I/ha j a vsak čotrtok. Cona mu jo .: K na leto. (Za Nomčijo 4 K, za Amoriko in druge tujo državo r> K.)
Posamozno številko so prodajajo ——— po 10 vinarjev. ———
========= S prilogama*	—
Naš kmečki dom" m Jasa gospodinja'
Spisi iudopisi su pošiljajo: Uredništvu Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-sorati pa: Upravništvu .,Domoljuba". -Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—
V Ljubljani, dne 29. aprila 1915.	Leto XXVIII.
Štev. 17.
Vojna odlikovala.
Mnogo našili fantov in mož navadnih vojakov in častnikov — jo bilo že odlikovanih za svojo hrabrost v vojski. Tolikrat beremo, da je ta ali oni dobil zlato ali srebrno svetinjo. Gotovo ittst režemo, če pojasnimo to reč.
Ilrahrostno medaljo ali svetinjo imamo v naši državi od leta 1789., iri sicer dveh vrst: zlato ali srebrno. Namenjena je za moštvo; častnik je ne more dobiti. Vojak, ki se je v kakem slučaju želo hrabro obnescl in pokazal prav posebno neustrašenost, bistrost in moč, dobi zlato svetinjo. Kdor se je izkazal 7. izrednim dejanjem, nekoliko manj važnim kakor v prvem slučaju, dobi Srebrno. Od leta 1848. imamo dva razreda srebrne medalje; prvo veliko, drugo malo. Kdor je dobil srebrno medaljo druge vrste, si mora z novim lirab-!'ii'i dejanjem pridobiti veliko srebrno idi I ud i zlato in ima pravico nositi vse tri obenem.
Važna je lirabrostna medalja, ker ima vsak, kdor jo jc prejel, pravico do nekake penzije do smrti. Zlata medalja nosi tistemu, kateri jo ima, po 30 K na mesec, srebrna prve vrste 15 K in fcrebrna druge vrste 17 K in pol.
Na Nemškem je najobičajnejše vojno odlikovanje železni križ. Pruski kralj Friderik Viljem III. da jc ustanovil lota 1813. za častnike in moštvo, ki se odlikovali v vojskah zoper Napoleona. Križec je iz vlitega železa, s Srebrom obit. Dobiti se mora samo po vrsti, najprej drugi razred, potem prvi. pi posebno junaška dejanja se dobita pba križca naenkrat. Druzega razreda Se nosi v gumbniku, in sicer, če se je žanlužil neposrednje v boju na črnem trnku z bolim robom, če so ga pa zaslužili taki, kateri se ne vojskujejo —
duhovniki, zdravniki, pa na belem traku s črnim robom. Prvi razred se pa nosi na levih prsih.
V vojskah zoper Napoleona sc je razdelilo 16.131 železnih križcev, leta
1870.	in 1871. pa 44.489, skoraj na vsakih 20 oseb v vojski po eden. V sedanji vojski jih bo seveda še mnogo več. Za vojskovodje je odločen veliki železni križ, ki ga zelo poredkoma dajejo. V vojski zoper Francoze leta 1870. in
1871.	ga je dobilo samo devet oseb. Z železnim križcem ni zvezan noben dohodek. Povedali smo to o tem nemškem odlikovanju, ker se je nekaj naših fantov z našimi možnarji odlikovalo tudi v nemški armadi in so marsikomu v priznanje njegove hrabrosti pripeli železni križ na junaške prsi.
Na Pruskem imajo za posebno vojaško častno znamenje za moštvo od feldveblja doli kot srebrno medaljo, ali srebrni in zlati križec, ki se nosi na črnem traku. Kdor ima častno znamenje prvega razreda, dobi vsak mesec po 3 marke, kdor pa vojni zaslužni križec, pa po 9 mark.
Za častnike je pri nas najvišje odlikovanje red Marije Terezije, ki ga je (a cesarica ustanovila v spomin na zmago pri Kolinu nad Prusi dne 18. junija 1857. Ima štiri razrede. Oblika mu je: zlat, belo emajliran, zlato obrobljen križec s širokimi platišči; na sredi je okrogel rdeč ščitek z napisom fortitu-dini —■ junaštvu. Kdor prejme ta red, dobi obenem dedno viteštvo. Pravico do njega imajo le častniki, kateri so izvršili taka posebno hrabra dejanja, ki bi jih vsak vesten častnik lahko opustil. in ki zahtevajo izredno modrost in hraorost. S tem redom je zvezana tudi precejšnja dosmrtna penzija od 2400 do 0000 K. Kdor misli, da ima pravico do lega reda, mora sam opisati, kaj je storil, naznaniti priče in prositi zanj. Po-
seben zbor veščakov odločuje, ali se je ta red zaslužil ali ne. Deli se zelo poredkoma. Tako so ga dobili leta 1878. ob bosenski okupaciji samo štirje.
Poleg Marije Terezije reda dobe naši častniki za svojo spretnost in hrabrost v vojski vojni zaslužni križec z vojno dekoracijo. Raclecki je leta 1849. nasvctoval našemu cesarju, naj ga ustanovi. Vojna dekoracija se za junaška dejanja pred sovražnikom podeljuje tudi k Leopoldovemu redu in k redu železne krone.
Vojaški duhovniki dobe za izredno neutrašenost pri izvrševanju svojih težkih dolžnosti na bojnem polju poseben, zanje ustanovljen zaslužni križec dveh vrst, zlati in srebrni. Več naših slovenskih vojnih kuratov si je že zaslužilo v sedanji vojski to odlikovanje.
Nemška odlikovanja za častnike so poleg že imenovanega železnega križca omenjamo zlasti ta-le: Prusi imajo red rdečega orla in kronski red za zaslužne častnike, ki se jima za. zasluge v vojski pridene kot okrasek dvoje pre-križanih mečev. Znan je tudi red Pour le merite (za zasluge), ki sc nosi na črnem, srebrno obrobljenem traku krog vratu. Bavarci imajo Maksa Jožefa red in red za vojne zasluge.
Skrb za sirote.
Prejeli smo sledeči dopis: Hvaležni smo »Domoljubu«, da je v svoji zadnji številki sprožil misel o pre-potrebni skrbi za sirote v vojski padlih junakov. Prepričani smo, da morejo uspešno vzeti v roke to stvar samo ljudje, katerih srca so prepojena krščanskega usmiljenja, krščanske ljubezni. Pri tej stvari ne bo odločilen deli
Stran 258
DonioliiibJ015.__
nar, temveč odločilno bo število z ljubeznijo do bližnjega prepojenih src! Kako bi se ta stvar uredila? Prevažno vprašanje! Dovoljujemo si staviti en načrt. V Ljubljani naj bi se, ali pri »SI. kršč.-soc. zvezi«, ali pa »Slovenski Straži« ustanovil odsek, ki bi se pečal samo s to stvarjo. On naj bi zasnoval načrt, temeljito delo premislil in poklical po izobraževalnih društvih ali po podružnicah »Slov. Straže« v življenje posel,no odseke, katerim bo izročeno podrobno delo. (".emu ustanavljati novo društvo za to, ko imamo močno »Slov. krši', soc. zvezo«, ki si s tem delom pridobi nevenljivih zaslug in neprecenljivo spoštovanje na vseli mestih, zlasti pa med ljudstvom.
F,110 prvih del teh odsekov in centrale bi bilo, da so zbere statistični materijah s katerim bo .-topil lahko osrednji odsek pred merodajne faktorje s svojimi zahtevami in načrti.
Plemenita srca članic naše izobraževalno organizacije, Marijinih družb, doma osialih Orlov itd. bodo brez-dvomno radevoljno odprta za nasvete zr. to prekoristno delo. S tem so bo tudi po deželi razširilo še bolj temeljito spoznanje pomena Vineencijovili družb. Kako lopo bi se dala ustanovitev teh odsekov združiti s primernim predava-velikem ustanovitelju Vincen-družb Ozmanu na podlagi člankov, ki jih je napisal o tem i g. prelat Ivalan v Dom in
zdi nujno. Nič odla-e nam lahko zgodi.
njem o eijevih krasnih možu p S ve, u .
Delo se nam
šaii. ker drugače . ............... _0___,
da bomo odšli praznili rok od tiste mize. raz katere se bode delil kruh na merodajnih mestih. Na ta mesta se sicer m smemo preveč zanosu, ampak pravico imamo, da tudi tam zahteva m o.
Slov. krič. soc. zveza«., katere delo ie vojsk,- deloma potlačila, stopi s tem delom lahko zopet na plan in prične novo življenje!
Iz Kranja se poroča: V Kranju imamo lepo novo sirotišnico, ki je pa še skoraj prazna, ker manjka denarja za vzdrževanje sirot. Tri prazne sobe so se zadnji čas odstopile za dekliško ljudsko šolo. V to sirotišnico se sprejemajo tudi taki otroci, ki še niso za šolo. namreč od 3. do 6. leta starosti. Priporočamo višjim krogom ta zavod v podporo, da bo mogel dosezati svoj namen.
Pregled po svehi.
Avstro-Ogrska. Cesar je zaslišal v av-dijcnci pretekli teden večkrat ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. dne 19. t. m. pa v daljši avdijenci skupnega finančnega ministra dr. Koerberja. — Cesar je sprejel dne 22. t. m. načelnika generalnega štaba Konrada p!. Hotzendorfa in predstojnika vojaške pisarne Bolfrasa v dve-urm avdijenci. — Ministrski svet je zboroval dne 24. t. m. popoldne pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa oturgkha. — Ogrski državni zbor je pričel
pretekli teden razprave o zakonskih načrtih glede na izpremembo črnovojmske službe, o pridelitvi ogrskih vojakov gali-škim in bukovinskim polkom m o poročilu honvednega ministra glede na vporabo črne vojske v vojski. — Članom ogrske narodne delavne stranke se je na merodaj-nem mestu zagotovilo, da novi črnovojni-ški letniki pod nobenim pogojem ne bodo vpoklicani pred mesecem septembrom.
Vatikan. Navadno dobro poučen vatikanski sotrudnik Baverisch Kurierja. piše o žalostnem položaju svete Stolice. Ob vojski so usahnili vsi denarni viri in treba je takoj pomoči. Dopisnik konča: Morda bo bodoči mir rešil rimsko vprašanje tako, da sv. Oče ne bo več navezan samo na miloščino vernikov. Danes stoji papež preveč v središču svetovne politike, da bi se še dala vzdržati trditev, da je rimsko vprašanje samo notranja zadeva Italije.
Nemčija. Nemški cesar je vnovič daroval dva milijona mark vojni preskrbi. Skupno je dosedaj daroval 6 milijonov mark. Nemška cesarica je opremila laza-retni vlak s 34 vozovi. Bivši nemški kolo-nijalni minister Dernburg se je podal s posebnimi naročili vlade v Ameriko. Listi prinašajo zdaj njegovo izjavo glede pogojev Nemčije za mir. Ta izjava vsebuje naslednje zanimive točke: 1. Mir mora bili trajen. Začasne krparije se ne sme dovoliti. 2. Svoboda morja, pošte, brzojavov. 3. Vsaka država naj ima pravico iz trgovskih razlogov zvišati carino. 4. Pravica nevtralnih držav bi morala biti po mednarodnem pravu zadostno zajamčene. Glede Beigijc jc izjavil, da se Nemčija isti brez sprejema drugih njenih pogojev ne more odreči. Iz tega se vidi, da bo Belgija Nemčiji palica v roki pri mirovnih pogajanjih.
Italija. V Chioggi zbrani zastopniki poljedelske zveze za okraj Chioggia, provin-cijalne uprave in trgovske zbornice v Benetkah so sklenili vlado nujno naprosili, da razveljavi prepoved izvoza zgodnjega krompirja, katera prepoved bi samo poljedelce okraja Chioggia oškodovala za 3 milijone lir. — Italijanska vlada je zapove-dala okrajnim oblastem, da popišejo vse tujce, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, a ravno take da popišejo tudi vse častnike, ki imajo žene tuje narodnosti. — Kralj je upokojil 9 starih in imenoval 24 mladih generalov. — Srbski poslanik v Parizu, Ves-nič, je izjavil, da Adrija ne sme postati laško morje, ampak se mora razdeliti na podlagi narodnosinega principa. Slovanske dežele morajo dobiti Slovani. Italija naj si nc prizadeva, da postane na Balkanu druga Avstrija. — Ruski Invalid pa pravi: En-tenta nima prav nobenega vzroka, da prevzame nove žrtve za povečanje Italije. — t rcjsnji ruski poslanik v Carigradu, Mihael pl. Oiers, je imenovan ruskim poslanikom
V r T h™1! jc sprejel v avdijenci Pc-pina Garibaldija, ki ie znan kol vodja prostovoljske legije v Franciji. - Listi poro-ca,o da pride v Rim nov francoski poslanik mesto sedanjega, ki je bolehen. Imenujejo bnsega francoskega ministrskega predsed-mka Hanotauxa. - Ministrski svet se je 21"V-' ob 10-Jlri dopoldne ter trajal
vseh t L j1 UrC- K,iub tem" niso rešili vseh točk dnevnega reda. vsled česar se bo ministrski svet najbrže kmalu zopet "še?
________Štev. 17
_ V Fanni pri Vidmu je priredilo dnc ?n t. m. 2000 oseb veliko draginjsko de stracijo. Množica se je, zbrala pred mesto' hišo, kjer je zahtevala kruha in dela P bili so več šip in so hoteli vdreti na p0št° ki so jo morali zapreti. Orožniki so bT brez moči, mir je nastal šele, ko so d T vojaki. V Empoliju na Toskanskem so de' monstrirale ženske proti vojski. Vdrle ' na kolodvor in preprečile odhod neke0° vlaka.	'
Francija. Francoski ministrski svet i sklenil, da se proglasi tudi v kolonijah Tu° nis in Alžir vojno stanje. Tuniškega beja pripeljejo v Marscille. — Vsi belgijski be" gunci od 18. do 35. leta so v Franciji pri. siljeni, da morajo služiti v armadi. — pa. riški dopisnik švicarskega lista Neue Zii" richer Zcitung« smatra kot slabi znamenje* francoskega denarnega gospodarstva, ker so podaljšali moratorij zopet 90 dni, do 29. julija. — Armadni odsek je odobril predlog, da morajo v bojno črto vsi za orožje sposobni moški, ki še niso bili po-zvani tja ali ki so zaposleni v upravi države, departementov ali občin. — Francoski vojni minister je sedaj vpoklica! v vojno službo tudi pariško policijo.
Anglija. V poslaniški zbornici se je razvila živahna enourna razprava o predlogu nekega poslanca, ki je predlagal, naj se med vojsko nc prodajajo alkoholne pijače. Razpravo so morali odgodili, ker so si mnenja preveč nasprotovala in ker so se hoteli izogniti glasovanju. — Listi poročajo, da je osebni promet med Angleško in Nizozemsko zato ustavljen, ker namerava Angleška v Belgiji izkrcati večje čete. -Angleški listi pišejo, da bo Angleška do poletja spravila na bojišče en milijon vojakov, drugi milijon bo pa doma pripravljen. — Angleški rudarji so sklenili začeti šlrajk v slučaju, da se njihova zahieva, da se jim prizna 20 odstotna odškodnina ne izpolni. Poročilo je med posestniki rudnikov učinkovalo kakor bomba. Izjavili so, da je štrajk nemogoč, ker britansko bro-dovje brez premoga ni sposobno >.a akcije, Rudarji naglašajo, da rudniške uprave izredno mnogo zaslužijo, tako da j,- conude-na 10 odstotna odškodnina veli! - premajhna. Odličen voditelj delavcev iovlja, da brodovje ne more pogrešati rudarjev. Od začetka vojne je admiraliteta n . očila 15 milijonov ton premoga, ki se in, io dobaviti tekom enega leta, proti pol milijona ton v navadnih časih. Delavski voditelji® grozil z resnimi zapletljaji, ako H se lastniki ne udali. — Med delavci r. ; ih industrijskih podjetij okraja Birminp n vlada nemir. Nedvomno trpi vsled tc;;a izdelovanje. Vzrok nemirov je iskati v pivskem, deloma tudi v mezdnem vprašan; Iz Wor-kingtona se poroča: 17 velikih plavžov, ki so izdelovali neinatit za municijo in železniški materija!, so morali opustiti, ker stavka 1200 delavcev.	f
Rusija. Listi poročajo, da zr. .-•'. števil« mrtvih ruskih častnikov 18.622, ranjeni« pa 71.608, skupaj 90.000 — Ruski listi P0' ročajo, da so vsa poročila o bolezni rus-1 kega vzhodnega armadnega poveljnika Nikolaja Nikolajeviča izmišljena. — Ujeti av-1 . . .! . bodo iz-
strijski in nemški zdravniki se nc
menjali. RusV jih bodo"porabili za sani¥D° službo pri ujetih rojakih v severnih žul,e
nijah in v Sibiriji. — Iz Petrograda se poroča: Dne 23. t. m. se je pripeljal car čez Rrody v Lvov, kjer so ga baje navdušeno pozdravili. Zvečer je bila pojedina. Car se je na balkonu zahvalil na ovacijah z besedami: Živila nerazdeljiva mogočna Rusija! 11 Rumunski list >,Poporul« poroča, da je 0d srede marca prestopilo 17.000 Rusov rumunsko mejo, kjer so jih razorožili. Gre izključno za konjenico.
