'isss,x&

Žlindra v

OTUSJ

A/

em zboru.

Obsodba kranjskega drž. poslanca
dr. Iv. Šušteršiča.

Kranjski duhovniški stranki se gre
za to, da bi imela duhovščina vso moč in
vso oblast v rokah, kmet pa bi jej moral
biti brezpogojno pokoren. Zaradi tega se
boji duhovščina vsega, kar bi moglo kmetu
oči odpreti, posebno šole in časopisja.

Ko je začel kranjski kmet nekoliko
uvidevati, da nazaduja največ zategadelj,
ker je skrb za njegov blagor prepustil du¬
hovnikom, in ko je spoznal, da ne bo bolje,
dokler se duhovniškega jerobstva ne otrese
— takrat so se duhovniki hudo ustrašili.
Stoletja so imeli kmeta v rokah, pa niso
nič zanj storili, zdaj pa s.o nakrat začeli
vpiti, da bodo kmeta rešili s konsumnimi
društvi, z duhovniškimi štacunami in ošta¬
rijami.

Res so ustanovili vse polno tacih
društev, ki kmetu sicer še ničesar koristila
niso, ki pa bodo enkrat vsa skupaj pro-

l

2

padla in bo takrat kmet  plačal troške za
grehe duhovnikov.

Oče vseh teh društev je dr. Šušteršič,
središče teh društev pa je ^Gospodarska
zveza" v Ljubljani, kateri je dr. Šušteršič
načelnik.

Dr. Šušteršič je kmalu sprevidel, da
z njegovo šušmarsko gospodarsko organi¬
zacijo nikamor naprej ne pride, dokler ob¬
stoji kmetijska družba. Zato je začel boj.
Hotel je kmetijsko družbo v roke dobiti,
da bi jo združil z njegovo zvezo in tej
zvezi pomagal s tistimi 70000 goldinarji,
ki jih ima kmetijska družba.

Prvi naskok se dr. Šušteršiču ni po¬
srečil. Pa to mu ni vzelo korajže. Zarotil
je duhovščino, naj na občni zbor 26 okto¬
bra 1899 pripelje kar mogoče kimovcev,
da pridejo v odbor kmetijske družbe sami
klerikalci.

Napravil je pa še drug res peklenski
načrt, da bi kmetsko ljudstvo nahujskal
zoper družbo.

Odredil je namreč, da je »Gospodarska
zveza" žlindro veliko cenejše prodajati za¬
čela, kakor jo je dajala kmetijska družba.
Zgubo je plačal dr. Šušteršič, pa gotovo
ne iz svojega žepa.

3

Duhovniški Časopisi, posebno „Domo¬
ljub 0 , najveCji lažnjivec na svetu, in pa
B Slovenec“, časopis za ^častikrajo", so
potem na vse nučine sramotili kmetijsko
družbo, Ceš, da ne zna gospodariti, da go¬
ljufa kmete in da jim krade denar iz žepa.

Dr. Šušteršič je žlindro sploh le zato
cenejše prodajal, da so tisti duhovniki ki
pišejo e Slovenca“ in „DomoIjuba“, mogli
kmetijsko družbo obrekovati, da dela do¬
biček pri žlindri, mej tem ko je kmetijska
družba prodajala žlindro brez dobička za
lastno ceno.

Vsak človek sme prodajati svoje blago
kakor hoče, tudi z izgubo. Nepoštena grdo¬
bija pa je, če pravi tak človek „jaz nimam
nič zgube, ali moj sosed je goljuf, zato ker
svojega blaga ne prodaja za tisto ceno
kot jaz*, akoravno ta človek ve, da sosed
pošteno postopa.

Tako je postopal dr. Šušteršič in du¬
hovniki so vedeli za to, pa se niso ustav¬
ljali temu nepoštenemu početju.

Pa še nekaj je storila ^Gospodarska
zveza“. Prodajala je 16 odstotno žlindro
kot 18 odstotno, manj vredno blago je
prodajal kot polno vredno. 16 odstotna

l*

4

žlindra je cenejša kot 18  odstotna, in zato
je »Gosp. zveza" kmete naravnost goljufala.

V poštenih slovenskih listih se je ta
stvar večkrat pojasnila, prišla je tudi pred
sodnijo in nazadnje tudi v državni zbor.

Pred sodnijo je prišla stvar vsled
neke tožbe dr. Šušteršiča in škofovega
kancelarja Šiške. Ta dva sta tožila v Kam¬
niku župana Svetlina, ker je bil ta rekel,
da ima Šušteršič od žlindre, umazane roke.
Svetlin je po pričah dokazal resnico in je
bil vsled tega oproščen. Ljubljanska deželna
sodnija je potrdila sodbo Kamniške sod¬
nije in s tem je sodnijsko dokazano, da
ima dr. Šušteršič od žlindre umazane roke.

Seveda se je za to izvedelo tudi na
Dunaju in so začeli državni poslanci Šu¬
šteršiča od strani gledati, češ, kdor ima
umazane roke od žlindre, ne spada med
poštene poslance.

V jedni zadnjih sej meseca aprila, se
je Šušteršič nekaj sprl z nemškim poslan¬
cem Steinom. Ta je zaklical Šušteršiču
»Dohtar Žlindra". Šušteršič je skočil k njemu
in ga vprašal, kaj je hotel s tem povedati,
ali Stein je odgovoril Šušteršiču da ž njim
sploh ne govori, ker je mirno vtaknil, ko
se mu je trikrat reklo šuft. (Šuft je nemška

5

beseda in pomeni ničvrednega človeka brez
časti in poštenja.)

V seji dne 26. aprila se je Šušteršič
zaradi tega pritožil in grozil, da bo za¬
hteval grajo za vsacega, kdor bi mu še
kdaj kaj rekel zastran žlindre. Toda naletel
je slabo. Razni nemški poslanci so mu
take povedali, da je vse strmelo, poslanec
dr. Šalk pa mu je naravnost rekel, kako
nepoštenje je storil z žlindro.

Šušteršič zdaj ni mogel več nazaj.
Moral je storiti, kar je bil zagrozil, sicer
bi bil priznal, da je z žlindro nepošteno
delal. Zahteval je, da naj se izreče poslancu
Steinu graja,

1) zaradi besed: Z Vami ne govorim,
ker se Vam je trikrat reklo šuft, vi pa ste
molčali;

2) zaradi besed: Sodišče je izreklo,
da ima dr. Šušteršič od žlindre umazane
roke;

3) zaradi klica »Dohtar Žlindra 8 .

Poslanska zbornica je izvolila grajalni

odsek, v katerem so imeli Šusteršiševi pri¬
jatelji veliko večino. Ta odsek je vse spise
glede žlindre pregledal, zaslišal priče in
končno prišel do prepričanja, da ima dr.
Šušteršič res od žlindre umazane roke.

6

Šušteršič je upal, da se bo z zvijač-
nostjo rešil. Toda izpodletelo mu je. Cel
dan je trajala razprava in konec je bil, da
državni zbor ni izrekel Steinu graje, kakor
je zahteval dr. Šušteršič, ampak je obsodil
dr. Šušteršiča. Državni zbor je s svojim
glasovanjem pokazal, da zastopnika pete
kurije kranjske ne smatra za poštenega
človeka, da dr. Ivan Šušteršič ni vreden,
da sedi mej poštenimi ljudmi v drž. zboru.

Dan sodbe.

! Grajalni odsek je v seji dne 1. maja

s poročal o svoji preiskavi in je stavil svoje
5  predloge. Dva predloga grajalnega odseka
t sta bila za dr. Šušteršiča neugodna, eden
9  je bil vsaj navidezno ugoden, pa še ta je
. bil od drž. zbora zavržen. Državni zbor je
dr. Šusteršiša tako obsodil, kakor še nikdar
ni bil obsojen noben poslanec.

Tu sledi popolnoma nepristransko po¬
ročilo o razpravi, ki jo je imel državni
zbor zastran žlindre.

Poročevalec grajalnega odseka je bil
dr. Kramar,  ki je najprej pojasnil do-
godbe v zbornici, vsled katerih je dr. Šu¬
šteršič zahteval, da se izvoli grajalni
odsek. Ta odsek si je bil svest, da bi
moral postopati z največjo strogostjo in
brezobzirnostjo, ako je že poklican, da sodi
o navadah v zbornici, svest pa si je bil
tud', da bi storil napako, ako bi strogo in
brezobzirno postopal, kadar to stvarno
ni opravičeno.

V odseku se je dognalo, da se je
dr. Šušteršiču res zaklicalo „Šuft“. Poslanec

8

Stein je vsled tega, ker Šušteršič za to
žaljenje ni zahteval zadoščenja, izjavil, da
s Šušteršičem neče občevati. Odsek je
soglasno spoznal, da je bil dr. Šu¬
šteršič, ako mu versko prepričanje brani
dvoboj, dolžan  zahtevati izvolitev grajal-
nega odseka takrat, ko se mu je zaklicalo
»Šufc*. Ker pa tega takrat ni storil, ni bil
sedaj opravičen zahtevati grajo
za poslanca Stein  a.

Kar se tiče očitanja radi žlindre,
moram povedati, da odsek ni mogel o
ravnanju dr. Šušteršiča v politič¬
nem boju izreči ugodne sodbe.

Gre se za boj »Gospodarske zveze*
zoper »kmetijsko družbo*,  v kateri so
združene vse stranke, dočim je »Gospo¬
darska zveza* strogo klerikalna. Dr. Šu¬
šteršič  je začel velik boj zoper
kmetijsko družbo in sicer kot
načelnik »Gospodarske zveze* a je
rabil sredstva,  o katerih moramo žal
reči, da niso bila poštena.  (Občno str¬
menje.) Dr. Šušteršič je 16. julija  1899.
tajniku »Gosp. zveze* pismeno na¬
ročil, naj v »Slovencu* razglasi,da
se je »Gosp. zvezi* posrečilo, do¬
biti žlindro po 20 kr. meterski

9

5  stot ceneje, nego jo daje kmetij-
t  ska družba. Dr. Šušteršič je prevzel
, plačilo te izgube  (Čujte! Čujte!)

. in njegovo pismo kaže,  da je naročil,
i da mora to tajno ostati. (Čujte!

, Čujte!) Z ozirom na to nizko ceno žlindre
! je potem izšel v »Domoljubu" članek, v
[ katerem se je kmetijska družba strastno
i napadala. Očitalo se jej je, da slabo go¬
spodari, ker prodaja žlindro po 20 kr.
dražje, kakor »Gospodarska zveza". (Ži¬
vahni klici: Čujte! Čujte !)

To pojasnjuje besede, ki jih je Šušter¬
šiču zaklical Stein: »Vaše roke so od žlindre
umazane, to je reklo c. kr. okrajno sodišče".
Šušteršič je namreč tožil župana Svetlina,
ker mu je ta očital, da ima od žlindre uma¬
zane roke, a sodišče je Svetlina oprostilo,
(čujte! Čujte!) Odsek je mnenja, da se ne sme
poslancu Steinu radi tega klica
graja izreči, ker nikakor ne more
odobr avati Šušteršiče vega posto¬
panja v boju zoper kmetijsko
družbo.  »Gospodarska zveza" je imela
namen, spraviti jako uspešno delujočo kme¬
tijsko družbo ob ugled in veljavo. To ni
bilo pošteno. Posledica tega je bila, da je
aSlovenec* pisal, da kmetijska družba ne

10

zna gospodariti, in da je kmete oškodovala
za 3600 gld. To ni bilo pravilno ne poSteno s
in priča Sajovic je to sam imenoval uma¬
zano konkurenco. Glede nepoštenega rav¬
nanja z žlindro je dokaz resnice doprinešen,
in sicer v prvi vrsti s pismom dr. Šušteršiča,
da mora taj no ostati, kako se je dosegla iz¬
redno ugodna cena žlindre, iz česar izhaja,
da se je dr. Šušteršič dobro zave¬
dal, da njegovo postopanje ni
bilo pošteno.  (Živahni klici: Čujte!

Čujte! Posl. Glockner:  Čemu pa je Šu¬
šteršič sploh zahteval, da se skliče gra-
jalni odsek?) Pač pa predlaga grajaini od¬
sek, naj se poslancu Sternu izreče graja
radi vzklika »Doktor Žlindra". (Poslanec
dr. Schalk:  Tega nihče ne razume! Le
poglejte te obraze, ki jih delajo.) Namen
tega klica je bil žaljiv, hotelo se je ž njim,
izreči psovko, (Ugovori) a odsek je bil
mnenja, da se mora vsako psovanje v
zbornici grajati.

Posl. dr. Dyk je zahteval, da se naj
Steinu izreče graja. Priznam, je rekel,
da postopanje »Gosp. zveze" ni
bilo pošteno,  a Steinu naj se vseeno
izreče graja.

