim pismom westili, da bomo morali vložiti žbo, če tega ne bo uredil. 27. maja ni smo *e zaradi teh nevšečnosti irnili na poravnalni svet krajevne upnosti. Janez Filipič je na obrav-ivi 6. junija lani obtožbe priznal, ikra t smo se tudi doaovorili, da bo 9vrni7 škodo za dve leti (namesto eh), iod pogojem, da bo problem rešil. Vendar do danes lastnik igrišča obljube, da bo igrišče uredil tako, da žogice ne bodo letele na naš vrt, ni izpolnil. To bi moral narediti že do jeseni 1985. leta. Jože Urbas, Cerknica, Loško 5 Zasebni avtobusi vozijo (le) doma? Društvo upokojencev Naklo je organiziralo izlet v Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Pliberk in vrnitev čez Jezersko. Ker je bilo za te izlete veliko zanimanja, so organizirali štiri skupine, vsakič je peljal lastnik zasebnega avtobusa. Prve tri skupine so mejo v Homcu prečkale brez težav. V četrtek, 31. julija, pa zadnja skupina ni mogla čez mejo. Carinik na meji je pojasnil, da zasebni avtobus ne sme čez mejo. Takšen da je zakon. Čez mejo smo morali peš, za prevoz pa smo poklicali avtobusno podjetje. Z avtobusom, last podjetja, smo se potem lahko odpeljali do Pli-berka in se vrnili tja, kjer nas je čakal lastnik zasebnega avtobusa. Zanima me, kdaj je začel veljati ta zakon oziroma zakon, da lastniki zasebnih avtobusov ne smejo prevažati turistov čez mejo. Če je res tako, bi najbrž takšen ukrep morali tudi primerno objaviti. Saša Pretnar, Duplje, Podbrezje 67 Kališče nad Selcami Asfalt za sedemnajst hiš Kališče nad Selcami, 22. avgusta - Cesto iz Selc v Kališče v Selški dolini so krajani začeli prvič graditi pred 30 leti. Potem so jo vsako leto obnavljali. Pred tremi leti pa so se lotili temeljite obnove in pred dnevi del te tri kilometre dolge ceste tudi že asfaltirali. Vas Kališe v krajevni skupnosti Selca v Selški dolini v škofjeloški občini ima 17 hiš in po podatkih krajevne skupnosti 54 prebivalcev. To je le eno od naselij v krajevni skupnosti, ki razen Selc in Kališ združuje še naselja Dolenja vas, Golica, Topole, Zabrekve in Laj še. V celotni krajevni skupnosti pa je prek 1200 prebivalcev. Naš obisk je bil tokrat namenjen vasi Kališe, ki je tri kilometre oddaljena od Selc. Večina krajanov je zaposlena v delovnih organizacijah v Selški dolini. Bavijo pa se tudi s kmetijstvom in gozdarstvom, čeprav je pravih kmetov malo. Sproščen pogovor s krajani Rudolfom Habja-nom, Francem Pogačnikom in Janezom Lotričem, ki vsi delajo tudi v organih krajevne skupnosti Selca, se je nanašal predvsem na delo in napore, da bi si izboljšali razmere in bivanje na tem, zelo lepem območju Selške doline. »V zadnjem obdobju smo na tem območju vložili veliko naporov, dela in denarja,« pripoveduje Rudolf Ha-bjan. »Od novembra lani do danes je dobilo telefon v vasi 14 hiš. Zgrajen je bil nov električni daljnovod s transformatorsko postajo, komunalno je bila preurejena cesta Selca-Kališe in Kališe-Dražgoše. Pa tudi druga komunalna dela smo opravili. Največja sedanja pridobitev pa je asfalt. Na treh kilometrih od Selc do Kališ ga je zdaj ploženega 1580 metrov, širok pa je 3,5 metra. Cesta ima asfaltno prevleko na odsekih, kjer je bilo vzdrževanje najtežje. Čez dve leti naj bi asfaltirali še preostali del; tako je vsaj zapisano v občinskem programu.« Pri sedanji ureditvi in asfaltiranju ceste so veliko prispevali in naredili krajani sami. Prvič so se sami lotili gradnje te ceste pred 30 leti. Kopali in gradili so jo postopoma. In šele 1962. leta je Gabrijel Benedičič iz Studena pripeljal v vas prvi kamion. Cesto so kasneje urejevali in predvsem vzdrževali. »Večje obnove in urejanja pa sm° se lotili 1983. leta.« pove Franc Pogačnik. »Promet s težkimi kamioni se je namreč povečal in morali smo jo urediti. Sedanja ureditev in asfaltiranje pomeni dokončanje druge faze. Cez dve leti, računamo, bomo dokončali še preostalo. Poleg lastnega dela in prispevka so nam pomagale tudi krajevne skupnosti v Selški dolini, vse delovne organizacije v dolini, največ pa občinska samoupravna komunalna interesna skupnost, pa tudi Zavarovalna skupnost Triglav Kranj.« Največje priznanje seveda zaslužijo krajani. Tako za cesto kot pri drugih akcijah so veliko naredili. »Lahko rečem, da smo v nekaj letih uresničili vsak cilj, za katerega smo se dogovorili. Tako smo, na primer v Kališah, prenovili tudi notranjost in zunanjost podružnične cerkve sv* križa. Pri tej prenovi pod vodstvom župnika iz Selc, Franca Šuštarja, so nam pomagali tudi krajani Studena« Češnjice in Rudnega,« je omenil nazadnje Janez Lotrič. » Žalar Kdo bo pobudnik za kamp in šotorišče V Vratih šotorišče, v Mojstrani kamp Mojstrana, avgusta - Planinska zveza Slovenije čaka, kdo bo dal pobudo za ureditev šotorišča v Vratih in kampa v Mojstrani pa še bodo na mestih ponesreče jjj planincev, podobno kot so to storil* f območje Kamniške Bistrice v Kan* ku s Ciglarjevim parkom. Torej, čakamo na pobudo in us tve skupščine občine Jesenice in se da na ustrezno, tudi uradno, p0' planinskega društva Mojstrana za u fj 3bu<*° ditev šotorišča in njihovo vlogo tem pr> Planinci v jeseniški občini že nekaj časa razmišljajo, da bi bilo v dolini Vrat dobro postaviti kamp. Poleti je tam namreč veliko »divjega« kampiranja. Tako bi občini dali priložnost tudi za razvoj planinskega turizma. Na izjave planicev se je oglasil predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec, ki o šotorišču in kampu v dolini Vrat meni takole: »Kampiranje je v ožjem območju Triglavskega narodnega parka prepovedano, dovoljena pa so šotorišča, ki konkretno niso opredeljena. O tem se Planinska zveza Slovenije s Triglavskim narodnim parkom še dogovarja. Planinska zveza se zavzema za šotorišče v Vratih, ki naj bi bilo sezonsko. Prav tako tudi podpira pobude, da bi v Mojstrani zgradili ustrezen kamp. Planinsko društvo Mojstrana mora po dogovoru v naši organizaciji izraziti željo in pripravljenost, da bo upravitelj in investitor šotorišča pri Aljaževem domu, za kar se zanimamo. Negospodarna in nepraktična bi bila rešitev, po kateri bi imeli na isti lokaciji dva gospodarja (za tri sezonske mesece), s podvojenimi nalogami glede prijav in odjav, sanitarnimi obveznostmi in drugim, kot je oskrba in podobno. Pridobili smo strokovno mnenje Triglavskega narodnega parka, ki se opredeljuje za kamp v Mojstrani, in ga načelno podpiramo, vendar tam investitor verjetno ne more biti ne Planinska zveza in ne planinsko društvo, četudi mislimo, da bi bil ekonomsko bolj zanimiv. Skupščini občine Jesenice smo dali več pobud - čakamo na odgovor. Med drugim bi radi rešili tudi problem spominskih plošč, ki so nameščene ali Vsaka prepoved, tudi dobronan* na, je vredna toliko, kot je spoštovanj Divja šotorenja ali kar spanje P\, smreko bodo še dolgo, če skupaj ne ^ mo uredili minimalnih razmer in cen. Triglav in čudovita dolina Vrat ^ sta še dolgo motiv za socialno siv obiskovalce, mladino in druge, zato & slimo, da bi v bodočega možnega s° rišča ne smeli graditi tako, da se bo * radi cene ali drugih razlogov spet selilo na odročne lokacije in druga«11' Tako Tomaž Banovec. Planin-5* zveza torej čaka le na ustrezne pobu tudi občine, kajti urejeno in počen« torišče bi bilo za zelo obiskano do *^ Vrat zaželeno, pa tudi kamp bi bu Mojstrano precejšnja pridobitev. D S- Lepo je na deželi - Kulturno-umetniško društvo je med najaktivnejšimi društvi v Jelendolu. V krajevni skupnosti so še posebej ponosni na mlade kulturnike, ki pogosto nastopajo doma pa tudi na drugih prireditvah v tr-žiški občini. Med drugim so nastopili (udi na osrednji tržiški prireditvi v počastitev občinskega praznika. Po zamisli Metke Kavčič in Vesne štefe so s pesmijo in besedo predstavili življenje na deželi. Nastopali so Sonja Zore, Katja, Lidija in Boris Meglic, Mateja Dovžan, Gorazd Kavčič in Damjan Štefe. (jk) - Foto: F. Perdan Dobra bera ribeza Gorje - Letošnja bera črnega x\ beza je bila na območju Gorij Pp Bledu zares dobra. Kmetijska z* druga Bled je odkupila kar 86 t° ribeza, kar je tudi po ocenah pr«o ] lovalcev zelo veliko, ker so se nas* di ribeza od prvotnih do dane zmanjšali za več kot dve tretjini- N vedno pa so težave s plačevanje^ oziroma z odkupno ceno. Zadrug je plačevala proizvajalcem ribez V 270 dinarjev za kilogram, le-ti PaA. obiralcem plačali 70 dinarjev za 9 logram obranega ribeza. Ob tem pa še vedno ni znan ra* plet, po kakšni ceni bo dobila rib* zadruga. Prvotno je bilo s poslov*1 skupnostjo za sadje, krompir i*1.^ tnine dogovorjeno, da bo cena rib*r za 300 dinarjev za kilogram, %a.' ko je ribez že obran, in prodan v1 voz, pa naj bi ga menda zadruga d bila plačanega po 250 dinarjev kilogram. Kakorkoli že, takšno n poslovno in neresno dogovarjanj bo povzročilo lahko le to, da čez črnega ribeza sploh ne bo več J. AmbroŽic PETEKf 22. AVGUSTA 1986 KULTURA .5. stran mmmmmmGLAs Na Slovenskem je pesem doma GORENJSKA POJE: TRIJE UTRINKI tiari ^ ki so sledili njego-• Prispodobam (slikovitim in učin-^tim, da bi čim bolj približal vzdu-viri namen in smiselnost pesmi), so jpino znova domišljeno - v skladu s ^.J'ttu zmožnostmi - sledili novim ton- ^tfožnosti za delo so odlične. Vadijo v ^.to sobi Obrtniškega združenja. V so-le tudi klavir. Zborovodja ima velike Č^iv6'- **^hor ima najboljše možnosti. ieir 4men več članov, bi z zavzetim spoznanjem pesmi O kresu. Pev°l*- lahko postali osrednji j. ski zbor na območju Kranja, ,Cerkljanskemu.< moški podob- pr^aJa so se ob 5. obletnici obstoja p .davili na letnem koncertu. Nasto-2a ?• Vehko, dvakrat pa so že snemali pijanski Radio. Vep Pevcev Je oblečenih v elegantne jj. ?.rne obleke, ki so jih kupili s poti--^.0 Obrtne zadruge. Ivan Kranjc je Jsjstarejši, nekaj pevcev je mlajših Zr jF^eset let, večina pa je v »zgodnjih j ,*h« moških letih. Predsednik zbor-16 Franc Juvan, pleskar s Primsko-dn • ^*ravi' aa v zboru niso le obrtniki: lav^1 S° se J*m kar pridružili. Ni pa de-Cev, ki so zaposleni pri obrtnikih. 2l^r^a bodo koga pridobili, saj si tudi rovodja želi številčnejši zbor. osebej mi naročijo, naj omenim je*u *e P°kojnega Franca Grašiča, ki f «0t predsednik združenja dal pobu-za ustanovitev zbora. Lepd, vredno ^štovanja. S koncerta ^Jesenice, dvorana gledališča Tone ^ar. Žarometi obsvetijo žene v škrla- tnih večernih oblekah, ki druga za drugo stopajo na oder. Pred nami je ženski pevski zbor Milko Škoberne. Deluje že osemnajsto leto, vse do leta 1980 ga je vodil zdaj že pokojni Milko Škoberne. Pod njegovim vodstvom so pevke dosegle velike uspehe, zato je v zahvalo /bor prevzel njegovo ime. Zdaj ga vodi Anton Cimperman. Z njim so letos na tekmovanju Naša pesem v Mariboru pevke zvočno zableste-le in posegle po srebrni plaketi. Imajo pa že eno srebrno in tri bronaste. Nocojšnji koncert sestavljajo trije glasbeni sklopi, slišimo napoved. V prvo skupino duhovne glasbe sodijo trije motivi, prvi je Regnum mundi Jakoba Gallusa. Tišina. Dirigent se rahlo prikloni, dvigne roke, pozornost pevk se zbere na konico njegovih prstov. Dirigent zamahne, v ženskih grlih zanihajo glasilke, ustne votline oblikujejo črke, zloge, akorde. Iz pianisima naraščajo v piano, v mezoforte, v forte in for-tisimo in spet v piano... Pevke pojejo v latinščini... Sledi Balada na besedilo Mateja Bora, pa Kurir Rada Simonitija, tu je še Nagelj Alojza Srebotnjaka, slišimo Te-loh Antona Zorina in nazadnje poslušamo ubrane glasove slovenske ljudske pesmi. Gromki aplavz ne povsem polne dvorane. Publika je z udeležbo nu koncertu prispevala k nakupu medicinske opreme v jeseniški bolnici. Zanima me, če je moč ustanoviti mešani pevski zbor, ki so ga pred dvajsetimi leti Jeseničani že imeli, kakor tudi simfonični orkester (odrasli in mladinski). Dirigentov odgovor je kratek: »Ne, ni možno.-Možje, fantje nimajo časa, veliko pa vseh mogočih zadržkov in zadreg, čeprav bi se tu in tam pri tem ali onem našlo veselje do petja.« S srečanja Moste pri Komendi. V gosteh so koroški rojaki iz Kotmare vasi v Rožu. Po slovesnem sprejemu najprej zapojejo pevci moškega pevskega zbora KUD Janko Kersnik iz Lukovice z zborovodjem Pelegrinom Capudrom. Pojejo lovske, furmanske, ljubezenske, domovinske pesmi. Napovedovalka pove, da koroški rojaki v Kotmari vasi letos slave stoletnico organizirane kulturne dejavnosti. Pevci, recitatorji, igralci. Zazveni pesem njihovega mladinskega zbora, ki ga vodi Jožko Pack. Dekleta in fantje pojejo: »Oj lepa si naša dežela...« Za predah šestletna deklica in deček ob spremljavi kitare zapojeta Že ajda zori in Ob bistrem potočku je mlin. Sledi otroška igrica, otroci pokažejo, kako zraste korenje pa sončnica, tepka, denar pa ne, četudi ga sadimo in negujemo vse poletje. Blagor hiši, kjer se pesem sliši, pravijo Korošci, ki se ob večerih zbirajo in skupaj prepevajo. Mešani pevski zbor seveda ne pozabi zapeti Rož, Podjuna, Žila. Na koncu zapoje še domači mešani pevski zbor KUD Moste pod vodstvom Franca Spruka. Pojejo peto leto, opazimo precejšen napredek. Koncert se prelije v prijateljsko srečanje. Nastajajo nova prijateljstva, pevci si imajo marsikaj povedati, govore o svojih izkušnjah. Topel pogovor s koroškimi rojaki, občutimo njihovo slovensko pripadnost, skrbe jih mladi, ohraniti skušajo slovensko besedo, stike z našimi ljudmi, upajo na obstoj. Zbori izmenjajo spominske plakete in simbolična darila, z željo, da se še srečajo. Kupica na zdravje, vesela godba, ples. Vzdušje je razigrano, prijateljsko, ostalo bo v spominu. Ukinili čitalnico, knjižnica je utesnjena PROSTORSKA STISKA JESENIŠKE KNJIŽNICE es^nice, 21. avgusta — Knjige matične HaY Jeseniški občini so že dolga leta ok*YecJi problemi s prostori jeseniške Mjf s,te knjižnice v gledališču Tone hj ar- Knjige imajo na hodnikih, ker £rostora. t^T^Jižnica naj bi bila dobila prosoto-tj. 2e v okviru zazidalnega načrta cen-U na Jesenicah, ki so ga načrtovali za r^v }980. Že novembra leta 1980 so raz-flftfii ' da bi vzhodno in zahodno od f6£ajišča prizidali manjkajoče prosto-\{ *njižnice. Leto kasneje so načrtova-tjj/*aJ bi prišla ena knjiga na deset preval ev> vendar je že tedaj primanjko- £ denarja. Vaj>adarkoli že so na Jesenicah načrto-k 1 nove kulturne prostore, nikoli niso ^išu na prostorske probleme jesenih ^nJižnice; vendar knjižnica no-pi. Prostorov ni dobila nikoli. Ko so w«dil-- ■ • - • novo kinodvorano pri amater- jeseniške knjižnice ležijo po hodnikih — skem gledališču Tone Čufar, so kajpak razmišljali tudi o prostorih za knjižnico, ki naj bi dobila svoj prostor v mali dvorani prireditvenega centra. Vendar je spet zmanjkalo denarja. Zdaj ko so problemi veliki, saj knjig nimajo kam dati, do prednedavnim so ležale kar na hodniku, je jeseniška matična knjižnica spet aktualen problem. V prihodnje bi jo morali preseliti bodisi v ustreznejše prostore ali pa ji jih zagotoviti v amaterskem gledališču Tone Čufar . Verjetno bi bilo neumestno, ko bi knjižnica dobila prostore »na račun« druge kulturne dejavnosti v gledališču Tone Čufar. V jeseniški občini so domala neopazno ukinili tudi čitalnico, ki je bila dolga leta v prostorih delavskega doma pri Jelenu .Železarna Jesenice ni zmogla več velikih stroškov s čitalnico, za- Kdaj bo dovolj denarja za nove prostore? to so jo zaprli. Bila je dobro obiskana, vendar nadomestnih prostorov zanjo ni bilo. Medtem ko je knjižnica v skrajno neprimernih prostorih, ko ni več čitalnice, ki so jo železarske Jesenice imele dolga leta, se poraja umestno vprašanje, če ni bil problem občinske matične knjižnice vendarle dolga leta preveč ob strani, kajti za prostorske probleme se v resnici nihče ni zanimal. Le tisti, ki so redno obiskovali knjižnico, so se lahko seznanili s problemi, ki so jih nakazovali knjižničarji, rešitve pa ni bilo. V teh težkih stabilizacijskih časih bo knjižnica še težje rešila svoje probleme in verjetno bo še dolgo nosila bremena prostorske stiske, ki se v začudenje vseh izkazuje v tem, da ležijo knjige po hodnikih in v zapuščenih sobah. D. Sedej KULTURNI KOLEDAR KRANJ -V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava šestih gorenj skih slikarjev Kolor is ti 86. V Mali galeriji se z upodobitvami kmečke stanovanjske arhitekture na Go renjskem predstavlja Rudolf Arh. V Prešernovi hiši je na ogled razstava slovenske male grafike (32 avtorjev) iz zbirk Gorenjskega muzeja. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši bo do 10. septembra odprta razstava Čebelnjaki na Slovenskem (fotografije in akvareli). BLED - V Festivalni dvorani razstavljata akad. slikar Mario Petrič in aKad. kiparka Štefka Petrič. JESENICE - V Razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava umetniške foto grafije Milenka Pegana, častnega člana Foto kluba Nova Gorica. V galeriji Kosova graščina bo do konca meseca odprta razstava Originali h odtisi, ki jo je posredoval Gorenjski muzej iz Kranja. LUKOVICA - V galeriji Pri vodnjaku (restavracija Napoleon) bo še do 23 a\ gusta odprta razstava del oblikovalke Bernarde Zajec. TRŽIČ - V paviljonu NOB bo do konca meseca odprta razstava del tržiških L kovnih amaterjev. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen po nedeljka od 9. do 18. ure. V Homanovi hiši na Mestnem trgu 2 je odprta stalna slikarska razstavr akad. slikarja Franca Novinca. ŠKOFJA LOKA - Danes ob 19. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli raz stavo slik Karla Kuharja iz Besnice pri Kranju. Ogledali si jo boste lahko d 15. septembra. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled retrospektivna razstav? akad. slikarja Dušana Lipovca. ŽELEZNIKI - V salonu pohištva Alples si lahko ogledate razstavo slik Marij Kajzar-Mimi iz Škofje Loke. POLETNA GLASBENA SREČANJA V VRBI Glasbena mladina Jesenic tudi letos prireja poletna glasbena srečanja \ Markovi cerkvici v Vrbi. V letošnjem sporedu so tudi trije koncerti. Prvi bo ne sporedu drevi ob 20. uri, nastopil bo Franc Žibert s koncertno harmoniko. Na slednji petek, 29. avgusta, bo ob 20. uri na sporedu koncert Gallus Consorta, k ga sestavljajo Dina Slama, Irena Pahor in Miloš Pahor. Sklep prireditve pa rx 5. septembra ob 20. uri, ko bosta nastopila Cveto Kobal (flavta) in Jasna Com do-Merlak (harfa). Prvi bo torej nastopil Franc Žibert (rojen 1951), ki se je šolal v Ljubljan: kjer je po študiju harmonike in pozavne končal tudi oddelek za glasbeno p< dagogiko Akademije za glasbo. Študij harmonike je končal pri znanem pedE gogu prof. Hugu Horhu na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu v ZR Nemci:i. "\ letih 1972 in 1973 je prejel prvi nagradi na tekmovanju v Pulju. Koncertira do ma in na tujem, solistično in v raznih zasedbah. S svojim koncertiranjerr spodbuja nastajanje novih izvirnih del za harmoniko, ki jih sam tudi prvič iz vaja. Drevi se bo predstavil z deli F. Couperina, D. Scarlattija, W. A. Mozarta M. Tajčeviča, J. Goloba, J. Iberta in O. Schmidta. Vzgojno-izobraževalna akcija TABOR PIHALNIH ORKESTROV V Titovem Velenju je letos od 18. do 24. avgusta organizizana osrednje vzgojno-izobraževalna, v zadnjem času pa tudi vse bolj manifestativna akcije Združenja pihalnih orkestrov Slovenije - tabor pihalnih orkestrov Slovenije Udeležuje se ga 110 mladih glasbenikov, dirigentov in najvidnejših strokov njakov iz Slovenije in zamejstva. Največjo pozornost zbuja Slovenski mladinski pihalni orkester, v katerem so zbrani mladi glasbeniki, izbrali so jih 58 iz 24 slovenskih pihalnih orkestrov. Ponovno mu dirigira Jože Hriberšek, ki je za asistente izbral Slavka Goričarja (za pihala), Jožeta Žitnika (za trobila) ir Josipa Mihelčiča (za tolkala). Koncertni spored (den Arend, Jani Golob, Janke Gregorc, Gotovac, Hačaturjan, Štrucl, Loeffler) bodo predstavili trikrat: drevi v Celju, jutri zvečer v Titovem Velenju in v nedeljo popoldne v Dobrni, posel pa so ga tudi za Radio Ljubljana. Slovenski mladinski pihalni orkester se je razvil iz male zasedbe pihalne ga orkestra, vsakokrat sestavljene za uspešno delovanje osrednjega seminarja za dirigente slovenskih pihalnih orkestrov. Tak demonstratorski orkester deluje tudi letos, šteje 27 članov, z njim in v njem pa svoje znanje izpopolnjuje 18 dirigentov, deloma v začetnem, deloma v nadaljevalnem študijskem pro gramu. V strokovnem vodstvu seminarja se je Tomažu Faganelu in Ervinc Hartmanu letos pridružil še Janez Osredkar. SAVSKI GODBENIKI NA ČEŠKEM Septembra bodo minila tri leta, odkar so se člani Savske folklorne skupine na mednarodnem folklornem festivalu na Poljskem spoznali s plesalci in godben iki s Češke. Stkane vezi še držijo, člani instrumentalnega kvinteta in ljudski godci KUD Sava Kranj so junija letos sodelovali na festivalu ljudske glasbe in običajev v mestu Lažne Belohrad. Njihovi gostitelji so bili člani pri jateljske skupine Horenak. Vrnili so se z željo, da bi se s Čehi kmalu srečala tudi celotna folklorna skupina Sava. °v roman Toneta Svetine lik AN A 5 Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja VVolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se re-pletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. . 