Srbija. Srbska skupščina je sklenila, naj se najame vojno posojilo v višini 200 milijonov frankov. — V belgrajski občini so našteli 6500 rodbin, ki štejejo 17.000 do 18.000 oseb, ki so brez strehe. Občina podpira tc rodbine tako, da plačuje rodbinskemu glavarju 30 vin., ostalim članom rodbine pa po 10 vin. na dan. Belgrajska občina jc, odkar je izbruhnila vojska, izplačala 488.515 dinarjev. Izdatki v ta namen so zdaj poskočili mesečno na 75.000 dinarjev Na vlogo občine vladi za podporo ni vlada ničesar odgovorila.
Srbi in Albanci. Lyonski »Progres« javlja, da so Srbi v vedno večjih skrbeh, ker hočejo močne albanske čete vpasti v Srbi »i. Albanci se zbirajo v bližini Bitolja pod vodstvom Džavid Zoura. Bati se je, da istočasno napadejo tudi bolgarski ko-mitaši. V okolici Ohride so se baje že bili [ljuti boji. — Italijanski listi pa poročajo, da še ni računati s tem, da bi Albanci kmalu udarili proti Srbiji in Črnigori. Vstaši gredo sedaj najprvo proti Draču, da preženejo Essad pašo. Tam bo precej dela še za daljši čas. — Agencia Štefani« javlja iz Niša: Uradno se poroča: 18. aprila je približno 700 Albancev napadlo našo mejo pri Šafa-Sane, v ohridskem okrožju. Napad se je začel ob 5. uri popoldne. Podrobnosti manjkajo. Poveljnik obmejnih čet se je podal na lice mesta.
Rumunija. Rumunska vlada je vpoklicala letnik 1896 pod orožje. Sestavili so tudi skupino gorske artiljerije. Moratorij je podaljšan za 4 mesece,
Bolgarija. Z ozirom na govorice o novih vpradih bolgarskih komitašev na srbsko in grško ozemlje je izjavil bolgarski poslanik Rizov v Rimu sledeče: Na meji smo mobilizirali iz dveh razlogov: zdravstvenega in policijskega. V Solunun divja kug . in bolgarska vlada mora zabraniti, da hi osebe iz okuženih krajev brez zadostne zdravstvene kontrole prehajale čez mejo. Drugič pa agitacija revolucijonarnih struj v Novi Srbiji spravlja v vedno nevarnost m mir in zato je bolgarska vlada pomnoži1 . obmejne straže, da zabrani novosrb-skim revolucijonarjein prehod na Bolgarsko. To je najboljši dokaz za naše poštenje in neutemeljenost očitkov, da smo mi po-v ročitelji teh dogodkov. — Poslanik je končno ponovil, da Bolgarija še ohrani nevtralnost. -— Poveljnik tretjega vojaškega okraja, general Bogadjev, bivši vojni minister, ki je v vojski poveljeval 4. pehotni cl iziji, je imenovan za načelnika general-J1 'ga štaba namesto generala Teneva, ki jc postal načelnik vojaške intendance.
Švica. V svojem razgovoru s poroče-v .Icem italijanskega lista »Tribune« je švicarski predsednik Motta rekel, da švicarska vlada smatra za nespametno, da bi Že v sedanjem trenutku začela z mirovnim
posredovanjem. Sedanji nastop ne obljublja nobenega uspeha, pa bi se tudi lahko napačno umelo. Pač pa bo švicarska vlada, ko bo prišel čas, storila vse za pripravo miru. — Naziranje švicarskega predsednika se popolnoma krije z nasvetom, ki ga je dal sv. Oče Ameriki. Treba je čakati primernega časa.
Španska. Na Španskem smatrajo sedanji čas ugoden za lo, da bi dobila Španska zopet Gibraltar.
Irska. Angležem sovražno gibanje na Irskem je menda kljub vsem nasprotnim trditvam v polnem teku. Angleški listi poročajo, da se bo 10. maja pričel pred vojnim sodiščem velik proces proti irskim politikom zaradi priprav za veleizdajsko gibanje. Razprave, ki bodo trajale več dni, bodo tajne.
Amerika. Svoj čas je državni tajnik Združenih držav prepovedal pošiljati podmorske čolne na Angleško. Tovarna je prej pošiljala posamezne kose v Montreal v Kanadi, kjer jih sestavijo in odpošiljajo na Angleško. — Državni tajnik Bryan je nemškemu poslaniku grofu Bernstorffu sporočil, da bi prepoved izvoza orožja kršila nevtraliteto. Združenim državam je nemo-oče, da bi napravile ta korak. To se pravi, da bo Amerika še naprej podpirala nam sovražne države z orožjem.
Japonska in Kitajska. Pogajanja med Japonsko in Kitajsko so popolnoma obtičala. — Pogajanja so prekinili, ker izpre-meni japonska vlada nekaj svojih zahtev. Opustiti* nameravajo zahtevo po koncesi-joniranju gotovih železnic na južnem Kitajskem, da se izognejo nasprotstvu z angleškimi koristmi. Druge izpremembe izvedejo, da olajšajo Kitajski sprejem japonskih zahtev. — Zdi se, da se nahajajo pogajanja med Kitajsko in Japonsko v tem trenotku na mrtvi točki. Odredili so delno mobilizacijo. Japonci te dni podvoje svoje čete na Kitajskem in na Koreji. Vsak dan dohajajo z Japonskega čete v Mandžurijo, v Čingtau, na Korejo in na severno Kitajsko. V Hiroshimi je bilo 10. marca ukazano 71. pešpolku, naj takoj odrine na severno Kitajsko. V Shikoku je bilo ukazano 11. ar-madni diviziji, naj odpošlje močan oddelek v Čingtau; ostalo 14. armadno divizijo so odposlali iz Okoyame v Mandžurijo. Pripravljeni sta na odhod na Kitajsko 10. armadna divizija v Himejlu in 4. in 5. ar-madna divizija v Ozaki. Kakor poroča Frankfurter Zeitung«, izjavlja japonska vlada odkrito, da če Kitajska ne odneha, je Japonska prisiljena, da izvede odločilne korake. Veliko pozornost vzbuja tudi dejstvo, ker sta se vojni minister in načelnik generalnega štaba posvetovala s cesarjem v zimski palači v Hayami, kar se zgodi le, če se namerava vojska. Časopisje ne prikriva, da namerava vlada Kitajsko prisiliti, da pritrdi, kar zahtevajo Japonci. Opozarja se, da so zasledovali Japonci isto politiko nasproti Koreji, ko se je upirala Japonski. — Japonski poslanik v Pekingu je kitajskemu zunanjemu ministru izročil nujno obvestilo, da Japonska vztraja na zahtevi, da se v celoti sprejmejo njeni zadnji predlogi. — Iz Londona se javlja, da poroča Reuterjev urad iz Pekinga, da so v zapadnih kitajsko-japonskih pogajanjih japonski delegati zahtevali nove pri-
vilegije na vzhodni obali Mandžurije, ka-koršni so se jim že priznali v južni Mandžuriji.
VOJSKA Z RUSI.
Danes moremo le malo poročati iz tega bojišča. Na glavnem bojišču, v Karpatih vlada mir. Vzrok temu je menda ta, da je Rusom zaenkrat pošla sapa, in pa to, da se je začel sneg tajati. Voda tajajočega snega ovira večje delovanje tako na naši kot na ruski strani. Topa ni mogoče spraviti naprej, strelski jarki pa se polnijo z vodo. O posameznih bojih se poroča, da so se vršili pri Dukla in pri Lupka prelazu. Ali nameravajo Rusi, kakor mislijo nekateri, popolnoma zapustiti Karpate in služijo posamezni boji samo za kritje umikanja, ali pa se Rusi na novo zbirajo, tega dozdaj še ni mogoče dognati in se mora počakati, da vidimo kaj prinesejo novi dogodki. Gotovo je samo to, da se je strahoviti napad Rusov velikonočne dni popolnoma ponesrečil. To je splošno naziranje ne samo pri nas, temveč tudi po vsem svetu.
Kakor povsod, so se tudi v karpat-skih bojih odlikovali naši slovenski vojaki. Poglejmo nekatera tozadevna poročila:
Hrabri, preizkušeni rdečerjavi 17ti, katerih junaški poveljnik, polkovnik baron pl. Stiltfried, je bil takoj v prvih bojih' na Ruskem ranjen ter je prejel vitežki križ Leopoldovega reda, ti vrli 17ti so tekom vojne vedno znova doprinašali dokaze svoje neomajne discipline, zvestobe v izpolnjevanju dolžnosti, svoje sposobnoti. Izmed mnogih le en zgled:
Na višini pri Volči Dolni je 4. bataljon pod poveljstvom majorja Pichlerja zasedel gozdni rob in ga drži. Rusi se ljuto zaganjajo v to važno postojanko, ki je najbolj izpostavljeni na celi bojni fronti, in na vsak način jo hočejo osvojiti. Toda tudi naši poznajo važnost postojanke in vsi, do najmlajšega infanterista vedo, da treba gozd za vsako ceno držati. Neprestan pehotni ogenj, pomnožen z ognjem iz strojnih" pušk in zavratnimi šrapneli, ljuto pustoši med 17timi. A ti ne popuste, nasprotno, v zvezi s sosednimi skupinami izvrše nenadoma sunek, ki dovede bataljon do blizo sovražnih strelskih jarkov. Ker pa možnost splošnega prodiranja na celi fronti še ni bila dana, ostanejo pogumni 17ti na obeh straneh zapuščeni in morajo ob nastopu teme nazaj v prejšnjo postojanko. Tam pa, ob gozdnem robu, se utrdijo in nič manj kakor 14 dni odbijajo vse ljute napade Rusov, ki so oddaljeni od njih le 200 korakov in jih neprestano obsipavajo z ognjem iz pušk in topov. Bili so kakor železen, neprodiren zid. Major Pichler, ki je bil vedno v prvih vrstah med svojimi vojaki, je s svojim hrabrim zgledom vojake vzpodbujal in bodril in je v velikem delu pripisati njegovemu vplivu, da se je mogel njegov bataljon tekom 14dnevnega strašnega boja, ki je pobral skoro tretjino vojakov, tako junaško vzdržati. Prejel je red železne krone III, razreda z vojno dekoracijo.
Stran 2<iO
Domoljub 1815.
_Štev. 17
Neko drugo poročilo se glasi: Ranjence, ki je došel v Ljubljano, pripoveduje, kako hrabro se v Karpatih bori s svojimi fanti rezervni poročnik domačega pešpol-ka šte\ ilka 17 g. Koreni, uradnik tukajšnje c, kr. tobačne tovarne. Poročnik Korent je sin v Ljubljani splošno spoštovanega poduradnika Kranjske hranilnice t>. Ko-renta. Čujmo nekaj podrobnosti: Bilo je 6 km južno od mesta Dolina. Divjala jc huda bitka. Naši so se borili kol levi. Od stotnije, kateri jc poveljeval poročnik Koreni, se je naposled borilo s poročnikom Korcntom še sedem mož proti 700 Rusom na 50 korakov. Možje so bili postavljeni tako spretno v grmičevju, da Rusi niso vedeli, da ima poročnik Korent samo sedem mož. Končno sta prišli tej^stotniji na pomoč dve stotniji z nadporočnikom Klu-gom ter naskočili Ruse. Prvikrat so Rusi naše odbili. Drugi dan so došle še tri kom-panije našim na pomoč. Vojaki 17. pešpol-ka so prodrli 50 korakov pred Ruse ter nato napravili na Ruse naskok. Ujeli so naši tam 300 Rusov, ostali Rusi so ali padli ali bežali nazaj. Poročnik Korent jc rešil tudi neko rusko strojno puško, katero so drugi dan Rusi poskušali dobiti nazaj. Vrgel ie težki stroj na svoje rame ter ga nesel na varno. Tretji dan tega boja se je zopet neka patrulja 17. pešpolka tako odlikovala, da je podpolkovnik Ventour odločil, d.i dobe fantje takoj denarno nagrado. Jako se odlikujejo na bojiščih sinovi naše dežele. Ponos so naš in njen!
lo so seveda samo majhni odlomki iz zgodovine, polne trpljenja in junaštva naših fantov. Karpati bodo ostali slovenskemu ljudstvu večno v spominu kol so še v spominu boji s Turki, ki so jih imeli voje-vati naši pradedje, in pa boji tam v Bosni in Italiji, o katerih vedo pripovedovati mnogi še živeči Slovenci. Karpati! Koliko mlade krvi naših mož in fantov je popila vaša zemlja!
\ Bukov ini in Vzhodni Goliciji se bi-jejo boji neprestano, deloma napadajo naši. deloma pa odbijajo ruske napade. Boji V \ zhodni Galiciji bodo prišli do svoje veljave šele, ko bodo vremenske razmere dopustile, da se bo desno krilo naše kar-patske armade moglo pomakniti naprej, in cc se bo posrečilo, da se bodo mogle tam-K.. zavzete postojanke izrabiti.
Iz Vzhodne Pruske, kjer deluje znani Ihndenburg, se ne čuje že deli časa nič posebnega.
Prejšnji teden je objavila naša vlada na t.meno poročilo o Przemyslu z ozirom na njegovo preskrbo z živili. Iz tega poročila posnemamo: 1. v mirnem času jc bilo premalo denarja, da bi se moglo zadostno založiti za več let to trdnjavo: 2 za ve t kom napetosti med Avstrijo in Srbijo m hotela naša vlada za Przemvsl ničesar storit,, t,a ne bi s tem vznemirila Rusov. 3 med prvim in drugim obleganjem se v šestih dneh P0 eni sami žcleznici ni moglo v trdnjavo spraviti zadosti živil. _ 7ato ie trdniava padla.
VOJSKA S FRANCOZI IN ANGLEŽI.
Napadalno delovanje Francozov v i okolici Acrduna in na ozemlju med -Mnaso m Mozelo pojenjajo. Žrtve, ki <o ; Jih morali Francozi doprinesti, niso v ■ 4'
nobenem razmerju z ni;
kostnim dobičkom, ki so ga prinesli ti napadi Francozom. Niti ena glavnih nemslviii postojank ni omajana. Francozi so se bojevali s strašno silo. Tako se n. pr. poroča, da so trupla svojih padlih posuli s peskom, da so jim služila v kritje. Toda nič ni pomagalo.
V	Vogezih in v Zgornji Alzariji so se začeli Nemci bolj živahno gibati. Odločitev pa tudi tukaj ni nikjer padla in je tudi v bližnjem času ni pričakovati.
V	Kampanji in na ozemlju Isere, ki jo preplavljeno, so se vršili manjši boji. l'ač pa. je postal v zadnjem času zelo živahen boj v zraku. Kakor smo že zadnjič poročali, so izrabili Francozi zimo za to, da so ojačili in preuredili svoje zračno brodovje. Sedaj se že čuti, da jim prinašajo ta prizadevanja uspehe. Te dni je obiskalo več francoskih letalcev lope za zrakoplove v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru. Nemci so jih pravočasno opazili in prepodili. Neki drug francoski zrakoplov je ietel nad sledečimi nemškimi mesti: Rolteveil, Villingen, Singen, Do-naueschingen, Freiburg, Strassburg. Nad vsakim teli mest je vrgel po 10 do 12 bomb in odšel.
Strah med prebivalstvom je bil večji kot škoda. Samo nekaj ljudi je bilo ubitih. V Flandriji se je posrečilo Nemcem, da so ustrelili znamenitega francoskega zrakoplovca Garrosa.
Dne Iti. aprila sta so prikazala dva /eppelina med angleško vzhodno oba-lio in metala nad mesti bombe. Neki drug nemški zrakoplovec se jo prikazal v bližini Londona. Tudi nad večjimi kraji nad francoskim ozemljem so se prikazovali nemški zrakoplovi.
Boj nemških podmorskih čolnov zahteva na dan po eno ali dve ladijski žrtvi. Nemška poni. križarka »Kron-prinz Viljem« se je morala tako kot njena sestra »Eitel Fritz zateči v neko soveroamerikansko pristanišče, kjer so jo razorožili in pridržali. Ta ladja je napravila Angležem po njih lastnih izpovedih škode za milijonov kron. Torej lah ko sedaj počiva, ker je svojo dolžnost v obilni meri izvršila.
TURŠKA VOJSKA.