11

Besedo je dobil potem dr. Š u s t e r š i &
(Klici: V lastni zadevi. Malik:  Ali Vas, g,
dr. Šušteršič, ni sram, v lastni zadevi go¬
voriti?), Šušteršič je dejal, da je zalitevaE
izvolitev grajalnega odseka, da si more
javno mnenje napraviti sodbo o zadevi z
žlindro. M6j zadnjimi državnozborskimi vo¬
litvami (Dr. Tavčar:  Že dosti prej!) je
»Slov. Narod" meni, kot načelniku, in
tudi podnačelniku „Gosp. zveze 8  očital, da
je „Gosp. zveza 8  z naju vednostjo, torej
pod naju odgovornostjo pri kupčiji z
žlindro ljudi goljufala. Stvar je šla po
vseh liberalnih listih, in obesila se mi je
psovka * Doktor Žlindra 8 . Lahko si je
misliti, kako prijetno je, če se koga v
času volitev vedno in povsod imenuje
»Dr. Žlindra 8 . (Nemir. Poslanec Wolf:
Pustite ga govoriti, saj je njegov
zadnji govor. Šušteršič:  Potolažite se,
jaz bom tu še večkrat govoril. W o 1 f: če
to prenesete, morate imeti jako trdo kožo.)
Župan Svetlin mi je na to na nekem shoda
očital, da imam od žlindre umazane roke.
Šušteršič je zasukaval to pravdo, kakor j&
njemu kazalo in prečital pismo, s katerim
je naročil, da mora ostati tajno, da bo on.
plačal izgubo, ki jo bo imela „Gosp. zveza 8

12

s tem, da bo žlindro prodajala ceneje, kakor
je njo sama veljala. Ni bil moj prvi niti moj:
zadnji dar v dobrodelne namene. Jaz darov i
ne obešam na veliki zvon (Občna veselost),
a si ne pustim vzeti pravice, kaj darovati,
(Peschka:  In to pripovedujete tu v zbor¬
nici? Šušteršič:  Da, to pripovedujem tu.
Dr. Derschatta:  Pustimo ga samega, naj
zase govori. Kasper:  Druge sumniči, in to
naj bo dobrota. Wolf:  Naj se brani, saj
je on obtožen, ne Stein. Kasper:  Kdor
ima količkaj časti, ne more kaj tacega po¬
slušati. Šušteršič:  Gospodje od Vaše
stranke imajo veliko vzrokov, da so občutni.
Stein:  Prihodnjič dobite par zaušnic, če
nas napadete.) Ker prodaja kmetijska
družba žlindro pod lastno ceno, je morala
B Gosp. zveza® gledati, da bodo njene
zadruge prodajale žlindro po isti ceni. To
je bil jedini namen, da je Šušteršič plačal
zgubo. (Veselost.) S članki v „SIovencu“
in v ^Domoljubu" ni v nobeni zvezi. Slo¬
venec® niti glasilo stranke ni, in se je že
večkrat uprl ter ni hotel sprejeti stran¬
kinih izjav. (Dr. Tavčar  ugovarja. Šu¬
šteršič: Vaši somišljeniki tudi pravijo, da
„ Slovenski Narod® ni glasilo stranke,
ker se tega lista sramujejo. Dr. Tavčar:

13

)E Vaša stranka pa naj se vaše osebe  sra-
)j muje. Živahno pritrjevanje.) Ne gre se tu
v za to, kaj so listi pisali, ampak kaj sem
)i jaz storil. Dokazalo se mi je, da sem pisal
i, omenjeno pismo, in koncem leta plačal
c-zgubo. (Posl. Peschka:  V kakšen na-
i.men? Šušteršič:  Namen sem že povedal.
]  Peschka:  Namen je bil nepošten.) Z jed-

0 nakim namenom bom morda še večkrat
tj ravnal. Ali se izreče posl. Steinu graja ali
r ne, pride zame šele v drugi vrsti v poštev
i- (Veselost), glavno je dejstvo, da se je stvar
s pojasnila. (Malik:  Kmetje že vedo, koliko
i. velja žlindra.) Odsek je priznal, da „Gosp.
e zveza" svojih odjemalcev ni oškodovala.

* (Peschka:  Umazano konkurenco je de-
\  lala.)

a Posl. dr. Schalk  je rekel, da zaradi
a besede „Doktor žlindra" se Steinu ne sme

1 izreči graja, ker ta beseda ni psovka. Pre-

* iskava o dejanjski podlagi te-besede je po-

- kazala, da dr. Šušteršič ni pošteno postopal,
a a če kdo z dopustnimi besedami opo*

- zarja na kaj nepoštenega, se mu ne more

- izreči graja. Dr. Šasteršič je uklanjajoč
i se sili, ne lastni volji, zahteval, da
i se voli grajalni odsek, ker je bil mnenja,
: da mu bode iz strankarjev sestavljen gra-

14

jalni odsek povrnil čast, katero so
mu razsodbe sodišč in sodba jav¬
nega mnenja za vedno vzele. (Ži¬
vahno pritrjevanje.) Čudno je, da je dr.
Šušteršič postal zdaj tako občutljiv. Posl.
Peschka mu je že zaušnice obetal, a ta¬
krat ni zahteval grajalnega odseka. Tudi
ko mu je posl. Berger radi nesramnega
postopanja zaklical »Šuft*, tako glasno
in tolikrat, da bi mu morala ta beseda vse
žive dni zveneti po ušesih, ni zahteval
grajalnega odseka. Nedolžna beseda „Dr.
Žlindra* pa ga je tako užalila, da je bled
in ves tresoč se s povzdignjeno pestjo sko¬
čil k Steinu in zahteval zadoščenja. To
kaže, da je Stein s tem medklicem zadel
neko rano. Kakega pomena je stvar za dr.
Šušteršiča, da je od nje odvisno, če more
dr. Šušteršič še veljati kot pošten člo¬
vek mej svojimi someščani, se vidi iz
tega, da je njegov zastopnik pri prvi ob¬
ravnavi rekel: Če Svetlin ne bo obsojen,
se mora dr. Šušteršič ustreliti, ker bo brez
časti. Ustrelil se ni, bržčas z ozirom na to,
da vera prepoveduje samomor. Zdaj vemo,
za kaj se imamo veri zahvaliti. Za ohranitev
dr. Šušteršiča! (Veselost.) Reklo se je, da
se dr. Šušteršič napada, ker je veren ka-

15

toličan. Vere ne misli nihče napadati. Mi
Nemci nismo vere nikdar napadali, ho¬
timo se samo zoper zlorabo vere. Če pra¬
vite gospodje, da se borimo proti veri, vam
odgovarjam, da vam za vero v Boga
sploh nič ni, nego le za vero v farje.
(Živahno pritrjevanje.) Kdor pa vlači
vero tolikokrat čez jezik kakor dr.
Šušteršič in jo pri vsaki priliki hvalisa
ta je gotovo nima v srcu (Živahno pritrje¬
vanje). Če govori dr. Kathrein, imeli boste
občutek, da mu prihajajo besede iz srca.
Primerjajte pa ž njim kretnje, s katerimi
seza dr. Šušteršič tja, kjer imajo pošteni
ljudje srce in spoznali bodete, da dr. Šušter¬
šič vero zlorablja, kar tudi njegova politična
delavnost dokazuje. (Živahno pritrjevanje.)
V nagrobnem govoru, ki ga je dr. Šušteršič
sam sebi in revno malo dostojno govoril,
je stvar, za katero se gre, zavijal. Slučaj
je naslednji: „ Gospodarska zveza*, dete taj¬
nih grehov dr. Šušteršiča, (Veselost), je sre¬
dišče konsumnih društev, ter hoče uničiti
male in najmanjše trgovce, kar ni nikomur
tako na škodo, kakor Šusteršičevim lastnim
rojakom. Ta, v gospodarsko obliko skriti
lov ima namen, utrditi klerikalno gospod-
stvo v slovenskih pokrajinah. „ Gospodarska

16

zveza" je izdala razglas, v katerem se
je kmetijski družbi očitalo, da ne zna
žlindre kupovati. To se je sicer koj popra¬
vilo, a klerikalci so dalje lagali. Rečeni raz¬
glas je imel namen, obrekovati blagoslov¬
ljeno delujočo kmetijsko dražbo. To je
podlost dr. Šušteršiča, ki se ni
vstrašil nobene žrtve, ne v svrho,
da bi storil kaj dobrega, ampak
da bi obrekoval. To obrekovanje
je bilo tako podlo, da se je zdelo
dr. Šušteršiču 2000 kron vredno.
(Burno pritrjevanje.) Ako bi bil dr. Šušteršič
ta denar porabil v podporo svojih, v go¬
spodarski stiski živečih rojakov, bi mu ne
bili odrekli priznanja. KolikoSlovencev
pa bo pregnanih iz njih domačij,
da dobi dr. Šušteršič teh 2000
kron nazaj?  Na kako nizkoten način
se je skušalo kmetijsko družbo obreko¬
vati, izhaja iz izjave, ki jo je priobčil
»Domoljub" dne 19. oktobra 1899. Govor¬
nik je prečital več odlomkov iz dotičnega
članka „Kmetijska družba in Tomaževa
žlindra", v Katerem se na koncu vpra¬
šuje, kam je izginilo tistih 39 kr. od
vsakega centa, za katere so bili kmetje pri¬
krajšani. Ali ni to podlo obreko-

17

vanje?  (Živahno pritrjevanje). Ti ljudje so
žrtvovali denar, da bi poSteno družbo spra¬
vili ob ugled, in voditelje družbe osebno
sumničili goljufije. To ni politiCno, am¬
pak kazensko dejstvo. Nihče nima
dvojne časti, ampak samo jedno
Čast, in kdor je kot načelnik »Go¬
spodarske zveze* Suft, ta je tudiv
zasebnem življenju Suft. (Viharno
pritrjevanje in ploskanje). Ali je po kazen¬
skem zakonu samo tatvina hudodelstvo in
ne tudi obrekovanje? (Živahno pritrjevanje).
Na omenjeni, vedoma zlagani  napad je
kmetijska družba odgovorila s pojasnilom
resničnih razmer. Sodno se je dognalo,
da kmetijska družba ni prodajala
žlindre dražje kakor se prodaja v
drugih deželah, ampak Se ceneje.
Govornik je prečital dotično izjavo kmetij¬
ske družbe, v kateri je rečeno, da more
take laži vedoma razširjati samo
človek, ki je popolnoma izpriden.
(Čujte! Čujte!) Reklo se je tudi, da je
»Gosp. zveza* vsled ugodne priložnosti
žlindro tako ceno prodajala. Ta ugodna
prilo žnost so bile ob reko valne kro¬
nice dr. ŠusterSiča.  (Veselost in klici:
Jako dobro!) Iz pisma dr. ŠusterSiča z dne

2

18

16. junija 1899 izhaja s popolno jasnostjo,
da se je sramotnosti svojega po¬
čenjanja popolnoma zavedal, saj bi
drugače ne bil ukazal, da mora stvar tajna
ostati. Dr. Šušteršič se je tudi izgovarjal,
da se ni prodajala manjvredna žlindra.
¥ pismu necega goriškega trgovca z
dne 29. avgusta 1899, od katerega
trgovca je dr. Šušteršič na zvijačen
način dobil to manjvredno žlindro, stoji
doslovno „17 in 18 odstotne žlindre nimam.
Jaz jamčim samo za 16 odstotno, kar pa
je vsejedno, saj to blago lahko brez skrbi
prodajate kot 16, 17 in 18 odstotno, k^r
pri Vas itak o tem nobeden še dunsta
nima. (Veselost in živahni klici: Jako dobro!)
Govornik je potem prečital pismo necega
kaplana na „Gosp. zvezo 1 ', v katerem pismu
je rečeno: Kaj je to? Jaz sem naročil 17
odstotno žlindro, v voznem listu je ozna¬
čena kot 16 odstotna, zaračunjena pa je
kot 18 odstotna. (Burni klici: Čujte! Čujte!
Liguorijanska morala!) Nadalje je govornik
prečital v „Slov. Narodu" priobčeno izjavo
ravnatelja Pirca z dne 17. februvarja 1900,
v kateri izjavi se razglasila „Gosp. zveze"
glede žlindre označujejo kot bistveno in s
prevdarkom zlagana. Tudi trditev Šuster-

