Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. Cena posamezni Številki K 1-50. žnsepis m U09*U» W»3Uni0»> 's t LiUbl3aD'a x Uredništvo !n upravništvo je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se iie vračajo. — Številka p.. ..cKOvnem uradu v Ljubljani 11.953. — Številka telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letna K 180, za pol leta K 95, za čjtrt leta K 50, mesečno K 20, za Inozemstvo mesečno K 10 več. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IV. LJUBLJANA, dne 12. aprila 1921. ŠTEV. 30. na Ipi Malih ki se vrši v nedeljo 17. aprila ob 9. uri dop v dvorani pivovarne Gotz. DNEVNI RED: 1.) Stališče trgovstva pri reviziji KUtonomrie carinske tarife in skiepanju trgovskih pogodb, poroča I. Mohorič. 2.) Neurejenost prometa, poroča Ivan Kejžar. 3.) Maribor, kot trgovsko in prometno križišče, poroča V. Weixel. 4.) Propadanje vinske trgovine in njeni vzroki, poroča Franc Čuček. 5.) Prosvetno delo med trgovstvom v časopisju, šolah, strokovnih in gospodarskih organizacijah, poroča Fran Zelenik. 6.) Razmerje trgovine z zadružništvom, poroča Fran Golob. 7.) Hibe sedanjega obdavčenja, poroča dr Sernec. 8.) b.jednačenje trgovske in obrtne zakonodaje, poroča Ivan Jelačin. Po shodu se vrši popoldan skupni izlet v Falo. Zvečer se vrši na to družabni večer z voiaškim koncertom v GOtzovi dvoran:. Zeza trgovskih gre-tnijev in zadrug vabi vse trgovstvo, da se polnoštevilno udeleže mariborskega trgovskega shoda,' na katerem bo začrtan program nadalinega strokovnega dela slovenskega trgovstva. Ljubljana, dne 11. aprila 1921. Zadnjič smo zabeležili vest, da 80 slovenski agrarci ^topili v vlado. Istočasno je bil med strankami, ki sedaj tvorijo vlado, in med klubom Jugoslovenske muslimanske organi- Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) Slov. usnjarji strojijo kože po večini (85 odstotkov) s taninom, to je s čreslovino. Oni potrebujejo mesečno 200 vagonov po večini smrekovega čresla, to je letno 24,000.000 kg (glej spis v »Kmetovalcu« 1. 1920, št. 9—10! Pridobivanje smrekovega čresla!). Med vojno so si nabavile večje tovarne lastne aparate za ekstrahira-nje tanina za svoje potrebe. Naše smrekovo čreslo je eno najboljih, ker raste v gostih gozdovih, ki niso izpostavljeni solncu, katero razjeda tanin, smreke niso prestare, temveč 60 letne. Koroško smrekovo čreslo vsebuje 11—16 odstotkov, kranjsko 10—15 odstotkov tanina. G. Savič, načelnik V. odd. ministrstva trg. in industrije pravi v svojem spisu (Novi život od 2. oktobra 1920, str. 242), da proizvaja Vošnjak-šoštanj letno 300 vagonov ekstrakta, Pollak-Ljubljana 150 vagonov, Poločnik-Slov. Graciec 25 vagonov in Lavrič-Konjice 50 vagonov, kar pa ni povsem točno. Ra zven tega je v Majšperku na Štajerskem tovarna tanina Gerhardus & sinovi iz Dunaja, ki ima tudi v Bosni filijale; zacije dosežen važen sporazum v agrarnem vprašanju in v vseh drugih vprašanjih, katerih ugodno rešitev so muslimani postavili za predpogoj, da se pridružijo vladajočim strankam. Na podlagi tega sporazuma sta dva muslimana stopila v vlado in je dr. Mehmed Spaho prevzel važni resort trgovine in industrije. Da je prišlo do kompromisa, je bilo treba vladnim strankam doprinesti precejšnje žrtve, ker so morale zelo revidirati svoj agrarnopolitični program ter obtežiti državni proračun z ogromno vsoto, vsled česar je tudi prišlo do gotovih prepirov znotraj posameznih pogajajočin se strank, vendar je zavest, ua je magari z občutnimi žrtvami treba osigurati trdno vladno večino, končno zmagala nad drugimi pomisleki, vsled česar je zaenkrat ustavotvorno delo znatno pospešeno ter bomo tekom tekočega meseca svojo temeljno ustavo menda vendur uzakonili. Gornji dogodek ni samo zato važen, ker je pospešil parlamentarno delo, ampak pomeni, kot poudarjajo beogradski listi, naravnost epoho v naši nacijonalni in pomični zgodovini. vsled česar se danes k njemu vračamo. Prišlo je do sporazuma med muslimanskim delom jugoslovenske-ga naroda in brati d fugi n veroizpo-vedani, katoliškega in pravoslavnega. Ako se ozremo v svojo prostost, bomo z veseljem konštatirali, da je ukinjena jako mučna razdvojenost med posameznimi narodnimi členi. Kdor pobližje pozna politične in kulturne prilike v Bosni in Hercegovini ter je poskušal prodreti v misterij orijental-skega življenja, ve iz lastne izkušnje, kakšni prepadi so-še pred nedavnim časom bili med posameznimi sloji v tej pristno jugoslovenski zemlji, kjer narod govori najbolj izrazito in najlepšo srbohrvaščino. Po Dušanovi smrti je med Jugosloveni započela žalostna era pokrajinskega separatizma. Turški val je zdrobil narodni od- por ter ustvaril v jugosloVenskih pokrajinah ognjišče različnih