Ob Dardanclah postaja zopet živah-ne)še Sicer ni prišlo še do tako v clikih napadov, kakor so bili oni meseca marca vendar so se boji zopet pričeli. Angleži poizkušam sedaj priti turškim baterijam in trdnjavskim napravam od zunaj do živega lo se ,e pa pokazalo kot zelo nevarno učenem pa poizkušajo spraviti svoje čete na suho. Zato so angleške bojne ladje pri delu, da razde, ejo turške utrdbe pri zalivu
fur?^ IV^3^ tJa,mkai SC nallaiajoče turške baterije neskod'iive. Zaliv Saros bi
bil za izkrcanje sovražnih čet najbolj pri-
ožfn. A6'!!"' na zgornjem delu morske oz ne. Ako bi se tukaj izkrcanje posrečilo potem b, se prišlo lahko darJanelsk m utrdbam za hrbet in bi se lahko poizkus lo
W "T r°h CariŽ^u. Turkftudim o
len. m hrabro streljajo. To je preizkusi
an*!eska ladja ■ Majestik ! ki '
morala
poškodovana
zapustiti
________ močno ,______
bojno polje. Še hujše pa se je stekin""" gleškemu podmorskemu čolnu št 15 V"' bil eden izmed najnovejših angleških T morskih čolnov. Hotel se je zmuzniti l ' Dardanele, pa je prišel na mesto kje ga mogli Turki popolnoma razdejati T angleškemu prevoznemu parniku '.M. • tou« se ni godilo dobro. Neki turški t pedni čoln ga je napadel v bližini ,{!' Tcnedos in ga močno poškodoval Ko i je pa turški torpedni čoln zasledoval t je sam ponesrečil.	'
Na tem bojišču je pričakovati v bližnfi prihodnosti težkih bojev.
Z JUGA.
Artiljerijski boj ob Donavi, Iz Turn-Severina se poroča 21, t. ni' Danes ponoči ob 11. uri se je vršil silen artiljerijski boj med avstrijskimi in srbskimi baterijami pri Tekiji, ki leži nasproti Oršove pod Sveto goro«. Topovski ogenj je trajal celo noč. Avstrijski topovi so imeli znaten uspeh. Uničili so med drugim gozdove na > Sveti gori pri Tekiji. ki so nudili srbskim četam ugodna kritja,
Srbske priprave ob bolgarski meji, Vsled macedonskega upora je vojno vodstvo odposlalo od avstrijsko-srbske meje dve diviziji na bolgarsko mejo. Utrjeval n a dela pri Sultan-Tepe in Črnem Vrhu morajo opravljati ženske. Ti dve postojanki obvladujeta Ovčje polje, kjer se je v balkanski vojski prelilo toliko krvi.
Pred napadom na Srbe pri Strumici. Iz Soluna se poroča, da se veliko število bolgarskih in turških četašev zbira pri Strumici, da napadejo Srbe. Srbsko prebivalstvo je iz strahu pred temi nap zapustilo svoje vasi.
Grška ni prepovedala prevoza srbsbgi orožja.
Grški vladni listi priobčujejo v obliki uradne izjave, da se dozdevno sporočilo grške vlade zastopnikom trosporazuma glede na prepoved nadaljnega prevoza srbskega vojnega materijala uradno ne potrjuje.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenie:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, 2.1 katere jamči dežela Kranjska, in jili obrfr stuje do 43/4p/o brez kakega odbitka.
Glej inserat!
Štev.
17
Domoljub 1915.
Stran 2G1
Tedenske novice.
Apostolski vikar vojni škof Bjelik se e mudil pretekli teden v Ljubljani, kjer je iadzoroval naprave Rdečega križa.
Knezoškoi dr. Jeglič častni občan Betoni* Iz Begunj na Gorenjskem poročajo: Presvitli g. knezoškof dr. Ant. B. Jeglič je 3il od tukajšnjega občinskega odbora dne 21 marca 1915 soglasno izvoljen za častnega občana občine Begunje v priznanje Za premnoge zasluge, katere je Presvitli rojak tukajšnje občine naklonil občini in gUpnjjj, — 0'očni zbor izobraževalnega društva Begunje, ki je vršil dne 14. marca 1915, jc izvolil presv. knezoškofa dr, Ant. B Jegliča za svojega častnega člana. Presvitli plačuje že več let za svojo rojstno župnijo Begunje po 100 »Domoljubov« in »Bogoljubov« ter po 8 sobotnih »Sloven-:ev«. Bog naj tisočero povrne te in vse druge nebrojne dobrote, katere je naklonil ivojim rojakom.
Fe tind vajsetletnica, Na zadnjem občnem zboru kmetijske družbe je izjavil poslanec, vlč. g. župnik Piber: Dolžni smo, izrazimo zahvalo predsedniku naše družbe gospodu komerc. svetniku, poslancu Povšetu, ki že 25 let kot predsednik in podpredsednik vodi modro družbo in jo e znal modro voditi v težavnih časih kmetijstvu v korist. Želi, naj bi še dolgo let tako očetovsko vodil družbo, kot jo je do-:daj. (Pritrjevanje.) Predsednik komerc. svetnik Povše je odgovoril: Zahvaljujem se :a čestitke. Na večer mojih dni mi bo največja radost, če postane kmetski stan srečen in živi v blagostanju. — Tudi mi pridružujemo če itko k tej redki petindvajsetletni« z željo, da bi dal Bog, da bi g. kom. svetnik Povše stal še mnogo let na :elu tej odlični družbi!
Kmetje, zaupanje in pogum! Na občnem zboru c. kr. kranjske kmetijske druž-3e je govoril deželni odbornik dr, Lampe c-le modre besede: »Širijo se razne vzne-nirljive govorice. Kmet naj jih ne verja-ne! Po mestih je mnogo ljudi, ki neprestano širijo le samo slabe vesti in prazne Sence. Kje bi mi že bili, če bi bilo res, kar i vse pripovedujejo. Pameten naš kmet a gie svojo pot in pouličnim čenčam ne Veruje. Naj se zgodi karkoli, t met ostani na svoji grudi! Na ivetu je vse mogoče, tudi ni nemogoče, labi sovražnik ne vdrl v našo leže I o. Sicer ni nobenega utemeljene-ia vzroka za strah, ker se je od padca Pr-■emysla sem naš diplomatski in strateški »oložaj jako zboljšal, a tudi za ta slučaj 'elja: Kmet, ostani mirno na 8 v o j e m posestvu! Samo če bi oblast 'kazala, naj se kmet umakne s posestva, sicer pa — to je tudi izkušnja te vojske — 5 edino pametno, da ostane kmet na svoji irudi, koder je pognal korenine njegov kot pogumen varih in stražar svojega loma!«
Umri je v srbskem ujetništvu g. Vladimir Žnidaršič iz Matenje vasi.
Ministrski predsednik grof Sturgkh o razširjeni črnovojniški dolžnosti, Z Dunaja Poročajo: Nasproti odposlaništvu krščansko - socialne stranke je izjavil ministrski Predsednik grof Sturgkh, da so storili vse,
u
da največje trdote glede na razširjeno čr-novojniško dolžnost od 18. do 50. leta omilijo. Pred vsem se izvede prebiranje najmlajšega letnika, nato se prebero po letih starejši letniki in se eventuelno vpo-kličejo tako, da se kolikor mogoče vzdržuje vse gospodarsko življenje. Glede na sposobnost za orožje se bo uporabljal drug način, kakor sicer.
Podpora materam, C. kr, korespon-denčni urad poro.ča, da je naročilo notranje ministrstvo političnim deželnim oblastim, naj v slučaju potrebe podpirajo porodnice, katerih možje se nahajajo v vojski, iz sredstev vojnega pomožnega zaklada.
Lastno pekarno otvori mesto Ljubljana v kratkem, da se bo pekel in oddajal kruh mestnim prebivalcem v sedanjih hudih dneh. Če bo potreba, se otvorijo tudi podružnice na raznih delih mesta. Pekel se bo kruh po velikosti z ozirom na krušne izkaznice, brez katerih se kruh sploh ne bo mogel dobiti v mestu.
»Tagespost« obsojena. Dne 13. t. m. se je vršila v Gradcu obravnava, zoper odgovornega urednika graške »Tagespost« g. Alfonza Castelliza v tožbi, ki jo je dvignil že meseca oktobra lanskega leta g. dr. Janko Brejc. Odgovorni urednik Ca-stelliz je bil obsojen v smislu obtožbe, in sicer v denarno globo 100 K. Tekom 14 dni po pravomočni sodbi se mora obsodba z vzroki vred objaviti na prvi strani »Ta-gesposte«. Obe stranki sta vložili priziv, tožitelj zavoljo prenizko odmerjene kazni.
Varujte se jih! Z Dunaja se nam poroča in tudi pri nas se je že zgodilo, da so se pojavili ljudje, ki obetajo, da bodo preskrbeli svojcem doma natančna poročila o ujetem možu ali sinu, ki se nahaja v ruskem ali srbskem ujetništvu, Med temi ljudmi se nahajajo sleparji, katerim se gre za to, da bi izvabili denar od nesrečnih ljudi, Tudi se ponujajo, da preskrbe denarne pošiljatve za ujetnike. Varujte se takih ljudi! Pojasnila o ujetnikih daje nalašč zato napravljen urad na Dunaju. Naslov tega urada se glasi: Poizvedovalni urad za vojne ujetnike, Dunaj L, Jasomirgottstrasse št. 6. Piše se lahko slovensko.
Iz ruskega ujetništva so se oglasih:
Jožef K r e v s iz Dol. Dobrave pri Trebnjem, Aleksander Ličan iz Ilirske Bistrice, ki se je nahajal pri naši posadki v Przemyslu; Josip Hauptmann iz Ljubljane. Tudi on je bil v Przemyslu; Adolf M i k u ž iz Ljubljane; Franc Bukovec iz Loške vasi pri Soteski na Dolenjskem; Janez J e n i č iz Stranske vasi, fara Šmi-hel pri Novem mestu; Karol J a k š e , posestnik z Broda; Franc K a s t e 1 i c , posestnik v Rakovniku; Franc O v č j a k iz Jame pri Kranju.
Pogreša se Mihael Zavašnik od 7, lovskega bataljona, dodeljen 8. lovskemu bataljonu. Vojna pošta št. 32. Zadnjič je pisal s severnega bojišča 22. oktobra 1. 1. Pojasnil se prosi: Ana Zavašnik, Javorje, pošta Šmartno pri Litiji.
Pogreša se Jožef Knep, korporal 27. domobr. pešpolka, 14. bataljon, doma iz Grosupljega. Pojasnilo: Ani Knep, vas Blato št. 17, pošta Grosuplje.
Ranjenci v Ljubljani, Dne 21, t, m. so
pripeljali v Ljubljano 322 ranjencev iz kar. patskega bojišča. Med njimi sta se nahajala tudi dva častnika in dva umobolna vojaka. — Dne 24. t. m. so prepeljali v Ljubljano nadaljnih 99 ranjencev,
Semenj za kože se bode vršil v ponedeljek, dne 3, maja v Ljubljani v skladiščih »Balkan« na Dunajski cesti.
Nesreče in drugo. Deček zgorel med bojno igro. Iz Trsta poročajo, da so se dečki na nekem travniku igrali vojsko in so zažgali ogenj. En deček se je preveč približal ognju in se mu je vnela obleka. Tovariši so zbežali, ne da bi mu bili pomagali.
Uboj med kočevskimi rudarji. Pišejo nam: Nedavno je več rudarjev kočevskega premogovnika igralo na karte za večje zneske. Igrali so v stanovanju rudarja Jožefa Jurkoviča. Kasneje je eden izmed igralcev, Demeter Gozden, ki je bil zelo pijan, začel sumiti, da jih je Jurkovič pri igri goljufal. Vzel je ročaj od lopate, se vrnil v Jurkovičevo stanovanje in začel Jurkoviča, ki je ležal v postelji, neusmiljeno biti po glavi in kamor je priletelo; že onesveščenega Jurkoviča je potegnil na tla in ga dalje pretepal. Potem je preiskal Jurkovičevo obleko in spustil nekaj v svoj žep — menda denar; premeta! je tudi Jurkovičevo posteljo in našel dolgo bodalo, s katerim je Jurkoviču grozil. Ko je Jurkovič za hip odprl oči, mu je Gozden rekel: »Ne glej me, jaz te moram!« Jurkovič je kmalu, izdihnil. Ljudje govore, da je imel Jurkovič že prej na glavi napol zaceljeno hudo rano, ki se je vsled Gozdenovih udarcev odprla in povzročila Jurkovičevo smrt, Ubiti in ubijalec sta bila Hrvata.
Ladja, ki je hotela odpluti, se potopila. Tržaški listi poročajo: 21. aprila zjutraj je v tržaški prosti luki parnik »Trieste D.« paroplovne družbe »Dalmatia« dvignil sidra, da bi odplul. Komaj pa je začel manevrirati, se je hipno nagnil na desno stran in se pogreznil. Jambor in dimnik sta se pri tem naslonila na obrežje, vsled velike teže pa sta se v temelju odlomila in poškodovala tudi druge dele ladje. Ladja se je v 20 minutah popolnoma potopila. Posadka se je vsa rešila. »Trieste D.« je bil 60-24 m dolg, 8-92 m širok in 6-49 m visok ter je obsegal 503 tone. Naloženega je imel 500 ton blaga, večinoma oves in ječmen. Vzrok nesreči še ni dognan; sodišče je uvedlo preiskavo. Ladja je bila namenjena za Pulj.
Obesil se je v petek, dne 18. t, m. ponoči Franc Puc p. d, Tomažek, posestnik na Zgoši pri Begunjah. Zmešalo se mu je vsled rodbinskih razmer.
S 1 am oreznica usmrtila otroka. V soboto zvečer se je v Hrastu pri Mostah prigodila stračna nesreča. Pri Kamnarju so rezali s slamoreznico. Stroju se je približala Kamnar Ančka, posestni-kova hči, stara 3'/2 leta. Slamoreznica je deklico zagrabila za rokav in jo zavrtela parkrat okolu. Otrok je bil takoj mrtev. Oče ponesrečene deklice je že ves čas vojne na bojišču v Srbiji.
— Vojnopoštnj promet z zavoji III, ar-madnemu zboru zopet odprt. Vsled od-
SI ran 2C>2
Domoljub 10 IT).
loka I imovinskega ministrstva z dne 20. aprila J"I5, št. 11.856 P. se od 26. do 30. aprila sprejemajo na poštah zavoji, naslovljeni vojnim poštnini uradom št. 8, 9, II 12, 15, 18, 19, 22, 24, 30, 32, 35, 36, 38, jo, 44, 48, 49, 50, 51. 52, 55, 56, 57, 58, 62 05, 66, 67, 72, 73, 74, 77, 81, 86, 00, 02. "3. 07, OS, OO, 101, 103, 105. 108, 110, 112. 116, 118, 126, 127, 128, 132, 134, 150, 154, 157. 158, 160, 186, 180, 100, 191, 201, 208, 200 211, 214, 301. 305, 307. 30S, 315. Jlo. 320, 351, 501. 502. 503, 504, 505. — Odprti so torej tudi vojnopoštni uradi 111 annadnega zbora prometu z zavoji. Izrecno se pa naglasa, da se smejo v vojnih .-.tvojih pošiljali le predmeti za opremo m obleko, smodke. svalčice ali tobak. Jcst-vino so izrecno izključene.
Deželna vlada v Ljubljani je vpeljala r?"k\;>-ii-anic (pobiranje) žita po deželi, da ouro.r.oro onim krajem, kjer vlada pomanj-k.i e N.iivečje pomanjkanje je v mestih in na Krasu. Žito se plačuje po možno naj-\išiili zonah. Seveda se vsakemu pusti toliki koliki1 potrebuje za preživljenjc svojih. in sicer služi za podlago uradni izkaz o zalog., h žita Rekviriranje se vrši enkrat petem piosiegz. nakupa od v to poobla->zi:, h .... aiko\ \' dobro tistih, kateri tri c pomamkanjc kakor tudi v dobro kmeti > e svoloi.:': naj vsakdo, ki je več pri- j dz '■! k..ko- potrebize za svoje gospodinj-s!>. prosim ol'no odda. ker bi sicer mo-r. \ ad.i pod najvišjo ceno odvzeti raz-pohv.,ivt zaloge. Opozarjamo, da sc to rokv. .rarjv ne \:ši samo na Kranjskem, | nm <k tudi v drugih deželah.
N,.i'cn zaklad tvori današnja priloga •čk.nr.cjv. zastopstva, v Ljubljani za m ;;.!, k so bode odzval \ istej se na-iočem vabilu sreče. — Sreča še biva I • oi-a i,- o naklonjena vsem. ki vanjo . in verujejo vanjo. — Ko torej da-\sz.aopmi ponu;a svojo roko. naj je
ne odtegne! Tv-dka Kastner odslej tvrdka Juiii ' Spiorr.o ,-wv t\ rdko Mihael Kast- ;
'..:• ■ ■." bo odslej vodil :"on lsstriu m ugledni trgovec g. Julij Elbcrt imenom Opozarjamo na to-
V,
r■
r. n
Elbc
110
21. I. m. ob pol 1. ponoči skočil s tira voz cestne električne železnice in preko asfaltnega tlaka in trotoarja s 14 potniki treščil v reko Sprecjo, s čemer je predrl železno ograjo. Gasilci so potegnili iz vode pet mrtvih, ostali pasažirji so deloma splezali na streho voza, deloma so jih rešili čolnarji.