19

Bičevega društva, da ni imelo druge kakor
18 odstotne žlindre, se proglaša kot zla¬
gana, kajti društvo jo je imelo in jo je
Zvijačno in s sleparijo spravilo v Ljubljano.
Pirc je pisal, da, ker dobro ve, da tisti
krogi, ki so gonjo proti kmetijski družbi
Uprizorili, ne bodo tožili, se obrača na
tiste poštene može v „6osp. zvezi 11 , ka¬
terim moška ča3t še kaj velja. Na to iz¬
javo ravnatelja Pirca pa občut¬
ljivi Šušteršič ni tožil, ker se je
zavedal svoje krivde. Mogoče da
ima dr. Šušteršič dvoje časti, drugo
kot načelnik „G os p. zveze" in drugo
kot zasebnik, na vsak način pa
ima samo dve roki in ti sta uma¬
zani in ostaneta umazani.  (Burno
dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Ka¬
dar koli so se čuli v državnem zboru gla¬
sovi za svobodo in pravico, jih je dr. Šu¬
šteršič pretulil, ali prišel je konec njegovih
rožnatih sanj, ki naj bi bile dozorele na
ministrskih klopeh. (Veselost) Šusteršičeva
častihlepnost, postati minister, je bila tako
velika, da je, ko je bil jeden Šusteršičevih
rojakov blizu temu, da postane mini¬
ster, s svojimi spletkami provzročil, da
dr. Ferjančič, na katerega se je takrat

2 *

20

mislilo in katerega je Šušteršič razkričal
za brezbožneža in popožrca, ni postal
minister. Mirno, državniško obnašanje
dr. Ferjančiča kaže še danes, da je
bil nekdaj blizu temu, da postane mi¬
nister. Po lastni krivdi je postalo nemo¬
goče, da postane dr. Šušteršič kdaj mini¬
ster, zakaj od avstrijskih ministrov se si¬
cer, kakor kažejo razni bivši ministrski
predsedniki, ne zahteva vedno posebno
velike pameti — v tem oziru bi dr. Šu¬
šteršič že še lahko minister postal (Vese¬
lost) — ali zahtevajo se čistejše
roke, kakor jih ima dr, Žlindra.
(Burno pritrjevanje.) Zaslužena je usoda
zadela moža, ki spada mej tiste naj¬
nevarnejše hujskače, ki zlorabljajo vero
za politični in osebni dobiček. Ta križarski
propovednik ne bo več mogel z molitve¬
nikom v roki po svoji domovini potovati,
ker se mu bodo očitale umazane roke.
Mogoče, da je Šusteršičeva vera neomah-
ljiva, njegova čast ni neomahljiva.
Kazenskosodna neomadeževanost
ni isto, kar je moška čast; do
moške časti nima dr. Šušteršič
pobene pravice, četudi ga kazen¬
ski zakon še ni dosegel.  Grajalo!

21

>1 odsek, v katerem niso bili sovražni Nemci,
J ampak Slovani, je v najmilejši obliki iz-
1  javil, da Šusteršičevo postopanje ni bilo
pošteno. Tisti, ki je začel tako
podlo obrekovalno vojsko, ki
je čast svojih sorojakov tako
nizko cenil, je za vse čase izgubil
pravico, veljati kot poštenjak.
Naj zbornica danes sklene kar hoče, to
je gotovo, da bo vse javno mnenje,
ki pošteno misli, izreklo dr. Šu¬
šteršiču zaničevanje. (Viharno dolgo¬
trajno pritrjevanje in ploskanje.)

Posl.  dr.  Tavčar:  Visoka zbornica!
Pred vsem se moram ozreti na to, da
je neki mladočeški govornik — jaz bi želel,
da se je za dra. Šušteršiča zavzel morda
kak klerikalni tovariš iz domovine z ognje/
vitostjo dra. Dyka — govoril v prilog dru.
Šušteršiču; ali ker se je g. dr. Dyk z očitanja
polnim pogledom name obrnil, naj mislim
na zgodovino in njene nauke, se moram
tega opomina dotakniti. Jaz stojim na sta¬
lišču, da je slovenskemu narodu liberalna
stranka potrebna, in ako obstoji, da je
polnopravna. Gotovi prijatelji pa nas
hočejo v enomer pometati v jeden lonec;
izgubimo naj vsak značaj in naj ne

22

bomo niti liberalni niti klerikalni. Kratko
malo: ne vem, kaj naj postanemo. Na opo¬
min g. dra. Dyka zamorem le odgovoriti:
Jaz mislim rad na nauke zgodovine, a če
zamorem iz zgodovine posneti kak nauk,
je to nauk, da preveč klerikalne struje, ka¬
kršno imamo na Kranjskem, še nobenemu
narodu niso bile v korist. (Pritrjevanje.)

Mimogrede moram tudi g dru. Šušter¬
šiča odgovoriti na to, kar je povedal o
mojem stališču pri »Slovenskem Narodu".
Stvar je taka-le: Videli ste, da je

g. dr. Šušteršič silno previden; nobene
zveze s klerikalnim »Slovencem* neče pri¬
znati, on sploh neče prevzeti nobene od¬
govornosti za to, kar ta list piše, na drugi
strani pa nalaga meni vso odgovornost za
vse, kar piše »Slov. Narod".

Jaz sem pač predsednik delniškega
društva »Narodna Tiskarna", ki izdaja
»Slov. Narod", nikakor pa nisem glavni
urednik, toda ako izbrska g. dr. Šušteršič v
»Slov. Narodu" kaj tacega, za kar bi mogel
tožiti, toži poleg odgovornega urednika prav
gotovo tudi mene, seveda v namen, da meni
in liberalni stranki napravi sramoto.

Gospoda moja! Jedenkrat sem si do¬
volil zabavo in sem se pustil posaditi na

23

Zatožno klop. Bil sem oproščen. Ker pa se
ta šala ponavlja, ms je obšlo usmiljenje,
dr. Šušteršič mora vedeti, da je nemogoče,
da bi bil jaz, ki sera kot poslanec na¬
vadno na Dunaju in le redkokdaj v Ljub-
Jjani, soodgovoren za vse to, kar piše
»Slovenski Narod“. Smatrajte torej obtožbe,
s katerimi je tu nastopil, kot slabo šalo.
Jaz se v tiste obtožbe nisem spuščal, ker
se mi dr. Šušteršič smili in mu nečem
provzročati stroškov.

Preidem sedaj k stvari, v kateri se
Čutim primoranega, da izpregovorim v
imenu slovenske napredne stranke.

Pri tem sem si svest, da je moja na¬
loga mučna, zakaj — to sem vedel v na¬
prej — prišel bom v položaj, da povem
marsikako grenko besedo možu, ki je v
javnem življenju, dasi tega ne priznava,
mej drugim moj tovariš.

Stvar je zadobila, kakor vidite, jako
osebno ost, ki se obrača proti dru. Šušter¬
šiču; naj se jo prime s še tako mehkimi
rokavicami, istina je vendar, da sedi danes
Ua zatožni klopi pred to visoko zbornico
8- dr. Šušteršič (Klici: Res je!) in ne mo-
8oČni klicatelj v boju, nemški radikalec

24

g. Franko Stein (Pritrjevanje). Obtožencu
se seveda ne zgodi mnogo, ali v človeškem
življenju se zgode dejanja, katerih sicer
ni možno spraviti pred kazensko sodišče,
ki pa vendar v družbi dostojnih ljudij prav
neprijetno diše. (Jako dobro!) Naj izpade
današnje glasovanje kakorkoli, kdor nepri¬
stransko, kdor mirno in pravično misli, mora
po današnji razpravi priti k sklepu, da je
g. dr. Šušteršič kot mož časti in zlasti kot
posestnik globokega verskega čuta, s ka¬
terim se v ti visoki zbornici tolikrat po¬
naša, tako ravnal, kakor bi kot mož časti
in kot veren mož ne bil smel ravnati.
(Pritrjevanje)

Daši se zavedam mučnosti svoje na¬
loge, oglasil sem se k besedi in sicer iz
dvojnega nagiba. Stvar, za katero se
gre, je v tesni zvezi z javnimi razmerami
na Kranjskem.

Gre se za dogodbo iz življenja dr.
Šušteršiča, gre se pa tudi za dogodbo iz
zgodovine že desetletja trajajočega nezasli¬
šanega trpljenja slovenske liberalne stranke
na Kranjskem. V časih usiljive laživer-
nosti neče nihče razumeti, da se je
na Kranjskem ustanovila liberalna stranka
in zlasti jokavi politiki (veselost), ako se

25

smem tako izraziti, obžalujejo neprenehoma
nesrečni bratomorni boj na Kranjskem.

Upam, da bo današnja razprava v tem
oziru poučno vplivala in da bodo zlasti
naši bratje na severu, katerih se držimo z
vsemi žilicami srca, prišli do prepričanja,
da se je v slovenskem ljudstvu morala
razviti svobodomiselnost in da je temu
ljudstvu samo v korist, da se je svobodo¬
miselnost v njem razvila.

V tej visoki zbornici bo pri raznih
razpravah še prilika, pokazati, kako dela
takoimenovana katoliška stranka pri nas,
da bi ljudstvo popolnoma podjarmila.
In današnja razprava bo pokazala, da se
nahaja slov. liberalna stranka na Kranj¬
skem v položaju silobrana in sicer najpra-
vičnejšega silobrana; da se to spozna, je
naši stranki v korist in že sama ta
okolnost bi opravičila našo udeležbo pri
današnji razpravi.

Drugi vzrok, ki opravičuje to udeležbo,
je postopanje dr. Šušteršiča samega, pred
vsem njegovo postopanje v tej visoki zbor¬
nici. Pri predzadnji seji, žal, nisem bil na-
vzočen, iz zapisnika pa razvidim in to
je danes povdarjal tudi g. poročevalec, da
J® g. dr. Šušteršič, ko je bil pognan v

26

stisko, v tej visoki zbornici nastopil s
smelo trditvijo, da liberalna stranka po
izida kamniške kazenske pravde takozva-
nega .obrekovanja z žlindro" več ne izrablja.
(Veselost.)

Ako bi na to trditev v tej visoki
zbornici molčal, bi bil dovoljen sklep, da
priznavamo, da smo obrekovali, in da smo
šele vsled izida tiste pravde prišli do
prepričanja, da smo obrekovali. Ali, go¬
spoda, na tako priznanje kar nič ne misli'
mo; prepričani smo še danes, da se dr.
Šušteršiča od liberalne stranke ni zgodila
nobena kivica in da je on storil uprav ne¬
umno lahkomiselnost, (Tako je!) ko je v
tem zanj neugodnem slučaju zahteval, da
se skliče grajalni odsek. (Prav res)

Ako pa je g. dr. Šušteršič s svojim
postopanjem v zbornici provzročil, da go¬
vorimo, nas je k temu s svojim postopanjem
zunaj zbornice naravnost prisilil, da, izzval.

Zadnji ponedeljek — morda tudi že
v nedeljo — se je dr. Šušteršič mudil v
Ljubljani, da si, kakor bom pozneje po¬
jasnil, fabricira dokazil za grajalni odsek
ali jih vsaj z veliko težavo skrpa. Pred
svojim odhodom iz Ljubljane je mož čutil
potrebo, proti slovenski liberalni stranki

27

in zlasti proti nam zastopnikom te stranke,
ki smo siromaki v tej zbornici, izstreliti
Zastrupljeno pušico. Gospoda! Spisal je
sramotenje, ki obsega naj večje grdobije
(Čujte! Čujte!) kar se jih more političnemu
nasprotniku reči. Ta spis je priobčil v
svojem organu, v ^Slovencu 8 . Tam pripo¬
veduje, da je on, voditelj klerikalnih Slo¬
vencev, z nemškim radikalcem dr. Schal-
kom stopil v osebno dotiko — iz tega se
vidi, da je dr. Šušteršič tisti pamflet sam
spisal — da je ž njim hodil sem in tja in
mu slučaj z žlindro korenito pojasnil.
(Klici: Saj to sploh ni res!)

Dr. Šušteršič je to pisal. Pri ti priliki
mu je dr. Schalk neki povedal, da je nje¬
gova stranka v ti zadevi zbrala velikansko
gradivo. Iz te okolnosti in pa iz okol-
nosti, da je baje v zadnji seji nekdo izmej
nemških radikalcev zaklical: „prašajte libe¬
ralne Slovence", sklepa dr. Šušteršič z
vso zanesljivostjo in z vso nezmotljivostjo,
da so liberalni zastopniki slovenskega na¬
roda v diž. zboru sklenili s Schonererjevo
stranko zvezo in da smo tej stranki dr.
Šušteršiča izdali in prodali. (Veselost).

Ker je baje g. dr. Schalk povedal, da
se je zbiralo gradivo, in ker je bil baje iz-

28

rečen neki medklic, je že dokaz gotov, da
je narodno napredna stranka dr. Šušteršiča
izdala, in da je ubozega dr. Šušteršiča ka¬
kor sv. Jožefa (Veselost) hudobnim nemškim
radikalcem prodala. Na ta način se kujejo
pri nas dokazi zoper liberalno stranko vsak
dan. In zdaj, glejte, gospoda moja,
kaj izvaja dr. Šušteršič iz tega, kakor
skala trdnega dokaza. Z dovoljenjem gosp.
prezidenta hočem prečitati dotični odstavek
iz onega spisa in prosim zlasti g. dr.
Dyka, naj natanko posluša, da spozna, kako
se z nami na Kranjskem postopa.