'tadaljevanje ^ ^° je bilo Wolfu, ki je bil ponosen jis Plen, všeč. Če ženska -ni marala |LVali mačk in sploh živali, če je bila križna do plena in ni imela poslu- S*a lov, jo je brez pomislekov takoj **al. ✓ $H nge pa je na srečo Erich pravoča-t>j. Podučil, kako se mora obnašati z Sovim gospodarjem, če si želi, da ga ^e kdaj videla, (k 0 večerji je v kaminu njune sobe i °genj. Helmuth je Inge ogrel tudi loJ?nJem besed, tako da je vsa vzne-(L^na pričukovala, kaj bo, ker se je ^ 8o ni niti dotaknil. Moral jo je pri-lu viti, da bi izgubila strah pred boleči-Ko jo bil prepričan, da si ga resni-*eh. je izpred postolje vzel košutjo ^ j° in jo pogrnil pred kamin. Slekel ^ V*ge in jo položil tako blizu ognja, ^^obu skoraj peklo. Predala sta se govorici rok. Naglo je tonila v brezvoljno razpoloženje, kot bi bila položena na žrtvenik. Oklepala se ga je kot utopljenec bilke. Dovolj jo je očaral in tudi zaupala mu je. Za Wolfa je nastopil trenutek prestiža. Mora se pokazati, da se bo videlo, kako se izvedenec loči od nestrokovnjakov, s katerimi je imela do sedaj opravka. Pod zadnjico ji je položil dve blazini, ne da bi ji pojasnil, zakaj. Ko ga je začutila v sebi, je kar iz navade rahlo kriknila, čeprav je še ni bolelo. Nenadoma pa se je veriga naslade prelomila v jedko bolečino, ki ji je parala vse telo do zadnjega vlakna. Deviška kožica se je raztrgala, kot bi jo prerezal s skalpelom. To je bil res mojstrski sunek. Kriknila je in se ga oklenila z obema rokama, toda bolečina, ki je tako naglo prišla, je tudi popustila. Začutila ga je globoko v sebi. Tako globoko, da je mislila, da nikoli ne bo prišel ven. Svet se ji je odprl, videla ga je skozi škrlatne plamene ognja in videla ga je v sebi. Bilo je življenje, polno prelestne svetlobe. Iz daljave spomina je prihajalo ptičje petje, žuborenje pomladnih voda in simfonija vetra, neznano nedožive-tega jo je vabilo na daljno pot. Bila je srečna, ker sta obmirovala v objemu. Ni vedela, kako bi se zahvalila človeku, ki je tako naglo in preprosto rešil to, kar so drugi zaman poskušali. Tudi on je bil zadovoljen, miren in prav nič zadihan. Posrečilo se mu je to, kar se mu lahko tudi ne bi bilo. Še nekaj časa sta ležala pri ognju. On se je zleknil na hrbet kot dobro zadeta žival. Po koži se je razlilo nekaj kapelj krvi. Inge je stisnila noge, vrgla blazine stran in zajokala od sreče. Oh, ženske solze! Gorje mu, kogar ganejo! Izgubljen je enkrat za vselej. On je mislil na Ano in na priložnost, ki je odtekla kot voda v morje. Molk je najprimernejša govorica v položaju, ko so besede premalo. Ko se je ogenj polegel, se je umirila tudi Inge. Vstala sta in legla v posteljo. 4. Vrnili so 9e v dolino k jezeru v Grand hotel. Lov na ruševca so preložili na naslednje leto, ker je akcija dviganja zlata z jezerskega dna zahtevala mnogo priprav. S tem v zvezi pa je bil lov najboljše opravičilo za pogostejše zadrževanje na področju, ki je bilo vsestransko turistično razvito. Wolf je imel vseeno predsodke pred komunistično oblastjo. Vedel je, da so v sporu z Rusi, toda zato niso nič manj rdeči in tudi nezaupljivi, tudi do mark in dolarjev, kar so pretehtali kot posojila in sovlaganje denarja iz kapitalističnega sveta, ki se je bohotil v ekspanziji in prosperiteti. V zadnjih letih je tudi njegova družba okrepila stike s to deželo. Tudi njim je prodajal izdelke elektronske industrije in v dežele, kjer je zmagala revolucija in je bil delavski razred na oblasti, čeprav ne v celoti, pa vendar vsaj po svojih predstavnikih. Za gospodarstvo in politiko se je vedno manj zanimal. Ko je v prvih majskih dneh leta 1945 za las odnesel zdravo kožo iz tega kotla in je partizanom pre nosom odletel z majhnim avionom tipa štorklja, se je zaklel, da če preživi, ne bo več prišel v te kraje in se bc politike izogibal kot smrdečega gno,; « Vendar ni držal besede. Nekajkrat e prebral vsa dela Dostojevskega, s posebno pozornostjo pa knjigo Zloči i-, kazen. Kot nekdanji poklicni : svetnik za kriminologijo in tajm j 3t je vedel, da se zločinci ved: .ičajo na mesto zločina, toda, zal' - .racajo, še ni razkril. Celo sam s si ni bil na jasnem, zakaj je pri: 11 deželo iskat težave, namesto da bi io«il v Afriki ali Južni Ameriki. Spraševal se je, zakaj se je Razkolnikov vračal k umor jeni starki, kaj ga je privlačilo v dvogo vore s preiskovalcem, dokler se ni sam zapletel v lastne zanke. Spomini na bo; ob hotelu, kjer so streljali talce, so zbu dili pn njem mnogo občutkov, za kate re je mislil, da so že davno zakoDani i pozabi. Zdaj je razumel, da je razmerj med krvnikom in žrtvijo najmanj tak zapleteno kot ljubezensko razmerje, • katerem se ljubezen in sovraštvo vče sih prepletata do tiste stopnje, da uje tnika v ljubezenskem odnosu o more ta obstajati drug ob drugem in obenen ne moreta drug brez drugega. mmm^MMfktAS 6. stran ZA DOM IN DRUŽINO, REPORTAŽA ČAS VLAGANJA JE TU VROČE POLNJENJE Vroče polnjenje je postopek, ki se je uveljavil šele zadnje čase. Uporaben je le za sadje; zelenjava, konzervirana na ta način, se ne obdrži. Izjema je le paradižnik in nekatere njegove mešanice. Sadje skuhamo kot za kompot. Sladkorja naj bo od 30 do 75 dag na 1 kg očiščenega in razkosanega sadja. Vrelo, dovolj mehko sadje damo v pogrete kozarce. Polnimo do roba in takoj zavežemo z dvojnim celofanom, če uporabljamo navadne kozarce, patentne kozarce pa pokrijemo s pokrovčkom in gumastim obročkom, nataknemo tudi vzmet. Med sadjem in pokrovčkom oziroma celofanskim papirjem nastane brezzračni prostor, sadje, ki se ohlaja, se namreč krči. Celofanski papir se upogne navznoter, kar je znak, da se je kozarec dobro zaprl. Napačno pa ravnajo tiste gospodinje, ki s posebno napravo spuščajo paro pod pokrovček. Če sadje ni dovolj kohano in s tem razkuženo, se tak shranek, kljub glasni reklami, ne bo držal. Zelo važen pogoj, da bomo s tem postopkom konzerviranja zadovoljni, pa je poravilno razkužena posoda. Uporabljamo lahko navadne kozarce, patentne ali tudi steklenice. Dobro pomite posode tik pred uporabo razkužimo še s sagrevanjem v vroči vodi ali tudi v pečici. Naenkrat predelujemo le manjše količine, da obdržimo sadje in posodo pri temperaturi, ki sadje pasterizira. V več receptih beremo, da je sadje dovolj kuhano oziroma pasterizirano, ko se začno ob strani dvigati mehurčki. Ikušnje pa so pokazale, da je to navadno premalo in da sadje v sredini posode ni dovolj ogreto in se rado kvari. Samo sadje moramo zelo skrbno pripraviti, uporabiti moramo le zrele in zdrave plodove. Jagodičje pustimo celo, večje plodove pa narežemo na primerno velike koščke. Sadje, ki ga dajemo v steklenice, mora biti narezano tako drobno, da zlahka zdrkne skozi stekleničin vrat. Kozarce polnimo s kuhanim sadjem takole: ogret kozarec postavimo na prtič. Najprej vložimo gosto sadje, sok ponovno hitro zavremo in ga nalijemo v kozarec do roba. Takoj zavežemo ali zapremo s pokrovčkom. Celofanski papir potegnemo prej skozi čist alkohol ali močno žganje. Polni kozareci naj se hlade zavarovani pred prepihom. Med polnjenjem se temperatura ne sme znižati pod 80 stop. C. Da se nam bo vroče polnjenje popolnoma posrečilo, moramo torej delati hitro, vzeti majhne količine, posodo razkužiti, vroče polniti do roba in posodo takoj zapreti. Češplje Na 1 kg češpelj damo 1/4 kg sladkorja in 1 do 2 dl vode. Češplje, ki ne smejo biti prezrele, razpolovimo in izločimo koščice. Sladkor kuhamo z vodo, pene pobiramo. V očiščeno sladkorno raztopino denemo češplje in jih pustimo vreti nekaj minut. S penovko jih damo v kozarce, sok prevremo in prilijemo do roba. Takoj zavežemo z dvojnim celofanom, razkuženim v žganju ali čistem alikoholu. Breskve Na 1 kg breskev damo 2 do 3 dl vode in 30 do 35 dag sladkorja. Sladkor kuhamo z vodo in pobiramo pene. V čisto raztopino damo na četrtine ali polovice razrezano sadje in nekaj koščic za boljši okus. Ko se začno dvigati mehurčki, kuhamo še nekaj minut. V kozarce damo najprej sadje, sok pa še enkrat prevremo in ga nalijemo do roba. Takoj zapremo s patentnim pokrovčkom ali dvojnim, v žganju ali alkoholu omoče-nim celofanom. ZAMRZNJENA JUŠNA ZELENJAVA ZA ZIMO Sestavimo jo iz korenja, peteršiljeve korenine in zelene, iz gomolja zelene in pora, po želji dodamo še zeljni ali cveta-čni list. Vsako vrsto zelenjave pripravimo po receptih za za-mrzovanje, se pravi, da jo narežemo na primerne kose. Korenine in gomolje blanširamo 5 do 8 minut (odvisno od velikosti kosov), narezane liste po 2 minuti, peteršiljevih listov pa sploh ne. Blanširamo vsako vrsto zelenjave posebej. Hitro jo ohladimo v mrzli vodi in posušimo v prtiču. Poljubno sestavimo in dodamo neblanširan zelen petršilj. Shranki, embalirani v vrečke, naj zadoščajo za enkratno uporabo. V mesne juhe damo zelenjavo kar zamrznjeno. Dobro je obstojna 10 do 12 mesecev. Jušno zelenjavno lahko zamrznemo tudi drugače. Blanši-rano in ohlajeno zmešamo in zmeljemo ali zmiksamo. Zmes napolnimo v posodice za led ali v druge posodice. Zamrznemo. Zamrznjene kocke pozneje preložimo v vrečke in damo v skrinjo. Z zmleto maso lahko napolnimo posodice od skute ali jo-guta, lahko pa jih sami oblikujemo in dvojne aluminijaste folije. Za model vzamemo primerno veliko posodico, kozarec ali lonček. Skrbno zapremo in zamrznemo. Za bistre mesne juhe je tako pripravljena zelenjava malo manj primerna, odlična pa je za vse druge juhe, mesne in zelenjavne omake, enolončnice in podobne jedi. V skrinji se lahko ohrani 6 mesecev. PRESKUŠENI RECEPTI ZA VLAGANJE ) Nakrhljane kumare 6 kg kumar, na vsak kilogram približno 2 do 3 dag soli, 2 1/2 dag vinskega kisa za vlaganje, 1/2 1 vode, česen, čebula, poper, hrenove korenine. Večje kumare dobro operemo. Olupimo in po dolgem Pre" režemo. Odstranimo semenje. Kumare z gladko površino la*1* ko ostanejo neolupljene. Tako pripravljene polovice zrežera na 1 do 2 cm široke kose. V skledi jih nasolimo in pustimo ne* kaj ur, da se razsolijo. Malo jih lahko tudi obtežimo. Dobro ocejene in malo stisnjene kumare zložimo v kozarce. ^me zlagamo stroke česna, drobno čebulico ali šalotko in poprov zrna. Zalijemo s prevretim in ohlajenim kisom, ki mu P™ prilijemo vodo. Kumare mora pokrivati. Na vrh položira° navzkriž dve ostrgani hrenovi korenini, ki pritiskata kumar navzdol, obenem jih hren tudi konzervira. Zavežemo s celot nom. Hranimo v hladnem in po možnosti temnem prostoru. Godne so čez mesec dni. Uporabljamo jih kot majhne kumar1 ce. Drobne kumarice v kisu 100 do 120 kumaric, dolgih 3 do 5 cm, pest pehtrana, malo šatraja, kopra, janeža, 10 šalotk, korenina hrena, 1 1/2 do * vinskega kisa za vlaganje; 1/4 1 vode, 1 žlička sladkorja, so po okusu, gorčično seme. _ Kumarice s krtačo in čisto vodo skrbno operemo in na odcedimo. Zložimo jih v skledo, solimo in premešamo. PusU mo nekaj ur, da se enakomerno razsolijo. Večkrat jih PreI?^ šamo. Dobro odcejene obrišemo s prtičkom in zložimo V k zarce. Na dno in vmes vlagamo naštete dišavnice. Kisu Pr^e šamo vodo, prevremo in zlijemo na kumarice, ki morajo bit1 njim prekrite. V vsak kozarec vtaknemo še culico z gročičniu1 semenom. Zavežemo in hranimo na hladnem. Stročji fižol v kozarcih 1 kg fižola, 11 vode, 1 žlica soli, dobre pol žlice sladkorja-1 dl vinskega kisa. Vodo zavreš, streseš vanjo opran in očiščen fižol, sol j* sladkor. Pustiš vreti 20 minut, ko je skuhano, pa dodaš 1 vinskega kisa. Fižol naj zatem vre še samo malo (če ga pusn mo predolgo, postane pretrd), potem pa damo stroke v vroče kozarce, zalijemo z vrelo vodo, v kateri se je kuhal fižol, in za' premo s pločevinastimi pokrovčki. Tako pripravljen fižol zdrži vse leto in še dlje. Odličen je-Le stresemo ga in kozarca in pripravimo v solati. Paradižnikova mezga Oprane, lepe in dobro zrele plodove razpolovimo in duS1' mo v lastnem soku, da upadejo. Maso pretlačimo, nato ga^n hamo na močni v vročini, da se hitro zgosti v mezgo. Polnim v majhne kozarčke, da vsebino lahko hitro porabimo. Do rob polne kozarčke takoj zavremo s celofanom. Pikantno paradižnikovo mezgo dobimo, če na liter pretla' čene mezge dodamo 3 dag sladkorja, 1 dag soli, 1 dl vinskega kisa, pol zmlete čebule, po okusu strtega česna, popra in nar1 banega muškatnega oreška. Preden napolnimo kozarčke, m^ ra zmes vreti nekaj minut. Klobuk trave v planini za rjuho sena v dolini V nedeljo, 10. avgusta so navsezgodaj zapele žage po planini Zelenici, med Begunjščico, Srednjim vrhom in Vrtačo. Kmetje iz Doslovč, Smokuča in Breznice, pa tudi številni vaščani, ki nimajo svoje živine, so prišli na planino čistit podrast, da se bo prihodnje leto paslo še več glav živine. Letos je trava na Zelenici prej nizka kot visoka, ker jo zdeluje suša, pa vendar se pase blizu 80 krav in 30 konj. Živali so last kmetov, članov pašne skupnosti Smokuč-Doslovče. S planine pride lepa živina; ko pije pri kravi in se zraven pase, se zredi tudi več kot za 200 kilogramov. Planinska paša veliko pomeni. Že stari ljudje so pravili, da en klobuk trave na Zelenici pomeni toliko kot jerbas na Smokuški planini ali celo rjuho sena v Rebri nad Smokučem. Zato namenjajo prav Zelenici največjo pozornost. Včasih se je tu paslo po 400 ovac, zdaj pa je planina močno zaraščena. Tu naj bi bilo 150 ha pašnikov, vendar je očiščenih komajda 50 ha. Pred dvema leto- ma so kmetje uredili traktorsko vlako od Smokuške planine do Zelenice, tako da lahko s traktorji pridejo na planino in s seboj pripeljejo žage in drugo orodje, bencin in škropiva. Zelenico čistijo že tretje leto, a bodo morali posekati še veliko. Brez udarniških akcij ne bi šlo; pa saj se ljudje radi odzovejo. To nedeljo jih je prišlo preko 100, le 20 je bilo kmetov, vsi drugi so bili polkmetje in tudi vaščani, ki nimajo nobene živine, a jih privlačijo akcija, udarniško delo, vesela druščina v planini. Na treh pašnikih, v Rebri nad Smokučem, v Smokuški planini in na Zelenici, narede vsako leto blizu 4000 udarniških ur. Najdlje, že šest let čistijo Reber, ki je zdaj skorajda povsem urejena in oči- ščena. Smokuška planina, pri Zagi, kot se uradno imenuje, pa je veliko premajhna, saj meri komaj štiri ha. Z Gozdnim gospodarstvom se dogovarjajo, da bi jim za pašnik odstopili nekaj hektarov gozda. Prav te vmesne paše jim najbolj manjka. Kmetje v pašni skupnosti Smokuč-Doslovče ne skrbijo le za pašnike; postavili bi radi tudi mlekarno. Prej je bila v Smokuču, "a so jo ukinili. In še en gradbeni odbor imajo: za gradnjo nove pastirske koče na Zelenici. Sedanja je že tako dotrajana, da jo bo malo večji sneg podrl. D. Dolenc Krajevne skupnosti jeseniške občine Ljudje želijo napredek Jesenice, julija — V nekaterih krajevnih skupnostih plačujejo krajevni samoprispevek, ljudje pa veliko sodelujejo pri posameznih akcijah — Domala povsod želijo več telefonskih priključkov S skupnimi močmi se veliko naredi — Foto: D. Dolenc V jeseniških krajevnih skupnostih, tako mestnih kot vaških, žive marljvi ljudje, ki se zavedajo, da brez lastnega in prostovoljnega dela ne bo napredka. Zato v nekaterih krajevnih skupnostih plačujejo še krajevni samoprispevek, redno pa prispevajo denar za posamezne akcije. S čim se ukvarjajo, kaj mislijo, kaj delajo, kaj želijo? It;\točuni so že leta med prvimi, ki skrbijo za čistočo in lep videz vasi. Sami so uredili veliko športno igrišče na nekdanji železniški postaji, želijo pa več telefonov, ker ima vas ob meji premalo telefonskih priključkov. Pred leti so dobili novo trgovino, ki pa oskrbuje vas le z osnovnimi živili. Po večjih nakupih morajo na Jesenice ali v bližnji Trbiž V Podkorenu imajo tako majhno in neprimerno trgovino, da bi bil res že ! krajni čas za novo. Hotel Vitranc so doloma že obnovili in opremili, hotelska kuhinja pa nudi hrano tistim gostom, ki prenočujejo pri zasebnikih. Takšna povezava zagotavlja, da zasebniki radi oddajajo so-be. Kranjska gora gradi novo pokopališče v Logu, pred kratkim pa so naredili novo asfaltno prevleko po kranjskogorskih cestah. Kranjsko-gorci si med drugim želijo, da bi čimprej zgradili čistilno napravo, nudili pa tudi več zemljišč za zasebno gradnjo. V Gozdu Martuljku bi morali spodbuditi turizem v povezavi s Kranjsko goro, saj ima kraj za turizem velike možnosti. Povsem neupravičeno se Martuljek vedno zanemarja in pozablja. Hotel Špik naj bi podrli in zgradili novega, še vedno pa je to za večji turistični obisk Martuljka premalo. Krajani krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana plačujejo krajevni samoprispevek za asfaltiranje cest, na Dovjem gradijo dve mrliški vežici, pripravljajo pa se na povečanje telefonskega omrežja. Kraja sta zgledno urejena in čista, krajani pa pripravljeni sodelovati pri vseh akcijah. Sami so opravili vsa pripravljalna dela pri polaganju asfalta. Na Hrušici bodo dobili septembra novo trgovino in zgradili še tri bloke, Hruščani pa bodo predvsem veseli novega pločnika skozi vas. Telefone bodo dobili šele čez tri leta, ko bodo do predora napeljali telefonski kabel. Mestne krajevne skupnosti imajo ob novih gradnjah največ težav z urejenostjo okolice, saj gradbeniki obljubljajo, da bodo okolje uredili, izkaže pa se, da so le obljubljali. Sava ima probleme s starimi hišami, saj je težko izseliti delavce, ki zdaj žive v neprimernih stanovanjih. Podmežakla bi rada trgovino in telefone, veseli pa so vsake naprave v železarni, ki preprečuje onesnaževanje okolice, saj žive v neposredni bližini železarskih obratov. Precejšnja skrb za urejevanje ekoloških vprašanj je opazna tudi v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela, največji jeseniški krajevni skupnosti, ki se razprostira ob železarni. Z uspešno akcijo so krajani pred leti dobili telefone, asfaltirajo ceste, na Kresu pa so zgradili športno-rekrea-cijsko središče. Telefonov so bili najbolj veseli v desetih vaseh Žirovnice, prispevali pa so tudi izdatna lastna sredstva in pomagali pri zemeljskih delih. Dolga leta so imeli probleme z vodo, z vodovodom Završnica pa so dobili dovolj pitne vode. Na Blejski Dobravi bo oskrba z vodo dobra šele tedaj, ko bodo napeljali vodovodne cevi do Blejske Dobrave, zdaj pa posebno v sušnih mesecih vode primanjkuje. Planina pod Golico ima dobre povezave z dolino, kraj pa si želi turistični utrip ne le maja, ko so vabljive narcisne poljane, temveč tudi pozimi, saj ima v Spanovem vrhu odlične smučarske terene. Tudi to se zgodi Hop, Cefizelj, te že imam? Emonin Market na Novem svetu v Škofji Loki. Sredina avgusta. KUP^ prihajajo in odhajajo, gledajo predse ali naokrog. Nekateri skrbno pTG& dajo blagajniški listek, drugi ga puste. vm Tako je tudi naša stranka povsem običajno prišla v trgovino. Naloz je kruh, sokove in druge stvari. Pri delikatesi je kupila košček sala1*1' vredne nekaj več kot 300 dinarjev. In se je s polno košaro postavila v vi> pred blagajno. Ko je tako čakala, je pogledovala naokrog in pogled P ' ' nič hudega sluteč, nekajkrat ušel tudi proti delikatesi. ^ Budni trgovci, ki jim spretni zmikavti odnašajo s polic vse več pa gredo včasih s svojo opreznostjo tudi predaleč. In prodajalka pri &e.'v tesije bila res pravi detektiv. Brž je v svojo detektivko vpletla še blaga] čarko in zgodba se začne. . Koje stranka že plačala in zapustila trgovino, sta trgovki staknili 9 vi. Če je stranka pogledovala proti delikatesi, sta menili, je imela neka] bregom. Takoj sta si bili edini, da je nekaj ukradla. Ampak, kaj?! Sodeč V tem, da je pogledovala prav proti delikatesi, bo to neka delikatesa. Aha< , vesta! Salama. Blagajničarka se res ni spomnila vseh artiklov, ki jih je 0 ■ tipkala na blagajni, ampak če je stranka gledala proti delikatesi, pome da ji ni računala salame. Tako je v pametnih glavah glodalo glodal0:L, Skoraj teden dni jima ni dalo spati. Potem pa se je blagajničarka skoraj la in šesti dan hajd k osumljenki. Ne domov, v službo! V prisotnosti vrat ja in nekaj mimoidočih (ki so poskrbeli, da se je vest hitro razširila P°ijj| jetju) ji je jasno in glasno povedala, da krade salamo po trgovinah. QJJ| res, pa naj pokaže blagajniški listek. Uboga ženska je bila osupla in 0 f0 moči. Blagajniški listek je že zdavnaj odvrgla, tisti košček salame pa a otroci pojedli za pičlo malico. Ni imela dokaza. Tako je nanjo padla se*1 krivde, ki je ni moč kar tako izprati. -a. Zgodbe v stilu HOP, CEFIZELJ, TE ŽE IMAM so lahko zelo kiute. . no torej stojte v vrsti, zrite predse ali opazujte konice svojih čevljev, B* pa se ne ozirajte proti delikatesi, kajti kdove kaj se vam lahko zgodi- mt IS*. 