Potres v Italiji. Rim, 22. aprila. Iz province Perugia in Palermo poročajo o silnem potresu.
Napad umobolnega na rumunsko kraljico. Rumunsko kraljico Marijo, ki je te dni obiskala razne zavode v Bukareštu, je v neki delavnici za manj nevarne umo-bolnc napadel norec, ki je kraljico objel in jo hotel poljubiti. Kraljica sc je kriče branila je omedlela. Norce jo jc tako trdno držal, da je moralo nastopiti deset strežnikov. da so kraljico oprostili.
Ujet ruski ranjenec imel 17.000 kron. Med \ Celje dospelimi ranjenci je bilo tudi več Rusov. Pri enem izmed njih so našli 17.000 kron gotovega denarja, ki jih je nedvoumno ukradel. Uvedla se je preiskava.
Požar. Na gradu Krcuzcnstein na Zg. Avstrijskem je izbruhnil dne 25. t. m, požar, ki jc napravil silno škodo, ker se je v gradu nahajalo mnogo dragocenih slik in drugih vrednosti.
Vojaki orjejo ob bojišču. Glos Narodu poroča: Vojaška oblast je dovolila, da so se ljudje vrnili v vasi ob bojišču v. zahodni Galiciji Z dovoljenjem vojnega poveljstva so sc kmetom dali na razpolago rekvirirani vojaški konji; vojaki raznih narodnosti z veseljem obdelujejo polie na poljskih tleh vozilo gnoj, poganjajo živino in orjejo. \eniški in češki vojaki kmečkega stanu dajejo poljskim kmetom nasvete o pametnem gospodarstvu. Vojaki so veseli, da morejo kmetom pomagati in nekoliko premeniti svoje življenje in hrano; vojaški ' Konji sc s posebno živahnostjo gibljejo, kakor bi se veselili dela v prosti naravi. 1 Ako bo vreme ugodno. bedo v 14 dneh
od:
r.a znan. o \
o m insc.-
r.c:
.olu
C o:-rez.::
Otvoritev velikega novega kino-gleda-lisca v Ljubljani V soboto 1. maja otvori v e.o.o nem . ozz. fču \ Lmbliani svoje preostave sc.-.kc novo kmo-gledališee ■'•■ s '•<■' stavilo za nalogo, pn-postene predstave ob kolikor mogoče nizki vstopnini. To podjetje, ki si jc izbralo za s\o.o de!ovsr.:e prostorno če-ie no v\vda.:šžc topio priporočamo po-sebno Ljubljančanom in okoličanom, 'pa tudi gostom z dežeie sploh. Posebno p- -kU«hv za občinstvo iz okolico in dežele se predstave v nedeljah ob ' 11. uri do po dne in v nedeljo ob 3. uri in 5. uri po-poldne Pridite že p-.hod-o nedeljo ro-gledat! \cč na lepakih po liul' z,-s\.h vogalih.
sreeno iz\:scri Gaiici i. trdi \ — Poročo . .o c toval sem ob l Zak:-.čyna d;':-c vu. V v;ceh se voiske. ver.c polju pOVSZC bcr. e-. r . • t
cc.
pla
zahodni
cclo se strelov i- X".
pohska
'iprfredni ciižini bojišča. Nove Reiormc piše: Po-egovih reke Dunajec od proti severu proti Tarno->e prvsrd poznajo sledovi -r ni rr« .cč hiš cozganih. Na "eio maniivo delajo. Z dovo-■'i;vi v- v uniiormah dere ■: vozijo. se:eio. Polj-vrsi c b spremljevanju topov-sto škrančka kroži zski seroplan. Naši črnovoj-skega ruskega ti-
Škof je došel v palačo predsednikovo spremstvu svojega generalnega viU . lajnika. (Kath. Missionen ši.'Y)y"J1 « godba zasvira, oddelek vojakov predpisane časti Najvišji vojaški „52 pozdravi skota, ga pelje sko/ velika s jemna vrata ter mu veli, naj btopj v Pre' okrašeno ladjico, da ga prepelje do ojl ga predsednikovega stanovanja. Ko se izkrcal, ga slovesno nagovori nov visi uradnik ter povede skoz razne vrste v jakov, ki so pred njim prezeniirali, v veli ko sprejemno dvorano. Tu ga je ze čaki Juanšikaj; ob njegovi desnici jc stal mini ster za vnanje zadeve z vsem uradništvom Po predpisanem počeščenju stopi preUt do estrade, kjer je stal predsednik, pove namen svojega obiska ter izroči papeževo pismo. Spoštljivo sprejme Juanšikaj z obe. ma rokama pismeni akt, ga prepusti nai; ministru ter izjavi svoje največje veselje b zadovoljstvo nad to vljudnostjo zabičujuč da hoče sam osebno odgovori.i. Po prij« nem medsebojnem porazgovoru se je poslovil predsednik kolikormoč vljudno visokega prelata. Tekom za J: n 25 let se je na Kitajskem marsikaj izp:eznenilo ublažilo. Predsednik ondotro ]judovlade priznava poglavarja sv. Cerkve kot samo stojnega in neodvisnega vladarja ter voljuje njegovemu namestniku in pooblaščencu iste časti kakor poslani v kraljev in cesarjev. Kaloliški Cerkvi in njenem« razširjanju na vzhodu bo to le :.,. korisl.
Škoda v industriji na Poljskem. Czas prinaša po varšavskih listih podrobnosti o škodi na Poljskem, Kakor so poroča, se ceni škoda ki jo je vojna vzročila t kmečkem gospodarstvu, na 4i7 milijonov rubljev. Kar se tiče indusu o, se celi škoda podrtih tovarniških po,- pij na več nego 15 milijonov rubljev. B'. za je uničenega za 27 milijonov rut! . Škcdav rudniških obratih se cdr.i na milijonov rubljev. Skupna škoda v indes i na skem znaša tedaj nad 9b miL ov rubljev. Ogromne izgube je priz tudi trgovini in indiisiri elni Poljskem (er se ceni že dosec1 na milijardo rubljev. Ze do 1915 se je računalo, da je bi'
e;o v : mimo fc motiti o se že - k c • r. c c.
nadiiiuiejo svoje de-od topovskih stre-navadili kot nekaj
Razne novice.
Nesreča na berlinski cestni železnici. — En voz zdrknil v Sprecjo. Pred dr-i.V\ nozborskim poslopjem \ Berlinu jc dne lil
runi o?s'.r ča; pote— io in so r.< lov, kater pop olnoma
-PLaPcž B«edlkt XV. b predsednik kitarske republike. Ko ,e nastopil novi papež Bcneaist X\.. -c poslal lastnoročno p.mo	Jarimu v Peking, da ga izroči
.--t^enjsu Juanšikaju. Predsednik veli-kc ..udovadc se >e čutil vsled te pozorno-^ močno pooeščcnega ter je naročil, da -«• ma izreči papeževo pismo z enakim 'm. kakor če sprejme
209 milijonov rubljev in od glo izdelovanje komaj deset oc. vadne višine. Trgovinski p: zmanjšal za 48 milijonov rub: na nepremičninah v opustošer manjših trgih, in siccr samo n. premoženju znaša 43 milijonom K pregnanstvu lvovskega Kakor znano, so Rusi takoj, k Lvov, odpeljeli ondotnega kau škcfa v pregnanstvo v Rusija usodi se pornča iz Petrogr. . Kraj javlja: Lvovsk; nadškof -Kt.rsu, kjer stanuje v treh n; jih. Radi pomanjkanja da je n. lo bolehen. Na njegovo prošn nakazali zdravejše stanovanj
la vojna ■i javi m •-ja škodi 1. januarji :gublieni! •jlc dcsc-tkov M'
se i' Škodi mestih is
bčinske® rubljev. ( r.adšk® . zasedli
. .ega nai 0 njegovi Južni
, nahaja' , poslop* . škof da bi m« niso ozi-
rali O Božiču je prišel v Kuro \edja
fkega duhovnega semenišča, rv Borian. in prinesel metropoliti. aer
mc-r.s-k
.1 ■
ce-poverilni-
........................r..... enarja
knjig za čitanic. Bocian je smel z nad
idšk«'
fom govoriti le navzočnosti r.:?kcža P0"
časom st
niinis"'
co kakega poslanika 1,'Z. .......... Hcijskega uradnika. Pn
vilo ic bil določen 30 °no^Tr 1^4 ! ^ mCtroP0,i!
ega uradnika. Pred nek.
notrame
stvo s prošnjo, da naj se njego\.
stvar i''
JjtOV 17__
roči sodišču in če bi se bil kaj pregrešil, naj sc z n''m sodnijsko postopa. Do danes nadškof ni prejel nobene rešitve na svojq prošnjo. Kasneje je metropolit prosil, da bi L ooslali v Sibirijo in mu dovolili več prostosti. Tudi ta prošnja je bila zaman. Samo pred kratkim se je nadškofu dovolilo' da je smel obiskati katoliško cerkev.
Obleka vojakov v Karpatih. V dopisu Pravo Lidu« opisuje praški vojak V, takole svojo zimsko obleko v Karpatih: »Na slavi volnena kapuca, na njej čepi vojaška jjopicn, potegnjena čez ušesa in na bradi zapet:'. Na telesu imam platneno komisno srajco, čez njo silen flanelast, potem volnen jopič, na njem naprsni pas, potem us-iK.t telovnik iz jančevine brez rokavov in čez telovnik trakov jopič. Potem šele pride bluza tn navsezadnje plašč. Telo je torej dobro preskrbljeno, ali v spanju me še mrazi. Na nogah imam trikove svitice, poleni sune flanelaste brgeše, kolenice, potem hlače, a hlače so na mečih obšite z zaplatami. Z nogami je pa velik križ, so pre-rade mrzle, V čevljih imam papir, potem silne flanelaste onuče, po ko se zmočijo, mi jc mraz v noge. Proti temu si pomagam s tem, da si ogrevam noge nad ognjem. Na rokah imam rokavnik iz povoščenega platna, v katerem je bata in flanela. Na vsaki roki imam rokavice s palcem iz močnega blaga, znotraj pa s kunčevo ko-žuhovino. Kakor vidite, sem proti mrazu dosti dobro zavarovan. Kadar gremo počival, nasteljemo si detelje, potem slame, razprostremo vrečo ali cunje, pod glavo si denemo nahrbtnik, potem se pokrijemo s plahto in spimo, dokler nas ne predrami prasketanje pušk ali pa mraz. Tako živim tukaj "t šest tednov.«
Posušene ribe namesto mesa. V T»01 linu so segii močno po posušeni polenovki, v Londonu in po Angleškem pojejo slavo slaniku. Dr. Fullterlon je pisal, dii se ostane lahko krepak ob ovsu, slaniku in čaji. Vprašanje glede pomanjkanja mesa je tudi pri nas že pereče, trgovinska zbornica v Reihen-berf.ru (Češko) je dala trgovskemu ministrstvu in ministrskemu predsedniku nasvet, da bi se pospešil uvoz posušenih lih, ker so ribe cenen in dober nadomestek govejega mesa. Posebno za vojne ujetnike, ki spadajo zdaj k tlelii naših največjih uživalcev mesa. V nekaterih ujetniških taborih so že poskusili prehraniti jetnike z posušenimi ribami in obneslo se je. Za ljudi, ki ne morejo kupiti drage govedine, bi bila prava dobrota ako dobe cenen in dober nadomestek mesa, tisti, ki kupujejo lahko meso, bi segli tudi radi po riba h in tako bi se prihranila živina in ustavilo naraščanje draginje pri mesu- Da bi se pa moglo nuditi ljudstvu cenen nakup posušenih in podkajenih ''ih je predlagala reichenberška trgovinska zbornica, da bi dovolila vlada carine prost uvoz 1 eh rib. In •'es, zakaj bi bila polenovka ravno samo za post?
Trs se oskrbuje. Občina je skleni-Ia> da nakupi živino, da jo bo klala na lastni račun in dala meso v ledenice Avstro-Amerikane. Preskrbeti si hocc zalogo za silo, ki bo zadostovala za tri
__Domoljub 1915._
tedne in ki sc ne sme načeti, razun če se ustavi ves dobavni promet. Došlo jc 2G8 glav, sami nemški in ogrski pitani voli od katerih tehta vsak po 700 kg.
Pšeničen kruh zaplenjen. V Splitu so dobili pri pekih bol kruh, katerega so prinesli stranke pekom za peči. Kruh so vzeli, dve osebi so aretovali, druge so dobile denarno kazen.
Furlanska gospodarska družba je dobila vagon lucijskega krompirja za saditev (Lucia-Erdiipfeln). To bodo posadili v goriški okolici in po Furlaniji. Furlani sc bodo lotili splošno bolj pridelovanja krompirja. Člani dunajske občine so bili v Gorici radi dogovora, da bi dobival Dunaj zgodnje pridelke iz Goriškega, ogledali so si tudi za krompir nameravana polja pri vili Vi-čentina in Ogleju.
Novo razkuževalnico so ustanovili na Dunaju, njen namen je, da bodo v nji razkužili osebe, ki so prišle kakorkoli v dotiko z pegastim legarjem. Tak človek se pripelje v posebnem vozu v razkuževalnico, tam ga slečejo in izkopljejo, tačas razkužijo njegovo obleko. Ko je vse to narejeno, ga peljejo iz sobe za okužene v sobe za razkužene, kjer mora počakati, da mu razkužijo ta čas tudi njegovo stanovanje. Ker so uvedli tudi pri vojakih nove načine razkuževanja, pač ni, da bi se bali razširjanja bolezni.
O gnojenju z apnom piše ameriški list: Vsa zemljišča, ki so bila močvirna, so kisla, na njih ne uspevajo rastline, ako ne popravimo tla z apnom. Državne preizkuševalnice so preizkusile vrednost gnojenja z apnom na svoji li zemljiščih. V Maritte countz je zemlja peščena in kisla, večina je je še v močvirju. Tam so osušili polovico njiv z drenažo in jih pognojili z apnom, tono apna so deli ha aker zemlje. Drugo polovico njiv niso še pognojili z apnom in ne osušili. Na njive, na osu-šenc in na neosušene so navozili potem šest voz hlevskega gnoja. — Drugo leto so nakosili na z apnom pognojeni polovici 2781 funtov lucerne, na njivah, ki niso dobile apna, so nakosili pa samo 1340 funtov. —Leto zatem so nakosili na z apnom poslajenih njivah 2775 funtov lucerne na akru, ta lucerna je bila (udi mnogo slajša in sočnejša od one, ki je zrastla pičlo na kisli zemlji druge polovice, med kislimi zelišči. — Drug poskus je bil na močvirni kisli zemlji v Spanti Wis. Posejali so dve njivi z mamutovo deteljo, prva je bila pognojena z zmletim apnencem in je dala ob košnji 1906 funtov detelje na akar, druga ni dala niti toliko detelje, da bi sc izplačalo kositi.
Pridobivanje svinca. Kako je s svincem? se vprašuje marsikdo. Statistika odgovarja: Avstrija in Nemčija pridobivala skupaj 210.000 ton svinca, porabita pa v navadnih letih krog 260.000 ton. V Avstriji pridobiva največ svinca pliberška rudniška družba, potem erarični rudokop v Rajblju in rudokop v Galiciji. Pridobivanje svinca v Ogrski nima velikega pomena. Ker nc more delovati zdaj gališki ru-
_Stran 263
dokop za svinec, moramo računati s približnimi 17.000 ton. v Avstriji, kar nc pride dosti v poštev napram Nemčiji, ki ima zdaj v rokah tudi belgijske topilnico. Belgija pa pridobiva letno dvakrat toliko svinca kakor mi. Združeno države pridobivajo približno toliko svinca kolikor ga porabijo. Angleška, Francoska in Ruska pridobivajo okrog 60.000 ton letno, potrebujejo pa letno okrog 350.000 ton, so torej navezane na uvoz svinca. Španska ima bogate rudnike, pridobiva letno 200.000 ton, tudi Avstralija in Meksika sta bogati svinčene rude, te dežele zalagajo lahko trosporazum. Denar je denar, in nevtralne države zalagajo rade vojskujoče se države s potrebami za vojsko, podpirajo torej vendar vojsko.