Dr. Šušteršič piše namreč, ko je raz¬
ložil naše izdajstvo, takole:

.Jasno je torej, kakor beli dan: Iz
slepega sovraštva proti dr. Šušteršiču so
se slovenski liberalci zarotili s pristaši Scho-
nererjevimi k najgršemu, najpodlejemu, naj-
nesramnejemu lopovstvu, (Čujte! Čujte!) ki
se je kdaj zgodilo v kakem parlamentu in po¬
litični borbi sploh*. (Čujte! Čujte!)

Zdaj pridejo državnozborski zastopniki
na vrsto:

.Res, krasna podoba zastopnikov slo¬
venske inteligence! Ta podoba je tem ostud-
nejša, ker se v tem slučaju druži hudobija

29

2 vsem, za kar Slovenci nimamo pravega
izraza, in kar Nemec imenuje Feigheit".

Dr. Šušteršič govori o strahopetstvu!
To je predstava za Bogove! (Veselost). Zdaj
pa pride konec:

„Hudo bij a, boj azlj i vos t, potuh¬
njenost, perfidija, narodno izdaj¬
stvo  — vse te ostudne lastnosti vidimo
v infernalni harmoniji združene v liberalni
slovenski stranki. Sodba vsakega poštenjaka,
naj si bodi katerekoli stranke, o takem po¬
četju naših ,liberalcev' pa se izrazi v kratki
in pomenljivi besedi: Fej!“  (Čujte! Čujte!)

Gospoda moja! Tako je dr. Šušteršič
nas, svoje državnozborske tovariše in ro¬
jake psoval, in zato danes nismo mogli
molčati, toliko manj, ker pojde zdaj na
Kranjskem od vasi do vasi bajka, da so
hudobni in lopovski liberalci dr. Šušteršiča
na Dunaju izdali. Prepričan sem, da se bo
to oznanjalo v mnogih cerkvah in z mno¬
gih prižnic se bo glasilo, da so brezverski
liberalci dr. Šušteršiča napravili za muče¬
nika. (Smeh.)

Tako, gospoda moja, živimo na Kranj¬
skem vsak dan, in tako nas skoro vsak
dan podaja duhovniška stranka in njena
glasila. (Živahni medklici.)

30

Namen tega spisa mi je popolnoma
jasen. Dr. Šušteršič je slutil, da bo imel
danes v tej zbornici slab dan. To je
slutil. Kot politik spada mej pasane živali.
(Veselost.) Na vseh udih ima oklepe, tako
da ga ne boli kmalu kaj.

Toda v tem slučaju se mu je vendar
zdelo potrebno, pripraviti javno mnenje.
In to je storil. Skril se je lepo za liberalne
Slovence, kakor vidite, prav kakor pošte¬
njak. Zdaj bodo liberalci vsega krivi, ako
bodo moralični ljudje iz teh razprav izvajali
kake zaključke.

Z ozirom na to si dovoljujem prositi
gospode vsenemške stranke, naj izvolijo
tu v visoki zbornici izjaviti, če jim je kdo
izmej slovenskih liberalnih poslancev v tej
stvari dal le najmanjše gradivo. Če je res,
prosimo, naj gospodje povsem odkritosrčno
povedo in naj tudi imenujejo imena do-
tičnikov.

Nekaj pa je res. Dr. Šušteršič je vso
stvar srečno tako zasukal, da ne gre danes
toliko zato, da se poravna prepir mej njim
in g. Steinom, kakor za to, da se dožene
boj, ki ga imamo liberalni Slovenci ž njim.

Zategadelj pa nismo mogli, nismo smeli
in tudi nismo hoteli molčati, Res smo bili

31

v začetku, rekel bi, iz napačne sramežlji¬
vosti mnenja, da nam Slovencem ne pri-
stoja, se vmeSavati v to zadevo, in da bi
morda kazalo prepustiti dr. Šušteršiču, da
pokleplje tisto juho, ki si jo je skuhal. Ali
po mojem prepričanju bi to bilo najnapač-
nejše stališče, katero bi mogli zavzeti;
zakaj potem bi bil dr. Šušteršič prav go¬
tovo prišel in bi nam bil — ne tu v zbor¬
nici, ampak kje drugje — očital strahopet-
stvo in bojazljivost.

Ogledati si je pa v tem boju tudi moža,
kakšen je, kako je v boju brez usmiljenja,
kako se mu zdi vsako sredstvo, vsako
orožje dobro in dovoljeno proti nasprotniku.
Povedal sem Vam že, da smatra nas libe¬
ralne Slovence za nič druzega, kakor za
zavržence, v katerih je podlost, strahopet¬
nost, hudobija, perfidija in izdajstvo zdru¬
ženo v peklenskem soglasju. (Veselost). Proti
takemu nasprotniku bi bila slovanska mi¬
loba neumestna.

O glavni stvari (o žlindri) bom kratko
govoril, kajti navedlo se je že mnogo, tako
da meni malo preostaja, dasi imam nekaj
popolnilnega gradiva pri rokah. Pred vsem
pa mi bodi dovoljeno opozoriti na nekaj,
kar pokaže, da je dr. Šušteršič res mož,

32

ki je sposoben, storiti tako dejanje, kakor
mu je bilo očitano v kamniški kazenski
pravdi. (Klici: Pozor.)

Sam o sebi nočem mnogo govoriti. Od- I
kar sem stopil v to zbornico, vohuni dr.
Šušteršič vedno za menoj.

Ako zakašljam in slučajno tja pogle-
dam, kjer sede gospodje vsenemške stranke,
hitro izide v „Slovenca“ brzojavka: Ljub¬
ljanski poslanec ljubimka z vsenemci. (Ži¬
vahna veselost.) Ko sem zadnjič v zadevi
nadvojvode Frana Ferdinanda glasoval za
otvoritev razprave, storil sem to z najbolj¬
šim namenom.

Mi liberalni Slovenci zastopamo sta-
išče, da je nova šola za nas stvar, katere
se ne sme nihče dotakniti. (Živahno
odobravanje.) Toda naši klerikalci imajo
obsežen, velikanski apetit na to šolo. Bili
smo zato mnenja, da je v zadevi nadvoj¬
vode potreben razgovor, umeje se ob sebi,
da v tistih mejah, ki jih predpisuje dolžno
spoštovanje do članov cesarske hiše.

Jaz sem, tega ne tajim, jaz sem dober
Avstrijanec, dasi svoje lojalnosti in svojega
katoličanstva, ki morda ni tako oguljen, (Ve¬
selost in pritrjevanje), ki je morda boljši,
kakor pri marsikom, ki tu pred menoj sedi,

33

ne nosim na roki in na jeziku; jaz sem
dober Avstrijanec, ker sem prepričan, da je
obstanek celokupne države neizogiben živ-
ljenski pogoj za moj mali narod, in če naj
ne pride do tega, gospodje vsenemci, da
bodo nemSki konji na potu k Adriji hodili
po naših telesih. Že zato sem Avstrijanec
in ne glede na kaj druzega.

Gosp. Šušteršič pa je moje takratno
glasovanje ožigosal kot veleizdajstvo in
stvar v B Slovencu“ naznanil. Znana njegova
zvijača je, da se rad za liberalnimi ljudmi
skriva in tako je opozarjal na to, da so
bili Mladočehi ogorčeni, da sem se jaz
drznil glasovati za otvoritev razprave. (Posl.
dr. Brzorad:  Pa to ni resnično.) Vem, da
ni resnično, ali brzojavilo S8 je tako. To
je stara zvijača naših klerikalcev, da, kadar
pridejo v stisko, iztaknejo kje kacega sta¬
rega, častitljivega brezimnega moža in po¬
tem pišejo: Neki pristaš liberalcev, častit¬
ljiv starček, je obsodil postopanje liberalnih
Slovencev 8 . In tako si zdaj neprestano
pomagajo s izmišljenimi Mladočehi, ki baje
vse obsojajo, kar delajo in store liberalni
Slovenci. Vsled tega sem zdaj v vseh kle¬
rikalnih listih ožigosan kot veleizdajalec,
kot sovražnik cesarske hiše, in stare babe,

3

34

ki spadajo h klerikalni stranki (Veselost),
pričakujejo povsem resno, da bom v prihod¬
njih dneh na dvorišču kake vojašnice kot
veleizdajalec ustreljen. (Veselost.) To je način
bojevanja dr. Šušteršiča in meni se zdi ta
način malo slovanski.

Kakor je nekaterim izmed vas morda
v spominu, stopili smo liberalni Slovenci
v to zbornico z namenom, vstvariti jed-
notno, močno, jugoslovansko stranko.
Stvar Vas morda ne bo dalje zanimala,
zanima pa nas.

Imeli smo namen, ustanoviti tako
stranko in bili smo mnenja, da ustanovitev
take stranke zahteva korist Slovanov.
Tega mnenja pa od dr. Dyka tako živahno
zagovarjani dr. Šušteršič ni bil, kar je
dokaz, da se dr. Šušteršič iz zgodo¬
vine ni ničesar naučil. Dr. Šušteršič se je
postavil na stališče, da se mora z nami
liberalnimi Slovenci ravnati kakor z garja¬
vimi psi. Mi smo hoteli močno, jedino ju¬
goslovansko stranko. Izkazalo se je, da je
bila to zmota, katero smo plačali z nau¬
kom, da kdor je liberalnega mišljenja, tega
ne sme nikdar zatajiti, tudi če je Slo¬
van (Odobravanje). Tej zmoti, da je treba
ustanoviti močno jugoslovansko

35

stranko, sta se udala tudi dva moža,
ki Sta povsod znana kot poštenjaka, ki
nista niti najmanj sumljiva liberalizma, ki
sem ju dozdaj visoko spoštoval in ju bom
tudi v prihodnje. Kako je ščuval dr. Šu¬
šteršič proti tema možema, dasi se je mo¬
ral kot katoliški mož, kot kristijan, popol¬
noma zavedati, da ta dva moža nista niti
najmanj grešila proti katoliškemu na¬
čelu, da je bil njiju jedini greh to, da
sta verovala v možnost složne jugoslo¬
vanske stranke. Jeden teh mož je moj pri¬
jatelj Spinčič. V polemiki, ki jo je voditelj
slovanskega središča začel zoper hrvatsko
slovenski klub in katero je on sam spisal
— njegov zlog poznam, če me slepega po¬
stavite pred njegov list (Veselost) — si je
dr. Šušteršič izbral za žrtev posl. Spinčiča,

Čujte, kako je pometal š Spinčičem,
s to pošteno dušo, ki še nikdar nikomur
nič žalega ni storil, ki je skoz in skoz
značajen in katerega mora vsak rad imeti,
kdor ga pozna.

Dr. Šušteršič je pisal: ^Liberalni du¬
hovnik Spinčič je sploh od nekdaj vlekel
z ustanovitelji ljubljanske hiše nesram¬
nosti". (Občno začudenje in živahni
klici: Čujte! Čujte!) Ta žalitev se je vrgla

3 *

36

katoliškemu duhovniku v obraz. Kakor vi¬
dite, ne prizanaša dr. Šušteršič, če treba,
niti katoliškemu duhovniku. Da bodo go¬
spodje stvar razumeli, moram omeniti, da
je liberalna stranka, ki ima ljubljansko
občinsko upravo v rokah, bila prisiljena,
urediti vlačugarstvo. Ta potreba se izkaže
povsod, in dobra uprava se mora tudi
3 to slabo dišečo stranjo človeškega živ¬
ljenja pečati.

Naša stranka je to zadevo uredila, in
na to meri stavek ^ustanovitelji ljubljan¬
ske hiše nesramnosti". V „Slovencu“ nas
vsled tega imenujejo ^stranko bordela*.
Ta list, ki je tu in tam tudi glasilo ljub¬
ljanskega škofa, nas imenuje kar očitno
„stranko bordela", in o tej res smradljivi
stvari se je v deželi toliko pridigovalo, da
se pri nas že mali otroci zanimajo za
vlačuge. (Veselost) Tako živimo na Kranj¬
skem!

In še slabše, kakor posl. Spinčiču se
je godilo posl. Robiču. Robič je priznan
kot poštenjak, ki je osivel v boju za svoj
mali narod in je zanj tudi marsikaj pre¬
trpel. Tudi dosegel je mnogo za svoj narod.
Tudi ta slovenski poslanec je bil za to, da
ustanovimo jedino jugoslovansko stranko.