22. AVGUSTA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. stran (mmmmmaiLAs tV SPORED 23. avgusta •10 '9.50 S* ■58 22.00 Smer deveti otok, '•zadnji del TV nadaljevanke Vroče-hladno, 4. oddaja videoserije TV Sarajevo Ustvarjalne igre: Prostor v jjarvi, poučna oddaja TV j-agreb Narodni parki: Po reki Tari, I del oddaje TV Zagreb Kondorjev let: Led, veter m ogenj, ponovitev 1. dela angleške dokumentarne serije Dogodivščine Toma Sawyerja, ameriški mladinski film Knjiga Risanka JV nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme Turčija: Večni Rim, 3. del dokumentarne serije Zrcalo tedna Muppet show festival vedno lepih melodij — Vransko '86, ^oddaja TVdnevnik TV nocoj in jutri Stopnice, ameriško-francoski film ^•^gjajniki II. TV mreže: 15 in K.ako biti skuDai I52r 21'ti in legende Šibenik - Jugoslovanski 16>n a stival otroka: Pepelka Premor Varaždin: Rokomet (Ž) -turnir Yassa - finale, ^00 Prenos (slov kom.) Madrid: SP v plavanju -19« I'na|e, prenos w Medigra Tuzla: PJ v nogometu: \\ «b |'oboda : Partizan, prenos 2^ O? športna sobota poletna noč TV Ljubljana JVZagreb I. program: £rnobradi gusar, ameriški I53. Jim ijjjS Šahovski komentar -"2 Kritična točka ,jS Poročila B T/koledar ■ Varaždin: Rokometni turnir Yassa (Ž), finale 1lS *:arodna glasba *> Prisrčno vaši, dokumentarna serija tfjJjV dnevnik Tuila: Nogomet -Sloboda : Partizan, prenos 21.45 TV dnevnik 22.00 Bogati in slavni, ameriški film 23.50 Program plus 01.20 Poročila NEDELJA 24. avgusta 9.15 Živ žav: Risanke in smrkci 10.05 Flipper, ponovitev 16. dela ameriške nanizanke 10.30 J. K. Martin: Kitajec v Scotland Yardu, 13. del angleške nanizanke 11.20 Praznični dnevi slovenske folklore 12.00 Ljudje in zemlja, prenos iz Gornje Radgone 17.05 Teheran 43, francosko-sovjetski film 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 M. Stanojević Byford - J. T. Bvford: Kako najti srečo, 2. del nanizanke TV Beograd 20.40 TV nocoj in jutri 20.45 Kamen, les, ljubezen, reportaža TV Novi Sad 21.20 Tri srca - Radenci (Big Band RTV Beograd in Sarajevo) 21.45 Plavalni maraton - 42 km morja, dokumentarni film 22.00 Reportaža z nogometne tekme: Željezničar: Hajduk 22.30 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 17.20 Test 17.35 Glasba kot mladost: z mednarodnega tekmovanja v Kjobenhavnu 18.25 Dubrovniško poletje, oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Drugi spol, 1. del francoske dokumentarne serije 20.55 Poročila 21.00 Beograd: Konjeništvo za pokal Maršala Tita, reportaža 21.15 Malu, 5. del brazilske nadaljevanke 22.00 Poletna noč TV Ljubljana (U 2 in TV Koper) TV. Zagreb I. program: 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Otroški spored: Rokenrol mulci, 13.50 Lutkomendija 14.20 Glasbeno popoldne: koncert v Postojnski jami cestno podjetje kranj Merska cesta 20 ^bor za delovna razmerja dsss objavlja prosta Qela in naloge: J* Manj zahtevna dela v skladišču ^°goji: _ priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo ^d-bor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in Vftrstvo cest objavlja prosta dela in naloge: ll VZDRŽEVANJE CESTE . za enoto Škof ja Loka na relaciji Poljane—Log — 1 delavec na relaciji Trebija—Gorenja vas — 1 delavec Področje Škofja Loka — 1 delavec za enoto Jesenice — 1 delavec °goji: — priučen delavec — cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo I OPRAVI J AN JE ZAHTEVNIH AVTOMEHANSKIH DEL ^Ogoji; — KV avtomehanik, 3 leta delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 3- UPRAVLJANJE S POSTROJENJEM V KAMNOLOMU KAMNA GORICA Kogoji; — strojni tehnik, tri leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo 4- VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV V KAMNOLOMU KAMNA GORICA b °goji: — strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo ^a objavljena dela in naloge bodo delavci združili ek) za nedoločen čas (razen pod toč. 1. za enoto Jesenice — za določen čas) s polnim delovnim časom. ^ndidati naj pošljejo pisne prijave Z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: fCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbi-* bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo 0 ^biri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. 15.15 16.15 17.05 17.20 19.30 20.00 21.05 21.35 22.00 22.30 23.00 Novi Pacifik, 8.-zadnji del ameriške dokumentarne serije Hišica v Preriji, 7. del ameriške nadaljevanke Mali koncert Filmi S. K. Hepburn: Alice Adams, ameriški film TV dnevnik A. Marodić: Naša krajevna skupnost, 4. del humoristične nanizanke TV Ljubljana Potopis iz Fojnice, reportaža TV dnevnik Reportaža z nogometne tekme: Željezničar: Hajduk Športni pregled Program plus PONEDELJEK _ 25. avgusta 18.20 18.25 18.40 19.10 19.24 19.26 19.30 19.45 19.48 19.55 20.30 21.25 21.30 21.55 21.58 21.59 22.00 Poročila Akvarij Vroče-hladno, 5. del videoserije TV Sarajevo Risanka TV nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Poletni festival: državni ans. gruzinske folklore A. Giannetti: V senci velikega hrasta, 3. del italijanske nadaljevanke Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme TV nocoj in jutri Propagandna oddaja Aktualno: Poletni utrip TV Zagreb I. program: 15.00 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Mesta sveta: Milano, dokumentarni film 17.05 Risanka 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 »Šarenica«, otroška serija 18.00 Mirna, Bane in lutke, otroška serija 18.15 Narava in človek, izobraževalna oddaja 18.45 Videogodba 19.30 TV dnevnik 20.00 Ljubo Djurkovič: Peto dejanje, drama 21.15 Knjige in misli • 21.45 TV dnevnik 22.05 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 22.35 Program plus 00.55 Poročila TOREK 26. avgusta Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test 15.00 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Mesta: Milano, dokumentarni film 17.05 Risanke 17.25 TV dnevnik 17.45 Test 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost 20.50 Poročila 20.55 Mali koncert 21.10 Premor 21.15 Dinastija, 113. del ameriške nadaljevanke 22.05 Vsakdanje pesmi, zabavnoglasbena oddaja 22.50 Rezerviran čas (samo za U 2) 23.00 Poletna noč TV Ljubljana (U 2 in TV Koper) 18.10 18.15 19.10 19.15 19.24 19.26 19.30 19.45 19.48 19.50 21.25 21.30 21.55 21.58 21.59 22.00 Poročila Živi planet: Obrobja kopnega, 9. del angleške dokumentarne serije Risanka Propagandna oddaja TV nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja A. Silva: Otelo de Oliveira, brazilska drama Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme TV nocoj in jutri Propagandna oddaja Integrali Oddajniki II. TV mreže: 14.25 Test 14.40 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja 15.10 Šahovski komentar 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Mesta: Munchen, dokumentarni film 17.05 Jazz 17.25 TV dnevnik 17.45 Premor 17.55 Stuttgart: EP v atletiki, prenos (slov. kom.) 22.00/40 Žrebanje lota 22.05/45 Poletna noč TV Ljubljana (U 2 in TV Koper) TV Zagreb I. program: dokumentarna serija 17.00 Jazz 17.25 Risanka 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja 18.15 Teme za vsakogar, izobraževalna oddaja 18.45 Žur, zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja 21.00 Življenje je lepo, italijanski film 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.25 Poročila SREDA 27. avgusta 18.20 Poročila 18.25 Slovenske ljudske pravljice: O dobrem kovaču 18.40 Narodni parki: Skadarsko jezero, oddaja TV Zagreb 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 19.55 Film tedna: Evropejca, angleški film 21.20 Risanka 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.00 Lastovo, reportaža TV Novi Sad Oddajniki II. TV mreže: 14.40 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja 15.10 Šahovski komentar 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Mesta sveta: Munchen, 14.45 Test 15.00 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Mesta: Leningrad, dokumentarni film 16.55 Narodna glasba 17.25 Premor 17.40 Stuttgart: EP v atletiki, prenos, (slov. kom.) 21.40 Poročila 21.45 Ohridsko poletje'86, oddaja resne glasbe 22.30 Poletna noč TV Ljubljana (LJ 2 in TV Koper) TV Zagreb I. program: 15.00 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Mesta sveta: Leningrad 16.55 Narodna glasba 17.25 Risanka 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Burleske 18.15 Noše v BiH 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmoskop Ambasador, jugoslovanski film 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 00.20 Poročila ČETRTEK ,28. avgusta 18.25 J. Ribičič: Miškolin; »Mišonovi« 18.30 čirule-čarule: Čudežna pijača 18.40 Modro poletje, 1. del španske nanizanke 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 19.50 Mozaik kratkega filma: Jaz sem gomoljičar, francoski film 20.20 Tednik 21.20 Risanka 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.00 J. Roth: Beg brez konca, 4.-zadnji del avstrijske nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže: 14.20 Test 14.35 Doboj: Rokomet (M) -turnir prvakov: Metaloplastika : Borac, prenos (slov. kom.) 15.50 Premor 16.00 Poletno popoldne: Mesta: Peking - prepovedano mesto, 1. del dokumentarnega filma 16.50 Stuttgart: EP v atletiki, prenos, (slov. kom.) 22.00 Poročila 22.05 Hiša, 6. del poljske nadaljevanke 23.40 Poletna noč - (U 2 in TV Koper) TV Zagreb I. program: kabaret Pavleta Minčića 22.30 TV dnevnik 22.30 Program plus 00.00 Poročila PETEK 29. avgusta 18.10 Poročila 18.15 Življenje v kapljici vode 18.35 Modro poletje, 2. del španske nadaljevanke 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 19.50 Želeli ste, poglejte, poučno-zabavna oddaja 20.10 Ne prezrite 20.20 Kondorjev let: Ocean, puščava in redek zrak, 2.-zadnji del angleške dokumentarne serije 21.20 Risanka 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.05 Bergerac, 19.-zadnji del angleške nanizanke 22.55 Kultura bivanja, propagandna oddaja 23.00 Rajski kotiček, švedski film Oddajniki II. TV mreže: 14.55 Test 15.10 Doboj: Rokomet (M)- turnir prvakov, Metaloplastika : Steaua, prenos (slov. kom.) 16.30 Stuttgart: EP v atletiki, prenos (slov. kom.) 21.30 Poročila 21.35 Glasovi zgodovine, zadnji del dokumentarne serije 22.20 Poletna noč TV Ljubljana (U 2 in TV Koper) TV Zagreb I. program: 14.40 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja 15.10 Šahovski komentar 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Mesta sveta: Peking, 1. del 16.50 Obramba in samozaščita 17.25 Risanka 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Učitelj, 4. del otroške serije 18.15 Znanost: Arhitektura v Pragi 18.45 Dobre stare uspešnice, zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Panorama, politični magazin 21.00 Smešne in druge zgodbe 21.40 Satirično-poetični mini 15.00 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke, kviz 16.00 Mesta sveta: Peking, II. del 16.45 Mladinska TV 17.15 Risanke 17.25 Risanka 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Dajmo, družimo sel 5. del otroške serije TV Skopje 18.15 Začimbe po svetu 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa, 6. del angleške nanizanke 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Po desetih - kulturni magazin 23.30 Program plus 00.30 Poročila RADIO PETEK. 22. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Iz baletov Ohridska legenda in Zlata ribica - 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja -17.00 Studio ob 17.00 — ih -18.00 Glasba starih mojstrov — 18.15 Gremo v kino - 19.45 Po jemo in godemo - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.40-24.00 Iz glasbene skrinje 00 05-4.30 No čni program — glasba SOBOTA, 23. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Odprto za kulturno,-zabavni, program - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije — 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu - 23.00-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 24. avgusta Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -Niko Grafenauer - Preplah v Višnji gori - 8.47 Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 -13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15 00 Nedelj- ska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Melodije za vse — 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna — 23.00 - 4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 25. avgusta TOREK, 26. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -8.40 Pesmice na potepu — 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.30-15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno - 23.00-4.30 Nočni program - glasba Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Mladi koncertant - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00 —th Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? — 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Sotočja -19.45 Minute z ansamblom Kvartet godal - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 27. avgusta Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.40 ud izvirih ljudske glasbe - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo — 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Koncert za besedo - Šaljivo - 21.05 Nikolaj Rimski-Korsakov: odlomki iz opere Sneguročka - 22.30 Zimzelene melodije - 23.00 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 28. avgusta Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Igraj kolce — 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno -12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Od melodije • do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 14.45 Nr.š gost - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želj* in EP - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 Med skladbami Lucidna Marije Škerjanca — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Večerna podoknica -23.00 - 4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 22. avgusta: jugoslovanska komedija ŽIKINA DINASTIJA ob 16., 18. in 20. uri, 23. avgusta: jugoslovanska komedija ŽIKINA DINASTIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. avstral. akcij. BMX BANDITI ob 22. uri, 24. avgusta: jugoslovanska komedija ŽIKINA DINASTIJA ob 15., 17. in 19. in 21. uri, 25. avgusta: amer. akcij, film RAMBO ob 16. uri, slov. film K ODMORAN ob 18 in 20. uri, 26. avgusta: amer. akcij, film RAMBO ob 16. in 18. uri, jugosl film VEČERNI ZVONOVI ob 20 uri, 27. avgusta: 27 avgusta: amer. pust. film INDIANA JO NES ob 16. uri, jugosl. film SREČNO NOVO LETO '49 ob 18. in 20. uri, 28. avgusta: amer. pust. film INDIANA JONES ob 16. in 18. uri, slov. film ČAS BREZ PRAVLJIC ob 20. uri KRANJ STORŽIĆ 22. avgusta: ital. erot. komedija UČITEUICA PLEŠE S CELIM RAZREDOM ob 16., 18. in 20. uri, 23. avgusta: ital. fant. film OSVAJALEC ob 16, 18 in 20. uri, 24. avgusta: ital akcij, film RUSH ob 14 in 18. uri, franc erot film OTOK STRASTI ob 16. uri, premiera angl. fant. filma BRAZIL ob 20 uri, 25. in 26. av- gusta: amer. fant. film BRAZIL ob 17. in 19.30, 27. avgusta: franc. erot. film OTOK STRASTI ob 16., 18. in 20. uri, 28. avgusta: nem. erot. film RESNIČNE ZGODBE 8 del ob 16., 18. in 20. uri _KAMNIK DOM_ 23. avgusta: amer. srhljivka GREMLINI ob 18. in 20. uri, premiera amer. fant. filma BRAZIL ob 22. uri, 24. avgusta: amer. srhljivka GREMLINI ob 15. in 17. uri, ital. erot. film UČITELJICA PLEŠE S CELIM RAZREDOM ob 19. uri, premiera amer pust. fil ma OBRAČUN V VELIKEM ME STU ob 21. uri, 25. avgusta: amer. erot. film VROČI ŽVEČIL NIK ob 18. in 20 uri, 26. avgusta: amer. pust. film INDIANA JO NES ob 18. in 20. uri, 27. in 28. avgusta: amer akcij film SA MOTNI OBUPANEC ob 18. in 20. uri TRŽIČ hongk. film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 18. in 20. uri DUPLICA 23. avgusta: premiera amer. west. filma BLEDI JEZDEC ob 18. in 20. uri, premiera akcij, filma RUSH ob 22. uri, 24. avgusta: amer. vvest.film BLEDI JEZDEC ob 15 uri, amre. akcij, film RAMBO ob 17. in 19. uri, premie ra angl.avstral. filma BMX BANDITI ob 21. uri, 25. in 26. avgusta: jugosl. komedija ŽIKINA Dl NASTIJA ob 18. in 20 uri, 27. avgusta: amer. fant. film BRAZIL ob 17.30 in 20. uri. 28. avgusta: 23. avgusta: amer. pust. film RAMBO ob 20. uri, 24. avgusta: amer. akcij, film NEMIRNA MEJA ob 18. in 20. uri, 27. avgusta: angl. akcij, film BMX BANDITI ob 20 uri, 28. avgusta: hongk. film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 22. avgusta: ital. akcij, film RUSH ob 17. in 19. uri, premiera amer. west. film BLEDI JEZDEC ob 21. uri, 23. avgusta: amer. akcij, film SAMOTNI OBUPANEC ob 17. in 19. uri, premiera erot. filma ORGIJE V CARSKI VASI ob 21. uri, 24. avgusta: amer. akcij, film SAMOTNI OBUPANEC ob 15. in 17. uri, amer erot. film VROČI ZVFČILNIK ob 19. uri, 25. avgusta: jugosl. film VEČERNI ZVONOVI ob 17. in 19. uri 26. avgusta: jugosl. film SREČNO NOVO LETO '49 ob 17. in 19. uri, 27. avgusta: amer. akcij, film NEMIRNA MEJA ob 17. uri, slov film ČAS BREZ PRAVUIC ob 19. uri, 28. avgusta: nem. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 17. uri, jugosl. film SANJE O ROŽI ob 19. uri JESENICE PLAVŽ 22. avgusta: hongk. film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 18. in 20. uri, 23. avgusta: amer. erot. film VROČI ZVEČILNIK ob 18. in 20. uri, 24. avgusta: amer. pust. film INDIANA JONES ob 16. in 18. uri, danska erot. komedija ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 20. uri, 25. avgusta: ital. akcij, film RUSH ob 18. in 20. uri, 26. avgusta: franc. erot. film OTOK STRASTI ob 18. in 20. uri, 28. avgusta: amer. akcij, film NEMIRNA MEJA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 22. avgusta: ital fant. film OSVAJALEC ob 18. uri, 26. avgusta: angl. akcij, film BMX BAN DITI ob 20. uri RADOVUICA 23. avgusta: nem. film PARIŠ TEKSAS ob 18. uri, amer. film MOŽ Z ZVEZDE ob 20. uri, 24. avgusta: amer. film MOŽ Z ZVEZDE ob 18. uri, ital. film KLJUČ ob 20. uri, 25. avgusta: ital. film KLJUČ ob 20. uri, 26. avgusta: amer. film MOŽ Z ZVEZDE ob 20. uri, 27. avgusta: nem. film PARIŠ TEKSAS ob 20. uri, 28. avgusta: franc. film VESELE PRAZNIKE ob 20. uri BLED 22. avgusta: jugosl film V ZAPORU ob 20. uri, 23. avgusta: nem. film ŽENA V PLAMENU ob 18. in 20. uri, 24. avgusta: amer. film POLICAJ IZ BEVERLY HILL-SA ob 18. in 20. uri, 25. avgusta: nem. film PARIŠ TEKSAS ob 20. uri, 26. avgusta: ital. film KLJUČ ob 20. uri, 27. avgusta: amer. film MOŽ Z ZVEZDE ob 20. uri BOHINJ 22. in 23. avgusta: jugosl. film V ZAPORU ob 20. uri, 24. avgusti.: nem. film ŽENA V PLAMENU ob 18. in 20. uri, 28. avgusta: nem. film PARIŠ TEKSAS ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 22. avgusta: amer. glasb, film FANT IZ KLUBA FLAMINGO ob 18. in 20. uri, 23. in 24. avgusta: amer. komedija VOJNA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri, 26. in 27. avgusta: amer. komedija KOLO SREČE ob 18. in 20. uri, 28. avgusta: amer. film PETEK 13. ob 20. uri ŽELEZNIKI 22. avgusta: amer. film VOJNA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri, 23. avgusta: jap. erot. film ŽENSKA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri, 24. avgusta: amer. glasb, film FANT IZ KLUBA FLAMINGO ob 18. in 20. uri, 27. avgusta: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 20. uri POLJANE 22. avgusta: jap. erot. film ŽEN- J SKA Z RDEČIM KLOBUKOM ob ,1 20. uri, 24. avgusta: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 18. J uri, 26. avgusta: amer. film PE- I TEK 13 ob 20. uri j GLAS 8. stran _ Poletni vtisi — Ulcinj (5) POTRES Posledice potresa so v starem delu Ulcinja opazne še na vsakem koraku, obnavljajo pa ga tako, da bo ohranil pristno podobo. v novih predelih mesta pa ruševin ni več najti; zrasle so nove hiše, dosti jih še grade, pri gradnjah pa uporabljajo veliko, morda celo preveč cementa in železa. v novih predelih mesto izgublja nekdanjo podobo, ni več značilnih nizkih hišic in z valovito opeko pokritih položnih streh. Nedelja, 15. aprila 1979, v Ulcinju ne bo nikoli pozabljena. Zdi v zavesti ljudi, resda vse bolj tiho, vrača se kot boleč spomin, mimo katerega gost, ki naveže stike z domačini, kar ne more. v pogovorih beseda prej ali slej nanese tudi na potres, ki se je tisto črno nedeljo k sreči najavil. Ljudi je pognal iz hiš prvi, šibkejši sunek ob REPORTAŽA V starem Ulcinju so še na vsakem koraku ruševine, obnavljajo pa ga tako, da bo ohranil pristno podobo. sedmi uri in pet minut zjutraj, potem pa je dvajset minut čez sedmo prišel rušilni sunek, ki je trajal skoraj pol minute, neznosno dolge pol minute. Sledilo je več šibkejših, ljudje so jih zaznavali še mesec dni. Potres, ki je imel v središču moč devetih stopenj po Merka-lijevi lestvici in več epicentrov vzdolž obale, je podiral stara mesta v črnogorskem primorju in svojo uničujočo moč sprostil tudi v notranjost dežele. Občutili so ga vse od Dubrovnika navzdol, potegnil se je naprej v Albanijo. Strokovnjaki so kasneje