Želodov kruh je bil znan v časih hude lakote. Leta 1709. so ga pekli na Francoskem, ker je pa obolelo tedaj in pomrlo mnogo ljudi, so menili, da jim je škodil kruh, kar ni prav verjetno, saj so ga uživali tudi v drugih krajih za silo, a niso sporočali o neugodnih posledicah. Sevedaje treba želod prav pripraviti. Treba ga je olupiti, razrezati in namočili v čisti vodi, ko je stal v vodi 12 ur, se odlije voda in se nalije druga, to se dela tako dolgo, dokler ni voda čista. Potem se posuši želod in zmelje ter zmeša z rženo moko. Kruh iz pol želodove in pol ržene moke ne škoduje zdravju. Izluščen, posušen ter žgan in zmlet želod da zdravilno kavo za grižave in bleclične otroke in od-rastle.
Dopisi.
Bol pri Ljubljani. Vojska je naredila iz naše »doline veselja« (Lusttal) dolino žalosti, kakor se je sploh zaobr. nilo povsod po svetu.
Izmed vseh naših vojakov sto doseclaj zanesljivo padla le dva, verjetno pa več, ker od nekaterih ni sploh nič glasu. Precej jih je ranjenih po raznih bolnišnicah, veliko pa tudi ujetih med Rusi in Srbi. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Fr. Vodnik, Jakob Mejač in Karol Pance iz Sibirije in v azijski Rusiji ; razpotaknjeni so pt raznih krajih gubernije Tomsk in drugod. — V evropski Rusiji nad Črnim morjem pa sta Valentin Slabenja in Miha Vode in najbrž še kateri. — Od srbske strani sc je dosedaj oglasil le ei: ujetnik, Franc Slabanja. — Eden naših Orlov je dobil odlikovanje za izredne hrabrost, to je Matej Moder, Vidrna; njegov brat Ivan pa je bil v raznih bo-jih v Karpatih že trikrat ranjen, hvalr Bogu, brez hujših nasledkov. Drugi sr bore po Bukovini in v Karpatih, naj
Stran 2(54
mlajši so še vailijo v potrebnih telesnih in želodčnih umetnostih po Ljubljani. JUi doma se trudimo po polju, da pridelamo sebi in Janezom potrebnega kruha, obenem pa molimo, ker smo takega prepričanja, da je naša molitev tudi luula, artiijerija, ki dostikrat odločilno posega v boj. Naj Bog usliši skoraj te obilne molitve, pripelje naše drage zopet ter nam nakloni zaželjeni mir in z njim boljših časov.
Iz Raiclč. Kakor drugod, je tudi iz naše občine odšlo na bojno polje večje število mož in fantov. Na zadnjem naboru sta bila zopet poklicana dva moža in so enega potrdili, namreč Matija Kotnika, posestnika iz Verhovelj. Vseh skupaj je v vojaški službi in na bojnem polju 34, in sicer 16 mož in 18 fantov. Dva moža sta že žrtvovala svoje življenje za domovino. Prvi je bil Leon Andrejka, posestnik iz Verhovelj. je umrl 23. septembra v bolnišnici na Dunaju vsled ran, zadobljenih na severnem bojišču. Drugi pa je Janez Mav, porestnik iz Rafolč, umrl januarja v bolnišnici v Sarajevu radi prehlajenja, zadob-ljenega na južnem bojišču. V ruskem ujetništvu se nahajata Jožef Jeretina, posestnik iz Rafolč, in Jakob Gerčar, osmošolec iz Dupešj. Ranjena sta bila Janez Bernot, čeiovodja 27. dom. pešpolka, in Jožef Poljane. Oboleli so radi mraza Janez Cerar, Jakob Breznik, Janez Capuder iz Rafolč, Luka Brnot in Franc Dolinšek iz Dupelj. Pogrešajo se: Matevž Breznik, ki že ves čas ni pisal; Anton Iglič, ki je meseca ok-tobra odšel na bojno polje in še ni nič odpisal; Jožef žter, kateri je bil v trdnjavi Pr enivsl in je zadnje pismo pisal že začetkom decembra m. 1.
Bohinjska Bistrica. Še vedno toliko snegu, da nc moremo obdelovati polja. Kdaj bo pač kaj zrastlo in kaj bo z našo ozimino. Pri nas je uže tako silno malo poljske zemlje, vrhu tega pa še 80 družin uradniških, železniških, delavskih, ki nimajo kar nič svojega pridelka. Tudi veliko vojakov je nastanjenih. Živil pa že nam sedaj primanjkuje ter smo vsi v velikih skrbeh, če nam vlada ne pride na pomoč. Naš vrli, tako skrbni župan g. Frančišek Arh je naredil vse potrebne in mogoče korake ter opozoiil vse oblasti o veliki stiski in potrebi, ki jo čuti zlasti naš kraj.
Iz Tržiča. Minoli teden sta došli iz Rusije dve veseli novici. Že davno za mrtvega progla seni trgovec Franc Rotar se nahaja zdrav v ujetništvu in sicer daleč doli pri Transbajkalu. 26. avgusta je bil ranjen, od tedaj ni dobila soproga nobenega glasu o niem. Zato temvečje veselje sedaj, ko je prišla ta vesela vest, — Par dni pozneje je prišla novica, da je živ v ujetništvu na Ruskem bivši načelnik Orla Vinko Zupan. Očividci so ga hoteli videti mrtvega in tudi njegov grob. Tudi naši časopisi so poročali, da ie umrl za kolero, Zvonilo mu je že in brala se je zanj sv. maša zadušnica. Sedaj pa izvemo, da je 23, oktob. bil ujet v bitki pri Novem mestu v Galiciji. Ravno ti dve novici kažeta, da ni še vsakega prišteti med mrtve, četudi se osem mesecev ni oglasil, kakor se razvidi iz prvega slučaja Rotor.
Vače. Člani naše kmetijske podružnice, ki so članarino za leto
1915. plačali pri g. poštarju Ilašu, naj vzamejo nakopana drevesca zadnji cas v nedeljo dne 2. maja. Kdor jih do te nedelje popoldne ne vzame, se smatra, da jih ne mara, zato mu pozneje niso več na razpolago. _ V 1 a g a t e 1 j i p ri n a š l »L | ud-s k i posojilnici« lahko od onega denarja, ki so ga vložili med vojni m č a -som, dvignejo vsaki čas katerokoli vsoto, v potrebi tudi celo. Fr. Majdič, tč. tajnik.
Vipava. Člani Hranilnice in posojilnice in kmetijskega društva v Vipavi opozo-re se na občna zbora, katera se vršita dne 4. maja 1915 ob 3. uri popoldne v Vipavi zaradi udeležbe.
Iz Kolovrata. Prvi čebelni roj je dobil posestnik Anton Strmljan že 16. aprila. Gotovo redek slučaj! — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila, že med mrtve šteta, Jožef Pavšek iz Žvarulj in Janez Kralj iz Podlipovce.
Šenčur pri Kranju. Kakor se je že poročalo, je občinski svet v svoji seji dne 11. aprila imenoval veleč. g. župnika Janko-ta Šiška častnim članom naše občine. Gotovo zasluženo odlikovanje! Iz naše fare je v zadnjem času zopet nekaj fantov obleklo vojaško suknjo. To že prav občutimo, posebno v Srednji vasi, kjer so pobrali vse fante. Nekaj naših vojakov je bilo ranjenih, bili so doma na dopustu, potem pa zopet odšli nazaj nad Ruse. Tri:e so pa v ruskem ujetništvu: Janko Svetelj, Lovrenc Prestor, Franc Jarc. Poslednji je pisal dne 30. januarja, pismo je pa došlo dne 18. aprila. Piše, da je zdrav. Ujet je bil 23. decembra. Hodili so v ujetništvo 14 dni, 16 dni so se pa vozili. Nahaja se v Skobeljev (Ruska Azija). Tam so tudi Jakob Gašperlin iz Luž, Tomažev in Ukov iz Šenčurja. Šenčurjani se oglašajo iz vojske še precej dobro, le eden ne, ki je bil v Przemyslu. Franc Kurnik je pa padel dne 30. avgusta. Bil je vrl katoliški mladenič. Časten mu spomin!
PLUG JE ZAMENJAL S PERESOM,
Bil je rojen na Finskem v okraju Gli-vieska dne 18. septembra leta 1827. P i e -tari P a i v a r i n t a. Čudno ime to.
Njegovi starši so bili dninarji in so imeli štiri otroke, katerih najstarejši je bil Pietari. Starši sami so ga naučili pisati in brati. Otroci so bili zelo strogo vzgojeni in za vsak prestopek strogo kaznovani. Dokler so bili starši zdravi so -aslužili dovolj za preživljanje družine, toda zmerom pa ni bilo tako. Zboleli so in med njih boleznijo je moral mali Pietari mnogokrat beračiti s solzami v očeh in poln bolesti v srcu.
Od svojega desetega leta pa je Pietari sam si služil kruh pri tujih ljudeh. Ko je bil star 22 let se je oženil z revno kmečko deklico in si kupil kos gozdnate zemlje lukaj je živel štiri leta, ker pa je imel lep glas, je bil poklican za cerkvenika in kor-nega pevca v Alaviesko. Čez nekaj let pa , je dobil enako službo v svojem rojstnem I
Že od svoje zgodnje mladosti je kazal mnogo veselja do knjig. Ko je še služil p,j tujih ljudeh si je kupoval knjige in časnike in ko se je oženil, se jc veselje do knjig pri njemu še pomnožilo, dasi nui je šla trda za življenjske potrebščine. Zelo je tudi ljubil svoj narod in se zanimal za vsak njegov napredek. Največ pa se je zanimal za lepe knjige, V prostem času je pjsaj tudi dopise za časopise,
V poletju leta 1867. pa mu je prišla misel, medtem ko je oral na polju, da ^ začel pisat povesti in druge stvari. Napisal je svoje prvo delo »Dogodki iz velike vojske« , katero je bilo še tisto leto natisnjeno.
Leta 1876. si je zlomil nogo in je moral biti dalj časa v postelji. Ko je toliko okreval, da je mogel v postelji sedeli, je začel pisati »Moje življenje in dogodki iz družinskega življenja«. To delo je založila finsa družba za ljudsko prosveto V tem času je bil star že 50 let. Od tega časa jc zelo pridno pisal in izdal več sešitkov Slik iz življenja«.
Njegova dela so med njegovimi rojaki zelo priljubljena. Prestvaljena pa so tudi na druge jezike.
Ta znameniti mož je bil leta 18(12, tudi zastopnik kmečkega ljudstva \ finski državni zbornici.
Kot je zanimivo njegovo življenje, tako so tudi zanimive njegove preproste, iz ljudskega življenja povzete povesti. Nekaj krepkega, jasnega je v njih, kot je bilo krepko in jasno njegovo življenje.
Eno teh zanimivih njegovih povesti podajamo tu našim čitateliem.
! Za nevesto.
(Finsko spisal Pietari P a i v a r i n t a.) I.
Veliko in ponosno je bilo posestvo j kmeta Podgorca. Ležalo je na pobočju precejšnje visočine in se videlo daleč naokoli, ker je bil gornji del visočine gol in neobdelan. Vse kamenje, ki bi oviralo obdelavo zemlje, je bilo spravljeno v ji dnož-ju visočine, kjer jc tvorilo mogočen zid okoli stavb in dvorišča posestnika Podgorca. To jc bilo vzrok, da je izgledalo to posestvo kot trdnjava. Na dvorišču se je nahajalo več skednjev, katerih vcčjidel je bil napolnjen z žitom. VsakoTetna lelina je bila shranjena v medsebej ločenih skednjih in kaščah. V ostalih shrambah pa je bila naložena obleka in so bile shranjene druge imovine. Med temi shrambami je jc bila ena, v kateri ni bilo drugega nego lubje smerek.
Na Podgori ni bilo nikdar hudih let, ampak prav tako ne dobrih. To se sliši morda čudno, pa je resnično. Kajti, četudi je letina bogato in dobro izpadla, vendar so moko za kruh mešali zmleto smerekovo lubje. In če je prišla slaba letina — da, če je sledilo celo več slabih le' drugo drugemu — je bil kruh v hiši popoj; noma enak onemu v dobrih letih; nič boljs' in nič slabeji ni bil, ker vedno so imeli za; lego žita. To jc bilo varčevanje po stari finski navadi.
Podgorec, stari kmet na Podgori, )e bil že čez srednja leta. Bil je delaven moz
Štev. 17
Domoljub 1915.
Stran 205
jn je skrbel za vse, kar se je likalo gospodarstva. Bil je med prvimi, če je bilo treba svoje dolgove poplačati, in med zadnjimi, če je bilo treba iti v gostilno. Bil pa je zelo gostoljuben: močna jed, čist ržen kruh in žganje za dober tek — to je bilo vedno na mizi, ako je bil slučajno gost v hiši. In pogosto so sprejemali tujce v Podgori, kjer sc niso prav nič ozirali na bogastvo in ugled, temveč je revež pravtako dobrodošel kot bogatin. Tudi visoki gospodje so prišli včasih, da so poizkusili gostoljubnost tega posestnika; celo deželni glavar s svojim spremstvom je bil enkrat tamkaj. Nihče ni imel vzroka, da bi obžaloval svoj obisk.
Podgorec je imel v občini tako velik vpliv, da se ga je v vseh zadevah vprašalo za svet. Če je bil pri sestankih mož navzoč, je sklep vedno tako izpadel, kakor je on svetoval.
Potrebnim je pomagal Podgorec kolikor je mogel ali z denarjem ali pa z žitom. Toda če je pomagal, je vedno natančno pre-iskal, v koliko bo imel potrebni res pomoči od tega. »Kajti,« je dejal Podgorec, »nihče nc more nemarnosti, nepazljivosti in bede celcga sveta odpraviti.« Če je dovolil pomoč, je določil vedno natančno čas, kdaj mora biti posojilo vrnjeno; če dolžnik tega ni storil, je Podgorec skušal dobili svoje terjatve s pomočjo postave. Nekdaj pride k niemu njegov dolžnik in ga prosil, da naj se mu rok za vrnitev posojila podaljša. »Nc, niti eno uro, ker taka navada te slabi, te spravi še bolj v dolge in obenem tudi ljudstvo,« je odgovoril Podgorec. Po vsem tem se zdi, da je bil Podgorec trd mož; v resnici pa ni bilo tako — od posojil ni jemal obresti. »Potrebni,« jc dejal, »ima že zadosti plačevati, če plača svoj dolg,«
Če se vse to upošteva, potem ni čudno. da je Podgorec v oč.^h vseh veliko veljal; bil je v resnici kmečki kralj.
Čeprav je boginja sreče vagala Podgorcu z obilno mero, ni bila po njegovem mnenju v enem oziru dovolj radodarna. Čeprav je živel v zakonu, ki se je lahko smatral v vsakem oziru srečnim, je imel samo enega otroka — in to mu je bilo premalo. Ta otrok je bila deklica, Anka so ji rekli.
V času, ko se pričenja naša povest, je bila Anka že odrastla; štela je skoraj dv;jset let. Bila je lepo kmečko dekle, in njeno lepoto so povečale te dobre lastnost. da se je skromno obnašala, da je bila mila in ljubka in da je posvečala posebno Pozornost na okusno in čisto obleko. Kakor že vemo, je bila edini dedič na velikem posestvu. Če je, rdečelična in sme-joča se in nežna kot solnčni žarek z majhnimi, belimi rokami še bolj bel prt razgrinjala po mizi, ali če je pri mizi sedečim gostom stregla, potem ni bilo človeškega S1'ca, ki ne bi čutilo ljubezni do tega nedolžnega in ljubeznjivega bitja. Iz tega je sledilo samoposebi, da so mladi fantje iz bližine in daljave metali poželjive oči na Anko. V vseh njih srcih je gorela ista želja, čeprav se vsi niso upali povzdigniti svojih °či do nje. Da tudi mnogi mladenič iz mesta se je potegoval za ljubezen Podgorčeve hčere, toda, tako Anka kot njen oče, sta z nevoljo odklonila take snubače, ker so bili navadno obubožani brezdelneži.
»Jaz nisem vzgojil svoje hčere za gospode in tudi nisem zato delal, da bi taki, ki so ugonobili svojo srečo, v nekaterih dneh zapravili uspehe mojega truda in spravili mojega edinega otroka v nesrečo. Tudi kmet mora imeti zmožnosti. Poleg tega je pa treba na Podgori nekoga, ki se ne bo sramoval delati in ki zna tudi delati.«
Tako je govoril Podgorec nekemu takemu snubaču, ki se je moral zadovoljili s tem odgovorom, čeprav si je izkušal z vso svojo zgovornostjo pomagati.
II.
Najbližji Podgorčev sosed je bil posestnik Zakrajšek, ki je imel pol milje od Podgorca oddaljeno, nedavno šele obdelano posestvo v Zakraju. V naših dneh bi se tako oddaljenega posestva ne štelo več med sosede, toda treba je pomisliti, da je bilo za časa naše povesti tisto ozemlje na Finskem še malo obljudeno.