37

V časniškem prepiru, ki ga je imel
dr. Šušteršič zoper »Hcvatsko - slovenski
klub“, pa je posl. Robiča — moža odločno
konservativnega mišljenja, moža, katerega
niti v sanjah niso obšle liberalne slabosti,
in ga tudi do smrti ne obidejo, ki je pa
vzlic temu vsega spoštovanja vreden —
takole razmesaril:

„Prava nesreča je za eksponirani
slovenski volilni okraj, da je Robič njegov
zastopnik. Svojih volilcev se spominja samo
ob času volitev. Kmetje ki ga volijo, so
mu „hekuba“. Toda volilci uvidevajo, da
je Robič sicer zase že mnogo dosegel, za
svoj volilni okraj pa še čisto nič. S po¬
močjo nemških nacijonalcev si je pridobil
mesto dež. odbornika s plačo 3000 gld.“
— Svote so vedno važne! — a Dalje je
mož kot profesor prišel v Vil. činovni raz •
red, dasi že 10 let ni nobene šole od zno¬
traj videl in dasi nima višjih študij. Kon¬
servativna stranka je storila veliko napako,
da ni dobrega Robiča že davno med staro
železo vrgla

To je Šušteršičev način bojevanja, a
navedel sem vse to za označenje, da
bodete, gospoda moja, vedeli, kakšen je ta
mož sicer. Drugače ni tako krotak, kakor

38

zdaj. Danes je bil voljan, kakor star konjak,
(Živahna veselost), danes je bil mil, sicer je
neusmiljen in v izberi sredstev zlasti proti
liberalni stranki brezvesten.

Ker je že pozno, se moram omejiti.
(Živahni klici: Le dalje!)

Tega načina bojevanja se je dr. Šu¬
šteršič poslužil tudi v zadevi žlindre.

To je prav za prav le postransko ime¬
novanje, zakaj gre se za boj, ki ga vodi
dr. Šušteršič v namen, da se polasti kme¬
tijske družbe, in jo postavi v službo kleri-
kalstva. To je bil prvi njegov namen, in
iz tega namena se je v dalnjem razvoju
te stvari zgodilo, da je v Kamniku prišlo do
kazenske obravnave. Dr. Šušteršič je tudi
tu zastopal mnenje, da je sodba — s ka¬
tero je vsekako dobil moralno zaušnico, to
mora vsakdo priznati, tudi njegov najboljši
prijatelj, — sestavil najbrž slab sodnik. To
je stara zvijača, katerega setu in tam tudi
naši ubogi kmetje poslužijo.

Če izgubi kmet pravdo, si misli — in
kadar je malo pijan, pove to tudi na glas
— da so naši sodniki osli, in da je on zato
svojo pravdo izgubil. (Veselost).

Gospoda moja! Časih se tako kaj do¬
seže, ali navadno, če je druga sodnija

39

kako sodbo odobrila, je lahko staviti sto
proti jednemu, da je bila sodba pravična.
In videli bodete, da je bila kamniška sodba
jako pravična. V pojasnjenje moram pove¬
dati, da je naša kmetijska družba zname¬
nita naprava, ki se je zlasti od tedaj, kar
jo vodi ravnatelj Pirc, izvrstno in izborno
obnesla.

Vsakdo, ki pozna razmere na Kranj¬
skem mi bo pritrdil, da stori naša kme¬
tijska družba za slovenskega kmeta v
jednem tednu več koristnega, kakor tako-
imenovana klerikalna gospodarska organi¬
zacija v desetih letih.

Daša te gospodarske organizacije naj-
klerikalnejše barve je bil dr. Šušteršič. Ta
mož je po svojem poklicu advokat in tej
okolnosti — ki je za nas srečna okolnost
— se imamo zahvaliti, da nas advokatov
klerikalci tako hudo ne trgajo, kakor bi se
sicer vsekako zgodilo. (Veselost.)

Kot advokat je dr. Šasteršič nekoč tu
na Dunaju 14= dni obiskoval neki kmetijski
tečaj, je prišel potem nazaj v Ljubljano in
začel na vse strani gospodarstvo organizi¬
rati. (Čajte!) Lahko si mislite, kaj je
skupaj spravil! (Veselost.) Njegove želje so
bile v prvi vrsti posvečene kmetijski družbi,

40

ta mu je bila trn v peti, že zategadelj, ker
je po tej družbi zlasti liberalno meščanstvo
dobilo pri kmetskem ljudstvu zaupanje.
Kmetsko ljudstvo je reklo: „Da, kmetijska
družba stori nekaj za nas, mi imamo nekaj
od te družbe." Mej člani nas je dobra tretjina,
ki prav za prav nimamo kmetijskih koristi
a družbo vendar podpiramo, ker se gre za
dobro stvar. (Pritrjevanje.)

Dr. Šušteršič je takoj uvidel, da je
kmetijska družba trdDjava, ki se mora
zavzeti, ako naj postane pot prosta za
klerikalce. A še nekaj drugega ga je mikalo :
družba ima namreč lepo premoženje. (Ži¬
vahni klici: Aha!) Ne vem, če je tudi pri
vas v druzih kraljestvih in deželah tako,
da ima klerikalna stranka izvrsten nos
za to (Veselost), kje je kako premoženje,
ki bi se dalo pobasati. (Živahna veselost)
Pri nas je tako. Od tod naskok na kmetij¬
sko družbo.

Odkar obstoji kmetijska družba, je
veljalo kot jamstvo za nje uspešno delova¬
nje, da se družba ni čisto nič vlačila v po¬
litični boj. Vse stranke, kar jih je v deželi,
so se združevale v slogi na tem polju de¬
lavnosti, in smatralo se je kot samo ob
sebi umljivo, da so bili v vodstvo družbe

41

voljeni samo sposobni ljudje ne glede na
to, če so tega ali onega političnega mišlje¬
nja. (Pritrjevanje.) Tudi klerikalci so bili
vmes; če so bili sposobni in pošteni, so
bili vedno voljeni v vodstvo. Družba ima
okrog 5000 članov ali udeležba pri občnih
zborih je bila vedno jako skromna in pri
volitvah v odbor ni bilo do 1. 1899. nikdar
boja. Dr. Šušteršič je tedaj našel, da je
družbo mogoče z zavratnim napadom pri¬
dobiti, in izdal je meseca junija 1899. leta
tajno okrožnico (Čujte! Čujte!) na vse žup¬
nike v deželi (Čujte!), s katero je opozar¬
jal, da je mogoče liberalno stranko z za¬
vratnim naskokom iz družbe spraviti;
dobili naj bi kolikor največ članov, in jih
v zadnjem trenotku privlekli v Ljubljano.
Zajedno je bilo preskrbljeno,- da bi se bili
volili sami klerikalci v odbor, umeje se
ob sebi, da z dr. Šušteršičem kot načel¬
nikom, zakaj za manj kakor za načelništvo
ni moža dobiti. (Veselost.) Upalo se je, da
bo tista garda, ki naj bi jo župniki pri¬
vlekli v Ljubljano, klerikalcem pomagala
do zmage.

Ali mi se nismo pustili presenetiti in
se mirno pustiti zadaviti.

42

PriSlo je do druzega občnega zbora,
pri katerem so zmagali naši kandidatje z
ogromno večino, dočim jo je moral dr. Šu¬
šteršič osramočen in premagan odknriti.
Na ta način se je kmetijska družba rešila.

Ali iz tega vzroka — to je bil glavni
nagib — je nastala v klerikalni stranki
nepopisna srditost in skoval se je takoj
načrt za maščevanje. Pred vsem so kleri
kalci družbo, in nje zaslužnega ravnatelja,
v kmetijskem ministrstvu kar najbolj očr¬
nili. (Čujte! Čujte!)

Pojdite danes v kmetijsko ministrstvo
in videli bodete, da smatrajo gospodje tam¬
kaj našo kmetijsko družbo za ničvredno in
okorno, dočim je dr. Šušteršič jedini svet¬
nik s Kranjske, ki ga tam molijo. (Medklici.)

Gospodje v kmetijskem ministrstvu
bodo še doživeli, da bo ta od samouka —
izraz je precej hud, a rabim ga vse jedno
— s težavo ustvarjena takoimenovana go¬
spodarska organizacija na Kranjskem zani-
kerno propadla. Cela ta organizacija je zani¬
krno šušmarsko delo in bo vzela zanikrn
konec. — Boste videli, da bo tako. Toda o
tem drugi pot.

Nadalje je bil skovan drug načrt, da
se kmetijska družba uniči, in sicer s

43

tem, da se družba pri kmetskem pre¬
bivalstvu na umeten, rekel bi skoro, na

goljufiv način spravi ob dobro ime. Ta na¬
črt ni tako nedolžen, kakor je to dr. Šu¬
šteršič v svojem zagovoru hotel dopove¬
dati (Veselost.) „Gosp. zveza* je sama pre¬
vzela nalogo, da izvrstno kmetijsko družbo
spravi ob dobro ime in jo uniči.

Pri tem pa so gospodje imeli obču¬
tek, da bo stvar veljala denar. Pri denarju
so pa silno natančni — to je povsod tako
— in radi tega se je načrt napravil tako,
da bodo troški kar mogoče majhni, in da
bo jeden del teh troškov plačala molzna
krava klerikalne gospodarske organizacije,
namreč kmet. (Čujte! Čujte!)

Videli bodete, gospoda moja, kako
premeteno je bil ta načrt izveden. Brez
strahu lahko izrečem, da je bil pri tej
stvari naš kmet prav za prav ogoljufan;
pravim: ogoljufan, sicer ne po besedilu ka¬
zenskega zakona, ali po čutu vseh dostoj¬
nih Ijudij.

Gonja zoper kmetijsko družbo je
tekla na las ob meji kriminalne goljufije.
Na las, gospoda moja! To bodete videli.
(Čujte! Čujte!) Da se ta meja ni prekora¬
čila, za to se ima # Gosp. zveza® brez

44

dvoma zahvaliti izkuSenemu pravniku, ki jo
je učil hoditi med skalinami kazenskega za¬
kona zanesljivo stezo. Tako-Ie je nasto¬
pila „Gosp. zveza" zoper kranjsko kmetij¬
sko družbo:

Kmetijska družba je vsled tega po¬
stala tako priljubljena, ker je v zadnjih 10
letih mej ljudstvom obudila smisel za rabo
umetnih gnojil. Samo tej družbi se imamo
na Kranjskem zahvaliti, če je poraba umet¬
nih gnojil z ozirom na naše razmere veli¬
kanska.

Kmetijska družba je storila vse, kar
je bilo mogoče, da preskrbi ljudstvu umetna
gnojila čim najbolj ceneje in najboljše ka¬
kovosti.

Kmetijska družba kranjska ni nikdar
dajala drage žlindre, kakor 18 odstotno.
Kakor znano, je pri žlindri odločilno, koliko
odstotkov fosforjeve kisline da ima. Videli
bodete, kako se je polagoma razvilo nepo¬
šteno ravnanje „Gosp. zveze". Ta je namreč
prišla do spoznanja, da mora, ako hoče
tekmovati, ljudem tudi žlindro prodajati,
sicer bi bila „Gosp. zveza" nepotrebna, a
da se ta nepotrebnost prikrije, je treba
tudi žlindro prodajati.

45

Kmetijska družba je imela izključno
pravico prodajati na Kranjskem žlindro.
Kakor znano, je v Pragi urad, ki oddaja
pravico oddajanja žlindre v Avstriji. Kme¬
tijska družba je torej imela pravico proda¬
jati na Kranjskem žlindro po najnižji ceni
in brez njenega privoljenja ni mogel nihče
dobiti žlindre po tisti ceni kakor družba.

Da si napravi zalogo, je „Gosp. zveza"
kupila s privoljenjem kmetijske družbe 10
vagonov žlindre, a plačala jo je dražje,
kakor kmetijska družba, in sicer po 45 kr.
vsak meterski cent dražje. Tako je priSIa
do zaloge; zdaj pa jej je bilo na tem, da
dobi Se cenejšo zalogo, da bi boj preveč
ne veljal. In tu zopet ni pošteno posto¬
pala.

V Gorici j e trgovina, kiimapravico, do¬
bivati za Goriško žlindro po nizki ceni. Ta
žlindra pa je, ker je namenjena za gorske
kraje, manjodstotna, kvečjemu je 15 ali 16
odstotna. Od te žlindre so si gospodje pre¬
skrbeli deset vagonov. Zanimivo je dopi¬
sovanje mej to trgovino in „Gosp. zvezo*'.
Trgovina je izjavila: 17odstotne žlindre Vam
ne moremo preskrbeti, pač pa imamo v
zalogi 15 in 16 odstotno žlindro, pa saj
je vse jedno, saj pri Vas o žlindri tako

46

nihče Sa dunsta nima in Vi torej to blago
lahko tudi kot 17 ali 18 odstotno proda-
jate.“ Tako se je preskrbela zaloga in ta
zaloga se je potem poslala v boj.