političnih in verskih struj. Ko so zavladali Os-manlije, so bili domačini stavljeni pred žalostno alternativo, ali postati brezpravni sužnji, ali izseliti se v tujino ali pa se po možnosti prilagoditi novim razmeram in prevzeli islamsko veroizpovedanje. V tej dobi je mnogo imovitejših bosanskih rodbin prestopilo v islam, s čemur so si osigurale pod novim režimom svoj socialni položaj. Na drugi strani pa je ostala brezpravna pravoslavna in katoliška raja. Pri tem pa lahko z zadovoljstvom konstaiiramo, da se tekom pet-stoletnega carigrajskega gospodstva muslimanski del jugoslovenskega naroda ni poturčil, ampak je kljub islamu ohranil svoje nacijonalne tradicije. Lahko rečemo, da je šele Avstrija s svojo razdvojilno politiko zanesla razdor v narodno enotno Bosno in Hercegovino, ko je začela ščuvati posamezna verska izpovedanja eno proti drugemu, ter da je tekom štiridesetih let okupacije in aneksije v tem oziru imela mnogo uspeha. Čeprav so bosanski muslimani pripoznavali versko, kalifsko gospodstvo Carigrada, preko tega ni prišlo do večjih asimilacij v narodnem in političnem oziru. Ako izvzamemo nekaj verskih fanatikov in muhadžirov, je islamski del ohranil svoj jugoslovenski značaj in pokaže lahko tudi na svoje delavce na jugoslovenskem kulturnem polju. Vendar moramo v polni meri upoštevati veliki prepad, ki leži med islamom ter katoličanstvom in pravoslavjem. Zato imenujemo sporazum med vladnimi strankami in Jugoslo-vensko muslimansko organizacijo epohalen dogodek. Iz agrarnega vprašanja se je svojčas rodilo vse nasprotje med muslimanskimi in pravoslavnimi brati. Ker je zdaj to vprašanje na podlagi kompromisa rešeno, ni nobene ovire več, da zbližanje med muslimanskimi in pravoslavnimi brati napreduje. Kar je svojčas tuje gospodstvo razdvojilo in zastrupilo, se vrača v narodno edinstvo ter hoče brez ozira na versko pripadnost sodelovati v vladi. Vidimo, kako ozdra-vilni proces konsolidacije napreduje s tem, da izginjajo še včeraj obstoječe zapreke, da verska pripadnost v političnem življenju že ne igra prejšnje vloge ter verstvo vedno bolj izstopa iz politike. Da se je to delo moglo izvršiti, gre zahvala vsem onim, ki so pri dosegi sporazuma sodelovali in pripomogli narodnemu edinstvu velik korak naprej, ko so spravili s sveta večstoletno žalostno perijodo naše nacijonalne zgodovine. Naša trgovska bilanca. Ko so bili objavljeni podatki o lanskoletni zunanji trgovini, je izšlo mnogo komentarjev k nabranim številkam. Med njimi je Dr. Brezigar v »Njivi« na jako presim st'čen način pre-motril cel položai in meni, da je, ako ostane naša trgovinska oziroma plačilna bilanca taka, kakor je bila zadnje dve leti, gospodarski polom najbrže neizogiben. Ta teoretičen zaključek je popolnoma logičen, vendar stoje v piaksi stvari nekoliko drugače, kukor jih kažejo mrtve številke statistike, zato smatramo za potrebno problem naše bilance nekoliko podrobneje razmotriti. Provizorna statistika navaja, da je znašal v letu 1920 uvoz: kgr 427,300.974 v vrednosti 3,457,767 197 D kom. 794 041 29,186 80 » m’ '5.198 » 1,042.773 » skupno 3,4s7,996 150 D"! in izvoz: kgr. 716,813042 v vrednosti 1,078,299 319 D kom. 252 697 '» 4\CI48 876 » m’ 379 789 » 197,257 860 » skupno 1,320,606.055 D’ Na prvi pogled je očividno dvije: manj voluminozen uvoz ima 2 7» krat no ceno skoro še enkrat prišlo do tega, da bi jih hoteli tovarnarji uničiti, sem prepričan, da se obdrže, ker imajo polje, ki jih lahko preživi, strojijo kože okoličanom proti plačilu, pri čemur ne riskirajo padanja in skakanja cene sirovi in izdelani koži in pa ker se le iz njih more razviti zopet srednji, ozir. večji usnjar-tovarn;.r, kateremu je potreba, da pozna svojo obrt do najmanje podrobnosti teoretično, posebno pa praktično. Ker niso organizirani — se sami ne zn:.jo, tovarnarji jih nočejo poznati, vlada pa ne vodi o tem brige — morajo danes kupovati kože po tistih cenah, katere jim diktira tovarnar. Največje neprilike jim dela pomanjkanje ribje masti in malo »pa tudi barve. Dolžnost bi bila, nabaviti jim te stvari za njihov denar. V tem pogledu ne sme oblast poslušati samo enega tovarnarja, ki ima mogoče L\;-notno te stvari, kakor je napravila trg-|n obrt. zbornica ljubljanska (C. U. št. 7585 od 7. avg. 1919). Zelo lepo je razvita v Sloveniji tudi čevljarska obrt, ki se nahaja deloma v privatnih rokah, deloma pa v čevljarskih zadrugah, na pr. v Tržiču, v Vrbovcu pri Mozirju, na Ljubnem. Kavno pri teh zadrugah se vuii, koliko premore mali obrtnik, ako se pravilno organizira. Tako na pr. je izdelovala čevljarska zadruga Tržiču pred vojno 50.000 parov čevljev, med ista ima 70 PS vodne in 50 PS kalorične moči, 100 delavcev ter je v vojni proizvajala 112 vagonov kostanjevega ekstrakta na leto. Ona potrebuje na mesec 1500 ton kostanjevega lesa, kar pomeni 15 kg lesa za 1 kg tanina. Druga tovarna izvlečka je v Polzeli na Štajerskem kakor filijala združenih tovaren tanina in kemikalij, a. d. Dunaj. Ona ima 50 PS vodne, 500 PS kalorične moči, 157 moških in 40 ženskih delavcev ter je izdelala 1. 