V drugem rodu so se že postavni lastniki v Zakraju borili s temnimi, sivobra-datimi smerekami in borovci, toda skopa narava in suho ozemlje še nista dajala do-dovolj hrane za ves trud in vse boje. Družina na posestvu tudi ni bila majhna. Pet otrok je živelo, trije dečki in dve deklici. Najstarejši fant, Peter, je bil nekaj starejši od Podgorčeve Anke. Bil je velik, lepo ra-ščen in z šestnajstim letom že podoben odraščenemu možu. V vsem je bil v pomoč svojim starišem, ker je bil že od zgodnje mladosti navajen na najtežja dela. Ko je pozneje odraščal, se je njegova mladeniška lepota v enaki meri razvijala kot njegova telesna moč. Miren, umerjen in ljudomil je bil v obnašanju in si je s tem pridobival naklonjnost ljudi. Z šestnajstimi leti je že šel služit na reko k splavačem, da bi se navadil voditi čolne in splave čez deročo reko. Tam je dobil s časom večji zaslužek kot bi ga mogel dobiti kje drugje s težjim delom. Svoje prihranke je pošiljal vedno domov, tako da si je družina mogla preskrbeti nekoliko več moke za mešanje med skorjino moko in je imela s tem nadomestilo za to, kar jim je odrekala skopa narava.
Peter iz Zakraja se je izučil svojega novega dela prav natančno. Z močno roko je vodil čolne čez dve milje dolgi vrtinec in padec reke. Če je stal močan in miren na zadnjem delu škripajočega čolna, obdan od mogočnih valov, ki so metali visoko svojo vodo, in ga ni bilo od brega sem skoraj videti,, se niso njegove oči niti najmanj zatemnile od nemira; sigurno je vodil čoln skozi nevarne vrtince, čeprav je predstavljal vsak trenotek boj za življenje in smrt, in bi bila zanj brezdvomna, neodvr-niljiva poguba, ako bi samo za trenotek izgubil svojo mirnost. Ta njegova spretnost in mirnost je imela za posledico, da je dobil v kratkem času zelo veliko čolnov, katere je moral voditi daleč doli po reki.
Ko se ie s takih potov vračal domov, je vladalo veselje v Zakraju. Bratje in sestre so se zbrali krog njega, ga ljubkovali in objemali, ker so vedno vedeli, da ima njih dobri brat kaj dobrega zanje. Stariši pa so imeli svoje veseelje nad tem, da se je njih ljubljeni sin vrnil zdrav in brez nesreče od tako nevarnih voženj in da se je
z njegovo vrnitvijo pomnožilo število delavcev na posestvu.
lak jc bil mladenič, katerega tovari-šica pri zabavah jc bila Podgorčeva Anka od njiju zgodnje mladosti. Čeprav ni bila pol med posestvi njiju starišev kratka, sta bila pogoslo skupaj. Če je moral Peter izvršiti kakšno naročilo na Podgori, mu ni prišlo nikdar v glavo, da bi sc takoj vrnil, ker Anka ga je peljala vedno na nji priljubljene prostor, kjer jima je hitro minil čas v nedolžnih otroških igrah.
Ko sta postala večja, sta počasi opustila otročje igre in igrače. Drugo delo in drugačna bodočnost se jima je odpirala, kar je zahtevalo globokega premišljevanja in resnega stremljenja. Resnost življenja in neka boječnost odraščajočih mladostnih prijateljev ju je vedno bolj odtujevala,
Iz tega pa se je rodilo v njunih srcih nepoznano jima hrepenenje, katerega pomena nista mogla nikdar razumeti. Toda v tistem času, ko sta na zunaj raslla in se izobraževala, je rastel in se izrastel v njunih srcih čut, da sta se zavedala, da drug brez druzega ne moreta živeti. Njuno otroško prijateljstvo se je razvilo v čisto, pravo ljubezen, čeprav si tega niti sama nista marala priznati, še manj pa priznati drugim.
Čeprav je bila Anka edini otrok premožnih staršev, ni smela nikdar, odkar jc odrastla, postopati brez dela. Že od mlada je bila vzgojena za delo, zato ji je postala prava potreba, da je bila vedno zaposlena. Med drugim je gonila pogosto v jeseni in spomladi krasno čredo na pašo. Tamkaj, v mirni senci gozda, si je skušala Anka večkrat razložiti nenavadno hrepenenje, katere jo nosila skrito v svojem srcu. Večkrat se je končal tisti pogovor same s seboj s potokom vročih, grenkih solz.
III.
Zopet je orišla jesen, Peter je čutil v sebi čuden nemir .Njegov duh je hrepenel no nečem, želel si je nečesa. Kaj? To je Peter dobro vedel. Dobro pa je obenem vedel, da ne bo imenoval nikdar svoje tiste, radi katere je bilo njegovo srce težko in nemirno. Od zgodnjega jutra si je prizadeval,* da bi delal, toda to mu ni prineslo miru. Nekega dne je vzel takoj po ju-žini sekiro in se napotil v gozd z namenom, da bi pogledal nastavljene zanjke. Toda bil je tako raztresen in zatopljen v misli, da je komaj spravil na varno tiče, ki so se bili ujeli. Da bi zanjke zopet nastavil, to mu ni prišlo na misel.
Ko je tako hodil naprej, se je oddaljil precej daleč od doma. Naenkrat je obstal in poslušal, kaj je bilo to? Bil je samo kravji zvonec, katerega je slišal Toda Petru je bil neubrani glas železnega zvonca znan in prijeten. Nikdar si ni želel slišati lepše godbe — kajti zvonec se je čul od Podgorčevega pašnika sem. (Dalje.)
Slike in črtice i bopšč.
CLII.
Odlikovani slovenski podčastnik.
Jurij Štaudalier iz Starega trga v črnomeljskem okraju, četovodja
82
pri ;.'7. domobranskem pošpolku, je prejel srebrno hrabrost no svetinjo I. razreda. Odlikovanje si jc zaslužil dne 15. decembra pri Škalačicah v Galiciji. Pol njegove slotnije sc je poit poveljstvom mul poroč nika borilo proti celemu ruskemu bataljonu. Tekom boja jc nad-poročnika zadela sovražna krogla in ga ubita. Nato je prevzel poveljstvo čo-tovodja štaudahar in dve uri vodil hraber in iunašk boj proti sovražni premori. Držal jo postojanko, dokler ni prišla pomoč in so morali liusi poraženi bežati.
Cl.III.
Velikonočno pismo.
\ ojak z Bleda, Franc K n a f l i č, ki sc nahaja vos čas na bojnem polju, piše sledečo svoji sestri:
Draga sestra! Tvoje pismo sem prejel veseli me, da si mi pisala toliko novic, ker me je žo zelo zanimalo, kako se imate doma.
.1 -iz. draga sestra, som Sc zmeraj pri zdravju ko bi me le ljubi Bog še nadalje tako obranit potem sc pa mogoče vidimo šo kdaj! Da. ljuba sestra, ko tu l'i vedela, kako je žo dolg čas tuka.i: kaj sem že vse moral prestati! r<iseiuii> danes, ko je zopet, kakor smo doma tekli, vesela Velika noč, ko je naš Jezus. Odrešenik vsega sveta, od mrtvili vstal! Oh, kakšno veselje je bilo vc-ili tloma ob teh praznikih, ali letos se jo vse v žalost izpremenilo, za nas tnk.ii je ta dan ravno tak kot drugikrat, ne moremo nič v cerkev ter nisem \ iec: nobenega vstajenja. Da. v resni, j. ; ko si človek premisli, velika ■ • it; pokora ie prišla nad nas in
SN 01.
kaj bi človek tožil na svetu, nami. naš mili I.e v N jetra
sil! Je M" eden mul Odrtšetiik .le v tis Kristu moramo vedno zaupati, On nam bo pomaga'.'
Sporočaj mi, da ste imeli na Bledu sv. ntisjon in da sto so spominjali na nas brate, ki se borimo za mili naš slo-vi .iski dom. in sie darovali sveto obhajilo za nas! To je prav, draga sestra, da sto tako storili, ker mi tako ne moremo nikamor. Prosim Vas, le veliko so spominjajte na nas v goreči molitvi, kot \ am , veliko lažje kot nam tukaj. Lahko si mislite, da jo človek že čisto iz uma tukaj -— toda le prosite ljubega Boga zaupno, da bi nas, skoraj rešil iz loga težkega jarma! Da bi se zopet kmalu videli in so srečni, veseli in zdravi snidoli v svojem domačem kraju! Imam se drugače čisto po navadi, l nvadii som so vojaške suknje in moje /ene puške: ona me ne zapusti, zmirai prt meni spi . . .t	'
Imamo zelo lope praznike, samo Pleča tu kolača ni bilo. Črna kava kakor po navadi.
Na svojega brata Tomaža (odšel je namreč med prvimi v bojni grom. odkoder n. glasu o njem' se večkrat spominjam. kje bi bil. ko sc nič no oglasi.
Prav prisrčno pozdravljam očeta, mater in vso druge, posebno pa Tebe z
bojnega polja Tvoj brat Francelj. — Bojno polje, na Veliko noč 191o.
GLIV.
Kako smo delali velikonočni kolač.
Franc Kralj, narednik, doma iz Zaviha pri Trojanah, poroča s srbskega bojišča:
Dragi moji! Da zadostim V zadnjem pismu storjeni obljubi, Vam hočem opisati, kako smo obhajali velikonočne praznike. Oprosti pa moji slabi pisavi, ker mi služi za pisalno mizo deska v naročju.
Odkar sem dne marca pisal mami za god, se mi ni nič kaj posebnega prigodilo. Postni čas mi je tako koj naglo potekel. Lepi pomladanski dnevi so nas izvabili, da smo napravili okoli naše »vile« (podzemeljsko luknje) majhen vrtec, s trobcnticami in vijolicami obsejanimi gredicami, v sredo pa smo postavili primerno mizo s stoli, v muli, da bomo jedli vel ikoni no jagnje pri svoji mizi v novodograjenem vrtu. Tudi kolač so nam je obetal. Toda kakor v pustu, se nam stvar tudi za Veliko noč skazila. Bilo jo namreč zadnje dni deževno vreme. Opral sem z nekaterimi slovenskimi tovariši pšenico, namenjeno, da si napravimo za praznike poleg domače hrano kaj boljšega za na mizo, kar nas naj bi spominjalo na kolač. Toda slabo vreme je bilo krivo, da se pšenica ni pravočasno posušila, naš mali mlin pa napol suhe pšenice ni hotel mleti. Kaj naj storimo zdaj? Bil jo žo veliki potok, najdimo po drugo, neoprano pšenico! (Imeli smo namreč še precej zaloge v neki. od Srbov zapuščeni koči. V soboto so nam jc posrečilo, tla smo napravili vročo moke. Ko je bilo že vse pripravljeno, pa nam pride povelje, ila givmo v prav kratkem času tukaj proč. Na Veliko nedeljo smo se cel dan pripravljali na odhod. V noči od i. na 5. smo nalovorili naše mule ter smo so podali na pot od Drine nazaj. Do dneva smo prišli do boljše ceste, po kateri smo prišli v ponedeljek popoldne na skoraj 1300 m visok prelaz. kjer je bilo še dovolj snega Tu »ino prenočili in so podali drugo jutro proti mostu R.. kjer se še zdaj nahajamo. Tukaj bomo ostali še nekaj dni. potem
pa gremo drugam. Kam. še danes ne vem.
Dnevi potekajo navadno. Zdrav sem. hvala Bogu. popolnoma. Ravno zdaj. ko pišem to pismo, sem dobil Vaše pismo od dne 2. t. m. Hvala sklopu mnogo srčnih pozdravov r rane.
K
Vaš
CLV.
V karpatskih gozdih.
Iz pisma, ki ga je poslal absolvira-111 liiozof Lov ro Sušni k. sedaj poročnik pri bos.-herec. polku, svojemu bratu Jožefu v Breznico pri škofji Loki. posnemamo:
„	J.<*e!---Kaj naj Ti pi-
sem iz svojega življenja? Čudno je , smo že drugič v visokih, sneženih karpatskih gorah. Nocoj se nahajam na primer na gori, ki je kakih 700
metrov višja nego Ljubnik. in tak prenočujemo skoro vsako noč k j! drugje v lepih smrečjih gozdih, v VJ urah napravljenih utali, potem ko smo skoraj cel dan gazili visok sne- načelo
Svoj čas, spominjam so, sem si' že! lel večkrat še na Dunaju, da hi mogel preživeti kakega pol leta doma v prost i naravi, pa bodisi poleti ali pozimi" Sedaj se mi je ta želja izpolnila v voli! ki meri, dasi drugače kot sem si misij) Ljudje so pritožujejo, ali meni ni nj-.' stari hribovec se zbuja v meni in z ne! kakim veseljem hodim po lepih, deviško belih in modrih gričih in planinah, Dasi so nevarnosti tiin večje, na to m' mislim.
r.lovek se mora znati užhvti v vse. Pred nedavnim časom smo bili v rav! nini, sneg je veselo kopnel, in mi smo so že radostili, da bo koj skoraj pomlad in konec zime. In tedaj sem skoraj vsako popoldne ali večer, če sem imel čas, zajahal svojega kozaka (Rusom odvzetega konja), ki je dober ja-halec, pa sem poletel na njem kot veter preko njiv in poljan v lep sečerali zvezdnato noč. 1'rsa so se mi širila, proste je sem dihal kakor bi im 1 poroti. smehljaj mi je igral okoli ust, zadovoljni hi]) v sicer neprijetnih okoliščinah.
lil tako bi Ti lahko povedal še nekaj trenutkov, ko se človek kljub vsemu počuti dobro tudi v vojski. Ako kdaj pridem domov, povem še kaj vef o lakih in enakih doživljajih.
Piši šo kaj! Prej ko moreš! To mi je tako edino tolažilo, ki gra dobim iz domovine. Bog Te živi! Iskrene pozdrave Tebi, očetu in vse.ni domačim skupaj od Vašega Lovrenca.
2z naše gospodinfe.
Jajca. Na pomlad ima marsikatero jajce, dasi ga je znesla komaj kokoš, m kak pust vonj in okus: taka jajca se no morejo uživati surova. Vzrok temu je: ko skopni sneg in izpusti gospodinja kokoši iz 11'eva, jim no daje vcc kuhane krme ali žita. Kokoš gre iziti« va naravnost na gnojišče, kjer brska po črvih in zrnju, tako dobo jajca lak duh. Če dobiva kokoš še zimsko krmo, dokler si no najde dobre paše, ne škoduje jajcem kokošina ljubezen do brskanja po gnojiščih in smetiščih.
Mehknži ali jajca z mehko kožico so znak. da ne dobiva kokoš no volj apna ali pa, da jo petelin siten. Daj kokoši vsak dan žličko prahu jajčjili lupin ali stolčene krede.
Jajca za nasajenje se ne smejo umiti, morajo biti spravljena na temnem in hladnem nrostoru, ne smejo sc stresati in premikati. Jajca, ki so P"' šla od daleč, pusti par dni stati, preden nasadiš kokoš. Da se pokvarijo večkrat taka jajca, je kriva vožnja in slabo zavijanje.
Zastrupi se perutnina, včasih tudi druga domača žival, ne da bi vedeli
jini! Sumi so sosed ali dekla — a glej jynjcga Ijubčka oleandra, ki stoji pri vrat 11 i! Njegovi veli listi padajo na tla, prideja lahko med krmo koze ali kra-v,. (,icj krasoto akacije na dvorišču in lep nageljnov cvet pri vrtu. Perutnina lilije vsak dan seme obojih, ki povzroča pri človeku grižo in krče, torej ne mon koristiti živali, če jih uživa redno. perutnina se zastrupi tudi s tem, ako i zli ješ vodo, v kateri so se močile šniariiice, ravš ali druga strupena cvetka, na gnojišče, kjer razkopava perjatl. Take vode je treba izlili kam drugam, velo strupeno cvetje vrzi v ogenj.
^erne za zelnate sadike posej med čebulo, čebulin duh odganja bolhe in drugi mrčes, dokler se razraste čebulica, so že sadike presajene.
'reniočno pognojena zelenjava, posebno zelje, špinača in kaura ne ugaja želodcu in ne prija zdravju, ker napenja in dela težave.
Mrčes je pogostoma kriv, da povesti j o piščeta poroti, da skrivajo glavo v perje in da se jim ne ljubi. Včasih se zajedo debele uši ali klopi piščetom tako v kožo, da jih ne spravi ven ne praskanje, ne kopanje v pesku. Skuhaj orehovega listja. Tudi umivanje ali kropijenje s tobakovo izkuho ali z ribji moljem prežene mrčes.
Pišče ne more hoditi. Kani v posodo /a vodo vsak dan kapljo železnatega viirijola, hrani pišče z odpadki mesa, Nobenimi kostmi in zelnatimi storži, na -< mu bodo okrepile noge.