Opozoriti moram visoko zbornico na
neko dejstvo. To je popolnoma neresnično,
da „Gosp. zveza 11  ni spravila manjvredne
žlindre v promet, (Čujte! Čujte!) Res je
marveč, da je „Gosp. zveza 11  vso svojo za¬
logo, tako tisto, ki jo je s privoljenjem
^Kmet. družbe 11  drago kupila, kakor tisto, ki
jo je dobila iz Gorice po ceni, spravila
vseskoz kot 18odstotno žlindro v promet.
(Burni klici: Goljufija!) Povedal bom, za¬
kaj to ni prava goljufija. Tu imam pismo
neeega kaplana ali kmeta s Krke,
na „Gospodarsko zvezo 11  z dne 12. sep¬
tembra 1899. Ta siromak je pisal:
„Žlindro sem dobil dne 17. Prosim pojas¬
nite, kaj je to. Jaz sem naročil 17odstotno,
na tovornem listu je 16odstotna, v VaSem
računu pa 18odstotna. (Živahni klici: Čujte!
Čujte!) Jaz sem radi tega zadnji pondeljek
bivšega ravnatelja „Gosp. zveze 11  izprašal
in povedal mi je: Nam so iz Gorice izrečno
povedali, da ima od njih kupljena žlindra
samo 16 odstotkov. Mi smo pa — na če-
gav nasvet, tega mi ni povedal — vso

47

žlindro, ki smo jo dobili iz Gorice, svojim
odjemalcem zaračunili kot 18 odstotno, ali
— in tu vidite, gospoda moja, krempelj
pravnika, ki se skriva v ozadju — mi smo
strankam poslali obvestilo z vsebino: Pu¬
stite blago preiskati, ker mi ne moremo
jamčiti, da je 18odstotno.“ (Živahno kli¬
canje: Čujte ! Čujte!) To je faktum, gospoda
moja, to mi je bivši ravnatelj „Gosp. zveze"
še pred nekaj dnevi v Ljubljani potrdil,
ko sem ž njim govoril pri neki priliki, ka¬
tero bom še omenil. To je dejstvo in kme¬
tje so plačali to žlindro kot 18odstotno.
Kako si morete misliti, gospoda, da bodo
kmetje, če dobe od tako spoštovane strani,
kakor je klerikalna „Gosp. zveza", kako
pošiljatev, prišli na to, pustiti kemično
preiskati kacih 100 Žakljev ..žlindre, ne
glede na to, da na deželi nimajo kemika,
ki bi mogel to preiskavo izvršiti ? (Pritrje¬
vanje.) Vsa stvar diši po slepariji, o tem
ni dvoma. (Jako res!)

Gospoda moja! Ker se je danes že
toliko govorilo o pismu, ki ga je dr. Šu¬
šteršič pisal svojemu ravnatelju, bom s
predsednikovim dovoljenjem to pismo pre-
čital, zakaj zdi se mi važno, da se pozna
cela vsebina. (Čita:)

48

„Gospod ravnatelj, naročite Tomaževo
žlindro natančno toliko odstotno, kakor jo
naročajo zadruge". — Ker se je bila že
prej naročila manj vredna žlindra, zdi se
mi, da je ta uvod jako previden, morda
zato, da bi pozneje dr. Šušteršič imel pri¬
liko reči: „1, gospoda, jaz sem pisal, naj
se tako naroči, a naročilo se je, ne po moji
krivdi, drugače". (Čita:)

„Gosp. zveza" pa bo žlindro za dru¬
gam tako zaračunavala, da jo dobe še za
20 kr. ceneje, kakor jo daje kmetijska
družba svojim članom. Izgubo bom jaz
pokril. To pa ostane seveda tajno. (Čajte!
Čujte!) Razglasite nemudoma v »Slovencu",
da dobivajo zadružniki pri „Gosp. zvezi"
žlindro za toliko ceneje, kaJsor pri kme¬
tijski družbi. Zajedno razglasite seveda
tudi, za koliko so te cene nižje, kakor
cena, ki jo morajo plačati člani kmetijske
družbe, in pozovite zadruge, naj tiste, ki
doslej niso pri nas jemale žlindre, to zdaj
pri nas naroče" itd. »Seveda ostane vse
strogo tajno, na kakšen način bomo to
letos izpeljali." — (Najstrožja tajnost — to
je slaba vest!) — „Pri prevzetju blaga pa¬
zite dobro, da nas ne bodo zopet goljufali.
Slabi zaboji se morajo takoj na razpola-

— 49  -

ganje dati. Tudi pustite na naše stroške
napraviti poskušajo, koliko odstotna je
žlindra 11  itd.

To, zdi se rai, je važno, na eni strani
zategadelj, ker se vidi tu že načrt, previ-
den in še zagrnjen načrt za celo gonjo, bi
se je vprizorila zoper kmetijsko družbo in
ki je šla na to, kmetijsko družbo javno
dolžiti, da svoj denar zapravlja in kmete
škoduje, in da si pusti žlindro predrago
plačati, dočim je prišla „Gosp. zveza" vsled
izbornih in srečnih zvez v položaj, da žlindro
cenej8 prodaja.

Vidi se mi pa to važno tudi zatega¬
delj, ker vidite, kako se dr. Šušteršič tudi
za malenkosti briga. Če pride zdaj tak
mož in pravi: „Jaz o celi stvari nisem ni¬
česar vedel 11 , potem se mu -mora reči:
„Ljubi moj, če si se brigal za posamezne,
ničvredne kište, potem nam ne boš natve¬
zi!, da nisi vedel, da je tvoje društvo 16
odstotno žlindro kot 18 odstotno v račune
postavljalo."

Imamo v tem oziru še druge dokaze.
Ker me je dr. Šušteršič danes na tak na¬
čin napadal in me predstavil kot človeka,
kateri naj se pred drugimi ljudmi sra-

3

50  —

muje, si ne bom pomišljal omeniti, kar se
je v ponedeljek ugodilo v Ljubljani.

V ponedeljek je bil dr. Šušteršič v
Ljubljani v nameD, da poišče dokazil za
grajalni odsek. Prežal je v prvi vrsti na
bivšega ravnatelja Sajovica. (Čajte! Čajte!)
Sajovic, ki naj zdaj vsa grehe prevzame,
je prišel ob devetih ves poten k meni v
pisarno in mi je rekel: Dr. Šušteršič me
trpinči, naj mu podpišem izjavo, da o celi
stvari, ničesar vedel ni (Čajte 1 Čajte!) in
da je popolnoma nedolžen 11 . Vprašal sem
ga, zakaj prihaja ravno k meni, in mu
rekel: „Če ti vest dovoli, pa podpiši 11 .
On je na to rekel: „Jaz mu bom po¬
lovico izjave prečrtal in potem podpisal. 11
Popoldne ob štirih je bil siromak zopet
pri meni in je rekel: „Toliko smo črtal’, a
jaz se še vedno ne upam podpisati. Sve¬
tujte m’, kaj naj storim? 11

Odgovoril sem mu: „VpraŠajte svojo
vest. 11  On je rekel: »Šušteršič me trpinči,
bil je vedno dober z menoj, dokler sem
bil pri njem; ob pol sedmih moram zopet
k njemu; jaz bom podpisal. 11  Jaz sem rekel:
„Storite kakor veste in znate 11 , vprašal sem
ga pa — na to pokladatn važnost: —
„MIadi mož, cd Vas se zahteva spričevalo,

51

da dr. Šušteršič o slepariji s 16, 17 in
18 odstotno žlindro ni ničesar vedel. Ali
morete tudi priseči  na to, da dr. Šu¬
šteršič ni ničesar vedel. 11  Sajovic je na to
odgovoril: „Priseči  ne  morem. 11  (Veli¬
kansko začudenje in klici: Čajte! Čajte!)
Po tem morete spoznat', kako vrednost
ima izjava, ki jo je dr. Šušteršič včeraj
predložil grajalnemu odseku.

Mislim, da je stvar zadosti pojasnjena.
Jaz dr. Šušteršiču naposled nič slabega ne
želim. Glasujte kakor hočete. Zdi se mi,
da je nad njim že izrečena ostra sodba.
(Pritrjevanje.) Mož ja zašel na napačna
pota. Iz današnje razprave bo pred vsem
lahko zajel nauk, da liberalne stranke
da liberalne stroje v Slovencih ne bo
mogel zadušiti. (Živahno odobravanje.) pa
naj porablja še tako zavržena sredstva,
kakor jih je doslej rabil zoper nas. Jaz
bom glasoval zoper grajo. (Živahno, dolgo¬
trajno odobravanje in ploskanje. Govor¬
niku se čestita.)

Posl. Plantan:  Visoka zbornica! Ako
sem se danes oglasil za besedo, zgodilo se
je to samo vsled sramotnih in krivičnih
napadov „1eibžurnala' 1  feldmaršala klerikalne
stranke na Kranjskem dr. Šušteršiča.

3 *

52

Njegov Ieibžurnal »Slovenec* je v so¬
boto nas, liberalne Slovence, napadal na
tako sramoten način, da bi bilo od naše
strani strahopetstvo, ako bi molče vtaknili
to žaljenje in psovanje klerikalnega lista.

Bodite prepričani, da je nam kot ro¬
jakom tega gospoda dr. Šušteršiča jako
težko in mučno, tu v javni zbornici o njem
govoriti in ga zavrniti v pristojne meje.

Ako se nam v listu, ki vesla pod ka¬
toliško zastavo, ki je, mimogrede omenjeno,,
čisto napačna zastava, ako se nam v tem
listu očita strahopetstvo, perfidija in naj-
večje narodno izdajstvo, potem je to iz¬
zivanje, na katero moramo odgovoriti.

Mislim, da ga ni člana te visoke zbor¬
nice, ki bi taka žaljenja, taka sramotenja
mirno vtaknil, in zato sem se oglasil k be¬
sedi, prvič, da zavrnem ta sramotenja, dru¬
gič pa, da stvar, v kolikor še ni pojasnjena,
po svojih močeh, povsem objektivno, na
podlagi dejstev razložim.

V omenjenem listu se mi je — ime¬
novan sem bil s polnim imenom — nasled*
nje očitalo. Sumničilo se me je zveze in
zarote z vsenemšbo stranko, in sicer
samo zato, ker sem zadnji petek mej go¬
vorom g, dr. Schalka ploskal, radi česar

63

me je poslanec baron Morsey takoj pri dr.
'Šušteršiču tožil. (Cujte! Čujte!)

Jaz sem tedaj v navzočnosti gospoda
dvornega svetnika dr. Ploja osebno izjavil
dr. Šušteršiču, da še nikdar z nobenim čla¬
nom V8enemške zveze nisem govoril, kaj
Se o člankih, ki jih je prinesel »Slovenski
Narod* v zadevi žlindre, da se nisem ž
njimi pogajal, in da jim sploh nisem niče¬
sar povedal. Gospod dr. Žlindra, pardon
(Veselost) dr. Šušteršič, je od mene samega
vedel, da nimam nobene zveze z vsenemško
stranko, da nihče izmed nas liberalnih Slo¬
vencev ni vsenemški zvezi nikacega mate-
rijala dal, in vendar je bil tako predrzen,
nam v svojem leibžurnalu očitati izdajstvo,
in nam podtikati ter nas sumničiti, da
smo samo mi liberalni Slovenci zamogli
biti tisti, ki so Vsenemcem preskrbeli do-
tične članke, jim preskrbeli prevode in jih
sploh opozorili na te članke.

Sklicujem se na pričevanje vsenemške
stranke, da do zadnjega petka, do govora
dr. Šušteršiča, sploh z nobenim gospodom
te stranke nisem govoril. S tem bodi pri¬
bita nesramna laž, ki jo obsega omenjeno
očitanje tega klerikalno-katoliškega lista.

64

Zdaj, ko sem slovesno protestiral prot*
podtikanjem dr. Šušteršiča, oziroma njego¬
vega leibžurnala, preidem lahko k bistvu
današnje zadeve.

Omeniti moram takoj, da ja dr. Šu¬
šteršič znamenit v utajevanju vsega tega,
kar ni njemu v korist; tajil je, da ima
sploh kako zvezo in kaj vpliva na »Slo¬
venca 8 , to je klerikalno glasilo, trd 1, da
nima nič zveze ž njim, da ja večinoma na
Dunaju itd. itd.

Ta list je pa pred dvema letoma, ko smo
imeli v Ljubljani občinske volitve, in ko
sem jaz pustil dr. Šušteršiča po redarjih
odstraniti z volišča, prinesel drugi dan čla¬
nek, v katerem se je naravnost pozivalo na
boj zoper mojo pisarno. To je najboljši dokaz,
da ni nihče drugi, kakor g. dr. Šušteršič nas
tudi zdaj napadel. Da pa se brez njegova
vednosti in proti 'njegovi volji v klerikalnem
taboru ne sme ničesar zgoditi — brez nje¬
gove vednosti na sme niti las pasti z glave
kacega klerikalnega pristaša — to kaže
dejstvo, da se nobeden njegovih klubovih
tovarišev niti vsekaiti ne upa, dokler on
tega ne dovoli. (Živahna veselost).