1918 1,564.654 kg kostanjevega in 320.277 kg hrastovega ter lahko proizvaja dnevno 3 vagone ekstrakta. Enako ne smemo pozabiti strojilne tovarne Samsa & Ko. v Ljubljani, ki je drobila les v nadaljno ekstrakcijo drugim tovarnam in. sicer ca. 100 vagonov letno, Umevno se jemlje v eks-trakcijske svrhe samo slabše drevo, posebno odpadki, na pr. veje, korenine, grče etc., med vojno celo deblo. Na mestu bi bilo, da se osigura na vsak način slov. in hrv. tovarnam tanina njihova eksistenca s tem, da se za brani uvoz tujega ekstrakta, fran-cosko-italijanskega kostanjevega in prekomorskega kvebrahovesra, zniža prevozne tarife za drevesne odpaoKe in za gotov tanin ter zaiamči istemu v kompenzacijskih pogodbah izvoz. Vse jugoslov. tovarne tanina stoje pred težko krizo obstoja, zato se jim mora pomagati. Vsega ekstrakta pro- izvaja slov. del Jugoslavije po g. Saviču letno 1171 vagonov in sicer smrekovega (usnjarske tovarne za svoje potrebe), kostanjevega in hrastovega. Po izdelavi največjih 5 slov. usnjarskih tovaren je: Vošnjak & sinovi, Šoštanj, Karol Pollak, Ljubljana, Lavrič, Konjice, Mally, Tržič in Freund, Maribor. Prvi ima patentova-no jermenje, drugi izboren podplat, ker ga je pred vojno vsaj dovolj’dolgo strojil, a ne preveč obtežal in dobro svinjsko usnje, v glavnem izdelano na 4 načine, tretji kipse, četrti ovčine in kozine, zadnji box. Samo Kranjska ima 35 srednjih in malih usnjarjev; za Štajersko, Istro, Koroško in Prekmurje mi niso znana števila. Ti usnjarji, ki so se med vojno zelo dvignili v načinu svojega dela in v izdelovanju samem, ker so^ se priučili izrabljati čas in s tem pridobili na denarju, so kakor v splosnem mali obrtniki jedro naroda. Ne samo, da na pošten način prehranijo in vzrede svoje otroke, enako indirektno množe družine svojih oženjenih pomočnikov, ker istim naklonijo zemljo ali njene produkte. Oni izuce svoje otroke in druge vajence delati na roke vso tako obširno obrt in ne kakor v tovarni samo ene stvari ali ene mašine. Oni so dobri davkoplačevalci, njinovi otroci, vajeni trdega dela, dobri vojaki. Ako bi spet tako voiuminožnega izvoza, z drugo besedo izvažamo manj cene surovine in uvažamo visoko vredne fabri-kate. Vrednost in volumen si stojita pri naši zunanji trgovini v nasprotnem razmerju. Ako preračunamo na podlagi detajlne statistike komade in m* na 10 tonske vagone lahko vzamemo za računsko podlago, da znaša naš celokupen uvoz okroglo 50 000 vagonov in izvoz pa nad 90 000 vagonov. Te številke teže so sigurne, ker je glede njih mogoča efektivna kontrola na carinarnicah, in pomenijo, da si stojita glede potrebe prevoznih sredstev uvoz in izvoz v naši državi kot 5 : 9. Stem je tudi številčno dokaz~n oni vedno pereč problem pomanjkanj* vagonov za izvozno blago. Bolj nezanesljiva je navedba vrednosti izvažanega blaga. Medtem ko je vrednostuvoza pod strogoefek-tivno kontrolo generalnega inšpektorata financ ne ga minister-stva, ni za deklaracijo izvoza nobene kontrole. VsaK uvoznik, ki zahteva inozemsko valuto ali devizo, se mora zavezati in z originalnimi dokumenti tekom predpisane dobe dokazati, da je za nakazan denar resnično nakupil in uvozil blago. Izvoznik pa je deklariral poprej devizni centrali sedaj pa pooblaščenim bankam vrednost izvažanega blaga kakorkoli. Naša vlada ni bila izdala nobenih smernic glede cen onih dveh tuctov izvoznih predmetov, ki za nas sploh pridejo vpoštev. Na Češkem, v Avstriji, v Nemčiji, povsod se je v tem oziru vodila s motrena politika cen in sicer ne samo iz fiskalnih razlogov, marveč predvsem tudi radi tega, da ni noben posamezen posestnik ali obmejni mali trgovec in producent pod ceno prodajal blaga inozemcem. Ta odredba je bila pri nj.h izrednega valutnopo-litičnega pomena. Vendar si naša vlada tega principa ni bila osvojila, marveč je na našo ogromno Škodo in nesrečo pustila baš tu preveč prosto roko bankam in izvoznikom. Samoumevno je, da so v preteklem letu trgovci izvozniki morali skrbeti pri deklaraciji vrednosti izvažanega blaga za lastno kritje, ker so poznali poslovanje bivše devizne centrale. Ona je obiačunavala po tri do šest mesecev pozneje in to po popolnoma spremenjenem tečaju, katerega vsled kolebanja valutnih relacij trgovec ni mogel naprej predvidevati. Bil je torej prisiljen zavarov at i se proti tečajni zgubi in pa odškodovati se zato, da so