"išče se je utonilo, leži negibno. Ne-; ga k ognju, zavij in drgni, giblji nui po malem peroti. Marsikatero pišče ji ležalo po deset minut kakor da je mrvo, pa se je še oživelo, mlajša pi-šieia ne poginejo tako hitro v vodi kakor starejša.
Sadike cvetnega zoEfa in druge podobne reči se morajo utrditi, preden jih pivsadiS iz zaprtih na odprte grede, zalo jc treba odpirati gredo o lepem vremenu. Nežne, dolge in tenke sadike bodo uvele na solneu in poginile v volni, pri presajenju izbiraj kratke in krepke sadike.
ti;j se ne naredi skorja na posejani prsti, potresi gredo na redko s pre-sejanim šotnim prahom in zalij. Pod šolnini prahom kali seme rado in enakomerno.
ipargelj se ne sme gnojiti v po-itiladi s svežim gnojem iz hleva, sicer Posiunc grenak in rjav, za gnojenje v Pomladi je dobro vdelan kompost, po-leli razredčena gnojnica.
Bolj raste lahko v vsakem kotu na vrtu, kjer ne uspeva nič drugega, zeleno mlado listje je dobro za špinačo, stroki so dobra solata, zrelo zrnje je fečna jed, bodisi kot juha ali zmečkani hobovi žganci. Bob je tudi zelo dobra ki rna za živino, gosi sc zrede jako hitro Po njem.
Solnčnice naj bi sadile gospodinje posebno letos okrog hiše, hleva in dvorišča. Solnčnica vleče vsako strupeno soparo in slab zrak n a -* e, varuje torej bolezni. Na Spodnjem
Štajerskem sadc ob gnojnici in hlevu solnčnice, da n<; smrdi od gnoja v hišo. Solnčnica daje gospodinji tudi druge koristi. Moka, zmleta iz njenega semena, daje najfinejšo pecivo; olje, 'iztisnjeno iz semena, je izvrstna zabela jedi in hladilo v vročnici in za bodce. Luščine so k laja živini. V starih časih so predli iz vlaknatega stebla trpežno in lepo platno. Na Pruskem je uživanje semena splošna navada, pri nas ga dajejo samo ptičem, pa ni boljše piče za kokoši in drugo perutnino, kakor mastno solnčničino seme, posebno kadar se goli perutnina. Po uživanju solnčničevega semena, ležejo kokoši rade in imajo lepo svetlo perje, sploh pridobe na teži. Tudi čebelarjem koristi solnčnica, ker cvete dolgo v jesen in daje čebelam dobro pašo. Najbolj se izplača velikoglavata vrsta.
Miliiica, ki ostane po umivanju in pranju, je dobra za polivanje sadik, ki so polne gosenic, mušic in bolh; tudi za zalivanje rastlin v kiblah in za grede, ki so polno glist deževnic. Po zalivanju z milnico prilezejo vse gliste na površje. Milnica služi tudi za gnojilo trtam, sadnemu drevju, vrtnicam. Posebno v mestih bi se prihranilo z milnico dosti čiste vode za zalivanje. Seveda ne sme biti v milu nobene jedke snovi, kakor klorovo apno, lizoform itd.
Kozji gnoj ima v sebi dosti dušeča, je porabljiv za pripravo komposta pa tudi za gnojenje leh za zelenjavo.
feojj domačih zajcev ima veliko vrednost in ni nič slabši od govejega gnoja. Velike hleve za zajce je treba urediti tako, da se izteka gnojnica v cementirano jamo, kamor so znese tudi gnoj, ki se polije večkrat, z gnojnico.
švedska skrinja ali samokuhar (sasnokuhalnik). Drago kurjavo sedaj zeio občutijo gospodinje v mestih. Na kmetih, kjer se navadno še kuha v peči, deluje toplota na dve strani; greje hišo in kuha kosilo. Tudi po mestih se stisne družina v kuhinjo in blizu štedilnika, opravlja svoja dela. Toplo vreme bo kmalu razkropilo družino, štedilnik in peč pa bota zahtevala skozi vso poletje mnogo kurjave. Zato, gospodinja, štedi, napravi si švedsko skrinjo, ona ti ne bo prihranila le kurjave, temveč tudi mnogo časa. Ne čakaj sosede da prične, sama prični. Preskrbi si zaboj iz močnih desk, brez špranj in z močnim pokrovom. Zabij vanj železne zaklepe, da skrinjo lahko trdo zapreš, tako kakor se zapirajo navadne skrinje ali lcofri.
Sedaj prični z napolnjevanjem. Zato lahko porabiš suho žaganje, slamo, seno, lesno volno, drobne obiance itd. Najložje napolniš skrinjo z lesno volno, to so prav drobni oblanci.
Natlači lesno volno prav tesno, na dno skrinje, kakih i do 5 cm visoko, nato napolni skrinjo, ne tako trdo, skoraj do vrha. Ako imaš le en lonec, napravi v sredi eno luknjo, ako imaš dva, naredi dve ali tri luknji. V te postavi lonce, ki morajo biti le toliki, da ostane še od strani, med loncema in do vrha, najmanj za 4 cm prostora. Sedaj za-
tlači med lonce prav tesno lesno volno. Cim natančnejši izvršuješ to delo, tem boljše ti bo služila švedska skrinja. Navadno je treba še drugi dan malo popraviti in nanovo zatlačiti, da postane volna tako trda, kakor bi bila zazidana in so nič ne premakne, če jemljemo lonce iz skrinje in jih tlcvljcmo zopet nazaj. Na vrhu pokrijemo lonce z blazinico, ki smo jo napolnili s senom ali z lesno volno. Tako je tudi prostor nad loncem za tri prte visoko pokrit s slabim prevodnikom toplote. Najboljši lonci za švedsko skrinjo so brez ročajev, z dobrim pokrovom. Raba švedske skrinje je zelo priprosta, a vendar natančna. Vsako jed, ki jo hočeš skuhati, moraš pripraviti kakor ponavadi in toliko čas kuhati na štedilniku ali v peči, da se skozi in skozi pregreje. To se zgodi za opoldne zjutraj, ko kuhamo zaj-terk. Meso, fižol, ješprenj, leča in druga bolj trda hrana mora najmanj pol ure vreti, predno jo damo v skrinjo. Loncev, med kuhanjem, vsaj deset minut, predno jih odstavimo, ne smemo odkrivati, da ostane sopara v njih. Ko \ed vre, jo postavi naglo v skrinjo, po-krij z blazinico in pusti v njej najmanj 4 ure. Medtem pa skrinje ne smeš odpirati, da se jed ne shladi.
Jedila, lahko zabeliš predno jih daš v skrinjo, ali pozneje, kadar imaš več časa.
Predolgo kuhanje v skrinji jedilom prav nie ne škoduje, čez 6 do 8 ur jih vzameš še popolnoma vroče iz skrinje. —
Tako kuhanje nam prihrani mnogo časa, skrbi in kuriva. Vrhutega je jed, kuhana v švedski skrinji zelo okusna.
Vprašanfa m odgovori.
Urban A. St. I,. V Vašem pismu smo našli zelo pametne misli. Ampak, žai, da .jo sedaj čas, ko morajo premnogi molčati. Tudi časo pisom se godi tako.
P. V. G. Najbolje bodeto zvedeli, ako se obrnete naravnost na tovarno. Nam v podrob nost niso razmere znane.
Dopisniku, ki nas prosi, da naj pošljemo njegov dopis na poljedelsko ministrstvo. Naše uredništvo nima z raznimi odloki raznih ministrstev prav nič opraviti. Mi objavljamo nekatere teh odlokov, ker smatramo to za naše dolžnost, da se ljudstvo z njimi seznani. Sodbe glede teh in še drugih odlokov pa si napravi lahko sam. Naš kmet čuti sedanji »železn čas« v tem. da padajo z železno pestjo nan. razni odloki in odredbe.
M. M B. V Przemyslu se nahajajoči Slo venci so bili brezdvomno odpeljani v ruske ujetništvo. Nekateri so se že oglasili. Trcbe je torej potrpeti, da se sam oglasi, kar bo go tovo. storil Cimpreje bo mogel.
J. P. T. 1. Obrnite se na poizvedovalni urad na Dunaj potom dopisnice, ki jo dobiti nalašč za tu na pošti. 2. Seveda imajo pravico do podpore.
R. v B. Ima pravico.
P. Z. O. Morate napraviti preizkušnjo Pravico do enoletne prostovoljne službe imate
Naše naročnike opozarjamo na zanimivo povest, katero smo pričeli z današnje številko priobčevati v »Listku«. Upamo da bo ta pravtako zadovoljila naše čita-telje, kot je ugajala povest »Rekrut«.
Rtrnn
Domoljub 10 to.
Štev. 17
30. aprila.
I Sveta Katarina Sijenska, (levica, imenitna redovnica iz reda sv. Dominika (131 ■ do 1380) Na njeno posredovanje je papež t r-j)iul 'vi. strogo postopal proti samopašnostr cerkvenih dostojanstvenikov, čijih razuzdano življenje jc ožigosala tudi v svojih spisih, o tem -i ie nakopala lijili mržn.io, da so ji stregli celo po življenju, rmrla v 33. letu m zapustita šestoro 'knjig njenih spisov in 364 listov. S svojim odločnim delovanjem si je dobila zaslužno mesto med cerkvenimi reformatorji. — 2. Sveta Sofija turško ime, pomeni: modrost), devica in mučenica.
Solnce v. 7. u. iT ni. — z. T. u. 8 m.
Lana v. 0. u. 10 m. - z. 4. u. 34 m.
1. majnik.
t. Sveta apostola Filip in Jakob. : K i lip je
.rško ime in pomeni: ljubitelj konj). Sv. Filip je i.il ribič, doma iz mesta Betsajde v Galileji, takoj je vse zapustil in šel za Kristusom, ko >o slišal njegov klic: -Pojiti za menoj!« Po Kristusovem vnebohodu je. prehodil azijske kraje ter povsod z. uspehom razširjal sv. vero. V mestu Ilijeropolis so ga pagani ujeli, privezali h križu in kamnali leta 18. p. Kr. — 2. Sv. Jakob Mlajši, imenovan tudi »Pravični«, je bil sin Alfeja in Marije, sorodnice Matere božje, zato se imenuje večkrat med »Gospodovimi brati«, t. j. sorodniki. Sv. .lakob je bil prvi jeruzalemski škof, napisal list. v katerem dokazuje. da vera mora bili združena z dobrimi deli. V istem listu omenja tudi zakrament svetega poslednjega olja. Judje so ga po krivem obdolžili, izvlekli na cerkveno streho in vrgli na tlak leta (11. p, Kr. Svetnik je še vstal in molil za rabelje, naposled ga jc neki usnjar ubil z gorjačo. Od VI. stoletja se ostanki obeh apostolov hranijo v cerkvi > 12 apostolov« v Itimu. — 3. Sv. Jeremija, prerok. — 4. Sveti Aniator, - 5. Sv. Evtropij.
Sfllnoe v. 7. u. 40 m. — z. 7. u. 10 m.
Luna v. 10. u. 55 m. — z. 5. u. 11 m.
2.	niajnlkn,
I. Sv. Atanazij, škof in cerkveni učenik v -Uek.-amiri.ii, glavnem mestu Fgipta. Ob njegovem času je krivoverec Arij učil, da Kristus ni Rog. temveč samo prvo in najvzvišenejše bitje med vsemi stvarmi. Sv. Atanazij je krepko zavračal to zmoto, zlasti na prvem cerkvenem zboru v Niceji leta 325., zato pa so ga krivo-\erci tudi hudo Mili in svetnik je bit večkrat pregnan iz domovine. Po velikih nadlogah je umrl leta 373. - 2. Sv. Siijismund (Žiga) ie bil burpundski kralj, stanoval izprva v Ženevi, pozneje v Lijonu. Odpovedal se je arijanski zmoti in potem goreče pospeševal pravo vero v svoji deželi. V vojski s Franki ie bil s celo rodbino ujet in kralj Klodomar ga je dal leta
z mečem obglaviti. Ker so sv. Šigismunda smatrati za potomca slovanskega rodu zato je dal češki kralj Karot IV. njegove ostanke prepeliati v Prago leta 1305., kjer so shranjeni v srebrni raki v stolnici sv Vida. - 3. Sveti Sekund, muč. — 4. Sv. Vindomijon. — 5 Sveta Flamina,
Soluce v. 4. u. 44 m. — z. 7. u. 11 m
Luna v. 11. u. 42 m. — z. 0. u. 43 m.
3.	majnlka.
1 Najdba sv. Križa. Cesarica sv. Helena je leta .U,. romala v sveto deželo ter ukazala tam iskati Križ Kristusov, ltes so tudi našli tri krize m žeblje na kraju, kjer je bil Zveii-car križan Pravi križ se je poznal po tem, ker so bolniki takoj ozdraveli, ko so se ga do akmli. Ostanki sv. Križa se branijo v raznih cerkvah. 2. Sv. Aleksander I„ papež,
Škof A «"'t!.nif,™° snmi- - Sv" J«venal, skof. — 4. Sveta Mavra, muč.
Solnce v. 4. u. 42 m. — z 7 u 13 m
Luna v. — u. - m„ — z. 7. u. 10 m.
i. inainika.
.	Sv- Florijan (Cvetko), muč., deželni pa-
tion na Poljskem m Zgor. Avstrijanskem, le bil polkovnik cesarja Dioklecijana in ko je zagovarjal preganjane kristiiane in se ni hotel odpovedati svoje vere, vrgli so ga trinogi v leko Knzo leta 301 (po drugih leta 297.) — ° 52
Sv Just — 3 Sv. Gotard, škof. — 4. Sv. Silvan. — 5. Sveta Monika (gl. 13. niajniku). — 0. Sveta
Antonija.	„ .,
Solnce v. 4. u. 40 m. -- z. u. t i m.
Luna v. — u. 33 m. — z. 8. u. m.
5. majnlka.
1 Sv. Pij V., papež. Rojen leta 1504. v llosku' v I.ombardiji je bil že v 14. letu sprejet v dominikanski red. Ko se je začelo luteran-stvo razpasovati tudi na Laškem, je postal m-kvizitor ali sodnik zoper to krivo vero. potem škof in kardinal. Leta 1565. po smrti 1'ija IV. je bil izvoljen za papeža posebno po prizadevanju kardinala sv. Karolu lloromejskega. Živel je jako skromno, strogo zatiral oderuštvo in roparstvo, vpeljava! popravljene cerkvene knjige, predvsem katekizem in sploh je krepko uveljavljat odloke tridentskega cerkvenega zbora. Najbolj pa je zaslovel vsled zmage nad Turki pri Lepantu dne 6. oktobra 1571. ko je združil llenečane, Spance in Maltezanske viteze zoper Moliamedancc. ki jih ic takrat nad •.'5.000 poginilo v morju. Umrl leta 1572. — 2. Sv. Irensj, škof. 3. Sv. Angel, muč. — 4. Sv. Joviniian, - 5. Sv. Evlagij. 0. Sv. Htla-rij. — 7. Sve.a Judita, poljska puščavnica.
Solnce v. 4. u. 59 m. z. 7. u. Iti ni.
Luna v. 1. u, 10 m. — z. 0. u. 19 m.
6. majnlka.
1. Sv. Janez Damašdan, cerkveni učenik, iskreni zagovornik češčenjo slik in kipov zoper kipoborce, je bil rojen v Damasku iz plemenitih krščanskih starišev. Čeravno ga je čislal celo kalif arabski vladar) in niu ponujal visoko dostojanstvo vendar se je rajši umaknil v pustinjo sv. Save pri Jeruzalemu, kjer je strogo živel v pokorščini in se uril v krščanski popolnosti. Ko je bizantinski cesar lzau-rus začel silovito podirati svete slike in kipe, je prijet sv. Janez pero v roke in pogumno zagovarjal, cla češčenje svetih slik in kipov ni veri nasprotno. Umrl leta 708. - 2. Sv. ,1anoi Ev. pred la.insklmi vrati. Ko jo bil ta ljubljenec Jezusov škof v Efezu, so ga tam ujeli pagani in odpeljali v Rim pred krvoločnega cesarja Dioklecijana. Ta ga ie dal vreči v 'kotel, ki je bil napolnjen z vročini oljem, a liog ga je ohranil. Nato ga je cesar izobčil na otok Patmos in ko je bil leto pozneje Dioklecijan umorjen, se je sveti evangelist vrnil v Kfez. Na novem prostoru, kjer je bi! v Rinili sveti Janez vržen v kotel, jo cesar Konstantin zidal lepo cerkev in papež Iladrijan I. jo je dal leta 772. obnoviti.
Soince v. 4. u. 37 m. - z. 7. u. 17 ni.
Luna v. 1 u. 36 m z. II. u. S m.
S{Iltl
Izšla je času primerna knjiga »Premišljevanja o božjem Srcu Jczusovesn«. Spisal P. Marijolilj Holcček, frančiškan. Cena 1 K 20 vin. za broširan, 2 K za vezan izvod. Po pošti 20 vin. več.