On je pravi zatiralec. Doma ima samo on
besedo, nihče drugi. On tudi ve, zakaj. Pod-

. 55

pirajo ga eminence, knezonadškdje, župniki,
kaplani in mežnarji; ti so ga volili, ti so
popisovali glasovnice, on je zastopnik anal¬
fabetov, ali izvoljenec analfabetov ni, ampak
izvoljenec župnikov, kaplanov in mežnarjev.
To je pravi ljudski tribun.

Oa seveda pravi, da nima nobenih
zvez s B SIovencem“, ali nam, ki poznamo
razmere, tega natveziti ne sme posku¬
šati, to bi pomenilo, da se nas smatra za
otročje.

Da se more zadeva prav presoditi, je
neizogibno potrebno, na kratko pojasniti
ves politični boj, kakor se je pri nas razvil
v zadDjih letih, in kakor ga je tudi gra-
jalni odsek pravično upošteval. Ne gre se
tu za človeka dra. Šušteršiča in za nje¬
govo čast kot osebo, gre se za celo osebo
dra. Šušteršiča, ker je on priznani najvišji
general klerikalne stranke na Kranjskem,
Kaj pa so nameni te stranke? Na kratko
rečeno: zasužnjili hcča slovensko ljudstvo
duševno in gospodarsko, da bi je m:gla kle¬
rikalna stranka v sebične, strankarske na¬
mene izkoriščati. To so nagibi, to je geslo,
ki je zapisano na zastavo nasprotne stranke.
Pod to zastavo so začeli boj proti vele-
zaslužni kmetijski družbi kranjski, in za-

— E6 —

čeli so snovati društva, konsumna društva,
gospodarska društva itd,, ki pa niso dru-
zega nič, kakor škorpijoni, s katerimi ho¬
čejo svobodomiselne meščane, obrtnike
rokodelce in trgovce v kozji rog ugnati in
jih kaznovati, ker ne stoje v klerikalnem
taboru. Pri teh društvih se ne gre za go*
spodarske koristi, nego za sebične stran¬
karske namene. Samo politični boj je za
te ljudi merodajen, in jaz Vam lahko nave¬
dem najlepše vzglede.

Ko sem letos prirejal volilne shode,
je klerikalna stranka nakrat v raznih
krajih na usta dra. Šušteršiča razglasila :
Konsumna društva, ljubi volilci, bomo
tekom leta iz sveta spravili, če ne boste
volili liberalnega Plantana, ampak kleri¬
kalnega prošta. Tako se je zgodilo v Me¬
tliki, tako se je zgodilo v Ribnici, kjer
je dr. Šušteršič s častno besedo izjavil,
da zaduši ta, od njegove stranke kot
potrebna proglašena konsumna društva,
samo če ne bo voljen liberalec. S tem je
Šušteršič sam dokazal, da mu ni za stvar,
da mu ni za osrečenje ljudstva, za rešitev
ljudstva, nego za sebičen namen. Na ta
način vodijo konsumna društva boj na nož
zoper najboljšo zaslombo države, zoper

57

srednji stan (Tako je!), in visoka vlada
gleda na to, ne da bi imela poguma, usta¬
viti ljudstvu škodljivo počenjanje te stranke.
Naravnost neverjetno je, da vlada vse do¬
pušča, kar vesla pod klerikalno zastavo.
(Tako je!)

Ako bi naša stranka kaj tacega sto¬
rila, ako bi ustanavljala društva, kakor je
»Gosp. zveza", pri kateri so same juridične
osebe, kaj bi vse z nami storila?

Neverjetno je, da visoka vlada ne
uvidi, da je ljudstvu in ljudskemu blago¬
stanju na neizmerno škodo, če kaplani v
konsumnih društvih nastopajo kot kra¬
marji, in če se siromašnemu trgovcu, ki se
mora bridko boriti za obstanek, vzame
kruh in se ga izroči obubožanju samo za¬
tegadelj, ker je političen nasprotnik te
stranke. (Živahno odobravanje.) Pričako¬
vati bi bilo, da se visoka vlada vendar že
vzdrami in uvidi, da mora srednji stan.
najboljšo oporo države, držati in rešiti, in
da ga ne sme prepustiti naklepom tiste
stranke, ki ni imela nikdar ljudskega blago¬
stanja pred očmi, ampak vedno le sebične
namene. (Živahno pritrjevanje.)

Povedati Vam hočem v kratkih besa-
dah še dva slučaja, katera bosta pojasnila

58

ves politično - gospodarski boj, oziroma
častivredne namene nasprotne strani pri
ustanovitvi in vodstvu gotovih gospodar¬
skih podjetij.

V Ljabljani živi otrok te .Gospodarska
zveze“ z imenom .Vinogradniško draštvo"
— katero je seveda tudi sad te zveze pod
vodstvom dr. Šušteršiča — in maen tega
društva je, pospeševati vinorejo, nabavljati
-orodja za vinorejo in za kletarstvo, naku-
pavati vina, zlasti domača, prodajati
jih itd. itd.

Iq  sedaj vam hočem povedat', kako
izvršuje to društvo svojo nalogo. To dru¬
štvo je pod načelništvom, oziroma predsed-
ništvom člena slovanskega središča, od¬
sotnega gospoda advokata Vencajza, in to
društvo je storilo sledeče: Hotelo je delati
kupčije v velikem slogu ter doseči mnogo
dobička, ne da bi pri tem kaj riskiralo, in
kako sredstvo si je izmislilo ? Čudili se
bodete, kako pametna je ta zveza. Ker
dandanes ni dobiti vina zastonj (Veselost),
marveč ga je treba drago plačati, so si
mislili, je najboljše, da prodajajo nezada-
čeno vino; na to misel so prišli — in kaj
so naredili? Dolgo časa so brozgah in uti-
hotapljali vino, boletirane steklenice so i?,>

— 59

nova napolnili in oddajali; na ta način so
prodali veliko množico nezadačenega vina
in sicer pod načelništvom člana dohodar-
stvenaga sodišča v Ljubljani. (Čujte ! Čujte!)
Predsednik tega društva je bil član dohodar-
stvenega sodišča. Smehu bi Človek zbolel,
ako čuje kaj tf cega. (Živahni medklici.)
A to društvo je kmalu prišlo v roke
dohodaratvenemu sodišču in to je imelo
zanimive posledice. Prvič, da je Sel gospod
Vencajz v pokoj, drugič je bil predpisan
temu društvu naknadno užitninski davek
2143 kron 79 vinarjev, in razun tega še
plačilo v obliki denarne kazni 1000 K.

Tedaj pa je reklo omenjeno društvo
tole: Ako moramo plačati pristojbine, tedaj
smo izgubljeni. Nismo si še toliko prido¬
bili na ta lepi način, da bi se mcgii vzdr¬
žati. Poginiti moramo.

Zato je napravilo društvo prošnjo na
deželni odbor in je tam dejalo: ^Deželni
odbor, imej toliko usmiljenja z menoj in
odpusti mi to kazen. Odpiši mi to naknadno
pristojbino užitninskega davka, sicer mo¬
ramo napovedati bankerot".

Deželni odbor pa ima v sebi čut pravič¬
nosti, zato je rekel: »Da, soditi nočemo po
načelu: Male tatove obešajo, a velike iz-

60  -

puščajo! Tudi velicega tatu treba jedenkrat
obesiti. Iu zato mu ni odpisal te kazni. Toda
dr. Šušteršič z načelnikom tega društva ni
bil nikakor v zadregi za drugo pomočno
sredstvo. Gospodje imajo odprta vedno še
katera vratiča, skozi katera smuknejo lehko
vun. Takoj so bili pri visokem c. kr. mi-
nisterstvu in so dejali: .Visoko c. kr. finančno
ministerstvu! Odpiši nam pristojbino inkazen!
Berači smo, uboge pare! Saj vendar jadra¬
lno pod klerikalno zastavo, zato tudi go¬
tovo zaslužimo največji ozir*.

Najbolj čudno na vsej stvari je sedaj
sledeče: Odpisati ali ustaviti kazenske
postopanje v dohodarstveno kazenskih za¬
devah sme le finančna deželna direkcija,
ki je tudi v tem slučaju naznanila vi¬
nogradniškemu društvu pogoje, pod kate¬
rimi bi postopanje ustavila. Toda društvo
ni hotelo sprejeti teh pogojev, in zato se je
obrnilo na gospoda finančnega ministra, in
finančno ministrstvo se je pokazalo ne¬
razumno usmiljeno; reklo je: .Ker si tako
nedolžen grešnik, ti zmanjšamo kazen na
200 kcon“. (Poslanec Malik: Kak minister
je to?) To se je zgodilo v letošnjem letu.
•(Živahni čujte, čujte-klici.)

61  —

Sedaj vas hočem vprašati: Kaj bi se
storilo kmetu, kateri se je zagrešil s tem,
da se je odtegnil užitninskemu davku, in
kateremu bi predpisali le 50 kron, in ko
bi se tudi po nagib kolenih priplazil na
Dunaj k finančnemu ministru? Temu bi
ne odpisali niti ene brone. A tu se je
uresničil zopet pregovor, da velike tatove
izpuste. Tu bi se bilo moralo začeti ka¬
zensko postopanje, ne le dohodarstveno
bazensko postopanje, marveč kazensko po*
stopanje radi goljufije. Tu je bila kazen
tabo nizko stavljena, namreč samo na
1000 kron, dočim bi morala biti po ka¬
zenskem zakoniku stavljena mnogo višje.
Pa niti s tem se ni zadovoljila ta kleri¬
kalna strankina organizacija, temveč mučila
je tako dolgo ministrstvo in moledovala,
dokler ji ni potom milosti odpisalo 800 K.
ter zmanjšalo kazni. To gotovo ni bilo na
pravem mestu, in nečem preiskovati, jeli
je finančno ministrstvo pospeševalo mor&lo,
zlasti davčno moralo. Sicer pravijo vedno:
To in ono služi v povzdigo davčne moržle.
Prosim, če pa ministrstvo daje nagrade za
tako odtezanje davkov, tedaj preneha vsaka
davčna moržla. Kmeta, to ubogo paro,
vedno tlačijo in teptajo, dočim velikih ta*

62

tov ne zadenejo. Obžalovati je, dasi pri¬
voščim vsakomur največjo popustljivost od
strani oblastev, ako se daje nagrade za
take prestopke zakonov, za tako odtezanje
davkov.

Izgubiti moramo vso vero v pravičnost
vlade, ako se postopa na tak način. Vpra¬
šam nadalje, kaj pravite k temu, da je
dobila ta strankina organizacija v zadnjih
dveh letih iz državnih sredstev 5000 gld.
podpore, ne da bi nam bilo znano, od kod
je dobilo visoko poljedelsko ministrstvo
poročila, da je pomogla temu očividno
bojevitemu društvu s tolikimi sredstvi.
Ako bi bilo prosilo podpore kako društvo,
ki zasleduje res plemen.te namene, bi ga
bili zavrnili ali pa odpravili s kako malen¬
kostjo. Imel bodem priliko še enkrat
o tem govoriti. Tu pa povdarjam le
eno, da na Kranjskem deželna vlada niti
vedela ni, da je dobilo društvo to podporo.
(Čujte! Čujte!)

Prosil bi torej prav vljudno gospoda
poljedelskega ministra, da nam pove, odkod
je vzel poduk, da je dal klerikalnemu dru¬
štvu tako ogromno podporo na razpolago, in
ako je to res storila kranjska vlada, potem
naj navede vzroke na to, in govorili bomo

63

ž njo potem nadalje. Doslej pa je splošno
znano, da vlada o tem ničesar ne ve, da
so dati preko glave deželnega predsednika
klerikalnemu bojevitemu društvu, „Gosp.
zvezi 1 * to izredno visoko podporo na raz¬
polago. Omenjam to iz dvojnega vzmka. Prvič
zato, da boste videli, da so klerikalci pri nas
res dete, katero vlada vedno neguje, dočim
nam popolnoma drugače na prste gleda,
drugič zato, ker sem našel neko gotovo
notranjo zvezo med to podporo in med
onimi 1030 gld., katere je plač, 1 dr. Šu¬
šteršič iz lastnega žepa. (Živahno pritrje¬
vanje.)

Gospodje! to je zame jasno, da mora
vladati neka notranja zveza med temi
podpornimi sredstvi in med onimi 1000 gld.,
katere ja dr. Šušteršič šele v najnovejšem
času razglasil kakor svoje privatno darilo.
(Čujte! Čujte!) Na bom trdil, da se je to
res zgodilo, toda jako radoveden, in jako
hvaležen bi bil jaz na oni račun, ki bi ga
nam dala „Gospodarska zveza* glede po¬
rabe teh 5000 gld.