pojasnili, da je bil to potres na velike razdalje, ki ga je moč slikovito opisati kot podiranje svinčenih vojakov. Prizadetih je bilo 250 naselij s sto tisoč prebivalci, v ruševinah je umrlo sto ljudi, tisoč je bilo ranjenih. Bržkone bi stare kamnite hiše pod sabo pokopa- obnovo so čakali najdlje, saj gradijo pod skrbnim spomeniškim nadzorom. Ohraniti nameravajo pristno podobo starega mestnega jedra. Brez dvoma jim je v pomoč, ker ni bilo opuščeno, ker ljudje tam še žive. Med ruševinami je zraslo že dosti novih hiš, ki so na zunaj ohranile staro podobo, notranjost pa je sodobna. Da z obnovo starega jedra mislijo resno, kažejo tudi gradnje komunalnih naprav. Polagajo nove cevi in inštalacije, v dokajš-nji meri so že obnovili tudi obzidje nad morjem. V novih predelih mesta pa ruševin ni več najti, ljudje so jih odstranili, in namesto nekdanjih nizkih kamnitih hiš, na katerih so bile tako značilne nizke strehe, pokrite z valovito opeko, so zrasle nove, betonske hiše. Praviloma višje za eno, dve in celo več nadstropij, na vrhu pa puste kar betonsko ploščo. Snega v Ulcinju ne poznajo, le pred leti ga je padlo nekaj centimetrov, v veselje otrok seveda, obdržal pa se je le do opoldneva. Graditelji z ugodnimi krediti ne mislijo le na svoja stanovanja, pridobiti skušajo kar največ sob, da jih bodo lahko oddajali turistom. V mestu je tako že dosti sodobno opremljenih apartmajev, ki jih poleti napolnijo gostje. Z novimi gradnjami pa mesto izgublja nekdanjo podobo, obnova ni načrtna, kakor v starem jedru. Življenje gre pač svojo pot, v gradbeni ihti, da bi ljudje čim prej dobili streho nad glavo, niso kaj dosti mislili na ohranjanje nekdanje podobe Ulcinj a. Sicer pa je tako vsepovsod pri nas, pristnost ohranjajo le stara mestna jedra. Dober zgled, kako je moč z načrtno gradnjo ohraniti svojstveno podobo, pa je v sosednji Budvi, kjer je Slovenska plaža lahko arhitekturni zgled drugih. Zasnovali so jo slovenski načrtovalci in gradila slovenska podjetja, s čimer so dali svoj prispevek k obnovi opustošenih mest. Vendar pa malokdo ve, da ime ni nastalo šele zdaj, ko so tam gradili Slo- Potres je najbolj prizadel stari Ulcinj, ki se pod trdnjavo razteza na skali, zariti v morje. le še več ljudi, če ne bi bilo opozorilnega sunka. Najbolj so ljudje potres občutili na Veliki plaži in ob reki Bojani. Pravijo, da je pesek valovil kot morje. Tisti, ki so konec tedna preživljali v počitniških hišicah ob Bojani, so bili prepričani, da je mesto zravnano z zemljo, tako grozljivo je bilo doživljanje potresa na prostranih in zlahka gibljivih rečnih naplavinah. V starem delu Ulcinja, ki se pod trdnjavo razteza na visoki skali, zariti v morje, posledice potresa opaziš še na vsakem koraku. Stari Ulcinj je eno samo veliko gradbišče, z njegovo venci. Plaža ga je dobila že pred petindvajsetimi leti, ko je jadranska magistrala v te kraje prinesla sodobni turizem. Prihajali so prvi turisti, predvsem Nemci in Čehi. Slednji so se tedaj držali še bolj zase in na kopanje so odhajali na plažo nad vasjo, Nemci pa so se kopali v vasi. Domačini so tako severni plaži dali ime Slovenska, kar po njihovo pomeni slovanska. Vaške plaže pa se je prijelo ime Mogren plaža, še danes ji pravijo tako. V nemškem pozdravu Morgen so očitno zamenjali črki, tako tuje jim je bilo. (se nadaljuje) PETEK. 22. AVGUSTAj!^ —:---4a Kristanov Marjan iz Spodnje Sorice spet kmetuje 4i INDUSTRIJI SMO SE ODREKLA] TURIZMA PA TUDI NI S] Spodnja Sorica, 18. avgusta — »Leta 1978, ko smo želeli dobiti obrat Iskre iz Železnikov, so nam rekli, da industrija k nam ne sodi in da je naša prihodnost turizem, sedaj pa nimamo ne enega ne drugega,« se huduje Marjan Peternelj, Kristanov iz Spodnje Sorice. ki av »Opevana Soriška planina je zaprta, njena zimska usoda pa tudi ni znana. Pri soriškem turizmu se mora nekaj premakniti. v soboto imamo o tej problematiki v krajevni skupnosti sestanek, ki bo obenem tudi priprava na širši zbor. Nanj bomo povabili vse, ki imajo pri razvoju Sorice kaj opraviti,« je pripovedoval Marjan Peternelj. »Nič smešnega pa ni, da na Sorico kruha sploh ne pripeljejo. Da ga bodo redno vozili, je bilo že dogovorjeno in so ga enkrat tudi pripeljali, sedaj pa smo spet brez. Menda imajo inšpektorji prste vmes. Moti jih nepravilna dostava, popolnoma vseeno pa jim je, če ljudje potem prevažajo kruh v prenatrpanem avtobusu ali osebnih avtomobilih, kar je še bolj nehigiensko.« Kristanov Marjan je zanimiv predvsem zaradi tega, ker je leta 1984 pustil dobro delovno mesto v Iskri Železniki in ostal doma na kmetiji. Kmetija meri 30 hektarov, predvsem košenin in gozda, za katere 38-letni Marjan vzorno skrbi. »Do vojaščine sem bil doma, vendar nisem bil niti zavarovan niti pravih možnosti ni bilo, da bi z najnujnejšimi stroji opremil kmetijo. Zaposlil sem se v Iskri Železniki, šolal sem se ob delu, najprej sem delal v livarni, nato sem bil kontrolor proizvodnega procesa, nazadnje pa je bilo moje delovno mesto v orodjarni. Po 12 letih sem se od tovarne poslovil. Pa ne zaradi nezadovoljstva z delovnim mestom ali s sodelavci, ampak me je premagala ljubezen do te zemlje, do teh bregov. Ne moreš gledati, kako se dela škoda. Naša kmetija je med najstarejšimi na Sorici. 700 let je stara in številne težke čase je preživela. v začetku sedanjega stoletja je bila pred razpadom, pa so jo rešili. Če so jo moji predniki lahko, zakaj je ne bi zmogel jaz, sem si mislil. Ko sem odhajal iz tovarne na kmetijo, sem vedel, da ne bo enostavno. Od otroških let dalje vem, da ti hribi ne dajejo veliko, vendar se splača zdržati, čeprav nastanejo tudi težave.« Marjan je že do tolikšne mere opremil kmetijo, da ima popolno linijo za spravilo sena pa tudi druge najnujnejše pripomočke. Sedaj je na vrsti hiša. Pokojna mati in oče, oče je umrl leta 1959, mati pa leta 1971, sta se že lotila obnove, Marjan pa namerava začeto dokončati. »Kooperant kmetijske zadruge sem in imam enake pravice kot drugi zaposleni. Zame je najvažnejše, da sem zdravstveno zavarovan. Še živo se spominjam, kako mučno je bilo med materino boleznijo, ko ji bolnice ne bi bili mogli plačati, če ne bi bila zavarovana po očetu. Vse drugo me za zdaj še ne zanima,« pripoveduje Marjan. V domačem kraju in Železnikih ga poznajo kot delavoljnega možakarja, ki težko odreče sodelovanje, posebno njegovo veselje pa je kultura. »Ko sem bil še v Iskri, sem bil predsednik komisije za kulturo. Ko sem odšel, so mojo nalogo prevzeli drugi, še vedno pa sem ostal zvest Iskrinemu pevskemu zboru. Ena mojih napak je, da težko rečem ne, če me kdo kaj prosi. Po drugi strani pa razmišljam: prav veliko pa nas tudi za delo ni in bi bilo zelo napak, če ne bi delali. Prav sedaj se pripravljamo na akcije za napeljavo telefona. Sem predsednik odbora za Sorico in to je še dodatna obveznost.« J. Košnje^, co, te et 'velij ob IN GOOOOOOOR MI GREMO Ljubljana, 15. avgusta — v domu srednjih šol v Ljubljani so prikazali tehniko transcendentalne meditacije kot osnove svetovnega miru — Nekateri že v transu poskakujejo in menda od letenja po zraku ni tako daleč. Porušen hlev v vasici Vele selo, visoko v gorah nad morjem. Novega verjetno ne bo, saj je tamkajšnja skopa zemlja in revščina mlade pognala v mesta. Ali vam še vedno ne gre v glavo, zakaj ste bili ravno v petek zvečer, 15. avgusta 1.1., manj prepirljivi in godrnjaški, manj divji in surovi kot ponavadi? Blažen mir, spokojnost in občutek varnosti so vam prinesli učenci Maharašijeve šole, ki so natanko v petek zvečer v tisoč mestih in 108 državah sveta demonstrirali jogijsko letenje. Tehniko transcendentalne meditacije, ki naj bi bila osnova svetovnega miru, je Maharaši Ma-heš Jogi dovolil predstaviti tudi v Beogradu (v živo) in v naši Ljubljani (na filmu). Stvar bomo poenostavili, da boste bolje razumeli: čepite, meditirate, pridete v stanje najfinejših misli, v enotno polje, iz katerega je potlej vse naše mišljenje in delovanje napredno. Pri tem tako izdatno vplivate na sosmrtnike, da nikomur ne pade niti na kraj pameti, da bi bil razdražljiv, popadljiv in da bi tako ali drugače ogrožal sebe, vas in svetovni mir. Takih pravih, »zaresnih« me-ditatorskih duš je treba za vso Jugoslavijo le 150, za Ljubljano pa samo 50. In vsi bomo pohlevni kot ovčke. Da pa vera ne bi pešala, ji je tako kot vsem veram treba dati zunanji sij. Najboljši Maharaši-jevi učenci — v značilnem jogi sedečem položaju in v popolni skladnosti duha —.polotijo! Kar vzdigne jih, da poskakujejo kot žogice. Za zdaj so brez odriva in s podvihanimi nogami v zraku resda samo za krajši ali daljši skokec, dolgoročno ali morda že kar v naslednji petletki pa se zna zgoditi, da bodo poleteli. Maharaši daje up, da bodo najbolj dojemljivi živahno plavali nad nami, mi bomo sprejemali njihovo duševno energijo in živeli v slogi z naravo do konca svojih dni. Poslušalci in gledalci v Ljubljani so bili kritični, skeptični ali pa so nevljudno zapuščali prizorišče. Parapsiholog, član kruljevskega društva parapsiho-logov, se je komajda zadrževal in si na koncu dovolil oporečni-ški izpad. Maharaši se mu zdi čisto navaden novi mesija, take skoke brez odriva pa bojda zmore že nekaj transcendentalno popolnoma neukih ljubljanskih pobov. Zanj Maharašjeva znanstvena odkritja niso nič novega in znana zgodovini in parapsiho-logom že mnogo let. Ni in ni do- I Marjan Peteme,J' Kristanov Iz Spodnje Sorice - Foto: F. Verd** Bogate freske v rateški cerkvici muCeništvo apostolov v rateških FRESKAH Rateče, 14. avgusta — Kulturna skupnost Jesenice je m nar, Zavod za sporneniško varstvo Kranj pa odkriva 1 pokopališki cerkvi sv. Tomaža —Slikali so na svežo f1 freske so se odlično ohranile. MHMTAd*. 1*70. rt I A C, O DIN \ VI|I K A PR(>s\ M II H.M X / V 5VAKJ NAROt volil, da bi mu zdaj neki Maharaši hodil v zelje in ni ga prepričal niti video film iz VVashingto-na, ki je spretno propagiral jogi letenje. Številni kajpak trdobučno dvomijo, da si bo z nami Maharaši sploh kaj pomagal. Veseli smo, če zaspimo vsaj na »jogi fe-drih«, nad letenjem imamo prastrah, ki so nam ga vcepile prazne visokoleteče obljube, skupaj z današnjimi letečimi cenami. Meditiramo pa že tako ali tako od jutra do večera na vseh koncih in krajih in tako počasi, a zanesljivo tonemo v svojevrstno odmaknjenost in kolektivno pozabo ... D. Sedej Pokopališka cerkvica svetega Tomaža v Ratečah je pod spomeniško zaščito, saj je stara približno petsto let. Letnica priča, da so jo zgradili leta 1490, medtem ko je cerkveni zvonik menda še starejšega datuma. Ob materialni pomoči jeseniške kulturne skupnosti so se pri Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju lotili obnove cerkve, predvsem fresk, ki so v obokih nad cerkvenim oltarjem. Prav sedaj odkrivajo zanimive freske v gotski cerkvi, ki bo po obnovi zares zanimiva in bo dobila ustrezen zgodovinski pomen. Restavratorja sta se zagnano lotila dela. Pravita, da freske prikazujejo mučeni-štvo apostolov. Lahko jih bodo ohranili v odličnem stanju, saj so jih pred petsto leti risali v tehniki, ki dopušča dobro kasnejšo obnovo. Verjetno kasneje tudi niso imeli dovolj denarja, da bi cerkev in freske tako pobelili, da bi jih za vedno uničili. Strop je bil vedno bolj »za silo« prebe-ljen, tako da se danes s počasnim in vztrajnim hite- njem barve odkriva kratna lepota podob i* ga pisma. Menda so včasih n^uf, vaseh, tudi naših, g^Jj!^ lesorezov in kazali P^IJ Farani so se potlej sam- cih za posamezne P? gjiijj ' so jih nato mojstri 'lt(iydj naslikali na oboke cer..ilo,'J zidov. Tudi rateška 11 upodobitev odkriva značilnosti in nekater^. 1 tirske zakonitosti: sV^,\f4««i ter je kot učenec, kot Ajj drugje, tudi tu obrnjen vo navzdol... žki^l " Pri rateški pokopa'1 s^*r kvi, ki bo bogatejša za upJlj, ne lepe freske — ^.jijto odkrili tudi na zunanje p nem zidu — so resta^ I našli dobro ohranjene^ ve, ki jih je na srečo z* 1 le neškodljiv belež. P1- i ko bi se bilo v minuli letih zgodilo, Ja bi cerkev temeljito obnjj bi bili nevede freskami tako slU°v*' N dragocene zidove.« J. D V* SS*. 22. AVGUSTA 1986 REPORTAŽE 9. STRAN @@IMlSSy]©IEnCaLAS ^gutin Šurbek — športnik brez primerjave v svetu ^LAVA GA NI SPREMENILA, OSTAL JE SKROMEN IN BOJEVIT Jjtea, 16. avgusta — Od 1. do 17. avgusta se je v telovadnici osnovne šole Antona Tomaža ^ka V "^dovljici pripravljala za najpomembnejše nastope v prihodnji sezoni jugoslovanska reprezentanca na čelu z Dragutinom Šurbekom, športnikom brez primerjave v svetu. av ,rned pripravami, 8. av-^Je praznoval štirideset- Vw-kSvetu Je mal° športi-Ki bi tako dolgo zdržali |ten: dolge ovalni areni«; v namiz- e lsu. ni nikogar. Na Ki-sp^V' KJer igra namizni te-^0 tisoč ljudi, so vsi W 1 tekmovalci odnehali 1 Prej. Na evropskih in ^0Jllh Prvenstvih se je v tekj ju ,zvrstilo že pet ali tje ^ovalnih rodov.Dragu ^d«,!' mladim za vzor in - v premislek. V re-, ^tanci igra skupaj z mlaki ln obetavnim Zoranom ^rcem, ki je star vsega 17 ta^rej je med njima kar )Hu razlike. Njegov repre-L^Cni trener (in zvezni ka-L ' Je že vrsto let Dušan j^gić, mož, s katerim sta ^ let kovanjih ih skupaj nastopa- fje 6u Z državnim grbom, rd""TaDsolutni svetovni r »w!!desetkrat je bil drža- kredPrrezentanco."550-krat je vajset let igra za drža- anski Prav tolikokrat tudi zmagal je na 91 iih fV mectearodnih prven-ijew^goslavije, Velike Bri-i^'dvncije • • •)• Sodeloval kti>ajstih evropskih in latej.ji,SVetovnih prvenstvih Sir, ^ Prinesel 36 zlatih prinesel 36 zlatih, tocrat1- in bronastih kolajn. ^ 1 Je bil evropskih prvak i ^0sarnezniki, v dvojicah j?°štvom), dvakrat sveto-,ed tremi leti je bil špor-'Jgoslavije. Dobil je na-AVN0J, državno odliko-red dela z rdečo zasta- $nJe moje življenje, moj rt h v teden opravim od L «0 štirinajst treningov, 0 od tega, ali gre za pri- pravljalno obdobje ali so pred durmi pomembna tekmovanja; poleg tega še tri kondicijske treninge. Ni važno, kakšno je vreme ali kako sem razpoložen — treningu se nikdar ne odre-čem. Mislim, da mladi delajo premalo. Če me bodo hoteli doseči in preseči, bodo morali vaditi veliko več. Od naših je zdaj na vrsti Zoran Kalinič, da pokaže, kaj zna in zmore. On je zdaj od vse mlade »garde« igralsko najzrelejši.« • Ves svet vas pozna po izjemni bojevitosti, po tem, da se bojujete za vsako, na videz že izgubljeno žogico, da se ne predaste niti tedaj, ko izgleda že vse izgubljeno. »Vztrajnost, hrabrost, borbenost — to mora človek imeti že v sebi, tega se ne more naučiti. Vedno sem se bojeval do zadnjega, četudi je bil nasprotnik močnejši in je vodil že z veliko razliko. Zadovoljstva po tem, ko sem nekaj izgubljenih dvobojev zadnjih hip spremenil v zmago, se skorajda ne da opisati. Človek tedaj sam pri sebi ugotavlja, da se je vredno bojevati do zadnjega atoma moči. Nikoli nisem nikogar podcenjeval. Nasprotnik, na papirju še tako slab, je lahko za mizo zelo nevaren, če zanj nisi dovolj motiviran in zbran. Konkurenca je namreč vse hujša. Tudi v deželah, ki so še pred nedavnim veljale za nepomembne, imajo zdaj kitajske in japonske trenerje.« • Dragutin Šurbek, kar samo po sebi se vsiljuje vprašanje: koliko časa se boste še poganjali za poskakujočo belo žogice, kaj boste delali potlej, ko se boste poslovili od tekmovalnega športa? »Prihodnje leto bom še igral na svetovnem prvenstvu v New Delhiju v Indiji, eno sezono bom tudi nastopal za svoj klub v Zvezni republiki Nemčiji. Še toliko mu bom pomagal, da se vrne v prvo ligo; potem tudi ne bom smel več igrati, ker v ZRN že veljajo novi pred- PETKOV PORTRET SIMONA OREL pisi za tuje igralce. Če nastopajo za reprezentanco svoje države, potem ne morejo za klub. Čeprav dobivam ponudbe iz tujine, me ne vleče več zdoma. Denar mi ni več pomemben. Ljubim šport in namizni tenis, njemu smo podredili vse življenje, zdaj bi se rad ustavil v Zagrebu, kjer me čaka družina in kjer imam tudi svoj lokal Konoba 21 (na Kvaternikovem trgu). Rad bi pomagal Zagrebu, ki z univerziado dobiva kopico športnih objektov, in vsemu našemu športu. Izkušenj imam dovolj, znanja tudi.« C. Zaplotnik »Šah ne bo nikoli moj poklic, igrala pa ga bom toliko časa, dokler bom pač zmogla,« je razložila svoj odnos do kraljevske igre 26-letna Simona Orel iz Puštala v Škofji Loki, diplomirana inženirka elektrotehnike, zaposlena v Loški tovarni hladilnikov. V šahu ima naslov mojstrskega kandidata, igra pa za Šahovski klub Kovinar iz Maribora. »Za Maribor igram iz preprostega razloga: Kovinar nastopa v II. zvezni šahovski ligi, kjer je kakovost igre višja in le s stalnim igranjem na takšni ravni lahko napredujem. Pa tudi sicer ima društvo dobre razmere za delo,« pripoveduje Simona, poročena z znanim slovenskim šahovskim mojstrom Oskarjem Orlom. Šah igra že enajsto leto. Začela je v zadnjih razredih osnovne šole, potem naredila skoraj štiriletni premor in se ponovno vrnila za šahovnice, ko je moštvo Škofje Loke igralo v drugi slovenski ligi. Potem je ta liga razpadla, kar je bila po Simoninem mnenju velika napaka, saj je razvejen sistem republiških šahovskih tekmovanj prispeval k množičnosti in tudi kakovosti. Simona je želela igrati naprej, zato je leta 1979 pristopila k Šahovskemu društvu Kranj in zanj igrala kot mladinka in kasneje kot članica. Takrat so imeli Kranjčani tri dobre članice. Ker igrata v ekipi samo dve, je morala ena biti stalno rezerva. Ker pa rezerva nihče ni rad, se je Simona od Kranja poslovila in se pridružila šahistom Kovinarja. »Šahovska igra je kot magnet. Ko začneš igrati, te vleče, da sediš za šahovnico ure in ure. Nekdaj mi je bila zabava, sedaj pa mi je že obveznost. Z možem sedeva za šahovnico, igrava, analizirava poteze, ocenjujeva najrazličnejše variante, razen tega pa je treba sproti spremljati šahovsko literaturo. Ti, štiri ure sedenja so pogosto premalo. Otroka, dveinpolletna Karmen in petmesečni Anže, sta se že navadila na najino premikanje figur. Najraje sedita v naročju in premikata figure, seveda po svoje, saj so zanju figure za zdaj še prijetna igrača. Mogoče bo kdo od njiju šel po najinih stopinjah,« se optimistično nasmeje Simona. »Nikoli jih ne puščava doma. Če greva na tekmovanje ali turnir, jih pač vzameva s seboj. Štirinajst dni, kolikor pogosto trajajo šahovska tekmovanja, jih nikdar ne bi pustila samih.« Simona bo šla naprej na polfinale državnega prvenstva, potem pa odhaja na turnir mojstrskih kandidatov. Na tem turnirju je njen glavni cilj osvojitev naslova šahovskega mojstra. Prepričana je, da ji bo uspelo in da bo v strogi šahovski hierarhiji spet zlezla stopničko višje. Boji zanje pa so v šahu ostri, neusmiljeni. »Napredovanje in sploh igranje je težje tudi zaradi tega, ker je šahovska igra v Sloveniji zapostavljena. Imamo določeno množičnost, kakovostnega vrha, ki bi kaj pomenil tudi v jugoslovanskem merilu, pa skoraj ni. Moje tekmice so, na primer, prave profesionalke. So sicer zaposlene, vendar jih tudi po pol leta ni na delovnem mestu ali v šoli. Da pa bi se s šahom solidno preživljali, je v Jugoslaviji samo nekaj primerov: Ljubo je vič in še nekateri. Večina drugih hodi s turnirja na turnir, igrajo za majhne nagrade, vendar meni takšno potepinsko življenje ni všeč. Šah je sicer pomembna reč v mojem življenju, nikakor pa ne glavna in odločilna, od katere bi bil odvisen moj obstoj. Tako daleč pa se šahu ne bo nikdar zapisala.« J. Košnjek Ljudje in običaji ^RIL JE UTONIL V POZABO SEBENJSKA ZABA SE REGLJA Sebenje, 17. avgusta — Pred 80 leti so v Sebenjah ustanovili žabar-sko društvo. 80-letnico sebenjske žabarije so proslavili v nedeljo z uspelo žabarsko veselico Dfc Sorica, 18. avgusta K hA *i so delali na stre »Na streho od lani ne zlezem več. Na stara leta se ne mislim ubiti, strehah, so umrli normalne smrti,« pravi Anton Taler iz Spodnje Sorice, ^kih še živih, ki so v kamnolomu nad Podroštom lomili skril smo ga, ker so nam 6k !!•' da J.e Anton Taler ' ki zapiše na koledar ^membnejše dogodke, h - ° vremenu bodisi druge, 0 običajne stvari. nom je pokrit zvonik na Jam-niku, pa Porentov dom v Kranjski gori, z njim smo pokrili domači gasilski dom in še kakšno poslopje bi se našlo, na katerem je skril iz kamnoloma nad Podroštom. Škrilna-te strehe pa sem popravljal še do lani. Sedaj sem zaradi sta- rosti to delo opustil. Na stara leta se zaradi padca s strehe ne bi rad ubil. Le redki ljudje, ki so delali po strehah, so dočakali normalno smrt.« »Delo v kamnolomu ni bilo prijetno. Je bilo težko? »Prav posebno težaško delo to ni bilo. Treba je bilo pozna- ti kamen in vedeti, kjer se bo najlepše odlomil, da se bo iz njega dobilo čim več. Posebno smo bili veseli, če smo naleteli na žlahtno skalo. Do konca smo jo izkoristili, da je dala čim več kritine. Skale smo lomili s klini ali minami. Obdelovali pa smo jih s posebnimi noži; najboljše je znal narediti Jože Okorn starejši iz Podro-šta. Kamen smo potem obdelali s posebnimi klanfami in ga dokončno oblikovali.