se mu velikanske svote potegnile. za celega pollcta iz prometa, da ni mogei ž njimi lukrativno obratovati, marveč so mu mrtvo ležale pri bankah. Ta devizna ccntrala je davila našo zunanjo trgovino na ta način cio konca septembra lanskega leta, torej tri četrt leta. Z izvoznikom ni obračunala, uvoznikem pa ni nakazala no- benih deviz za naitup. Ta famozna devizna centrala in neprevidna carinska direkcija sta krive, da sesedaj izkazuje jo svetu popolnoma napačne številke o našem izvozu, kar nam povzroča nedogled ne, milj a r d n e škode. Ne samo, da je psihološko razumljive, marveč izvozniki sami priznavajo, da so morali pod silo razmer v največjih slučajih deklarirati nižjo, namesto faktične vrednosti izvoza. Ni bil od daleč njin namen valutna špekulacija ali pa celo davčni beg; oni so sc morali edino proti izgubam kriti. V oktobru, ko so banke prevzeie devizno poslovanje, se je situacija sicer mnogo zboljšala, toda popolnoma razčistila se ni Naši uvozniki niso mogli prve tri-četrtletja iz Beograda dobiti v svrho uvoza sploh nobenih deviz in radi tega so si bili lani ustanoviii potem na lastno pest devizno centralo v Ljubljani, katero pa je centralna vlada takoj ukinila in zatrla. Inporter je moral torej kupovati ponajveč tujo valuto pod roko in jo potem iztihotapiti, da ie sploh mogel plačati v inozemstvu, ali pa je kupil pri bankah plačilno sredstvo za inozemstvo iz gotovin bank v inozemstvu, ki so datirala iz prejšnjih dob. Od oktobra naprej je mogel šele kupovati pri bankah plačila, ki so dotekala iz nakazil za izvoz. Iz številk, ki smo jih objavili v štev 22. našega lista, je razvidno kako je blagodejno vplivala ta reforma na porast našega izvoza. Konečno še en argument. Znano je, da je veljalo lansko leto v zu-nanji trgovini povsod načelo plačila vnaprej in s'cer po večini celega fakturnega zneska in le v izjemnih slučajih polovice ali tretjine. To je bilo v interesu importerjev samih, ker so bili vsled vednega naraščanja vrednosti tuiih valut menjični krediti zelo opasni in ker so pri plačilu vnaprej vsaj imeli sigurno računsko bazo. Največ plačilnih sredstev za nakup v inozemstvu se je dobilo lani, enako kot predlanskem v prostem prometu, torej po večini od izvoznega tihotapstva. Načelo plačila vnaprej je veljalo tudi pri kompenzacijskih pogodbah z Avstrijo in Češko. Lahko rečemo, da imamo vtis, da so m o m e n t a 1 n o n e s a m o inozemske dobave, razen ameriških plačane, da je zelo malo dinarjev v inozemstvu in da imajo vrhu tega naši podaniki znatne gotovine v inozemstvu deponirane. Razen ameriških javnih dobav po prevratu, nismo nikdar slišali in tudi ni izkazan neben trgovski kredit za uvoz k nam. (Konec prihodnjič). Razširjajte Trgovski lisi! vojno 200.000, a lahko izdela tudi 500.000. Ista je začela z izdelovanjem kož v Tržiču, katero mestece je glavna centrala Jugoslavije tako za usnjarsko industrijo, ker ima 2 večji tvornici kož (Mally in ing. Pollak), poleg 3 srednjih usnjarjev, kakor tudi za čevljarsko, ker ima 3 večje tovarne za čevlje, od katerih je Peter Kozina & Ko., ena največjih v Jugoslaviji, a njeni čevlji po kvaliteti blaga in izdelavi gotovo prvi v državi. Privatna čevljarska industrija, razen Mallyja, Klofutarja in Kozine v Tržiču, se nahaja največ v rokah usnjarskih tovarnarjev samih. Pred vojno so izdelovale vse te tovarne čevljev letno s -čevljarskimi zadrugami skupaj 450.000 parov čevljev, med vojno 610.000 parov, a morejo izdelati 1.500.000 parov po njihovem poročilu. Brez tega pa je imela Slovenija se Čez 200 malih čevljarjev, ne računajoč onih, ki žive po vaseh in ne plačajo obrtnega davka. Na tem mestu takoj lahko omenim tovarne za kopita m klince. Tovarna kopit v Sevnici rw Štajerskem je izdelovala pred vojno letno 400.000 parov kopit, v vojni 100.000 parov in 250.000 podplatov iz lesa — kam je pripeljala Avstrija svoje prebivalstvo — in lahko izdela letno 500.000 parov kopit. >Prva jugoslovanska tovarna kopit in drugih lesenih izdelkov«, katere lastnik pa Izvoz in uvoz. Izvoz špirita. Da se olajša izvoz špirita in njegovih izdelkov, namerava ministrstvo za promet znižati tarifo za špirit. V to svrho je ministrstvo zahtevalo od trgovske in obrtniške zbornice statistične podatke o izvozu tega predmeta. Prepoved izvoza iz Bolgarije. Bolgarska vlada je prepovedala izvoz živine sira, masti, porabnega lesa, nekaterih industrijskih izdelkov kakor papirja, tekstilnega blaga, strojev in lekarniških potrebščin. Izvoz nemškega sladkorja r Anglijo. Meseca decembra preteklega leta je Nemčija izvozila na Angleško 14.110 angleških centov neraliniranega sladkorja v vrednosti 240.310 funtov sterlingov. Izvoz olja iz Grške. Ker je bila pretečenega