Torej, gospodje, hotel sem reči, da bi
me zanimalo, ako bi nam visoko poljedel¬
sko ministrstvo pojasnilo, kaki vzroki so
bili merodajni, da je dovolilo stranki ta

04

velikanska darila. Potem pa bi vprašal fi¬
nančno ministrstvo, zakaj je postopalo na-
pram temu društvu tako milostno pri od¬
pisu kazni. Kako vredno podpore, in kako
splošno koristno je to vinogradniško dru¬
štvo, bom dokazal še z nečem družim. To
društvo je imelo preteklo leto kazensko
obravnavo, in pri tej se je uradno —
morda bode gospod dr. Šušteršič zopet
kratko malo rekel, da so bili tam slabi
juristi (Veselost) — sledeče dognalo: „To»
ženo društvo izjavlja po svojem zastopniku,
da mu je neki Udovič sestavil bilanco me¬
seca februvarja t. 1. — to je bilo I. 1900
— in da je bilo izkazano 84 kron prebitka,
a da je bila ta bilanca le približna (aprok-
simativna), ker se ni napravil nikak in¬
ventar, in ker se je moralo vino dražje
prodajati, nego je bilo vredno, ker bi sicer
moralo društvo konkurs napovedati. (Ve¬
selost in Čujte! Čujte!) To je sodba z dne
23, oktobra 1901 pod štev. C. G 28/00/14.

Ta sodba in to priznanje vam poda¬
jata najjasnejšo sliko o čudnem poslovanju
in čudni organizaciji tega društva in o
krasnem knjigovodstvu.

Glede knjigovodstva so izjavili trije,
pod prisego zaslišani knjigovodje sledeče:

65

Absolutno nemogoče je sestaviti bilanco;
nobenega začetnega inventara ni, nobene
blagajniške knjige o začetku podjetja, in
tudi nikakih količin vina ni možno kon-
štatirati, kajti vpisano m, niti koliko vina
se je nakupilo, niti kako se je izpre-
minjalo.

Tako posluje društvo pod načelniš-
tvom bivšega dež. sodnega svetnika (Posl.
dr. Ferjančič: Advokata !), sedaj je advokat.
Ko je izstopil iz sodnijske službe, je po¬
stal odvetnik, padel je toraj na boljšo
plat.

Zgodovina označuje prav razločno
stvari, in glejte: če predloži sicer kdo po¬
narejeno bilanco, ga po zadružnem zakonu
§ 89. takoj primejo. A kaj se je zgodilo v
tem slučaju? Tu je naše glasilo, „Slovenski
Narod*, naravnost pozvalo drž. pravdnika
in dejalo: Drž. pravdnik, ali ne poznaš
§ 89. zadružnega zakona? Tu je priznana
ponarejena bilanca! Loti se društva, kakor
se ga po zakonu moraš lotiti! Toda do
danes se ni zgodilo nič in to dokazuje, da
je roka pravice tako kratka, da klerikalne
stranke ne doseza.

To so razmere, ki nam dajo mnogo
misliti. Kaj naj si mislimo o pravičnosti

4

66

uradov, ako se dan ca dan kršijo zakoni
tako, ne da bi se to zakonito kaznovalo?
Glejte, to društvo je bilo predrzno, da je
malo časa nato, ko je bilo obsojeno, zagre¬
šilo novo brozganje vina, in vendar se je
z ravnateljstvom užitninskega zakupa pre¬
vidno dobrim potom poravnalo proti plačilu
64 gld. (Čujte!) To je očividna goljufija,
rekel bi lahko, na državnem imetju in
na dohodkih. To pa ne sme biti, tega ne
smemo trpeti! Ali naj morda s tako
stranko začnemo gospodarski konkurenčen
boj, ali je to možno, ne da se onečastimo,
ne da si omažemo rok, ter ne da zaidemo
v nasprotje s kazenskimi zakoni? Ne! Mi
smo izročeni tej stranki, ne da bi skoraj
imeli upanja, da kdaj zmagamo, kajti kle¬
rikalna stranka ima vsa druga sredstva na
razpolago. Videli boste, da je treba
nesebičnosti in poguma v boju proti tem
klerikalnim nasprotnikom, ki so povsod
osebni ter preganjajo vsakogar, nas in volilce.
Nas pa preganjajo zato, ker vedo, da dr¬
žimo kviško zastavo napredka in svobodo¬
miselnih idej, in da ne pojdemo nikdar v
oni tabor, kjer sta najti neresnica in ne-
odkritosrčnost. (Živahno odobravanje in
ploskanje.)

67

Vi vidite torej, kako stoje pri nas
stvari, kako se je razvil boj, čegar duševni
oče je dr. Šušteršič pod zaščito nje¬
gove eminence kardinala Missije. Ako bi
dr. Šušteršič ne bil postal političen poma¬
gač škofa Missije in njegovega naslednika,
bi ne bil nikdar vsplamtel ta strašni boj
v naši domovini, boj, ki bo imel najškod¬
ljivejše gospodarske in droge posledice.
Mi moremo samo preklinjati ono uro, v
kateri se je sklenila ta zveza dra. Šušter¬
šiča s klerikalizmom, kajti posledice bomo
nosili še stoletja.

Sedaj prehajam od teh dejstev, ki so
bila za spoznanje prepornega vprašanja
potrebna, k drugemu vprašanju in hočem
biti kratek, ker se je to umazano perilo
danes že toli dolgo pralo.

Izzivali nismo mi. Doslej, kakor nam
morete pričati sami, tri mesece našega tu¬
kajšnjega bivanja, smo bili tako mirni, da
smo se rajši odrekli besedi, kot da bi se
lotili klerikalne stranke. Ker pa smo bili
tako izzivani, pa nas je končno premagalo
srce, zato oprostite, da kot sorojaki tudi
nad sorojakom sodimo in ga obsojamo.

Mi smo docela tistega mnenja, kakor
grajalni odsek, da je v stvari in v

4 *

68

vprašanju glede krivde ali nekrivde gosp.
Steina soditi jako težavno. To verjamemo
radi in to tembolj, ker je vzlic najnatanč¬
nejšim pojasnilom, ki jih je nabral gra-
jalni odsek, vendar-le težko, v toli kratkem
času pridobiti si čisto sliko.

Rečem samo eno. Kar je gcajalni od¬
sek na podlagi sodnih spisov dognal in
naglašal, je moralična obsodba dra. Šušter¬
šiča in nič druzega. Četudi se izreče gosp.
Steinu graja, s tem dr. Šušteršič vendar
ne bo umit. Zaklicati Vam moram le to:
Njegov današnji obrambeni govor je napra¬
vil na me vtisk pesni labodnice, in mislim,
do posledice so neizogibne.

Z mojega stališča je teško razumeti,
kako je gcajalni odsek mogel potrditi vse,
kar se očita dr. Šušteršiču, a vendar sma¬
trati klic „dr. Žlindra* za psovko in reči:
D&, postopal je nepošteno, a tega priimka
ne zasluži.

Gospodje! Onega, ki je postopal nepo¬
šteno, se bode vendar smelo klicati s pra¬
vim priimkom! Saj se mu ni reklo nič hu¬
dega, nihče mu ni dejal: tat, goljuf ali kaj
takega; „ žlindra* se mu je zaklicalo, češ:
boš že vedel, v kakšni zvezi si ž njo! To,
mislim, je premalo, da bi se mogočnemu

69

klicarju pred Gospodom, po3l. Sternu, smela
izreči graja. Glasoval bom torej proti graji in
samo še jedno bi rad konstatoval, da izpre-
vidite, kako zelo občutljiv je g. dr. Šušteršič
v zadevi časti.

Bil je namreč čas, ko je stal dr. Šu¬
šteršič v divjem boju z mojim tukajšnjim
prednikom, dvornim svetnikom Šukljetom.
Radi njegovega govora, ki ga je imel v No¬
vem mestu leta 1900, ga je tudi v Kam¬
niku— čudno, vedno se vrtimo okoli Kam¬
nika in kamenja — torej tudi v Kamniku
je dr. Šušteršič, ki je danes kamen napotja,
podtikal dvornemu svetniku Šukljetu, ki ga
na politični visokosti in na skromnosti pre¬
sega stokrat, toliko nevednost zakona, da je
moral dvorni svetnik Šuklje dr. Šušteršiča
neusmiljeno v treh člankih (1. 1900 avgusta
meseca) v ..Slovenskem Narodu* raztrgati.
In raztrgal ga je v zraku, kakor se pravi,
v teh člankih, v katerih je 25. avg. 1900
tudi rekel, da je dr. Šušteršič v svojem
govoru o dvornem svetnika Šukljetu na
mnogih mestih vedoma govoril neresnico,
in da je vedoma, zavratno in zvijačno za¬
vijal besede dvornega svetnika Šnkljeta! To
se je zgodilo javno, pa li mislite, da je
Šušteršič tožil? Saj bi bil lahko tožil, kot

70

katoliški mož bi ga bil lahko tožil. To
sem Vam hotel povedati kot karakteristiko.

Končno prosim oproSčenja, da sem vi¬
soko zbornico zadrževal tako dolgo. Mislim,
da se najdejo danes vsi častivredni značaji,
in da porečejo, da so po tem, kar se je
zgodilo ta, prepričani, da se ni prizadela
dr. Šušteršiču nobena krivica, in se zatega¬
delj tudi g. posl. Steinu ne sme izreči graja.
(Živahno odobravanje.)

Posl. dr. Soh alk:  Visoka zbornica!
NaproSen sem, da v visoki zbornici v imenu
vsenemške zveze in v svojem imenu resnici
na ljubo podam izjavo, da mi v tej pravkar
razpravljam zadevi gradiva, kakoršnega
sem imel ogromno na razpolago, niso dali
liberalni Slovenci, in da me niso na nika-
koršen in noben način opozarjali na g. dr.
Šušteršiča in na njegove temne pege.

To hočem imenom stranke sporočiti
visoki zbornici, pa še pripomniti, da sem
od ogromnega gradiva, ki ga imam na raz¬
polago, in ki ga je mogel rabiti grajalni
odsek, porabil le jako majhen del, ker sem
se hotel strogo stvarno držati le današnji
seji določenega predmeta, ker sem se ozi¬
ral na govornike za seboj, ki so tudi hoteli
marsikaj povedati, in končno zato, ker

71

mrtveca nisem hotel ubijati Se nadalje. (Ži¬
vahna veselost in ploskanje).

Poročevalec dr. Kramar:  Nočem za¬
drževati zbornice in bom govoril kolikor
možno kratko. Dolžnost moja pa je za pojas¬
nitev napraviti še nekaj opazk. Po moji
misli se namreč predlog grajalnega odseka,
da naj se g. posl. Steinu radi izraza »Dr.
Žlindra 0  izreče graja, ni razumel docela.

Grajalni odsek sploh ni hotel izraza
„Dr. Žlindra' 1  spravljati v vso afero,
da torej grajalni odsek nikakor ni
hotel reči, da je g. posl. Stein morda z
izrazom „Dr. Žlindra", oziroma s pomenom
in vsebino tega izraza g. posl. dr. Šušter¬
šiča tako napadel, da bi zaslužil grajo vi¬
soke zbornice. Tega nikakor nismo hoteli.
Nasprotno, odsek hoče izraz „Dr. Žlindra",
oziroma rabo tega izraza z vso afčro To¬
maževe žlindre odločiti. Grajalni odsek
predlaga:

Visoka zbornica skleni:

1) Posl. Steinu naj se ne izreče
graja  radi izreka: »Opazka „Dr. Žlindra"
ni bila razžaljiva in jaz besede „šuft"
nisem zabrusil dr. Šušteršiču, nego sem
zahtevano pojasnitev odklonil s tem, da

72

sem rekel: „Z Vami ne občujem, ker ste
obdržali besedo „šuft“.

2.) Radi medklica: „Vaše roke so
umazane od Tomaževe žlindre, to je izja
vilo c. kr. okr. sodišče", naj se posl. Steinu
ne izreče graja.

3)  Radi izraza „dr. Žlindra" se naj
izreče posl. Steinu graja. (Ugovor in klici:
To ni možno!)

Zbornica je sprejela prvi  predlog
z velikansko večino, drugi  predlog je
sprejela  s 182 proti 33 glasom, tretji
predlog pa je bil s 118 proti 103 glasom
odklonila (Burno odobravanje in ploskanje).

Šušteršič je bil torej popolnoma
obsojen.

«Wp«

narodna in UNIVERZITETNA
knjilnica

00000481869

Tiskala in založila n Narodna tiskarna*' v Ljubljani.