« J. Košnjek izdelovalec skrila Perdan %ih, A^i*^ niarsikuj zapisal,« je tlpj s.e trden štiriinsedem-n'K Anton, »sedaj pa te kakšno manjšo **U>S? P°tem doma ne pre-- ^ i^aJ se ie kakšna reč ji*1 Wl ^' 'eta konec, vr-\f Ant lir stran.« tef»ili ^nu Talerju pa smo ue°- nepričakovano X'ih d ,J<> eden /adnJih še jflk h^eJ*iyct?v v kamnolomu ilje smo lme-rilolom Sobi lo zapo- l5/0tj» Uc* Podroštom. JA^djetje šk. tlyj^ Vendar je leta 1954 Več povpraševanja. Pri- %T Popadlo. V Po škrilu > *'H) j p«» jii oni » o"j n. » « CS -UKe kritine, pa tudi %:.n' bil najkvalitetnejši. $ DrC<*Sa P» se je kamen do-°dajal. Z našim kam- NA ZELENICI JE ZATIŠJE LE OB PONEDELJKIH Zelenica, avgusta — Je kaj lepšega, kot po napornem vzpenjanju na vršace priti v planinsko kočo, kjer vas pričakajo domačnost, prijazen oskrbnik, hladno pivo in okusna enolončnica. Letošnje poletje sta za oskrbnika na Zelenici (1535 m) Milka in Lovro Stamcar iz Tržiča. Pri tem delu nista novinca, saj sta bila že v letih 1983 in 1984 oskrbnika na Zelenici, vse življenje pa sta bila vneta planinca. Letos, pravite, je obisk povprečen; takšnega, kakršnega sta bila vajena prejšnja leta, ni. Morda je kriva huda vročina, ki noče in noče popustiti, malo pa tudi vse plitvejši žepi. Danes dopust tudi v hribih ni več poceni. Na Zelenici so zmerne cene, saj stane pivo 300 dinarjev, tudi kuhinja je dobra; nič konzerv, vse iz sveže zelenjave in mesa. Kruh pečejo sami. Milkina posebnost sta mu- Oskrbnika Milka in Lovro Štamcar iz Tržiča utrujenim in žejnim planincem komaj sproti si režeta s pijačo in jedačo. — Foto: D. Dolenc čkalica in zvitki zelenica. Le z dobavo je težko, sploh ni tako, kot so jima obljubljali v začetku. Enkrat na teden bi morali pognati žičnico, da bi jima iz doline pripeljali nakupljeno hrano. Pa ju žični-čarji pogosto pustijo na cedilu. Toliko znositi na hrbtih pa je zanju pretežko. A pravita , da bosta zdržala. Do 1. septembra bo koča odprta vsak dan, potem pa le še ob koncu tedna. Seveda je domačih planincev največ, predvsem Tr-žičanov, ki so zaljubljeni v Zelenico, pa Jeseničanov in drugih, ki prihajajo s Stola in Begunjščice ali pa iz Završnice. Veliko pa je tudi Ho-landcev in Avstrijcev. Malo zatišja je le ob ponedeljkih. Takrat pa je treba spet počistiti hišo in oprati rjuhe. Milka pravi, da bi jima planinci veliko pomagali, če bi le odeje zravnali za seboj. Pa žični-čarji, če bi pognali žičnico, kadar je najnujnejše. A se je že zgodilo, da se je pokvarila hrana, ki sta jo pustila v dolini zanašajoč se na žičničarje, da je bodo pravočasno poslali za njima. Bolj povezano bi morali delati, pa bi lahko vsi skupaj več naredili za naš gorski turizem. D. Dolenc Nastajanje sebenjskega ža-barskega »ferajna« je bilo zanimivo. Ustanovili so ga leta 1906 v tedanji gostilni Kovač v Sebenjah, torej pred 80 leti. Veljalo je pravilo, da je moral vsak moški pred vstopom v Kovačevo gostilno pozvoniti. Če tega ni storil, je moral plačati en krajcar »štrafnge«. Mošnjiček se je polnil in kmalu se je nabralo toliko denarja, da so ustanovili žabarsko društvo in priredili veliko žabarsko veselico. Da je žaba skočila v sebenjski vaški grb, ni nič čudnega. V okolici Sebenj in Žiganje vasi je bilo veliko mlak in žabe so vesele regljale. Tudi prva veselica leta 1906 ni minila brez žab. Rajali so v soboto in nedeljo. Ko jim je zmanjkalo vina, je bil dober tudi češpljev kompot, v katerem je plavala živa žaba. Takrat so tudi sklenili, da bodo vsakemu domačemu fantu, ki se bo oženil na dom, na ohcetni večer prinesli na svato-vanje žabo, kar je bilo za ohctva-nje dodatno veselje. Sebenjska žabarija se je ohranila do danes. Društvo se je pomladilo in ima člane iz Sebenj in Žiganje vasi. Zaradi mladih »žabčkov« in tudi zaradi tega, ker so letos maja v okolici Sebenj žabe spet veselo regljale, se za usodo sebenjske žabarije ni treba bati. Društvo priredi veselico skoraj vsako leto, izkupiček pa namenijo razvoju smučarske- ga skakalnega športa v Sebenjah in tržiški občini. »Ta resne« žabarije vsako leto ne morejo prirediti, ker se vsako leto ljudje ne oženijo na dom. Zadnjič je bila takšna prava žabarija leta 1972, ko se je na dom oženil Franc Mirt, sicer pa poiščejo fanta in dekle, ki odigrata vlogo ženina in neveste. Letos sta bila to Olga Studen in Lojze Nadišar. Dobro sta se vživela v vlogo mladoporočencev, preživela zahtevno šrango, glihanje za žabo in žabjo volno ter jajca in predajo iz kovine narejene žabe v varstvo. Sicer pa žaba domuje pri Opstarju v Sebenjah, kjer skoraj vsako leto priredijo tudi žabarsko veselico. Letošnja je bila med najboljšimi doslej. Prav imajo tisti, ki menijo, da bi morali prizadevnim organizatorjem iz Sebenj in Žiganje vasi pripeti vsaj mali turistični nagelj. Žabarijo je popestril bogat kulturni program. Povezovala ga je Dorca Kraljeva, sodelovali pa so še folklorna skupina iz Podblice, kvintet Gorenjci iz Nakla, domači žabarski godci, narodne noše in ansambel Savinjskih 7 s Štajerske. Trudili se bomo, pravijo žabarji, da bo drugo leto prireditev še boljša in zanimivejša. Mogoče bo v Sebenjah prihodnje leto že moč kupiti žabje krake, ki bi na tako prireditev resnično sodili. J. Košnjek Sebenjski žabarji v zelenih predpasnikih in s častitljivo žabo, simbolom Sebenj in Žiganje vasi — Foto: F. Perdan GLAS 10. stran ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 22. AVGOSTAlfft Pred novo nogometno sezono v slovenskih članskih ligah Triglav in Naklo za sredino lestvice Kranj, 20. avgusta — Čez dober teden dni se bo začela nova nogometna sezona v slovenskih članskih nogometnih ligah. V elitni slovenski ligi je edino gorenjsko moštvo Triglav iz Kranja, ki je v sezoni 1985—86 doseglo enega svojih največjih uspehov. Bili so drugi. V drugi slovenski ligi igrajo nogometaši Na-kla in so v prejšnji sezoni osvojili deveto mesto. Gorenjska ligaša, Triglav in Naklo, sta se začela pripravljati julija in že igrata v tekmovanju za pokal NZ Slovenija. Upata, da se bosta v svojih ligah bojevala za sredino letvice. Pomlajeno moštvo kranjskega Triglava V novi nogometni sezoni v slovenskih članskih ligah bo prvo kolo 31. avgusta. V prvi slovenski nogometni članski ligi bo v sezoni 1986/87 kranjski Triglav spet igral edini z Gorenjske, v drugi republiški ligi pa bo gorenjski nogomet zastopalo moštvo Nakla. Nogometna sezona se je v Sloveniji pravzaprav že začela z igrami za pokal NZ Slovenije. Oba ligaša, Triglav in Naklo, v prvem kolu gostujeta: Kranjčani v Titovem Velenju pri domačem Rudarju, Naklo pa v Postojni. Enajsterici sta se za novo prvenstveno sezono začeli pripravljati že v sredini julija, saj bo sezona dolga in kvalitetna. Treba bo napeti vse sile, da jo bosta oba kar najbolje preživela. Člansko nogometno moštvo Triglava je v lanski sezoni v elitni slovenski ligi naredilo pravo presenečenje. Začeli so slabo, kmalu pa so se zelo popravili. Moštvo, ki ga trenira Hasan Ibrašimovič, je v drugem delu prvenstva gospodarilo na domačem in tujih igriščih. Na koncu so zasedli imenitno drugo mesto, kar je bilo tudi izredna uvertura za praznovanje petinšestdesetletnice nogometa v Kranju in za štiridesetletnico nogometnega kluba Triglav. Na letošnjo sezono so se pri Triglavu začeli pripravljati 17. julija s prijateljsko tekmo s prvoligašem Reko, ki je bil na pripravah v Kranju in Brdu. Trenirali so štirikrat na teden in ob nedeljah igrali prijateljska srečanja. Začeli so s precej pomlajenim moštvom, saj so od Triglava odšli: Florjančič k Reki, Belančič in Murnik k Domžalam, Eržen nazaj v Savo, Zirdun neznano kam, na Jesenice sta se v matični klub vrnila Ibrahimovič in Ignjatovič. Zato so začeli z mladimi. To so Logar, Špilar, Klemenčič, Marš, Popovič, Cvetiča-nin, Račka in Albreht, ki je prišel iz Železnikov, ki jih čaka še lepa nogometna bodočnost. Iz Zarice je prišel vratar Voda, velika okrepitev za Triglav pa bo Zupančič, ki je igral v Avstriji. Od prejšnjega moštva so ostali Stenovec, Jaka-ra, Gros, Pavlin, Radosavljevič, Katanec in Doljak, medtem ko Cotman in Tkalec, na katera Triglav računa, še nista začela trenirati. Priprave in treninge bodo Triglavani nadaljevali do 31. avgusta. Za pokal bodo odigrali še tekme z Medvodami, Hrastjem, LTH in Sak-om iz Avstrije. Doslej so igrali prijateljske tekme z Reko (izgubili so z 1:0 ter 4:0), drugoligašem Vojvodino (0:6), za pokal v Naklem (2:0), z Zarico (8:0) in Vižinado 9:0. Triglav bo to sezono mlado moštvo, saj jih je med sedemnajstimi igralci kar enajst prišlo iz mladinskih vrst in še nimajo osemnajst let. Le z dobrim delom se bodo ti mladi kalili v vrhunske nogometaše. Hasan Ibrašimovič: »Po nekaj letih je bil za nas žreb dober. V prvem kolu gostujemo v Titovem Velenju. Prav prvi del prvenstva bo dober pokazatelj, kje bomo med letom. Za mlado moštvo bi bila sredina lestvice že uspeh. Na več bomo mislili pozneje. V ligo se je vrnil Koper, močno sta se okrepila Olim-pija in Slovan, močna sta Rudar iz Trbovelj in Mura. Ti se bodo borili tudi za prvaka, drugi pa za mesta nižje.« Uprava kluba pa spet ni delala tako, kot bi morala. Ni bila toliko močna, da bi obdržala igralce, ki so hoteli oditi, čeprav bi z njimi Triglav tudi v tej sezoni lahko računal na visoko uvrstitev. Prvič priprave v poletnih dneh Moštvo Nakla, ki ga trenirata Sašo Voglar in Aco Zupan, se je začelo pripravljati že poleti. Trenirali so trikrat na teden. Deveto mesto v lanski sezoni je igralcem dalo nov polet. Med treningi so odigrali tudi prijateljska srečanja in štiri pokalne tekme. Prvo kolo pa bo 31. avgusta. Okrepili so se z igralcem NK Britofa Jožetom Mirtom, drugi igralci pa so ostali. Spored jesenskega dela prvenstva je za Naklo težak. Začnejo v Postojni in nato gostijo doma lanskega člana prve slovenske lige, Ilirijo iz Ljubljane. Liga bo močna in kvalitetna. Poleg Ilirije, ki računa na prvo mesto, bodo s takimi načrti igrali še Slavija iz Vevč, Stol iz Kamnika in povratnik iz prve slovenske lige, Izola. Za moštvo Nakla bodo igrali: Fuks, Ažman, Žontar, Legat, Leskovec, Urbane, Boris in Janez Križaj, Anko, Lunar, Količ, Andrej, Dane in Darjan Jošt, Maček, Mirtič, Mihelič, Marinšek in Jelovčan. Sašo Voglar : »Želje v naši upravi so velike, saj od nas pričakujejo sam vrh, midva z Acom pa sva prepričana, da smo zreli za sredino lestvice. Liga dvanajstih moštev bo res kvalitetna in bo pokazala dober nogomet. Na prvaka računata povratnika iz prve slovenske lige, Ilirija in Izola, tu pa so še Slavija in Stol iz Kamnika.« V novi sezoni v vseh slovenskih ligah računajo moštva na visoke položaje na lestvici. To naj bi dalo tudi dober nogomet v Sloveniji. D. Humer Nogometaši Nakla med vadbo — Obe sliki F. Perdan Pred svetovnim prvenstvom v kolesarstvu y Colorado Springsu Na veliki višini bo prvenstvo loterija Kranj, 21. avgusta — Danes ob 11. uri je z letališča Brnik na letošnjo svetovno prvenstvo, ki bo od 4. do 7. septembra v C*j? rado Springsu, odpotovala naša kolesarska reprezentanca. Na prvenstvo v ZDA so odšli Pavlic, Papež, Smolej, Glivar, ^ lanc in Šebenik pod vodstvom zveznega trenerja Francija Hvastija, športnega psihologa Marka Gaberja in mehanika S» ka Žagarja. Pokroviteljstvo nad našo reprezentanco za svetovno prvenstvo je prevzela delovna organizacija Slovenija168' Vse je odločeno. Na svetovnem prvenstvu, ki bo od 4. do 7. septembra v Colorado Springu v ZDA, bo nastopilo šest naših kolesarjev. Tekmovali bodo Jure Pavlic (Rog), Sandi Papež, Srečko Glivar, JožeSmolej (vsi Krka Novo mesto), Marko Polanc (Sava) in Robi Sebenik (Rog). Pod vodstvom zveznega trenerja Francija Hvastija so odšli na pot štirinajst dni pred prvenstvom. V veliko pomoč bosta Hvastiju tudi športni psiholog Marko Gaber in mehanik Slavko Žagar. Da so se odločili za pot štirinajst dni pred prvenstvom, pove že podatek, da je Colorado Spring na višini od 1970 do 2130 metrov. Skoraj vse reprezentance, ki bodo nastopale, so namreč že tam. Treba se bo aklimatizi-rati, pregledeti proge za moštveno vožnjo in vožnjo posameznikov. Načrt naših kolesarjev je namreč tak, da naj bi se v moštveni vožnji uvrstili med prvo deseterico, med posamezniki pa naj bi bili naši od prvega do tridesetega mesta. Moštveno vožnjo naj bi 4. septembra za Jugoslavijo vozili Pavlic, Papež, Smolej in Glivar, rezerva je Šebenik, in ta ekipa naj bi imela hitrost 52 kilometrov na uro. To je na taki višini in na tako ovinkasti progi že velika hitrost. Naj povemo še to, da je takoj po startu 5,3 kilometra dolg vzpon. Kolesarji so se za prvenstvo načrtno pripravljali v Preddvoru že takoj po mednarodni dirki Po Jugoslaviji. Na pripravah je bilo enajst naših najboljših, in tisti, ki niso odpotovali v ZDA, bodo priprave pod vodstvom Cvetka Bilića nadaljevali v Preddvoru za nastop na balkanskem prvenstvu, ki bo od 14. do 18. septembra v Bolgariji. Šesterica za ColoradoSpringsje priprave v Preddvoru izredno natančno izpeljala do konca, saj so vmes nastopali tudi na mednarodnih dirkah doma in v tujini, kjer so imele lepe mednarodne kolesarske uspehe. Vseh šest bo nastopilo tudi v vožnji posameznikov. Višina je enaka višini, na kateri bo moštvena dirka, cesta pa je široka trinajst metrov. Taktiziranja ne bo, od starta do cilja bo treba napeti vse sile, za čim boljšo uvrstitev. Največ pričakujemo od reprezentančnega kapetana Jureta Pavlica. Da naša reprezentanca prvič ni imela večjih težav s pripravami, gre zahvala jugoslovanskemu kolesarskemu skladu. Vse priprave in največja tekmovanja so namreč stoodstotno izpeljali s finančnim skladom. Da pa je šla reprezentanca na svetovno prvenstvo imenitno opremljena, gre zahvala pokrovitelju, Slovenijale-su, in JAT-u, ki jim je dal dober aranžma za poleta v ZDA in nazaj. Velika zasluga gre tudi opremljevalcema koles Puchu in Benotti, za športno opremo je poskrbel Slovenijašport z Adidasom ter Toper, Kors Rogaška Slatina, Labod Novo mesto, Almira Radovljica, Zarja Žalec , Polzela in vsi drugi, ki so kakorkoli pomagali naši kolesarski odpravi. • Franc Hvasti: »Kar smo načrtovali, smo tudi uresničili. V naši knjigi piše, naj bi bili v moštveni vožnji med desetimi, med posamezniki pa od prvega do tridesetega mesta. Višina je res velika, vplivala bo tudi časovna razlika. Kdor bo vse to dobro izkoristil, se mu za dober uspeh ne bo treba bati. Naši so dobro pripravljeni. Upam, da bodo dobro predstavljali naš kolesarski šport, čeprav so to mladi fantje. Ne smemo biti slabi in prepričan sem, da nam bo šlo. Prvaki bodo bodisi kolesarji ČSSR, NDR, SZ, Bolgarije ali Poljske. Tu bodo še močni Danci, Švedi, Nizozemci, Norvežani in seveda domači- ni, reprezentanca ZDA. Med P°saxn*x niki bo šlo od starta do cilja na Jgj taktiziranja ne bo. Tisti, ki bodo bo» v ospredje, bodo morali vso dirko S8; ti, saj bo višinska razlika kar 170 m trov.« .. • Jure Pavlic: »Kot ste že sUsaj bom pomagal v moštveni vožnji. Y.Vj nji posameznikov pa bo moralo rU đ bro od starta do cilja.« ^ • Sandi Papež: »Vsi hočemo in se boriti in to je že izvrstna motiv cija za dober uspeh. Smolej, Glivar jaz smo že uigrana ekipa, pomaga1 tudi Pavlic.« • JožeSmolej: »Med posamezn*^ ima največ možnosti Jure Pavličf v štveni vožnji pa bo šlo tako dobro« P znamo in smo sposobni.« M% • Srečko Glivar: »Papež, P^gJ Smolej in jaz smo se že utrdili za ni nastop. Med posamezniki pa naj šlo, kolikor pač zmoremo.« * • Robi Šebenik: »Upam, da bom v nastopom opravičil zaupanje, da sem ^ reprezentanci. Šlo bo tako, kot znal*1• • Marko Polanc: »Prvič sem v r prezentanci, ki bo nastopila na sv«j*0.-nem prvenstvu. Nastopil bom le posamezniki in dal bom vse od ••■jS Uvrstitev bo odvisna od take voz0**' vse ali pa nič.« rj. Hume' Nogometaši za pokal Godešiča Godešič, 16. avgusta — Na Gode-šiču so pripravljeni na 10. jubilejni nogometni turnir za pokal Godešiča. Sodelovala "bodo štiri moštva: Reteče, Polet, Zbilje in Kondor. Lani so zmagali domačini, trikrat pa so kot edini doslej zmagali igralci Poleta od Sv. Duha. Jutri se bo turnir začel ob 15. uri, v nedeljo ob 8. uri s tekmo za 3. mesto, ob 10. uri pa bo finale. J. S. Nuša, Srečo in Matjaž v ZDA Kranj, 20. avgusta — Z brniškega letališča so v sredo popoldne odšli v Kolorado in Kalifornijo v Združenih državah Amerike nekateri naši alpinisti, predvsem specialisti za prosto plezanje. Skupno jih je sedem in bodo v Združenih državah Amerike ostali dva meseca. Med njimi so tudi trije Gorenjci: Tržičanka Nuša Romih, Pred-dvorčan Srečo Rehberger in Jeseničan Matjaž Ravhekar. Kolorado in Kalifornija sta zibelki prostega plezanja, zato se bodo naši alpinisti tam marsikaj naučili, obenem pa skušali prelesti neka tere najzahtevnejše smeri. -jk Radovljica v znamenju balinanja Radovljica, 20. avgusta — Radovljiški balinarji so spomladi izredno dobro i začeli v medrepubliški balinarski ligi, skupina sever, in osvojili drugo mesto, kar jim daje veliko upanja za nadaljevanje prvenstva. Drugi del prvenstva se bo začel v soboto, 23. avgusta. Rado-vljičani bodo ob 9. uri na balinišču v športnem parku igrali z Bičevjem iz Ljubljane. V nedeljo ob 8. uri pa se bo začel na radovljiških baliniščih tudi 21. mednarodni balinarski turnir za pokal Gorenjske. Začetek bo ob 8. uri, sodelovalo pa bo 12 ekip iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Doslej so bili najuspešnejši domači balinarji. Ob balinišču bo tudi dobro založena okrepčevalnica, jr Gorenjski balinarji za občinski praznik Kranj, 18. avgusta — Balinarski klub Primskovo je na svojem igrišču pripravil prvi turnir Gorenjske v balinanju. Na turnirju v počastitev občinskega praznika, so nastopile občinske reprezentance Škofje Loke, Tržiča, Jesenic, mladinci in veterani Gorenjske ter dve reprezentanci Kranja. Turnir je bil izredno dobro organiziran, vso pohvalo pa zasluži Jože Novak. Z najboljšo igro so si prvo turnirsko zmago »pribalinali« reprezentantje Kranja I. Rezultati — za prvo mesto — Kranj I : Kranj II 9:6, za tretje mesto — Škofja Loka : Gorenjska 1:13, za peto mesto — Tržič : Jesenice 7:13, za sedmo mesto — Gorenjska (mladinci) : Gorenjska (veterani) 6:13, za sedmo mesto —- Gorenjska (mladinci) : Gorenjska (veterani) 6:13. Vrstni red — 1. Kranj I, 2. Kranj II, 3. Gorenjska, 4. Škofja Loka, 5. Jesenice, 6. Tržič, 7. Gorenjska (veterani), 8. Gorenjska (mladinci). -dh Nogomet in vaterpolo Naklo in Triglav za pokal, vaterpolisti za prvaka Naklo, Kranj, 20. avgusta — Nogometni moštvi Nakla in Triglava iz Kranja bosta v nedeljo gostili moštvi Stola iz Kamnika in Medvode v srečanjih za pokal NZ Slovenije. Tekmi, v Naklem in na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, bosta ob 17. uri. Vaterpoliste Triglava, ki nastopajo v drugi zvezni ligi — zahod čaka v soboto in nedeljo še zadnje kolo. V soboto bo v Kranju gostoval Burin z Reke. To je edino moštvo, ki je na Reki v prvem delu te lige premagalo Triglav. V nedeljo gostuje v Kranju Opatija. Pred tema dvema osrednima sreča-njima ima v vodstvu Triglav štiri točke prednosti. V nedeljo bomo na letnem bazenu razglasili letošnjega prvaka druge zvezne lige. Srečanji bosta v soboto in nedeljo ob 20. uri v letnem bazenu v Kranju. -dh Republiško vaterpolsko prvenstvo za kadete Za prvaka le dva Kranj, 20. avgusta — Za letošnji Jj publiški vaterpolski kadetski nas*0, sta se v Kranju borili le dve moštvi- so bili kadeti Kopra in Triglava, ki J hkrati nastopil kar z dvema moštvom^ Če smo zadovoljni s konkurenco vate*" pola pri pionirjih, je znanje pri kadeti skoraj nično. Vaterpolisti del* jo dobro le v Kopru in Kranju, °.. slov je prvo moštvo Triglava prepricU vo osvojilo prvo mesto. Izidi - Triglav I: Triglav II 28:5, T1"1' glav II : Koper 7:6, Triglav I : Koper 31:4. Lestvica: , Triglav I 2 2 0 0 59:9 J Triglav II 2 10 1 12:34 * Koper 2 0 0 2 10:59 u -dh Državno prvenstvo v streljanju Franc Peternel že petindvajsetič prvak Kranj, 21. avgusta — V Zagrebu je bilo letošnje državno prvenstvo v streljanju z MK orožjem. Strelci so pokazali odlično pripravljenost in imenitno formo za nastop na svetovnem prvenstvu, čeprav ni bilo novih državnih rekordov. Izredno so se odrezali tudi slovenski strelcit ki so osvojili kar deset odličij, od njih dve zlati. Ponovno je bil dober Kranjčan Franc Peternel starejši, ki je bil p1" vi s hitrostrelno MK pištolo. Ker je imel resnega konkurenta za ta naslov, ga je osvojil šele po ponovnem dvoboju z Osiječanom Jeličem-Prav v tem dvoboju je Franc Peternel dokazal, da ni zaman prvak. Lfj; tošnji državni naslov s hitrostrelno MK pištolo je že petindvajseti na njegov tekmovalni poti. Za ta naslov je Franc Peternel nastrelja* 588 krogov. 