leta dobra letina za olje, se grška vlada pripravlja na izvoz tega pridelka. Dovoljenja za izvoz se bodo davala za 500 ok in več. Ena oka bi stala 2 do 3 drahme. je pri tako pompoznem imenu tovarne nemški Dunajčan, je izdelovala pred vojno letno 150.000 parov, v vojni 100.000 in lahko izdela 200.000 parov kopit na leto. Razume se, da se niso vsa ta kopita vpotrebila v domači zemlji, nego, da so se eksportirala daleč po svetu, kakor tudi izdelani čevlji. Po spisu trg. in obrt. zbornice v Ljubljani je imela Kranjska brez usnjarjev, ki tudi sami prodajajo usnje, še 40 trgovcev z usnjem ter 50 sedlarjev in 6 jermenarjev. Zelo počasi se priučuje naš kmet na manje. in lažje komate, kakor jih vpotrebljava drugi svet, ki so istotako trpežni. Kranjska ima tudi 3 izdelovalce glavnikov, ki izdelujejo svoje blago po večini iz rogov in 20 klobučarjev, ki istotako vpotrebljavajo mnogo aro-vice (goveje dlake), največ za file. Mezdra, to je meso, ki se odreže od kože pri firmanju (šeranju), se predeljuje v Ljubljani za klej. Fili-jala akc. dr. za kemično industrijo na Dunaju je ljubljanska tovarna, ki je izdelovala pred vojno letno 3360 q kostne masti (deloma tudi iz kosti, ki jih dobi usnjar pri glavi in rogeh, ozir. nogah), 7760 q kleja, 23.560 q kostne moke in 610 q odpadkovih izdelkov. (Dal*e Prihodnjič.) narodno gospodsMe zadeve. Trgovina. Organizacija trgovsko-politične informativne službe. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pretresa vprašanje organiziranja trgovsko - politične informativne službe v inozemstvu. Sedanje agenture se namerava zamenjati z boljšimi institucijami, ki bi imele poleg drugih prednosti' tudi to, da bi bile ceneje. Slobodna trgovina na Poljskem. Na predlog ministra za prehrano Grodzie-skega, je sklenil državni svet, da se upelje slobodna trgovina življenjskih potrebščin. Francoski velesejm v Lyonu. Velesejma, ki se je dne 15. marca otvoril v Lyonu, se je udeležilo nad 200 inozem-cev, ki so poslali na razstavo svoje izdelke. Razstavilo je 115 Angležev, 30 Italijanov, 30 Švicarjev, 22 Čehoslovakov, 17 Belgijcev, 10 Dancev, Švedov in Holandcev, 6 podanikov Zedinjenih držav, 2 Španca in 2 Finca, bkupno je razstavilo 260 oseb svoje izdelke. Kusija kupuje. liusija pripravlja velike trg. sklepe. V to svrho je določila 5 milijard zlatih rublov. Popis uiaga, ki naj se nabavi je bil poslan zastopnikom sovjetske vlade v Nemčijo, Anglijo in Francijo. Padanje cen v Cekoslovaški. Kakor poročajo iz Prage, so v zadnjem času cene živini znatno padle, ker je število živine skoraj isto, kakor v mirni dobi. Istotako so padle cene obleki, obutvi in železu. gncEsjsttriia. Žigosanje srpov. Na podlagi odredbe o zaščiti industrijske lastnine so zgubili veljavo zakoni in zak. predpisi o žigosanju srpov, kos in podobnih predmetov. Tovarna klobukov in čepic. V Sarajevu je osnovana moderno urejena tovarna klobukov in čepic. Lastnik tovarne je g. Stevo Ostojič. Tovarna avtomobilov v Vinkovcih. Ze pred dvemi leti se je v Vinkovcih osnovala družba pod imenom >Zora«, ki je hotela graditi tovarno avtomobilov, pa se je iz neznanih vzrokov potem razšla. Sedaj je zopet prišla vest, da se zgradi v Vinkovcih tovarna avtomobilov. Potrebni kapital meščanov bodo podprli beograjski kapitalisti, večji tovarnarji avtomobilov. >Bata« d. d. za čevlje in usnje v Zemunu. V Zemunu je protokolirana tvrdka Bata d. d. za izdelovanje čevljev in usnja z glavnico 1 miljon kron v delnicah po 2000 kron. »Jeliea« električna d. d. v Čakovcu. Ministrstvo je odobrilo pravila novoosuo-vane družbo »Jelica« d. d. v Čakovcu. Družba sc bo bavila z ustanovitvijo električnih central, mlinov, predelovanje sadja in drugih produktov. Glavnica znaša 500.000 dinarjev s 500 delnicami po 1000 dinarjev. »Tegma« industrijska in trgovska del. družba je vpisana v trgovski register v Zagrebu. Ta družba se bavi z izdelovanjem vsakovrstnega tehničnega materijala itd. Glavnica 10 milijonov. Nova tovarna cementa se ustanovi v Sobretu v Dalmaciji. Kriza železne industrije v Franciji. Ker ni naročil, je ustavilo v okraju Lon- gwy od 62 plavžev 31 delo, v okraju Naa-cy od 30 plavžev 16, v Diedenhofenu je zaprtih izmed 66 plavžev 30. Shod obrtnikov. Prejeli smo: V torek dne 12. aprila se vrši ob desetih v dvorani Mestnega doma shod obrtnikov, na katerem se bo razpravljalo o postj-panju davčne aaministraeije glede predpisa davkov. Treba je, da so navzoči vsi ljubljanski obrtniki in gostilničarji, zlasti oni, ki se jim je predpisal previsok davek ne oziraje se na pravično napoved svojih dohodkov. Storiti moramo korake, da se nemudoma izvoli davčna komisija, ki naj vse do sedaj predpisan« davke revidira in pravično uredi in zahtevali moramo, da se takozvani konfl-denti pri davčnih administracijah enkrat za vselej odpravijo. Krivice ne smemo in ne moremo več trpeu, zatorej obrtniki in gostilničarji, udeležite se shoda vsi brez razlike poklica in političnega prepričanja.' — Franc Kavčič, načelnik zveze gostilničarjev. iMigelb. F r a a-ehetti, načelnik zveze oortnili zadrug. Denarstvo. Občinski uradniki in denarni zavodi. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, ki prepoveduje mestnim uradnikom članstvo v upravnih ali nadzorstvenih svetih denarnih zavodov. Nov finančni zakon. V ministrstvu za finance je zasnovana posebna komisija strokovnjakov, ki ima nalogo, da ‘nedela projekt finančnega zakona za cele državo in najde nove vire za državne dohodke. Nova banka v Mariboru. >Zadružna gospodarska banka< d. d. v Ljubljani bo osnovala v Mariboru svojo podružnico. 2-kronske novčanice s ponarejenim Žigoni. Pri nas so se pojavile 2-kronska novčanice s ponarejenim žigom: »S..H.S Kotorska oblast Čakovec.« Hvala Bogu, da bo ta denar kmalu izginili Likvidacija »Središnje Zadruge«. »Središnja zadruga za izvoz i snabdeva-nje« je končala svojo likvidacijo. Vsi interesenti, ki niso dvignili svojih vlog, se opozarjajo, da se zglase pri »Narodni Banki« radi izplačevanja. Avstrijsko zlato. Trdi se, da je prišlo iz Pariza poročilo, ki pravi, da je Zavezniški svet odklonil avstrijski protest glede izročitve zlatega zaklada bivšo Avstro-ogrske nasledstvenim državam. Zlato naj se razdeli med te, nasledstven« države v zmislu sanžermenske mirovno pogodbe. »Bračko-amcrikanska banka« na o-toku »Braču«. Na otoku Braču je osnovana »Bračko-amerikanska banka« s sedežem v Šupetaru. Banka se bo bavila tudi s trgovskimi posli in bo otvorila ▼ to svrho blagovni odsek. Temeljna glavnica znaša 4 milijone kron. Bilančna seja Ljubljanske kreditu« banke. Dne 7. t. m. se je vršila po«l predsedstvom dr. Ivana Tavčarja se,j* upravnega sveta Ljubljanske kreditno banke, na kateri je bila po ravnateljstvu predložena in od upravnega sveta odobrena bilanca za 1. 1920, dvajseto poslovno leto banke, ki se je zaključilo povsem ugodno. V naslednjem navedene številke iz bilanc za leti 1920 in 1919 (v okl«-pajih) nam kažejo znatno napredovanj« v vseh panogah poslovanja. Aktiva znašajo: Blagajna K 19,196.270 (K4,777.423), menice K 17,248.263 (K 7,849.891), valute K 4,785.387 (K 6,935.933), predujmi K 35,201.937 (K 17,334.866), vrednostni papirji K 47.720.514 (K 32,001.015), dolžniki K 535,758.421 (K 295,052.679), i« ventar K 645.973 (K 207.207), realitet« K 3,381.773 (K2,474.526), kons. računi K 22,060.452 (K 1,755.153). Pasiva: Delniška glavn. K 50,000.000 (K 20,000.000), vloge knjižic K 97,445.224 (K 38,837.639), vloge v tekočem računu K 124,144.379 (K 109,588.264), upniki K 362,926.76« (K 188,225.822), transitne obresti K K50.598 (K 57.311), nevzdignena dividenda K 209.606 (K 198.360), rezervni zakladi K 38,634.257 (K 7,96-1.747), pokojninski sklad K 2,607.325 (K 456.862). prenos dobička iz minulega leta * 265.405 (K 116.355), čisti dobiček K 9,605.386 (K 2,943.333). Račun zgube in dobička izkazuje kot celokupne prejemke K 20,109.146 (K 5,795.244), ki seraz-dele na obresti K 9,769.775 (K 3,126.473), iznos bančnih poslov K 2,512.525), iznos realitet K d4.d8dinar« mesto »krone«, prosijo poštna ravnateljstva, da vsi oni, ki se poslužujejo teh tiskovin, spremene dinarske nadpise v kronske in da vpišejo denarne zneske v kronslci vrednosti. Angleži in železnice na kontinentu. Neka angleška finančna skupina namerava prevzeti v svoje roke vse čehoslo-vaške, avstrijske in madžarske železnice. Enkrat hočejo Angleži Donavo, enkrat železnice — mogoče pride še kaj boljšega. &Rietij£tvc. Kmetijska šola na Gorenjskem. Kakor poroča »Kmetijski list«, je minister za kmetijstvo podpisal poaatni predljg proračuna za ustanovitev kmetijske šole na Gorenjskem, ki bo prva šola planinskega tipa v Jugoslaviji. Gozdni zakon veljaven za Slovenijo je deželna vlada sklenila raztegom tudi na Prekmurje. Nova veterinarska mesta se ustanavljajo na podlagi naredbe ministrstva za poljedeljstvo na Jesenicah, na Rakeku in v Spodnjem Dravogradu. Kletarsko nadzorstvo za Prekmurje. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je dolelilo Prekmurje v področje državnega kletarskega nadzornika v Mariboru, ki bo izvrševal vinsko kontrolo odslej tudi na omenjenem ozemlju. Občni zbor Zveze trgovskih gremi-jev in zadrug aa Slovenijo se vrši v Ma-ril)Qru v soboto, dne 16. aprila ob 5. uri popoldne v prostorih gremijalne trgovske šole v Jurčičevi ul. 8 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev rednega občnega zbora. 2. Uveritev zapisnika ustanovnega občnega zbora z dne 10. apr. 1920. 3. Letno poročilo o delovanju Zveze v poslovnem letu 1920-21. 4. Računski zaključek za leto 1920-21 in proračun za leto 1921-22. 5. Predlog načel-i siva za izpremembo pravil. 6. Samostojni predlogi po § 14 zvezinih pravil. 7. Slučajnosti. Ker je na dnevnem redu iz-premeniba pravil, je po § 26 zvezinih pravil za odobritev potrebna dvetretjin-ska večina zvezinih delegatov. Zve.ia poživlja vse gremije in zadruge, da se po svojih delegatih oziroma svojih namestnikih polnoštevilno udeleže občnega zbora. Skupen odhod iz Ljubljane v Maribor je v soboto z opoldanskim vlakom, ki prispe ob pol 5. uri v Maribor. Za prenočišča delegatov in namestnikov v Mariboru je preskrbljeno in ni potreba posebnih prijav. Po občnem zboru se vrši v gostilni Maribor pozdravni večer delegatov ter zastopnikov organizacij iz drugih pokrajin. Volitve v trgovsko obrtniške zbornico. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja naredba o volitvah v trgovsko-obrtniške zbornice v naši državi, ki se izvrše še tekom tega leta. Naznanila Srgjovske in obrtniške zbornica w LJublFanl. Sladkor iz Čohoslovaške v Avstrijo. Kr. Generalni konzulat v Pragi poroča ministrstvu trgovine in industrije, oddelek Ljubljana, sledeče: Te dni je zaključila sladkorna centrala v Pragi 'i avstrijskim delegatom sladkorne centrale prodajo 210.000 kg sladkorja in sicer, 60.000 kg z rokom februarja meseca p) ceni 12 č. K za kg in 150.000 kg po 13 č. K za kg za poznejši rok. Dalje se je dosegel načelni sporazum o nabavi le 150.000 kg sladkorja. Razen tega je '> loslovaška sladkorna centrala zaključila prodajo 430.000 kg sladkorja s sindika-°m rancoskih rafinerij po srednji ceni mec njujorsko in francosko borzo s U1C0 0fc^e S® tolike množine slai-korja s strani francoskih rafinerij pol istimi pogoji. 1 * Dobava, prodaja. Nabava ur. Ekonom, oddeljenje ministrstva za pošto in brzojav razpisuje na 18. aprila t. 1. nabavo 400 komadov ur v okvirju iz pločevine in 80 ur v steklenih okvirjih z majaoem. Pogoji so v Lkonom. oddeljenju vsak delavnik ua vpogled. Ponudbe, kolekovane z 10 din. se naj pošlje »Ekonom, odeljenju ministrstva pošte i telegrafa Beograd, De-ligradska ul. št. 73, v zapečateni^uverli z nadpisom: Ponuda za časovni ke.-: Kavcija 10 odstotkov. Rok dobave dva meseca. Prodaja papirja. Uprava Državne Tiskarne v Beogradu bo prodajala dn.' 15. aprila t. 1. potom javne licitacije na dvorišču navedene tiskarne do 250 kg nerabljenega papirja. Interesenti morejo pogledati ta papir vsak delavnik na dvorišču tiskarne. Prodaja velja i a kupca takoj, za državo pa, ko jo odobri Uprava Državne Tiskarne. V Rogaški Slatini traja sezija od 1. maja do konca meseca septembra. Od 1. maja do 15. junija predsezija s primernimi -popusti. Istotako posezija od 1. septembra dalje s primernimi popusti. Več v inseratu v oglasnem delu. Proti verižni ški urad. Kakor se pojoča, preneha »Centralni urad zoper na-vijalce cen, tihotapce, verižnike itd. c, ki je bil ustanovljen 1. januarja 1920 v kratkem svoje delovanje. Velik del uradnikov in agentov je že premeščen od Centralnega urada k drugim institucijam. Tako je preneiml strah malih ve-rižnikov. Rimska konferenca. 2. t. m. se je pričela v Rimu konferenca Italije s Če-lioslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo, Poljsko in Jugoslavijo. Po končanih konferencah se prično trgovska pogajanja med Italijo in našo kraljevino. linuču^pele zb čeulje. *> g I S * % 9 m S 1 Ufi es» <* Alt. Krispi Coioniale Ljubljana. i I 55, 52—31 Tržna Poljski pridelki. Sombor, 6. t. m. Deputacije trgovcev v Vojvodini so prisilile ministrstvo za trgovino, da se jim dovoli izvoz one količine koruze, ki je bila prodana v inozemstvo pred prepovedjo izvoza. Trgovci upajo, da dobe ugoden odgovor. Dovozi so slabi. Pšenica 970 do 975 K, koruza 400 do 405 K, oves 370—375 K. Pokritih vagonov za tovorjenje žita je malo na razpolago. Ugledi na dež so dobri. Vukovar. Dovozi so slabi. Pšenica med 1030 in 1040 K, koruza se plačuje po 400 do 405 K. Sliši se, da bo prepoved izvoza skoro ukinjena. Tobak. V Nemčiji je stal domači tobak za smodke (50 kg): 1. jan. 1920 350 M, 1. avgusta 1920 1200 mark, 1. decembra 1920 1500 mark, 1. aprila 1921 1100 mark. Živina. Maribor, 1. apr. Plemenske svinje 29 do 30 K po kg žive teže, polpitane 31 do 32 K, prešiči od 6 do 8 tednov 300 do 380 K. jesenski presiči 500 do 900, koze 300 do 450 K komad. Moka. Nemčija. Ker se je nakupila ame-rikanska moka po ugodni ceni, bo stal kg moke I. vrste 6 25 M, aprovizacije pa jo bodo prodajale konsumentom po 3'50 M. v Kolonijalno blago. Amsterdam. Kava: Santos Snpe-rior 47 cif Holandija, Java Robusta 29 c. fob za dobro srednjo kvaliteto. Surinam