5?K. 22. AVGUSTA 1986 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN (M^JM^IMLAS IMA GORENJSKEM SEJMU VAM MERKUR - KRANJ V SODELOVANJU S PROIZVAJALCI NUDI 10% SEJEMSKEGA POPUSTA ZA -SALONITNO KRITINO, CEMENT, MALTIT IN SILIKATNO OPEKO -SIPOREX ZIDAKE IN PLOŠČE -TOPLOTNE IN HIDROIZOLACIJSKE MATERIALE -BETONSKE MEŠALCE, SAMOKOLNICE IN ZIDARSKO ORODJE -STREŠNA OKNA -BELO TEHNIKO -MALO KMETIJSKO MEHANIZACIJO -PEČI, ŠTEDILNIKE IN RADIATORJE -RAZNO ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE -VARILNE APARATE -MOTORNE ŽAGE -STISKALNICE IN MLINE ZA SADJE -ELEKTRIČNE PASTIRJE IN DRUGE IZDELKE VSAK DAN DEMONSTRACIJA -POLAGANJA SALONITNE KRITINE -UPORABE RAZNIH IZOLACIJSKIH MATERIALOV -UPORABE SILIKATNE OPEKE -UPORABE SIPOREX ZIDAKOV IN IZOLACIJSKIH PLOSC 20. AVGUSTA DAN EMO -CELJE S PRIKAZOM DELOVANJA ETAŽNO-TOPLOTNE CENTRALE MERKUR kranj KOGP —TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih lr> betonskih izdelkov ter ostali gradbeni Material za gradnjo do III. faze. trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. ^o 12. ure. 'nformacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140 in 21-195. Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 15. do 24. avgusta 86. SE PRIPOROČAMO! SO Zk VAS IZBRALI Na Gorenjskem sejmu v Kranju smo v paviljonu Fužinarja Jesenice opazili, da je največje povpraševanje po pralnih strojih. Prodajajo jih po zelo ugodnih cenah, vendar ne pozabite, da je sejem samo še do nedelje. NOVO! Samohodna rotacijska kosilnica SRK 70, izdelek proizvajalca TOMO VINKOVIĆ BJELOVAR, ki ga zastopa KŽK - AGROMEHANIKA KRANJ. Namenjena je za košnjo večjih travnatih površin, na primer športnih terenov, komunalnih površin, zelenic okoli zgradb itd. Kosilnico lahko kupite na sejmu v Kranju ali pa v PSC KŽK - AGROMEHANIKA, Hrastje pri Kranju, tel.: 23-059, 28-274, 28-273, 27-285, 24-372, komerciala: 24-778. — kompletno stavbno pohištvo — stropne in stenske obloge — montažne hiše, vikende in poslovne objekte VSE NA ENEM MESTU — 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov — brezplačni prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa — stavbno pohištvo FCO vgrajeno VAM NUDI JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61-361, 61-671, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58! DELOVNI ČAS - VSAK DAN 7-17, SOBOTA 7-12 OBIŠČITE NAS TUDI NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 15.-24. 8.1986 GRADITI Z MARLESOM JE LAŽJE, HITREJE, CENEJE... Obiščite nas na gorenjskem sejmu v Kranju v večnamenski hali, kjer boste dobili vse informacije. Telefon na razstavnem prostoru: 28-281 (do 285), int 201 marles S POSEBNIMI VLAKI PO JUGOSLAVIJI • Makedonija M.—5.10.) Skopje, Ohrid, Bitola, Kruševo, Prespa Ulcinj, Bar, Cetinje, Lovčen • Crna gora — Budva (15.-19. 10.) PO DOMOVINI • Vojvodina — Novi Sad, Fruška gora, Sremski Karlovci (25.-29. 9.) z vlakom in avtobusom. Cena 38.000 din • Lastovo (22.-28. 8., 26.-31. 8., 29. 8.-4. 9.) z vlakom in ladjo. Cena od 28.800 din • Vis (Komiža) (21.-27.8., 25.-30.8., 1. -6.9.) z vlakom in ladjo. Cena od 24.000 din PO TUJINI • Istanbul (30. 9. do 3. 10., 2—5. 10., 4—8. 10.) z letalom iz Ljubljane, cena od 54.000 do 67.500 din. • Poljska (27. 8 —1. 9., 24.-29. 9.) z avtobusom. Obisk Kra kowa in Tater. Cena 46.000 din. • Srednja Azija in Kavkaz (SZ) (9.-23. 10.) z letalom. Obisk Moskve, Taškenta, Samarkanda, Bunare, Erevana in Tbili-sija). Cena 185.000 din. © Dunaj in Bratislava (26 —27.9., 3 —4. 10.) z avtobusom. Cena 26.100 din. €> Budimpešta (19 —20.9., 26 —27.9.) z avtobusom. Cena 33.000 din. • Praga (19 —21. 9., 24.-26. 10.) z avtobusom. Cena 42.000 din. <*> Grčija (14.—20. 10.) z vlakom in avtobusom. Obisk Aten, Delfov, Soluna, Miken, Epidavrosa POČITNICE • od Kopra do Ulcinja: hoteli, prikolice, zasebne sobe, apartmaji, bungalovi. Posebej zmerne cene za počitnice septembra. Na voljo jesenski počitniški program! Zelo ugodno: • Ribarska koliba pri Pulju: 10-dnevni polni penzion za 36.500 din • Počitnice v Medveji — 10-dnevni polni penzion za 48.000 din VLAK VAŠIH SPOMINOV Vsako sredo s prvim jugoslovanskim muzejskim vlakom. Vožnja ob Savi Bohinjki, Bači in Soči. Vesela prireditev v starem Kanalu z jedačo in pijačo, igrami, ogledom itd. Cena 12.000 din. Odhodi s postaj Jesenice, Bled-Jezero in Bohinjska Bistrica. V nedeljo, 7. septembra, bo muzejski vlak peljal izletnike iz Ljubljane v Kamnik, kjer bo takrat dan narodnih noš (prijave pri TTG v Ljubljani). Ljubljana. Titova pri pooblaščenih Prijave in informacije: 325-646 in 325-651, in agencijah: Alpetouru (Škofja Loka, Kranj), Generalturist (Bled) in Kompasu (Kranj, Brnik, Jesenice, Kranjska gora). Tovarna športnega orodja p. o. BEGUNJE 1, na Gorenjskem Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog v DO Elan in sklepa komisije za delovna razmerja DO Elan objavljamo dela in naloge 1. VODJE SKLADIŠČ IN ODPREME 2. FOTOGRAFA I Pogoji: pod 1. pod 2. višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, tečaj iz tehnike skladiščenja, pasivno znanje enega tujega jezika in poskusno delo tri mesece srednja izobrazba fotografske usmeritve, 1 leto delovnih izkušenj, izpit za voznike B kategorije in trimesečno poskusno delo Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba Elan, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku obja- Na pultu posebnih prodaj pred veleblagovnico (nI nama škofja lo^ [^■■J škofja loka • sadni sok iz jabolk in visenj po 180 din za liter • Emona južina, 200 g, po 191 din • Emonska pašteta, 200 g, po 137 din • stročji fižol (Vitaminka) po 193 din • džem iz breskev po 350 din • golaž z gobami po 196 din • višnjeva marmelada po 231 din • prava kava po 5.130 din za kg hiša dobrega nakupa! DELOVNA SKUPNOST ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE UPRAVNIH ORGANOV OBČINE ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta REFERENTA ZA VOZNIŠKA DOVOLJENJA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba V. stopnje ekonomske, upravno-administrativne ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku veljavnosti oglasa. vi saoa a uraro Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o. Za potrebe splošnega sektorju ponovno objavljamo delovno nalogo: POSREDOVANJE TELEFONSKIH ZVEZ Pogoji: — telefonist ali delavec s končano poklicno šolo ozke' ga profilu tehnične usmeritve — šest mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo traja en mesec Drugi pogoji: — primerne psihološke lustnosti in zdravstvc ne sposobnosti Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov-Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj. Škofjeloška cesta 6. MERKUR kranJ ^22. AVGUSTA 1986 OBVESTILA, OGLASI_13 SJm ©gJSSgSflgjgjj, jkte KMETIJSKA MEHANIZACIJA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA - GNOJILA - SEMEMA - VELIKA RAZSTAVA VSEH VRST ŽIVINE - PRODAJA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE DELOVNI ČAS' Qp II 24. MEDNARODNI KMETIJ3K0-ZIVILSKI SEJEM od, d0, program d0 a* ^ GORNJA RADGONA 22. do 31. avgusta 1986 ?&f£&QLć>.....^ — ob 15. uri velike konjske dirke °DELUJE VEČ KOT 1000 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALCEV - STROKOVNA PREDAVANJA PREDAVANJA ZA HOBISTE - AVKCIJSKA PRODAJA GOVEJE ŽIVINE sj^0jNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ eta Žagarja 19, Kranj ^misija za delovna razmerja pri WO Kranj vabi k sodelovala Kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1 PK KUHARICE 2a vrtec Tugo Vidmar — za nedoločen čas pogoji: - tečaj za PK kuharja — en mesec delovnih izkušenj — opravljen higienski minimum 2- 2CISTILK za vrtca Ciciban in Kekec — za nedoločen čas Kogoji; — končana osnovna šola ali vsaj šest razredov osnovne šole — samo popoldansko delo — delo v vrtcu Kekec se opravlja 6 ur na dan kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi oglasa v jZgojno-varstveno organizacijo Kranj, Staneta Žagarja 19, &BRTNO ZDRUŽENJE JESENICE Tito Va 47, Jesenice jazpisuje na podlagi sklepa IO z dne 19. junija 1986 JAVNO uclTACIJO naslednjih osnovnih sredstev: • PlSARNlSKA OPREMA - 9 omar, 12 miz, 2 fotelja, 30 stolov, 3 stoli (skaj), 1 elektro termo peč(4KW) Javna licitacija bo 3. septembra 1986 od 10. ure dalje v starih Prostorih Obrtnega združenj a,Cesta železarjev 14. citirati ima pravico vsak, ki položi 10 odstotkov varščine. ^pljeno blago mora kupec plačati v 15 dneh, sicer bomo var-■*K> zadržali. ^avek na promet plača kupec. Ogled opreme je mogoč dVe uri Pred pričetkom licitacije. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Koroška c. 53 c 3ovno razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi poobla-ll in odgovornostjo g V<>DJE TEHNIŠKEGA SEKTORJA °goji: — diplomirani inženir elektroenergetike — 4 leta delovnih izkušenj — aktivno obvladanje enega svetovnega jezika — opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov oziroma pripravljenost opraviti ta izpit po nastopu dela — izpolnjevanje kriterijev DD o kadrovski politiki v občini Kranj za kadrovanje na najodgovornejše funkcije in naloge za prijavo na razpisano delo je 15 dni. astop dela: po možnosti takoj. Delovno razmerje bomo skle- nili Ob za nedoločen čas, kandidat bo imenovan za 4 leta. Javlja prosta dela in naloge J vodje službe za varstvo pri delu °8oji: — varnostni inženir ali elektroinženir z opravljenim strokovnim izpitom po 17. členu pravilnika o osnovah za organiziranje službe za vpd — šoferski izpit B kategorije — 3 leta delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo J vodje priprave deia — elektroinženir — energetik ali organizator dela s predizobrazbo elektrotehnik-energetik — 3 leta delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov oziroma pripravljenost opraviti ta izpit po nastopu dela — znanje enega tujega jezika — trimesečno poskusno delo 3 elektromehanika za previjanje elektromotorjev °goji: — kv elektromehanik-navijalec — 6 mesecev delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo. 4- cistilke za čiščenje pisarniških prostorov °goji: — končana osnovna šola — 6 mesecev delovnih izkušenj — enomesečno poskusno delo. za prijavo je 8 dni po objavi oglasa. ^.astop dela: po možnosti takoj. Delovno razmerje bomo skle ^'li za nedoločen čas. ^rijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pijejo na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška Cesta 53 c. ar almira Alpska modna industrija RADOVLJICA Jalnova ulica 2 vabi k sodelovanju VEČ KVALIFICIRANIH ŠIVILJ z daljšo prakso za svoj vzorčni oddelek v Centru za razvoj domače in umetne obrti Grimšče pri Bledu. Nudimo stimulativne osebne dohodke in zanimivo kreativno delo, primerne delovne razmere in enoizmensko delo v dopoldanski izmeni. Zainteresirane kandidate vabimo, naj pošljejo prijave v 15 dneh kadrovski službi DO Almira Radovljica, Jalnova ulica 2, Radovljica. r > G DO ELEKTRO GORENJSKA TOZD ELEKTRO KRANJ, Mirka Vadnova 3 objavlja javno licitacijo, ki bo v petek, 29. avgusta 1986, ob 11. uri na dvorišču skladišča TOZD Elektro Kranj, Mirka Vadnova 3 — Primskovo v Kranju. Naprodaj bodo naslednja osnovna sredstva: 1. kompresor znamke FAGRAM, tip KDV 3-198, letnik 1978, tovar. št. 502, št. motorja M 86479 izklicna cena 1.040.000 din 2. bager skip, tip BN 80, letnik 1984, izklicna cena 9.750.000 din Prodaja bo po sistemu videno-kupljeno. Prometni davek ni vračunan v ceni. Ogled osnovnih sredstev vsak dan od 7. do 14. ure. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10-od-stotno varščino. Informacije po telefonu 064/25-071, int. 12. ZAVOD SR SLOVENIJE ZA REZERVE. LJUBLJANA Titova 118 objavlja na podlagi 7. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA V DE DOLENJA VAS, SELCA NAD ŠKOFJO LOKO Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost oziroma končan program za usposabljanje, in starost nad 18 let Kot poseben pogoj za oglas del in nalog je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pisne prijave je treba poslati v 8 dneh po oglasu del na naslov: Zavod SRS za rezerve, Kadrovska služba, 61113 Ljubljana, Titova 118. K prijavi je treba priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Iskra ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA n. sol. o. ŠKOFJA LOKA TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov ŠKOFJA LOKA, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. INŽENIRJA STROJNIŠTVA za vodenje delovne enote orodjarna in vzdrževanje. Pogoji: — 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja tri mesece 2. 2 ORODJARJA - OBDELOVALCA KOVIN Pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja tri mesece 3. STRUGARJA ALI FREZALCA Pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja tri mesece 4. KLJUČAVNIČARJA ALI AVTOMEHANIKA Pogoji: — tri mesece delovnih izkušenj, poskusno delo traja dva meseca 5. KURJAČA - STROJNIKA CENTRALNEGA OGREVANJA Pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja dva meseca 6. STROJNEGA TEHNIKA ZA ZAHTEVNO IZHODNO KONTROLO Pogoji: — 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja tri mesece 7. 2 ELEKTRIKARJA - ENERGETIKA ZA ZAHTEVNO KONTROLO GOSPODINJSKIH APARATOV Pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja tri mesece 8. VEČ NK DEIAVCEV za delo v proizvodnji Pogoji: — moški, starejši od 18 let, poskusno delo traja en mesec Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi. Kandidate borno o izbili obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Po sklepu delavskega sveta TOZD Terminali na 2. redni seji z dne 3. junija 1986 objavlja prodajo rabljenega polavtomatskega stroja AUMAN, tip PA 011, tov. št. 70879. Zainteresirani dobijo informacije po tel.: 28-861, int. 2618. DEŽURNI VETERINARJI od 22. 8. do 29. 8.1986 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 23 518 za občino Škofja Loka ANDREJ PIPP. dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice ANTON PLESTENJAK, dipl. vet.. Bled, Prešernova 34, tel.: 77-8,28 ali 77-863 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ELKROJTHŽ\Č NA DETELJICI OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA BODO OD 15. AVGUSTA DO 30. SEPTEMBRA 1986 LAHKO KUPILI ŽENSKE, MOŠKE, DEKLIŠKE, FANTOVSKE IN OTROŠKE HLAČE PO POSEZONSKIH CENAH DO 40 % CENEJE. Za nakup se priporočamo! Osnovna šola FRANCETA PREŠERNA KRANJ razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas: od 1. septembra 1986 do 6. marca 1987 Pisne prošnje oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva 49. OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM GORENJSKE Obveščamo vas, da se bomo 13. septembra 1986 v Celju udeležili tovariškega srečanja delavcev Slovenije, z ogledom mednarodnega obrtnega sejma. Odhodi avtobusov: JESENICE — ob 6. uri, železniška postaja RADOVLJICA — ob 6.20, avtobusna postaja TRŽIČ — ob 6.40, avtobusna postaja ŠKOFJA LOKA — ob 6.30, hotel Transturist KRANJ — ob 7. uri, hotel Creina Delavcem vse stroške povrne sklad. ROK ZA PRIJAVE: do 1. septembra: Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, Trg revolucije 3, tel: 26-077. Septembra bomo organizirali strokovno ekskurzijo v Prago — ČSSR z ogledom kulturnih znamenitosti in tovarne Mitroblansko. Odhod prve skupine: 20. septembra 1986 ob 21. uri, izpred hotela Creina, povratek 23. septembra 1986 Odhod druge skupine: 24. septembra 1986 ob 21. uri izpred hotela Creina, povratek 27. septembra 1986 CENA: 46.500 din, delavci plačajo 23.250 din, ostale stroške jim povrne sklad. ROK ZA PRIJAVE: do 1. septembra 1986 oziroma do zasedbe mest na Medobčinski sklad za izobr. delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, tel.: 26-077. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda GTI-VA NIKO DRNOVŠEK rojen 1911 Od njega smo se poslovili v sredo, 20. avgusta 1986, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju. Sindikalna organizacija Sava Kranj GLAS 14. STRAN MALI OGLASI-.. OBVESTILA , OGLASI PETEK, 22. AVGUSTA 198? MALI O O LAS I tel.:27 960 ceiiaJlA16 aparaIMfroH Ugodno prodam pralni stroj REX in šivalni stroj BAGAT v omarici. Ogled danes popoldne in sobota dopoldne. Oblak, Staretova 18, Kranj (Čirče) Prodam OBRAČALNIK za traktor to-mo vinkovič ali menjam za manjšega in spredaj karamboliran MZ 150, letnik 80. Stirn, Možjanca 6_13082 Prodam barvni TV čajavec, star 4 leta. Gašperin, Breznica 4, Žirovnica _13083 Prodam stereo RADIOKASETOFON, ločljivi zvočniki, carinska deklaracija, za 7,5 SM. Dolenc, Hafnarjeva 17, Stražišče, Kranj_13084 Prodam ŠEPING 500 x 600 mm. Pre-doslje 60/a, Kranj_13085 Prodam novo bas KITARO in ZVO-ČNIKE. Tel.: 24-654 int. 212 1 3086 ■ Prodam hitachi TV, ekran 51, v ga-ranciji. Tel.. 24-193_ 13087 Prodam vrtavkasti OBRAČALNIK VO 2 in ZGRABLJALNIK sonce 3. Pin-ter, Dolenja vas 44, Selce_13088 Prodam tonski KINOPROJEKTOR in KAMERO super 8. Tel.: 89-146, po 15. uri__ 13089 Prodam ITT ZVOČNIKE 120/80 batov. Tel.: 26-996_13090 Prodam telefunken TV color, ekran 66. Tel.: 35-081_13091 Ugodno prodam BRANO na dva ježa, rabljeno eno sezono, širina 125 cm, cena po dogovoru. Tel.: 69-644 13092 Prodam 25-tonsko ekscentrično STISKALNICO. Tel: 061/841-197 _13093 ŠIVALNI STROJ slavica bagat, traj-nožarečo PEČ in HLADILNIK prodam. Čeh, Gregorčičeva 19, Radovljica, tel.: 75-934_*_13094 Barvni TV grunding z daljinskim upravljanjem, star dve leti, in pomivalni stroj, nemški, baunkneht, prodam. Tel.. 26-255_13095 Poceni prodam RADIO in dobro ohranjen GRAMOFON, iskra trenta, kupcu podarim 20 velikih narodnoza-bavnih plošč. Drago Ereiz, Frankovo naselje 69, Škof ja Loka 13096 Prodam čelni NAKLADAČ za traktor deutz 75 KM. Tel: 061/872-087 13097 Prodam stružna AVTOMATA bec-hler. Drulovka 48_ 13098 Prodam KASETNI AVTORADIO ste-reo in barvni TV, ekran 56. Tel.: 42-772 _13135 Prodam samonakladalno PRIKOLI-CO pionir 17. Pivka 9, Naklo 13136 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3 KW. Zec, Zlato polje 3/a_13137 HARMONIKO, navadno, odlično ohranjeno, in klavirsko 48-basno prodam. Tel: 70-015 13138 ifan.opiema Prodam novo, še zapakirano SPALNICO anita. Prelesnik, Reteče 49, Šk. Loka_12982 POMIVALNI STROJ Zoppas pro dam za 7 SM. Tel.: 25-904 ali 22-005 __13169 Prodam rabljeno SPALNICO, keramično PEČ na trdo gorivo in PRALNI STROJ obodin in 6 PLETENK 15 do 251. Stane Sandulovič, Zlato polje 15/a, Kranj _13170 Prodam KAVČ in 2 FOTELJA. Planina 5/8, Kranj, tel.:26-516_13171 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, REGAL za dnevno sobo, sedežno GARNITURO in trajnožarečo PEČ. Ogled vsak dan popoldne. Znoj, Žu pančičeva 19, Kranj_13172 KAVČ ležišče ugodno prodam. Tel.: 45-098 13173 Prodam novo kiiperschbusch PEČ in ekspanzijsko POSODO za etažno cen-tralno kurjavo. Tel.: 74-220 13174 Prodam zamrzovalno OMARO za kuhinjo. Markovič, St. Rozmana 4, Kranj_13175 Prodam zamrzovalno SKRINJO, 320 I, staro 8 let, LTH, HLADILNIK H 717 luy, star 10 let in ŠTEDILNIK gorenje (2 plin + 2 elektrika). Tel.: 61-435, od 20. ure naprej_13176 Prodam KAVČ, 2 FOTELJA, kup-perschbusch, MIZO, 6 STOLOV in električni KAMIN — peč. Rasim Me-hanič. Koroška c. 49, Kranj_13177 Prodamo dobro ohranjeno kopalno KAD in BOJLER. Tel.: (064) 28-619 _13178 Dobro ohranjeno marles KUHINJO s ŠTEDILNIKOM (plin, elektrika) in HLADILNIKOM ugodno prodamo. Vsak dan popoldne razen nedelje, tel.: (064)28-619 _13179 Prodam HLADILNIK in zamrzovalno OMARO. Tel.: 37-632 _13180 Za 10 SM ceneje prodam še zapakirano SPALNICO (omare, žametna francoska postelja z radiom). Tel.: 38-777, od 15. ure dalje 13181 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK kupperschbusch in 50 vreč APNA. Tel.: 40-641 od 15. do 18. ure 13182 Ugodno prodam starejšo sedežno GARNITURO z dvojnim ležiščem. Ko-šir. Planina 17, tel.: 22-155 13183 Prodam OMARO in mizo za dnevno sobo ter garderobno OMARO. Tel.: 34-777 od 16. do 18. ure_13184 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH, SPALNICO in pisalni STROJ. Tel.: 23-806 vsak dan od 15. do 17. ure _13185 Prodam zakonsko posteljo. Tel.: 33-721__13186 gradbeni mat Prodam 50 vreč APNA, dostavim na dom. Šifrer, Žabnica 10_13147 Prodam malo rabljeno etažno PEČ, 20.000 ccal Albin Lotrič, Jamnik 3, Kropa__13148 Prodam 10 OKEN. Predoslje 167, tel.: 36-548_13149 Prodam strešno SALONITKO, 60x40, rabljeno, 430 kosov, z vijaki. Anton Vidmar, Kuratova 42, Kokrica — montažno naselje_13150 Prodam eternit, francoska KRITINA, nova, 2500 kosov. Jože Valjavec, Pro-letarska 3/a Tržič_13151 Prodam ŠPIROVCE, 4 m dolge, 16 kosov, malo SALONITKO, 40 x 60 cm, 350 kosov. Franc Tomat, Tomšičeva 16/a, Kranj_13152 Prodam 25 mJ MOZAIKA, dve GUMI 135x15 in vodovodne CEVI 1/2 cole. Partizanska 49, Šenčur_13153 Prodam smrekove DESKE, debele 8,5 in 2,5 cm in marmornate okenske POLICE. Jakob Šter, Sp. Duplje 71 _13154 Prodam PUNTE, BANKINE, rabljene LETVE 3x5, DESKE in VRATA s pod-boji. Kurirska pot 29, Kranj_13155 Prodam VOGALNIKE, višina 14 cm. Ulica F. Barleta 22, Cerklje tel.: 42-064 _13156 Poceni prodam rabljeno strešno OPEKO