Liberla debelo zrne 32 do 34 c. fob. Prana kava, srednje vrste 55 60 c. fob. ZvonursHa ulico 5 (Sh Telefon 9. - Brzojavi ,Montana* Import. Eksport. Prodajamo in kupulemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. Ljubljana, Prefcrnoua ulico 9. k m Najoečja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blaso za obleke In plaS£e. i in. oaaaaacacaaaaaaac d Društvo lesnih trgovcev dravske doline Angleški premog in angleški koks za vs;»ke vrste industrije, kskor za plavže, plinarne itd,, dobavlja tvrdka Ensenio Ciiienni - Trst. izvozna dovoljenja laške države preskrbi tvrdka sama. v Mariboru Aleksandrova cesta štev. 45 Kupuje in prodala rezani in fesom les „ « vsnHi »<žini po dnevnfh jj cenah. 23,52-30 g SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA Šelenbjrgova ul. 1 msemBBBsszMam^m I ‘ II interes? a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavi naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146. Iz rSuje sse bančne transakcije naJKalan nele. i I mm Denarne vloge. - Nakup ?n prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. 1 ! Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št. 25, I. na tr. HimafsKtHn In tkanine. ! ! ! Konkurenc?.e cene. I!! 118 52—16 l Innu Jelačin LjubSIana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalriim blagom. Točna in solidna postrežba. @8« dvakrat kuhan, ll^ najb. kakovosti i 1 I u| mr m in mrzlo prešano A S It laneno olje po dnevnih, jako zmernih cenah nudi Zadruga olju in flrneža res*, z. z o. z. R/iedvode, Slovenija, ^aa*»te«'aaBattn»HS9B9BiiBai!aaiiBaaniB«»A''i (TONE MALGAJ 'j • a i stavbeni, pohištveni pleskar j in ličar 16, 52—8 S \ LJUBLJANA, Kolodvorska ulics 6, ! m > Š Zajamčeno predvojno blago I \ za portale in prodajalne. J V* ■ A. & E. SKABERNi Ljubljano, Mestni trs 10 ■sasBBsmaBlSss j®:*?- Uelelrgouina ziMfelfro in pleteninami m Priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO ZEHSKIH, MOfKIH IH OTROČJIH IIOGAVIC. različne bližajo partije otročjih barvi prej: J%. Zanki sinovi. Hodit, Rokove & Zanki, Tovarna kemičnih Sn rudn. ban/ aer lakov« Centrala: Ljubljana. D. se o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlni liski. Pra¥l firnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv. suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti »MERAKL«. Lak za pode »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I PNEVMATIKA za bolesa fn automobile EN GROS - EN DETAIL. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo 1 najceneje. J. Gorce, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. »Petra cesta št. 35. Zaloga: vin. salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20—20 *♦ a najceneje in dobro kupile bencin petrolej strojno olje tovot-matf Karbolinej KoKunoz □= mo ni MAKIBOk Zdravilišče Ropi Hillu. Postaja Grobelno, odtod z lokalnim vlakom do Rogaške Slatine. - Na progi Zagreb* Zidani most-Grobelno-Pragersko-Maribor. Sezona traja od 1. maja do 30. septembra. Zahtevajte prospekte. Zdravilišče s pitno vodo iz treh vrelcev (Tempel, Styria in Donati). ^ Najboljše staro izkušeno sredstvo pri obolenju želodca in črevesa in "*{kJ)J izkušeno sredstvo pri vseh boleznih presnavljanja (sladkosrčnost [diabetes] - * eme)ge sredstvo proti tvorgnju kamnov kor so: želodčni, ledvični mr kron čnih bo zdravišče za vsa kronična obolenja srca nedosegljiv, pr.pomočk pr, J ^ lezni krvi. - Pitne kure, hidro-, elektro-, nnehano-terapna -olnč" > .^ kQ_ inhalatorij, ogiično kisle kopeli, solne (po originalu iz Bad Hali), pelji, terenska kura, lečenje z mlekom m sira,ko. Gorska pitna voda 228 m nad morjem. . . , ....................... , dvorana, kino gledišče, kavarna, slašči- Stalni poštni, telefonski in brzojavni urad — Velika a > , . . . . . , . ,.xr koncerta vojaške godbe — Za vsakovrstne čarna, krile terase in sprehajališča. — Dnevno dva Kom. J & zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdravi i n. '£u™° ’> U™e.nl. ■ tombole, plesi, gledališke predstave, izleti itd Krasn, izprehod, v gozdni okolic. Državno zcSraviEtšče Rogaška Slatina. Zahtevajte povsod | ILIRIJA! 1 kremo zb revije i S 9 ■ dalje Ilirija čistilo in čistilni pra- • ■ • šek za kovine, parketno voščilo, 8 ; lak za usnje, vaselin in kolomaz * S i j Iz domače tovarne kemičniti izdelkov i I Golob & Ko. | j Ljubljana-Vič. | : tena In kvaiiteta povsem konkurenčna. ; \tMMi 102, 20-i;>m mi|/ v • im csnScov prah po znižani ceni nudi 11, uv Preskrbuje n.ikup in prodajo vsakovrsmih vrednos nih papirjev, deviz in valut — Vi-ovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in m asso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. OBRTNA B Liiblinnn, Kongresni trs i