folc, rabljene ŽLEBOVE in stoječo krušno PEČ. Predoslje 29, tel.: 36-377 _13157 Prodam 10 plošč nerjaveče PLOČEVINE 0,5. Tel.: 70-210_13158 Ugodno prodam 22 m* hrastovega lamelnega PARKETA. Tel.: 57-266 _13159 30% ceneje prodam 180 kg beton skega ŽELEZA, pr. 6. Tel.: 47-222 13160 Prodam 1600 kosov rabljene strešne OPEKE kikinda 333. Tel.: 66-296 13161 Prodam suh HRAST 3 m*, 5 cm, in 0,5 m', 2,5 cm in večjo količino rabljene samotne OPEKE. Tel.: 45-090, sobo-ta po 18. uri_13162 Prodam LENDAPOR, debeline 5 cm, 150 m1, ugodno. Tel.: 70-384 13163 »LIMIT« POVEČAN NA 40.000 DIN Ena od prednosti tekočega računa je tudi možnost prekoračitve kritja na tekočem računu, ki ga občani bolj poznajo po bančnem izrazu »limit«. Pri tem gre za kratkoročno posojilo, ki je namenjeno za pokritje trenutnega primanjkljaja ob nepredvidenih izdatkih ali v času sezonskih nakupov. Po novem banka odobrava prekoračitev do višine 40.000 din za dobo šestih mesecev. Za prekoračitev lahko zaprosi imetnik, ki posluje s tekočim računom najmanj šest mesecev in ki v tem času ni izdal čeka brez kritja. Ponovno prekoračitev sredstev pa se lahko odobri po poteku treh mesecev od dneva, do katerega je bila odobrena dovoljena prekoračitev stanja na tekočem računu. Imetnike tekočih računov, kateri imajo odobren »limit« do 20.000 din, opozarjamo, da avtomatske spremembe na 40.000 din ne bo. Za odobritev »limita« do 40.000 din je potreben nov zahtevek. /O ljubljanska banka "emeljna banka Gorenjske Prodam 2 m1 suhih smrekovih PLOHOV, 60 kosov betonskih ZIDAKOV 40 x 20 x 20 in VODOMER - pol cole. Tel.: 41-027_13164 HERAKLIT plošče, debeline 5 cm, primerne za toplotno izolacijo in predelne stene, in 5 ravnih SALONITNIH plošč 125 x 256 cm prodam. Tel.: 62-656_13165 PEČ tam stadler tip UNI 35, 35.000 ccal, rabljeno, in mešalni VENTIL pro-dam. Tel.: (064) 83-463 zvečer 13166 Prodam 2 m' PLOHOV in 1 m1 DESK, LAT 5x4, 80 komadov, 150 PUNT 3,5 DO 4 m dolžine. Peter Fer jan, Olševek 36/a Preddvor. Tel.: 45-610_13167 Prodam 100 m2 lesenega OPAŽA, smreka. Pšata 9, Cerklje_12929 Prodam 20 % ceneje nova vezana OKNA 3/80 x 60, 3/100 x 90, 1/120x120 VRATA 3/80x210, 2/140 x 220, 2/80 x 220 s polkni, smrekov les, glin gorenje. Tel.: 23-258 13168 razno prodam Prodam otroško KOLO s pomožnimi kolesi in PONYJA. Brezar, Britof 112, Kranj, tel.: 36-092. Ugodno prodam 20 mJ lamelnega hrastovega PARKETA in originalni W. GOBELIN (Zadnja večerja), izdelan 30 % s kompletnim materialom. Ogled popoldne. Posnjak, Pot na Jošta '12, Stražišče, Kranj__13056 Prodam suha, trda ali mehka DRVA. Srednja vas 10, Golnik, tel.: 46-022 _13057 Prodam dolgo belo poročno OBLEKO. Urbanček, Adergas 12, Cerklje _13058 Prodam arotring komplete in kombiniran italijanski otroški VOZIČEK. Ma-telič, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 13059 Prodam železna dvoriščna VRATA z drogovin za škodo L 1100, letnik 74, stekla: zadnje, prednje, desna zadnja vrata in havba ter vlečno kljuko. Tel.: 25-088__13060 Ugodno prodam ŽELEZO, 6in 8 mm, in DELE za Z 750, letnik 80. Tel.: 33-557 od 15. do 18. ure_13061 Prodam 6 m5 smrekovih PLOHOV, debeline 10 cm, in rabljen črno-bel TV. Tel.: 25-558_13062 Prodam 300 BUTAR hruška in jabla-na. Anton Jazbec, Sebenje 52 13063 Prodam Z 101, letnik 77, in dve garderobni OMARI, ogled popoldne. Ba-tar, Juleta Gabrovška 21, stanovanje 19_13064 Prodam JADRALNO DESKO za 7 SM in KOLO senior na 10 prestav, kot nov. Žlebič, Župančičeva 12, Kranj ___ 13065 Prodam gostinsko KUHINJSKO OPREMO Grosuplje, rabljeno 1 leto. Tel.: 83-933_13066 Prodam 2200 litrsko kovinsko CISTERNO za kurilno olje. Tel.: 74-268 _13067 Prodam KAMP PRIKOLICO treska 350 s predprostorom. Planina 62, Kranj _13068 Prodam GOBELIN — ženski akt — 106x55, uokvirjen. Radovljica, Linhar tov trg 23, tel. 75-232 in 75 610. Cena zelo ugodna._13069 RADIO iskra hi fi stereo, KASETO FON korting C 300, ZVOČNIKE korting 2x20 W, JEDILNI KOT, trajnožarečo PEČ in zakonsko POSTELJO prodam. Tel.: 23-344_ 13070 Prodam globok otroški VOZIČEK in HOJCO. Cesta na Brdo 18, Kokrica __13071 Prodam vezan KOZOLEC na tri okna. Jožef Drmota, Dolenja Dobrava 9, Gorenja vas___13072 Prodam otroški športni VOZIČEK tri buna za dvojčke. Tel.: 45-090 sobota po 18. uri_13073 Prodam bukova DRVA. Marija Me-sec, Rovt 7, Selca, tel: 65-065 13074 JADRALNO DESKO tajfun, 12 kg, novo, brez jadra, prodam, cena 80.000. • Tel.. 77-292, int. 16 — Peter Majer _13075 Prodam nove ZAVORE model spor ting, cena 15.000 din, in malo rabljene kolesarske ŠPRINTARICE št. 41, kern super profesional, cena 10.000 din. Domen Orožen, Ribenska 14, Bled __13076 Prodam žensko KOLO senior in mo-ško KOLO maraton. Tel.: 28-367 13077 Prodam bukova DRVA. Tel.: 40-524 _13078 Prodam ZAMRZOVALNO OMARO in moško športno KOLO na 10 prestav Tel.: 36-385_13079 Prodam novo navadno moško KOLO maestral in garnituro KLIP-KLAP Tel.: 34-349 __13080 Prodam 10 m suhih bukovih DRV v bližini Škofje Loke. Tel.: 60-978 13081 Prodam ŽAGO za razrez hlodov, žagan les za ostrešje (dolžina 5 do 7 m), smrekove DESKE 5 cm in VOZ zapra-vljivček na 4 lamelnih vzmeteh. Vrbnje 3, Radovljica_13242 Prodam JADRALNO DESKO F 2. Stanonik, Reteča 78, Škofja Loka _____13243 MOPTŠS AFN iSio KOLO maraton ni 10 orestav ugoano proaam. Tet.: Prodam GAJBICE za krompir in ZAJCE. Tel: 60-208_13245 Prodam 310-1 ZAMRZOVALNO SKRINJO in 2 stekla, debeline 5 mm širine 130 cm, primerne za balkon. Tel.: 62-287_13246 Prodam nerjaveče pomivalno KORITO, JADRALNO DESKO D 2, star ŠIVALNI STROJ roval in TV iskra panorama polux. Tel.: 61-304 med 18. in 20. uro _ 13247 Prodam globok otroški VOZIČEK tri-buna, dobro ohranjen. Mencigar, Bri-tof 22, Kranj_13248 Ugodno prodam dirkalno KOLO. Tel.: 28-605 _13249 Prodam usnjeno in belo JAKNO ter moško ročno URO casio. Mirjana Bla-gojevič, tel.: 23-828 ali 22-221, int. 22-46_13250 Prodam dobro ohranjeno 26-colsko žensko športno KOLO na 5 prestav. Franc Porenta, Sv. Duh 11, Škofja Loka_13251 Prodam suha bukova DRVA. Trobe-všek, Šenturška gora 14_13252 Ugodno prodam HI-FI ITT stolp z dvojnim kasetofonom, equa!izerjem, tunerjem in gramofonom skupaj s fis-herjevimi 100 W zvočniki. Marko Ško-fic. Mlaka 120, Kranj_13253 Ugodno prodam 3 mesece star MOTOR APN 6 in 4 leta star pralni STROJ gorenje. Ernest Haklin, Golnik 78, tel.: 46-483_ 13254 Prodam nov, še nerabljen ŠTEDIL-NIK gorenje (2 plin 2 elektrika) in rabljen POMIVALNI STROJ zopas. Vre-ček, Zg. Bela 37, Preddvor_13255 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! živali Prodam KRAVO frizijko po prvem teletu, brejo 6 mesecev, dobro mleka-rico. Jože Turščak, Utik 35, Vodice _12932 Prodam KOBILO z ŽREBETOM. Te-netiše 30. Golnik, tel.: 46-218 13099 Prodam KRAVO po izbiri. Rozman, Dragočajna 16_13100 Prodam mlado KRAVO s TELETOM. Velesovo 18 _13101 Prodam ali zamenjam KRAVE po izbiri za bikce za nadaljnjo rejo, ogled v popoldanskem času. Antonija Hafner, Sutna 48, Žabnica_13102 Prodam 3 tedne starega BIKCA si-mentalca. Urbane, Gorice 24 13103 Prodam KRAVO simentalko s TELIČKOM ali brez. Brezje 40, Tržič ___13104 Prodam 6 tednov starega BIKCA si-mentalca in 8 mesecev brejo KRAVO. Škofjeloška 33, Kranj 13105 Prodam mladiča NEMŠKEGA OV-ČARJA z rodovnikom. Preddvor 8 __13106 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Cesta na Klanec 4, Kranj 13107 Prodam 4 tedne starega TELIČKA za rejo. Koren. Tatinec 5, Preddvor 13108 Prodam JARKICE, odlične nesnice. Draksler, Golniška 1, Kokrica 13109 Prodam KOZO s 3 mesece staro mladico. Trnje 3, Škofja Loka, tel.: 62-147_13110 Prodam KRAVO po izbiri. Dolenc, Gabrovo 5, Škofja Loka, tel.: 60 500 ___ 13111 Prodam KRAVO s TELETOM. Puštal 104, Škofja Loka_13112 Prodam TELIČKA za pleme, starega 6 tednov. Kepil, Zg. Brnik 37, Cerklje _13113 Prodam 1 teden staro TELIČKO si-mentalko in debel jedilni KROMPIR. C. 26. julija 5, Naklo_13114 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 mesece, za nadaljnjo rejo, in ASPA-RAGUSE. Srednja Bela 29, Preddvor _13115 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Strahinj 1_13116 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Lahovče 47, Cerklje__13117 Prodam KRAVO s tretjim teletom ali brez. Habjan, Dražgoše 15_13118 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Podbrezje 11_13119 Prodam KRAVO s teletom. Breznica 26, Žirovnica_13120 Prodam 5 mesecev starega BIKCA za rejo ali zakol. Marinčič, Črnivec tel.: 79-027_13121 Ljubiteljem živali oddam majhnega PSA s pasjo hišico. Tel.: 74-417 13122 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 mesece. Zmrzlikar, Hrastje 46 13123 Prodam 10 tednov starega BIKCA simentalca. Damjan Peternel, Vinharje 5, Poljane_13124 Prodam KRAVO, brejo 5 mesecev, tretje tele. Valentin Vrhovnik, Vrhovje 2, Cerklje_13125 Prodam KRAVO. Janko Maček, Pod-hom 45. Zgornie Gorje___13126 "rodam rELICO simentalko v / ~ne-BOU brejosti. -irtuerniK, rr^aosiia 42 Prodam eno leto staro TELICO frizijko in obračalnik sena maraton za kosilnico BCS. Romana Jakopič, Lipce 52, Blejska dobrava_13128 Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov. Zg. Bitnje 23_13129 Prodam TELICO v visoki brejosti. Gline 11, Cerklje_13130 Prodam 14 tednov starega BIKCA simentalca. Stiska vas 12, Cerklje _13131 Prodam 3 mesece brejo KRAVO si-mentalko. Šmartno 15, Cerklje 13132 Prodam KRAVO s TELIČKOM, do-bro molznico. Pšenična Polica 15, Cerklje_13133 Prodam FRIZIJKO s TELETOM. Jen- ko, Vasca 8, Cerklje_13134 Prodam PRAŠIČE, težke 50 kg. Sta-13146 V NAKLEM bo jutri, 23., iin v nedeljo, 24. avgusta, VELI** VRTNA VESELICA. Ig«*1 J* ansambel SIBILA. KEGLJANJE ZA DRVA - GLAVNI DOBITEK SREČELOVA J* TELE. Vabi kolektiv mladih družnikov Naklo! ra Loka 11, Škofja Loka vozila Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 81. Šuceva 5, Kranj, Primskovo popoldne 12621 Prodam VW hrošč, letnik 67, neregi-striran, motor zelo v redu. Kranjc, Ja-neza Puharja 2/I, zvečer._ Prodam JETTO, letnik 1981. Kokrica, c. na Rupo 20, Kranj, tel.: 24-433 Prodam dva AMIJA, možna dobra kombinacija. Oblak, Šolska 12, Škofja Loka_12960 Prodam Z101, letnik 72. Presterl, Ljubno 74, Podnart_12965 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 82. Tel.: 79-913 ali osebno vsako popoldne: Bohinc, Dobro polje 10, Brezje _12979 Prodam Z 101, letnik 84. Šuceva 12, Primskovo, Kranj_12988 Prodam Z 101, letnik 80, registrirana do marca 87. Maric, Podlubnik 158, Škofja Loka_12989 JUGO 45, letnik 82, 31.000 km, prodam. Tel: 24-233_12990 Prodam osebni avto MINI 1000, letnik 72, odlično ohranjen, RENAULT 8, po delih ali celega, (vozen, neregistriran), POROUT8cm in belo MIVKO. Igor Šimenc, Češnjevek 10, Cerklje _12991 Prodam FIAT 124, registriran do julija 87. Cimerman, J. Puharja 8, Kranj ___12992 Prodam Z 750, letnik 79, registriran. Rafko Murovec, Škofjeloška 50 12993 Prodam notranje in zunanje BLATNIKE ter nosilec hladilnika za Z 101, nov tip. Markun, Srednja vas 2, Šenčur^_12994 Prodam FIAT 126 P, letnik 78. Vrbek, Okroglo 20_12995 CITROEN GS KLUB v dobrem sta-nju prodam. Tel.: 26-091_12996 125 P v dobrem stanju ugodno prodam. Tel.: 36-568_12997 GOLF diesel CL, letnik 85, iz konsignacije, skoraj nov, prodam. Tel.: 23-519 12998 Ugodno prodam Z 750, P°™W popravila, z deli. Predoslje 60/a, lw*|g Prodam VVV1200, letnik 76. J&j 25-135, sobota___J^r. R4 TL, letnik 84, prodam. 70-300_______]Jf-_ Ugodno prodam Z 750, letnik 7Mg že Kepic, Pipanova 62, Šenčur, 41-135____--^r. Ugodno prodam KOMBI lMv- JJ tnik76, registriran. Tel.: 21 -021. , 15. ure dalje ______-J3ef Prodam dobro ohranjen avto ri letnik 79. Robežnik, Cesta JLA44, 24-910 ____j30i* Prodam ŠKODO 110 r coupe- j* tnik77. Tilka Gartner, Partizanska*' Škofja Loka, tel.: 61-886___}£> Prodam GOLF, letnik 77, obnovlje"' odlično ohranjen, dodatno opremlj®11' Miha Vilman, Aljaževa 19, Mojstrana^ Prodam dobro ohranjen MZ 250 Bogdan Domitrovič, Tavčarjevaftjg| senice____1_K— Prodam Z 101 L, letnik 78, °bn0V,!fi Anton Aljančič, Podbrezje 83____jijg--' Prodam GOLF JGL D, letnik 85. Z* nova 16, Kranj_ VW HROŠČ, letnik 73, dobro ogfJ njen, prodam. Tel.: 66-797___lx^r Prodam MOTOR TOMOS lBS«i prodam Z 101, letnik 73. Gjj*' 3slje61/a__iSl Prodam motorno kolo MZ 250. }M TS. Ivan Pagon, Pot na Bistriško Planj"n Tržič Počen vati, Predoslj 69-544 popoldne _1J033 letnik 77- Ugodno prodam Z 126 P registrirana do julija 87. 061/611-527____ Ugodno prodam ohranjen KVIC, letnik 78, prevoženih 40.0Wg| Filip Kavčič, Čevljarska 5, Zin. JH 69-501_______ISfcf Prodam Z 101, letnik 72. Tel.: 24-91 po 21. uri___-J^T 13037 o* Prodam Z 101, letnik 76. T. Dežmana 8, Kranj____ Z 101 comfort 1300, letnik 81, uj&g no prodam. Tel.: 37-645 R 4 GTL, letnik 83 dam, cena 1,4 M (novih). Tel po 16. uri__ Prodam LADO 1200, letnik~76, možen po 14. uri. Dražgoše 10___-u , ko 125, tel.: 43-085 kr77PoS 1303? AUTOLACKIERMATERIAL VALENTIN SCHMIED _ Feldhofgasse 4-5, tel.: 04222/36630 9020 CELOVEC-1AGENFURT i i i i '......i ,-}- PROGRAM zaj- . AVTOKLEPARSTVO IN lakirniceIščemo PARTNER,^ ZA PRODAJO NA JUGOSLOVANSKEM TRŽIŠČU Obiščite nas na gorenjskem sejmu ali v Celovcu Prodam Z 101, letnik 75, kleparsko obnovljeno, registrirano do naslednjega leta. Plava, Jaka Platiše 1, Kranj, tel.: 35-077_12999 Prodam POLONEZ 1500, letnik 82, prevoženih 22.000 km. Marčan, Ulica 1. avgusta 11, Zlato polje_13000 Prodam R 4, letnik 79 Jeraša, Stra-žiška 15, Stražišče, Kranj_13001 Prodam Z 101 GTL 55, september 83, karamboliran, nevozen. Sušnik, tel.:40-500 po 15. uri_13002 Prodam CITROEN GXS 1,2 letnik 78, ogled v petek in soboto. Jovičič, Trg Rivoli4, Planina III_13003 Prodam TOMOS AVTOMATIK, letnik 85. Pohleven, Zevnikova ul. 8, Ore hek, Kranj_13004 Ugodno prodam WV, letnik 73, nemški. Predoslje 17, tel.: 36 249 ___13005 Prodam VVV^OOL, nemški letnik 75. Janko Zupan, Ul. Tončka Dežma-na 8, Kranj, 9. nadstropje_13006 ČZ 175 prodam z veliko rezervnimi deli za 10 SM, ogled v soboto popold ne in nedeljo. Sturm, Begunjska 13, Kranj_ 13007 Z 101, letnik 76, prodam. TončkaJI zin. Cesta na Rovte 26, Javornik^jjffi Prodam Z 101 GTL, december m cena 1050 SM. Tel.: 83-465 popo\d<*g Zaradi odhoda na služenje v0'*?^ ga roka prodam moped TOMOS 1* I letnik 84, prevoženih 1300 km, vsak popoldan po 15. uri. Matjaž„ mer, Hotavlje 11, Gorenja vas Prodam JUGO 45, star 2 leti -j 26-723, popoldne _ Prodam sprednjo levo polos &£M Tel.: 70-020___Ji^ Prodam KOMBI 435 K, letnik 83, 1 80 SM. Tel : 89-031 v petek in sob°l od 15. do 16.30 ure. Kranjska 9°ral3Q47 Prodam dobro ohranjeno špo^Jl0, ŠKODO 110 R, letnik 78. Franc Fl| der, Tomažičeva 2/b, Kranj, j9 26 460_ 3>; Prodam Z 750, letnik 84. oglasnem oddelku Prodam Z 1300 de lux, dobro onjj njeno. Cena po dogovoru. Tel.: 70- TALBOT SAMBA, prodam. Tel.: 40-318 november 84 13008 Prodam OPEL KADET, letnik 72,G°-bovce 12. Podnart, tel.: 70-082 « Prodam karoserijo od LADE, le-tnik 73. Tel: 62 581_13009 Prodam LADO 1200 letnik 74, registracija do junija 87. Mlakar, Breg ob Savi 61, Mavčiče. Tel.: 40 328 13010 Prodam nove PREVLEKE za ŠKODO, novi tip. Britof 88_13011 Prodam FIAT 850, ogled popoldne. Milan Rihar, Mlaka pri Kranju 18 13012 Prodam DIANO, letnik 77. Tel.: 23-524, od 16. ure dalje_13013 Prodam Z101, letnik 76, odlično ohranjeno, z obnovljeno školjko. Tel.: 42-542, popoldne_ 13014 Prodam GOLF JL, letnik december 79. Tomo Josipovič, Benedikova 22, Kranj ____13015 Prodam GOLF, letnik 79, registracija do 8. 87. Tel.: 34-149_____13016 Prodam R4 GTL, letnik 84. Tel.: 22-507____11017 Prodam TAM 2001, letnik 76. s pO--.niišano «atino primeren 73 obrtnika Prodam Z 750 LE, maj 70 087 po 16. uri 0 Prodam FORD excord, letnik 71.^ registriran, cena 5 SM Dušan ^°$Js Tomšičeva 98/a, Jesenice Z 101, letnik oktober 79, vse Prepnfe. vljeno, prodam. Mato Matjaševič, RSj šernova 1, Radovljica_____i^j^- Ugodno prodam GOLF JGL l3°c°W , tnik 81 oktober. Svetina, Beljska MS sip, tel.: 77-605___ FIAT 750 S, prva registracija ja"^ ■ 79, 48.000 km, ugodno prodam. *S| 62-221_____lii^. Prodam ZASTAVO 101, letnik 72,* zen. Ogled popoldne: Planinšek, »H ska 4, Lesce___ Prodam ZASTAVO 750 LE, stara o leti, 10.000 km, odlično ohranjaj Tel.: 38-304 VVARTBURG, prodam. Jeraj, vliica star 3 leta. gar Langusova 51, 'MW 2002, !8tniK 22. AVGUSTA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 15. STRAN (SoMgS^IESGLAS 1_^r«l«m MOTOR tomos 14 M, letnik g£g_nbar85. Tel.: 42-516_13205 Vodarn karambolirano DIANO, le-°_* '8, motor brezhiben. Gregorčiče-gJ^Jesenice, tel.: 82-041 13206 Prodam dobro ohranjeno garažira-£ Z101 GTL 55, stara 3 leta. Tel.: Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 78 Prodam FIAT 126 P ltanonanja Oddam enosobno komfortno opremljeno STANOVANJE v Kranju, od 15. avgusta ali 1. septembra, najboljšemu ponudniku, prednost zdomci. Marija Stanonik, Poljane 23, Škofja Loka_13187 Oddam STANOVANJE družini v okolici Kranja, za dobo dveh let. Šifra: 500_13188 Mlada tričlanska družina vzame v najem STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici za dobo štirih let. Šifra: Gradimo__13189 Uslužbenka išče sobo. Šifra: Takoj _13190 Oddam dvosobno STANOVANJE v Lipcah za 5 let. Šifra: Blejska Dobrava __13191 Najamem HIŠO ali STANOVANJE v Kranju ali Ljubljani z okolico za dve leti. Predplačilo ali adaptacija. Tel.: 35-232, petek od 19. do 20. ure 13192 Študentka ob delu išče SOBO v Kranju. Mira Golja, Študentski dom Ivo Lola Ribar, Kidričeva 53, Kranj _13193 Zamenjam trisobno družbeno STANOVANJE, 76 m2, starejše, z etažno centralno, vrt, garaža, v Kranju za dvosobno z dvema kabinetoma, novejše, s centralno, na Planini. Šifra: 19. 6. _ _13194 Enosobno STANOVANJE v Kranju, opremljeno, s telefonom, centralno, balkonom, oddam v najem. Navedite ceno. Šifra: Konfortno_13195 Lastništvo za lastništvo — vikend na obali: 15 km od Reke, 35 m2 stanovanjske površine, z možnostjo dograditve in 500 m2 zemljišča zamenjam za garsonjero, lahko etažno, na Bledu ali okolici. Tel.: 011/606-333_13196 OBVESTILA OITALO gjj41,po15. uri' letnik 79. Tel.: 13221 strir am F,AT 12» p< letnik 76' re9'-Fra£n do 30.5.87. Slavko Dimač, -~~^°*onaselje 69, Šk. Loka 13222 Pi.*I0dam ZASTAVO 750 SC, letnik 79. -^žUO^Sk. Loka_13223 vneHdam komplet NSU 1200 za rezer" Brn ,e- cena 3 SM. Franc Možina, -^°vjll16, Šk. Loka_13224 Prodam ZASTAVO 750 LE, ga raži-W-k dobrem stanju, letnik 82, prevo-lsn'n 36.000 km, Marjan Uršič, Brode ~^=~ŽJLloka _13225 ohrl00"8"1 LADO 1200, letnik 79, dobro n/anjeno. Ogled popoldne: Marko 8r'jan, Frankovo naselje 69, Šk. Loka ___13226 d/^am ZASTAVO 101, letnik 74, ^"Ontiran motor, možno popravilo "Podalih in ZASTAVO 750, letnik 76, |yS_ obranjen, cena po dogovoru. "•: «-810, Pungert 6, Škofja Loka _13227 Vfl70d«rn nov JUGO 45 in 10 m" TER-Mitja Zupan, Na Jasi 16/a, Bi PriTriiču 13228 prodam ŠKODO 110 L, re-fT^rana celo leto. Trebušak, Stara c. ■^JSaili 13229 i.PjOoam KOMBI IMV, letnik 73. in L. letnik 72, 90.000 km Jen Odi«' c. 15 Kranj, ogled petek ;5^ldoJ8^ure___13230 J^odam MOTOR APN - 6. ^ypjje11l rr ■ Markič, 13231 |9tnxdam dobro ohranjenega PASAT, 3e jjr78' Protonih 46.000 km. Tel.: v soboto, ogled v nedeljo. ______13232 lWdam F0RD - ekscord, letnik 77, tioh nih 80.000 km garažiran, v zelo orem stanju. Tel.: 49-083, Voglje 118 __13233 ZASTAVO 750, letnik 78, .. ohranjena. Žiganja vas 59/a, -^EllgJVžič _13234 Teir^am ZASTAVO 750, letnik 79. ^26^550_13235 78 rodam LADO 1200 standard, letnik "Tal - i«1, v,ečna kljuka, prtljažnik, radio. Sfr^6*) 38 932 ali 46-395 13236 Drolrj QUARN0 250 cross P°ceni 5|«harti Roman Zupane, Koritno 19, 13237 . fodam tovorni \m. j-^mšar, Vincarje 15, Šk. ^-^60-986 Loka, 13241 potešil MLADINSKI SERVIS KRANJ in KŽK TOZD OLJARICA zaposlita septembra več ŠTUDENTOV in ŠTUDENTK. Plačilo: 600 din kupim Kupim ŠPIROVĆE 12/10, dolžine 4 do 5 m, in rabljeno Vrečkovo PEČ za centralno. Tel.: 24-485_13139 Kupim star strešni les, stara dvodelna in tridelna OKNA ter staro rdečo strešno OPEKO folc. Halil, Stara Loka 28, Škofja Loka_13140 Kupim opaž ali deske za opaž — šolanje. Janez Bradeško, Zadobje 17, Gorenja vas_13141 Kupim KNJIGE za 2. letnik tekstilnega konfekcionarja. Pavli Markelj, Mar-tinj vrh 36, Železniki, tel.: 67-121 int 340_13142 Kupim rabljeno KOSILNICO BCS ali olimpia, lahko starejši letnik in prodam rotacijsko kosilnico RP 135. Franc Gros, Ribno 36, Bled_13143 Kupim BRAKO PRIKOLICO in prodam šotor za 4 osebe. Tel.: 33-148 po-poldne_13144 zapoilitve Cenjene stranke obveščamo, da bo mesnica spet odprta od 20. avgusta. Na zalogi imamo suhe domače klobase in suho domačo salamo po stari ceni. Mesarija Kalan, Stražišče, Gasilska 3 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, popravila rolet in žaluzij naročite SPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovlji-ca.tel.: 75-610_10405 BALKON, TERASO zasteklim (aluminij). Tel: 061/558-285_12842 Montiram stiskače (gume-drukerje) ter okrasne nete in rinčiče na vse vrste tkanin in usnja. Na zalogi imam večje število stiskačev raznih velikosti in barv. Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 15. do 19. ure. Bril -Iv, Tomšičeva 24, Kranj (stari del cen-tra)._13956 Obveščam cenjene stranke, da bo salon zaprt od 1. do 15. septembra zaradi dopusta. SE PRIPOROČAM za obisk. Klara Prešeren-Kolman 13958 VULKANIZER V KRIZAH. V prostoru bivših vojaških objektov v Križah pri Tržiču sem 1. avgusta odprl vulkani-zersko delavnico, ki sem jo imel prej v Lescah. Delovni čas bom imel ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. zjutraj do 13. in od 16. do 19. popoldan. Ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 8. zjutraj do 13. ure popoldne. Za dobro uslugo in vestno delo jamčim in se priporočam. VULKANIZER STANE STUDEN_13959 Delam traktorske usluge (prevoze tovora, oranje, praznenje greznic). Tel.: 74-368 Lesce_13960 NAJNOVEJŠE! Studio ODPRTI KROG izdeluje tudi za vas: tapiserije, kvačkane prte, makrameje, obešanke, žebljanke Radovan Rakovec, Zg. Bit-nje 124_13961 Cenjene stranke obveščamo, da bo mesnica spet odprta od 20. avgusta. Na zalogi imamo suhe domače kloba se in suho domačo salamo po stari ceni. Mesarija Kalan, Gasilska 3, Stražišče_13962 Opravljam vrtanje za centralne kurjave (štemanje za elektriko in vodovod). Tel: 064/50-530_13963 Finžgarjeva rojstna hiša v Doslov čah bo zaprta do 1. septembra. 13964 PDI REDU VE Gasilsko društvo TRBOJE priredi v soboto, 23. avgusta, ob 20. uri KRESNO NOČ ob Trbojskem jezeru z ognjemetom. V nedeljo, 24. avgusta, ob 16. uri pa veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in keglanjem z bogatimi nagradami. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Zabaval vas bo ansambel TRIGLAV. VABIJO TRBOJSKI GASILCI 13955 Gasilsko društvo ZG. BRNIK prireja v nedeljo, 24. 8. 86, ob 17. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelo vom in keglanjem. Zabaval vas bo an sambel OBVEZNA SMER. Vabijo gasilci 13965 9istrrvJam tovorm avto ta^ 5500, re-ian lran celo leto, obnovljen, podalj-UlQ.kason s ponjavo in školjko za uq0p1 Mediteran 1.81, karambolirano, '~y^oj>iebačevo 26_13238 10irodam dobro ohranjeno ZASTAVO v0r ^Jetnik december 80. Kavčič, Ko "^jS/Tržič _13239 va n ^ 'et s,ar- kovinsko modre bar ^š^am Tel. 62 656 13240 ?rodar najdeno Bl6riP'm S0B0 ali GARSONJERO na °u ali bližnji okolici Šifra: Gotovina 12515 I^Pim zazidljivo PARCELO na rela- Prodam tesarske in zidarske klanfe vseh mer in klešče za vleko lesa ali naredim po naročilu. Vidic, Zg. Brnik 74, Cerklje_13145 V najem dam ali prodam kompletno disco opremo. Po dogovoru ob petkih in sobotah predvajam glasbo s plošč in kaset. Naslov v oglasnem oddelku. _13256 Prevzamem vsa zidarska fasaderska dela. Tel.: 77-097_13257 Varstvo za 17-mesečnega dečka od novembra dalje iščemo. Dušan Vuko-vič, Prešernova 15, Radovljica 13258 Občasno ali stalno pomoč starejši ženi pri hišnih in gospodinjskih delih v Tržiču iščem. Šifra: Pridna 13259 izgubljeno Od občine Kranj do Globusa ali v Globusu sem 13. avgusta izgubila uro. Ker mi je drag spomin, dam poštenemu najditelju lepo nagrado Marija Osterman, Luže 2, Šenčur, tel.: 43-168 _13197 Izgubila sem dva plastična SODA od Žej do Nakla. Poštenega najditelja prosim, če ju vrne oz. sporoči po tel.: 25-652_13198 Ušel je velik siv PAPAGAJ. Poštenega najditelja prosim, naj ga vrne. Velika nagrada. Tihelj, Godešič 72, Škofja Loka 13199 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 23. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Peterčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II, Kranj SP Planina-center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Ko-čna, Jezersko, SP Storžič, Kranj od 7. do 18. ure; Diskont Naklo od 8. do 12. ure; SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure; SP Kle-menček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9 in mesnica Mestni trg JESENICE Rožca, na Plavžu, Titova 79, Jesenice in Delikatesa, Kasta 1, C. Železarjev 20, Jesenice TRŽlC Mercator, SP Deteljica, Živila, Jelka, Tržič in Mercator, SP Pristava, Tržič V nedeljo, 24. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem od 7. do Redno zaposlim kvalificiranega mesarja in mlajšega nekvalificiranega z voljo za priučitev v mesariji. Plača po učinku in dogovoru. Mesarija Kalan, Stražišče, Gasilska 3 Takoj sprejmem v redno delovno razmerje PEČARJA ali KERAMIČAR-JA. Janez Zidar, Cesta talcev 53, Kranj _13266 Frizersko pomočnico s prakso sprejmem takoj. Majda Pire, Cankarjeva 8, Kranj_13267 Zaposlim mlajšo DELAVKO za priučitev v izdelavi elektroničnih elemen- tov. Dašnjica 14, Železniki_13268 Redno zaposlim kvalificiranega ME SARJA in mlajšega nekvalificiranega z voljo za priučitev v mesariji Plača po učinku in dogovoru Mesarija Kalan, Stražišče, Gasilska 3_13269 Takoj zaposlim KV ali PKV SLIKO PLESKARJA, OD stimulativen. Dušan Bizant, tel: 39 552_12831 Zaposlitev dobi KV KUHARICA ali KUHAR, DEKLE za pomoč v kuhinji in NATAKAR. Hrana in stanovanje v hiši, odličen OD. Informacije osebno v gostilni LECTAR Radovljica 12954 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda GTI-VA TOMAŽ GOLENKO rojen 1913 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 18. avgusta 1986, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju, kjer je ležal do dneva pogreba. Sindikalna organizacija Sava Kranj Na Planini sem našel moško KOLO rog sive barve. Dobite ga v Hrastju 125 y 13270 V SPOMIN ženi, mami in stari mami MARIJI OBLAK Stara Oselica 56 Minilo jo leto dni, odkar v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku le^la si v rani grob, da med nami pozabljena ne boš, imel tvoj grob bo prižganih sveč in svežih rož. Žalujoči: mož Franc, sinovi in hčere z družinami Stara Oselica, 23. avgusta 1986 V SPOMIN Pred letom dni nas je zapustil SLAVKO HAIN Pogrešamo ga VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata, starega ata, brata in strica JANEZA KUMERJA Brcarjevega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Gorenja vas za pomoč, kolektivu Kroj za denarno pomoč, organizacijama ZB Trebija in Gorenja vas, govorniku KS Trebija za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Stara Oselica, 24. julija 1986 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta TOMAŽA GOLENKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala dr. Sajevčevi, g. župniku, govorniku, pevcem in vsem, ki s%ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V 86. letu starosti je umrl HENRIK MARCHEL upokojenec borec Prešernove brigade Od njega smo se v ožjem družinskem krogu poslovili v soboto, 16. avgusta 1986, na pokopališču v Otočah. Žalujoči sin Henrik, vnukinja Eva in drugo sorodstvo Jeprca — Škofja H?m oddelku Loka. Naslov 12951 am zazidljivo parcelo. Tel.: 13260 okoli Kranja kupim zazidljivo ali šifra: 13261 Qat ialno zazidljivo parcelo ^govjna l^odam DRVARNICO 3,50 x 2,70 m, % , s cementno opeko, lahko uporab ^a^i za gradbeno barako in PUNTE, fW JE' DESKE za betoniranje Ul ^LMedetove 39, Naklo 13262 stoiJRAfo v Kranju oh ,7,— prodam. Tel do 21. ure — Vodovodni 35 232, petek 13263 „.Prodam GOZD v bližini vasi VOGLJE ol^rr^njam za kmetijsko zemljišče v 0||ci Cerkelj ali Brnika. Šifra: Jesen ___13263 ^y oližnji okolici Kranja nujno kupim j^ljivo parcelo, do 300 m2, za po-j^itev najmanjše montažne hišice. :;U!oy v oglasnem oddelku 13264 k Prodani 2 ha mešanega GOZDA. Si-•;300SM 13265 ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, ded, brat, bratranec, tast in stric JANEZ SVETELJ kolar v pokoju iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala govorniku društva upokojencev, dr. Udirju za zdravljenje, sodelavcem DO GG Kranj, Tekstilindus Kranj, Iskra Te-lematika Krani in Cestno podjetje Kranj. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Šenčurja za lepo zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, prababice ih tete MARIJE HOBIČ rojene Srša Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala sosedama Režonjevi in Križnarjevi za pomoč v težkih dneh. Zahvaljujemo se dr. Pegamovi za dolgotrajno zdravljenje, patrona-žni službi Zdravstvenega doma Kranj, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo obiskovali ter v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala še enkrat. VSI NJENI NOVICE IN DOGODKI GLASOVA ANKETA Kmetijski inštitut Slovenije priporoča: Suša ogroža poljščine Prava poletna vročina traja s krajšimi prekinitvami že od sredine junija. Večji del Slovenije ni imel izdatnejših padavin od 25. julija do 20. avgusta. Visoke temperature in pomanjkanje padavin ponekod ogrožajo pridelek poljščin in travinja. Precej posevkov silažne koruze je poškodovanih, na plitvih peščenih tleh so se začeli sušiti spodnji listi. Od suše poškodovano koruzo bomo sili-rali nekaj prej, vendar pretirano zgodnjega siliranja ne priporočamo. Steblo in storž vsebujeta še veliko vode. Taka silaža ima kljub suhim listom še preveč vlage, v njej je tudi preveč oce,tne kisline. Pri siliranju koruze z velikim deležem suhih listov je treba silažo dobro potlačiti in skrbno pokriti. V gornji plasti silosa naj bo silaža z manjšim deležem suhih listov. To, velja v enaki meri za koritaste in stolpne silose. Priporočamo, da jesenske rast trave silirate zmerno uvelo skupaj s koruzno silažo. Po silažni koruzi priporočamo setev mnogocvetne ljuljke za spomladansko rabo, čeprav je lahko ta setev zaradi vremena tvegana. Zaradi suše bodo pridelki na travnikih avgusta precej manjši. Za gnojene travnike, pašnike in sejane travno-deteljne mešanice priporočamo takojšnje dognojevanje z dušikom, in sicer 150—250 kg KAN-a/ ha ali z NPK (z več dušika). Iz dognojenih travnikov pa morate obvezno pospraviti pridelek pred zimo, sicer bi previsoka ruša pozimi utrpela škodo zaradi snežne plesni. Priporočamo, da vso jesensko travo porabite z jesensko pašo. Kjer paša ni mogoča, porabite pozno jesensko rast za zeleno krmo. Na Gorenjskem je bilo samo v ponedeljek in torek pet požarov Ognjeni zublji uničili za pet milijonov premoženja V ponedeljek je zagorelo v stanovanju Zihmeta Hodžiča v Ulici Janka Puclja v Kranju. Požar so povzročili otroci ali cigaretni ogorek. Škode je bilo za 120 tisoč dinarjev. Istega dne so ognjeni zublji zajeli tovornjak, last Nedeljka Todorovića, doma iz Uglevika, ki pa začasno stanuje v Ljubljani. Požar je nastal zaradi stika na grelcu pod armaturno ploščo. To-dorovič je najprej poskušal z ročnim gasilnim aparatom pogasiti ogenj v kabini tovornjaka, nedaleč proč od križišča Lesce-Zapuže-Begunje, potem pa je poklical na pomoč poklicne gasilce iz Elana. Ogenj je povzročil za 250 tisoč dinarjev škode. V torek okrog poldneva je strela udarila v gospodarsko poslopje, last Jožefa Zupana z Brega pri Žirovnici. Ognjeni zublji so uničili ves leseni del poslopja, puhalnik, mlatilnico za žito, kmečki voz, šest ton sena, štiri kubične metre smrekovih plohov — vse skupaj v vrednosti tri milijone dinarjev. Požar so pogasili poklicni gasilci iz jeseniške Železarne ter gasilci iz okoliških društev. Istega dne je iz doslej še nepojasnjenega razloga pogorel kozolec, last Marjana Paplerja iz Palovič pri Tržiču. Rdeči petelin je uničil enojni kozolec z dvema tonama neomlatene pšenice, z več kot dvema tonama otave in nekaj ovsa. Požar so pogasili gasilci iz Leš. V torek ob pol desetih zvečer je zagorelo tudi v garaži Marije Markun v Goricah. Do ognja je prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi traktorja Univerzale. Škode je bilo za 700 tisoč dinarjev. (Cz) Prehitro od Hrušice proti Dovjemu Dovje, 19. avgusta — Helena Zeman iz Ljubljane je v torek vozila z osebnim avtomobilom od Hrušice proti vasi Dovje. Zaradi neprimerne hitrosti je začelo njeno vozilo zanašati, zapeljala je na neutrjeni rob ceste in odtod na nasip, kjer se je avtomobil prevrnil na streho. V nesreči se je voznica Zemanova ranila, prav tako tudi njena sopotnica Hed-vika Zupančič iz Ljubljane. Izlet na Polinik Kranj, 20. avgusta — Planinsko društvo Kranj prireja skupaj s planinsko sekcijo Iskre v soboto, 30. avgusta, izlet na Polinik, na enega od desetih vrhov Poti prijateljstva v Avstriji. Avtobus bo odpeljal ob štirih zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Planinci bodo potovali prek Ljubelja mimo Celovca in Spittala do naselja Flatall. Od tod bodo pešačili čez planino Ragga na 2784 metrov visoki Polinik. Sestopali bodo po drugi strani do Obervellacha, kjer jih bo čakal avtobus. Vzpona bo za približno pet ur. Vodnika Meta in Jože Sparovec priporočata dobro planinsko obutev in smučarske palice za lažjo hojo. Cena prevoza bo 1200 dinarjev. Prijave sprejema PD Kranj do zasedbe avtobusa. Pokljuški popotniki... — Foto: F. Perdan V Ribnem lovsko-kinološko srečanje Ribno, 21. avgusta — Zveza lovskih družin Gorenjske, lovsko-kinološko društvo Gorenjske in lovska družina Jelovica prirejajo v nedeljo, 24. avgusta, v Ribnem pri Bledu tretje lovsko kinološko srečanje. Ob devetih dopoldne bodo v lovskem domu odprli razstavo trofej gorenjskih lovskih družin, nato bodo podelili priznanja, predstavili vzrejne skupine lovskih psov, pripravili sejem lovskih psov in nastop šola-nih lovskih psov. Brigadirsko prosjačenje Brezje nad Tržičem, 18. avgusta — Obilo težav je imela občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Tržiča pri sestavi mladinske delovne brigade Kokrški odred, ki bo 12 dni kopala jarek za vodovod od Brezij nad Tržičem do Bistrice. Brigada bi morala šteti vsaj 21 brigadirjev, vendar jih je bilo v ponedeljek popoldne, ko se je akcija uradno začela, šele 17, od teh 12 iz pobratenega mesta Zaječar. Štirje brigadirji naj bi bili prišli še v torek. V štabu akcije so bili v ponedeljek vseeno prepričani, da bodo te brigadirje našli in da bo akcija potekala normalno, čeprav se ne morejo znebiti predvsem slabega vtisa iz nekaterih tržiških delovnih organizacij, ki svojim mladim delavcem ne omogočijo udeležbe v brigadi. Večina tržiških delovnih organizacij je podpisala samoupravni sporazum o financiranju mladinskega prostovoljnega dela, vendar se sporazuma drži le Peko, vsi drugi pa so odpovedali. Če bi vsaka delovna organizacija omogočila udeležbo vsaj enemu brigadirju, s sestavo brigade ne bi bilo problemov. Tako pa je bil začetek akcije dokaj klavrn. Upajmo, da bo sklep boljši, saj je krajevna skupnost Brezje brigadirjem ponudila vse gostoljubje, Zivilin tozd Zelenica bo skrbel za hrano, Komunalno podjetje pa za orodje. Upajmo, da bo v 12 delovnih dneh izkopanega 220 metrov jarka. Marjan Slabe, komandant akcije Brezje '86, zaposlen v Peku: »Spoštovanje sporazumi! ma o financi-^ ranju mladinskega prostovoljnega dela je odpovedalo. Drži se ga samo Peko, drugi pa so odpovedali. Mi pa smo se obvezali, da bomo delo opravili do roka in upamo, da bomo obljubo držali. Ne bo pa lahko, saj je povprečna starost brigadirjev 15 let, delo pa ni ravno najlažje. Če nam bo trda predla, razmišljamo, da bi poklicali na pomoč vojake m nekaj mladincev, ki so na usposabljanju na Pokljuki. Upam, da nam te pomoči ne bo treba iskati.« Goran Cvetković iz Zaječarja, komandant brigade Ko- krškega odreda: »To je že moje sedmo sodelovanje na mladinski delovni akciji. Bil sem v Ogulinu, Kladovu, Deli-blatski puščavi in Nišu. V Tržiču sem prvič. Lahko bi šel drugam, vendar sem se odločil za pobrateno občino Tržič. Za udeležbo v brigad1 moram zaradi mačehovskega odnosa moje delovne organizacije porabiti del svojega dopusta in prosta dneva, do katerih sem upravičen kot darovalec krvi. Prepričan sem> da bomo delo zmogli. Tržičani so nas lepo sprejeli in pokazali vso g0' stoljubnost, mi pa jim bomo vrnili z delom. Starost brigadirjev ni bistvena. Veliko važnejša je volja, in te nam ne manjka.« Robert Stare iz Ko-vorja, zapo* slen v Peku: »V tovarni niso delali problemov zaradi odhoda v brigado, f^&ss^ Prvič sem v l-******1^ ' - brigadi in zanima me> kako brigadirsko življenje in delo sploh izgledata. Po moje je glavni vzrok, da mladih ne zanima delo v brigadah, neurejen položaj brigadirjev v tovarnah. Marsikje jim ne dovolijo udeležbe, če pa jim, so pri' krajšani pri osebnem dohodku. Veliko bomo morali delati, vendar «ne ni strah. Upam, da bomo zmogli- Ce mi bo všeč, se bom mladinskih delovnih akcij še udeleževal.« J. Košnjek Glasov Miha Ravnik (desno), predsednik slovenskega sindikata, v pogovoru z Glasovim propagandistom Andrejem Malijem: »Andrej, ti imaš bogate izkušnje na področju propagiranja. Le kaj bi storila, da bi bil sindikat med ljudmi vsaj tako poznan (in cenjen) kot je na Gorenjskem — vaš Gorenjski glas!« Inovacije v slovenščini Med osnovnošolskimi učbeniki, ki jih knjigarne za novo šolsko leto še pričakujejo iz tiskarn, se največkrat pojavljata naslova Berilo in Naš jezik. Sprašujem, ali je slovenščina res tako zelo inovativni predmet, da tudi učbenik v letu, dveh zastara? Ce je tako, se bojim, s kakšno novo skovanko bodo »dežurni pisci učbenikov« spet skremžili lepo slovensko besedo. Kaj, če ne bom več jež, ampak hruškonosec, bankohranilnik, naravozaščitnik? Uh, od groze mi gredo kar bodice pokonci! Gostje kukajo v zaprto trgovino V Ratečah so pred leti mukoma dobili novo trgovino Živil. Kar dovolj velika je za vas, čeprav ni vedno do voljtfaložena. Ratečani se hudujejo, da morajo marsikdaj po nakupih v Kranjsko goro, kjer se več dobi. Nekako bi še potrpeli, če bi bila trgovina vsaj po ves dan odprta. Tako pa je v edini rateški trgovini delovni čas od 7. do 11. in od 16. do 19. ure. Zdaj, v največji turistični sezoni, ko se številni tuji turisti sprehajajo po zgornjesavski dolini, si je rateška trgovina »vzela« opoldanski odmor. Turisti onemoglo pritiskajo na kljuko zaprte trgovine, če pa Ratečanom opoldne kaj zmanjka, je treba v Kranjsko goro. Spomin na delavsko slavje — Razi grani praznovalci prvega maja na Jo štu so imeli med vračanjem domov očitno še obilo energije. Podirali so, kar jim je prišlo pod roko, med drugim tudi krajevno tablo za Pševo. Od prvega maja je minilo že kar precej časa, pa je tabla še vodno polomljena na tleh. Mogoče čakajo, da jo bodo praznovalci prvega maja prihodnje leto sami pritrdili nazaj .-...«— Graditelji avtoceste Naklo—Ljubljana so ob cesti v Naklem pozabili stroj, ki pridno rjavi in bo kmalu po-vsem neuporaben. Svojevrsten spo- I menik znanih graditeljev bo požrl zob I časa. Komajda verjamemo, da so I lastniki stroja taki optimisti, da bi ga bili pustili tu le začasno, v nestrpnem | pričakovanju skorajšnje gradnje štiri pasovnice. Govno in cigaretni ogorki po 60 dinarjev Kmet z Bele je v prodajalni kmetijske zadruge Sloga v Predosljah kupil krmni ječmen. Ko je doma odprl nekaj vreč, je ob pogledu na vse tisto, kar je bilo med ječmenom, resno premišljeval, da ni morebiti danes ječmen drugačen, kot je bil pred leti in kot so ga učili v šoli, ali pa so mu v trgovini po pomoti dali kaj drugega. Pa ni bilo ne prvo ne drugo, le proizvajalec (o njegovem imenu na vreči ni ne duha ne sluha) se je ravnal po znanem jugoslovanskem načelu (poslovnosti): daj v vrečo vse, kar ti pride pod roko, saj se od zunaj tako ne vidi, kaj je v njej. Lahko bi videli inšpektorji, pa niso. Da je bil med ječmenom tudi oves, še ni tako hudo, saj je prav tako dober za krmo, toda za cigaretne ogorke, sesekljano vrvico, kokošje govno, ostanke gnezd in kurje perje še nisem nikdar slišal, da bi jih živina slastno jedla. Jezen je bil tudi kmet, ki je ogorke, govno in vse ostalo plačal po 60 dinarjev za kilogram Modernejše križišče — Povsem drugačno podobo je dobilo središče Gorenje vasi v Poljanski dolini, ko so pred dnevi uredili križišče pri bencinski črpalki, (jk) — Foto: F. Perdan GLAS 0b 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj -Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje Darinka Sedej Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik - Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec -lektorica: Nataša Kranjc - Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn - Montaža in reprofotograf.ja: Nada Prevc Lojze Lrjavec in Tone_ Guze j - Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) - List izhaja od oktobra 1941kot tednik, ml januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK* Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 - Tekoči račun pr, SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje2 .600 din. V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopold i na Bogataj Jez obnavljajo — Vodnogospodarski podjetje iz Kranja se je lotilo obnov« jezu nad Franceljnovo žago nad Hotavljami. Jez je bil zgrajen leta 1929 in ga je že krepko načel zob časa. Vodarji so ga utrdili z doda«1' kamenjem in ga nanovo zalili z betonom, (jk) — Foto: F. Perdan