Katoliški narodi vesoljnega sveta se oklepajo vedno tesneje božjega srca Jezusovega. Tudi Slovenci smo se. božjemu srcu že pred leli posvetili; in to posvetitev že mnogokrat ponovili; na posebno slovesen način se je pa zgodilo to letos, ko nam je prinesla vojska toliko žalosti in trpljenja in smo še močneje začutili potrebo, do nam odpre to srce neusahljive zaklade svoje ljubezni in svojih dobrot.
Ker smo se paz večkratno posvetitvijo tako približali božjemu Srcu, je potrebno, da to srce tudi natančneje in jasneje spoznamo, da prodremo nekoliko v nezmerne skrivnosti in milosti, ki jih Zveli-car,evo srce za nas hrani in nas želi z njimi obogatet, - Četudi bi vse knjige na svetu ne mogle vredno popisati vseh zakladov, ki jih hram boz,e Srce, bo vendar ta lepa knjiga zelo razveselila vsakega častilca
in dvignila med vernimi Slovenci češčenje in otroško zaupanje do božjega Srca,
Kdor sc bo utopil v ta prisrčna'pre. mišljevanja, bo našel v njih neusahljiv vir tolažbe in utehe, četudi so ga v sedanjih viharnih časih objeli morda dnevi brilke žalosti in luge. Čim globokejše rane ti je zasekalo življenje, tem več utehe ti bodo nudila ta premišljevanja.
Ta dragocena knjiga naj se torej širi ter prinese mir in tolažbo v vse slovenske domove. Dobi se v Katoliški Bukvami in vseh frančiškanskih samostanih.
Lavretanske litanije Matere Božje za mešani zbor, oziroma eno-, dvo- ali tri. glasni zbor zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin.
Te litanije, ki so ravnokar izšle, bodo dobro došle našim pevskim /borom, Z njimi pa ne bo ustreženo samo pevo-vodjem in pevcem, temveč tudi občinstvu, ker se bodo litanije po svojem ustroju in značaju povsod hitro udomačile. Meseca majnika in za vse Marijine praznike bodo prav dobro došle. Dobe se v Katoliški Bukvami v 1 jtibljani.
Varčna kuharica, Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil : skromnimi sredstvi. Za flabe in dobre '.■ase sestavila v vojnem letu 1915. M. R Založila Katoliška Bukvama- v Ljubljani.
Izredno nizka cena za to 224 sirani obscgajočo knjigo znaša samo 1 K 20 vin., v platno vez, i K 30 vin., po po ti 20 vin, več. Kakor pove že naslov, ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj svetovna vojska, temveč bo postala \ .ki gospodinji nenadomestljiva svetovalka ludi za po. nejše dobre čase, katere nam Bog podeli! —- Knjiga ima namreč mno.Je prav posebne vrline, katerih ne izkazuje nobena druga gospodinjska knjiga. Pedolgo bi bilo na tem mestu naštevati vse ie vrline; natančneje pa so opisane v predgovoru, katerega naj vsaka gospodinja pav.no prečita, že zaradi pojasnjen;1 aeka-terih slovenskih izrazov, kateri sc rabijo v knjigi, da se ji ne bodo očitale jezikovne pomanjkljivosti. Najbolj se odlikuje knjiga po čem, da sc strogo ogiblje dajati navodila na razkošje in potrato, pač pa vpošteva povsod varčnost in štedljivost in uči naše gospodinje, kako naj si pomagajo z malimi sredstvi in živili, kateri so vedno in povsod na razpolago, ne da bi trpel pri tem okus in pravilna, človeškemu telesu potrebna prehrana. Vsa v knjigi našteta navodila so večkrat in dobro preizkušena in so se sprejela v knjigo le ona jedila, ki so se izkazala kot zares okusna, da se lahko postavijo na vsako, tudi imenitno mizo. S to knjigo v roki ti tudi ne bo treba dolgo premišljevati, kaj boš danes ali jutri kuhala, Za vsakdanje potrebe namreč ti nudi ta knjiga v pregledni razvrstitvi zadostno izbero. Tudi sredstva za ta jedila so pri ro; kah in se boš torej lahko hitro odločila, P« tem pa postavila na mizo mnogo novih jedil, oziroma boš znala tudi podati večkrat eno in isto živilo v najrazličnejših,
popolnoma drugačnih oblikah in si boš vedela pomagati vsak čas z majhnimi sredstvi. Posebno ti bo olajšalo izbero, na nov, silno pregleden način, sestavljeno kazalo, kjer najdeš našteta v abecednem redu
razna živila in takoj pod njimi najrazličnejša jedila, katera moreš iz vsakega posameznega živila pripraviti. Knjiga bo nudila vsaki gospodinji mnogo novega, pa [udi nekaterim jedilom, ki so jih imeli naši predniki v časti, moda pa jih je zavrgla, bo pripomogla zopet do zaslužene veljave.
Želeti je, da bi si to knjigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi veliko pripomogla, da se knjiga hitro razširi.
Dr. Valjavec. Laško - slovenski slovar. Nad 40.000 besed z bogato fra-zeologijo in kratkim imenikom krstnih zemljepisnih imen. Vez. A K 50 vin. — Slovar, ki jo izredno popoln in temeljit, ])o služil dobro ne le zasebniku, temveč, tudi šolam in ljubiteljem laškega slovstva. Slovar je jezikovno in tehnično nit višku. Kljub svoji obširnosti ima pa prav priročno žepno obliko.
Kieinmyr, Italijanščina za Slovence. Slovnica in razgovori za samouke. Druga predelana izdaja 1 K 20 vin. To je porabna knjižica za priučenje italijanskega jezika, prirejena za začetnike.
Pripravljen biti
(o je vse, kar moremo storili naproti nam pretečim nevarnostim. Naše zdravje vedno ogrožajo sovražniki in če smo pripravljeni, da so jih ubranimo, smn ; veliko storili. Vsled prepiha, vlage, prelila-jonja si večkrat dobe revmatično bolečine, glavo-in zobubol, bolečino v ušesih, nahod itd., toda Kelleriev bol lajšajoči lluid iz rastlinskih esenc z znamlui „ElzH-lluid" kmalo odstrani nadlego. — Cenjeni bralci naj naročo 12 steklenic tega jako priporočanega domačega zdravila za (i kron poštnine prosto pri lekarnarju E. V. Fellor, Stubica, Klza-trg št. 10 iHrvatska). Tudi Fellerjeve odvajajoče r.tliarbara-krogljice z znamko „EI/a-krogljico", ki stanejo 4 krono 40 vinarjev poštnino prosto (0 škalljib), naj bi cenjeni bralci imeli vodno pri roki, ker so kaj odlično sredstvo pri prebavnih težkočah.	kaos—
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst; dne 21. aprila: 57, 25, 39, 11, 13.
Dtmaj, dne 24. aprila: 69, 40, 16, 10, 88,
SKRIVALNICA.
Kje je deček?
Učenca
za trgovino, primerno krepkega in iz pošteno '»še, sprejmo takoj IVAN LliVSTKK, trgovec vSodražici (Dolenjsko).	913
Štev. 0.
Razglas.
Kor bo v četrlek dno 13. maja 1915, praznik Vnobolioda, naznanja podpisano načelstvo, da se bo vršil običajni semenj v trgu Sodražica dan pozneje, to je dno 14. maja.
Gospodarski odbor trga Sodražica,
dne 25. aprila 1915, 912	Stupicn, t. č. načelnik.
Suhe gobe
kupujemo. Cenjene ponudbe z navedenjem cene za I kg in z vzorcem brez vrednosti na naslov
Vydrova tovarna živil 815	Praga VIII. (Na Češkem.)
Vsebuje navedena množino leleze.
VmezNATo vm smo, fkhmrja PICCOLI-ja
v Ljubljani
tal.«™,«.—, kerlepNMnlh
1 steklenica 2 kreni. "VI
Ceniki zastonj in franko.
CENI OSTANKI!
Za popolno moško obleko (3 m) urno blago ali
blago modernih vzorcev za lo . . Za mod. žensko obleko (4% m) blago za 41) m ostankov za obtoke, bluzo, perilo
20 m
K 15' K 13-K 22--K H--K 10--K 14'-K 16' K 8-
::u m ostankov sifonu in tkanino.......
1 kos (21! m) alpske tkanine.........
0 širokih rjuli...............
'/u tucata platn. brisač in Va tuc. robrov ....
Narožlla po povzetju so točno Izvršo.
Al. Križek. tkalnica, Sytova pri Statabacliu, Češko.
Domačo ileleljo in lino
kakor tudi druga poljska semena priporoča Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta št. 36, nasproti mitnice. Kupuje žito, Sižol, sulic gobe, predivo, Jezice, vinski kamen (VVeinstein) in vso drugo deželne pridelke vedno po najvišji ceni.	794 5
Neznosno nadlogo uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadoikir jeve vrečice
katero imajo 10 prednosti:
1 Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpežne. 2. Učinkujejo zanesljivo. 7. Ne skvari jih mokrota.
3	So brez duha.	8. So poceni.
4	So snažne.	!•. Zabraiiijonovenalezbo 5.' So priročne. 10. Pošiljajo so v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot pronašalco pegastega lega rjo. Kdor se ubrani uši, jo varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J.R.Hočevar. lekarna, Vrhnika; J. Koscliier („Prl orlu") Kamnik.	865
■ Bfi^frSS^ai^ii^S jo naprodaj-&!y9fličllrJ££9 z. živino, žitom, ^	orodjem itd., redi
so 12 glav živine, nekaj svinj, en ali dva konja; tudi nekaj lesa je šo naprodaj. — Kmetija stoji v ravnini, hiša je lepo zidana, g hlevi obokani. — Voč pove upravništvo „Do-w moljuba pod št. 903. (Znamka za odgovor.)
Hrastova draT
1 m dolga, kupim vsako množino, postavljena na vagon železniške postaje. — Ponudbe na: Jos. Samsa, Ilir. Bistrica. 840
Kupi se več vagonov
Ponudbe pod naslovom »mrva« poštno-ležeče Jezica pri Ljubljani.	788
prva kranjska svinjerejska družba v Lukovici
naznanja, da bo imela v kratkem oddati večje število lepih	570
domače in nemške (Hešove) pasme, ki so utrjeni proti raznim boleznini, ker se svinje skoraj celo leto zunaj pasejo, surovo krmijo in redno cepijo proti rdečici.
IIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllilllllllHIllllllllUIHIIIU
= Toplo priporočamo vsem rodbinam |
I krasne ostanke blaga I
= za obleke, suknje, bluze, srajce itd. |
S	Novih lepih vzorcev	=j
1 5 kg zavoj K 15-—, lepša vrsta zavoj 1 | K 20-—, najlepša vrsta zavoj K 25-— |
■S	franko po povzetju pošilja:	§
II
| Zelo toplo priporočeno. Kdor poskusi, kupi vnovič. | i S.8SP" Obleče se lahko cela rodbina! ^Ml 5 itiittiiniiiitiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:
j. dež, živil.Inrerlne.nszg.iniamsl.zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživeje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividondah pri življenski zavarov.
že po prvem ietu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,217.149'00 Stanje gar. londov koncem 1913 K 43,424,496'17 V letu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah
čistega dobička.....K 432.232-66
Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj so v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zasonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Kar
i«r
ITSJII
IT—JI I
005
3HI' znamke ,.1'ueb", Ki brezhibno deluje se proda za 200 K. Na ogled pri A. Goreč, Marije Terezije c,
Ifc3T proti cHtižcnjo
se moramo tembolj zavarovati, kor nastopajo zdai z večjo močjo bolezni, kakor škrlatioa, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so tako bolezni, razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj priljubljeno razkuževalno sredstvo sedanjosti je neoporečno
u, v « ».i
Ki se dobi brez duha, nestrupeno in poceni v vsaki lekarni in drožeriji po 1»0 vin. Učinek L\soformn ie hiter in potov, radi cesar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, za antiseptične obveze.	Lijsoform-inilo ie prijetno toaletno milo, ki vsebuje 1 <•-,. Ly-si forma m učinkuje antiseptično: lahko se rabi /a naiobčutnejšo kožo. Naredi kožo mehko in prožno. Zanaprej boste rabili samo to izborilo milo, ki je le navidezno drago, a je uporaba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komati stane K1-20. Lysoforin s poprovo meto jr nnti.-optična ustna voda. ki slab ciuli iz om takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ohrani, l ahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarih v grlu, kašljanju in nahodu 1..1,u r. I'ar kapljic zadostuje na eno ku-
i..... mi Originalna steklenica stane 1K60vin.
/uiiiiiih" knjigo z naslovom ..Zdravje in raz-k . cvai.ie" j i o1 i i1 na željo zastonj in poštnine piv.-to keinik t!nI ;i aiin. Dunaj N\, Petrasclig.4.
Zahtevajte
za si nj ii t cenik s • ! \ srebrnim (.'--. . 3 i" jekla, V". . j »tvo ni t
"Z**, z:t.-l nj in poštnine prosto moj glavni f cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja , potrebščin za gospodinj-toaleto. orožja, municije itd.
Prva tovarna in
jiloiiralnltth' BrOx št. 781 (Češko).
Nikrbiaste ih.skopi - ure K ! '.tO. 4 ."r—, srebrne K s-40. '.o."ti, _ Nikelnnste budilke K -",'ti. lbidilke z dvojnim zvoncem K 4•—.
Pošilja sc po povzetju. — Nikak rizilio! Zamena je dovoljena ali denar nazaj!
Senzacijska novost!
Vojno kukalo wMs$il€€
z najfinejšimi, optično brušenimi, prvovrstnimi lečami.
opečnih IW predmetov
ki so vsi spojeni v enega so popoln.
Uu[ /lože, zavoljo tega zelo pripravni za nositi v žepu.
Vojno kukalo .Ideal- je porabilo v.a operno kukalo, vojnokuknlo, . ,	. ,	kukalo za turiste,
/.I T*i.Ko oko, pr. i-kavai,:.. oii. vratu, nos«, mikroskop r. oblekilvnim nosilcem na najmanjša živa bitja itd kompas ki dobro kaže, čiinii.je. por, ,'alno steklo, dvojno lupo za preiskovanje, daljno«]..,! j rii iaven za vsako oko. s t e reoskop, panoramo razfO.dnic, iotORratii itd zrcalo ki je vedno pri roki. Doslej ni liil ,-onobc len aparat tako lniiOKOstraiisko uporabni. Cena kosu s popisom o K, 3 kosi 0 K. Prodaja po povzetju izvoz novosti
M. Swoboda, Dunaj III 2,Hiessg. 13-404.
vsake vrste, oprano in ncoi> mo	3
| kupim po najvišji ceni!	|
Prevzamem vsako innu/ino	1
gj proti gotovini. Vožnin«. po	g
železnici ali pošti plačam i.	^
kjtsiiiliana ■ - MgsftiS trg št. ll, i
pae 12. marca !. !. je umri mo; aoljoietni družabnik v tvrdki jMihael Kvastner Ijani, gospod Gustav l(astner. 5edaj nameravam Irgovino, ki sya jo nad 20 let skup«1 gospodom Gustavom l\astneriem ood Wrdko jMihael V^aslner, nadalje vodili pod "astnim |
men°ra ^ .. 1
I
3ulius Slbert
0 tem :i dovoljujem slavno p. n. občinstvo s prošnjo obvestili, naj se odšle; ki so namenjeni :a doslej pod tvrdko jYtit\ae! l^astncr obstoječo speccrijsko, r.ol: •'(ne. materialno ier trgovino z deželnimi pridelki, glavno zalogo naravnih mineralnih voda :qo soli in petroleja, ne pošiljajo več pod naslovom JVlihael J\astner, mar mojim imenom Julius Slbect.
l\er bon; Ivrdko jMihael l^aslner dal izbrisali v trgovinskem registru, prosim izogne vračanju pisem, prau natančne pozornosti na ta novi naslov.
V<iespoštovan;<>m
3ulius Slbert, sedaj edini javn; družabnik tvrdke jVlihael JCastntr.
S iJtL I.-
11"1^ rf-*. n?^: v, . r*'- • *• ^ -o*.	v —	:
"	Utfb.1 ^
s
Dunajska cesia % 38 v hiši Zadružne Zveze
Nasproti ..Bavarskemu dvoru" v bližini milnice
I
Ustanovljena »esa ISii. —
Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega,— Vložne knjižice drugih denarn. za-
41	/a°/	'.I
		
vodov sprejema kot gotov denar ter se obrestova-nie ne prekine. —
zorstvom posebnega komisarja kot zastopnika c.kr. dež. vlade v Ljubljani. °SOJ"a daJe na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo.
I ,H> letos jc veliko ležeče na d6brem poljskem orodju, i, |o t lahkoto In hitro opravi, vsled tega naj vsak koso naroči le pri gospodu	702 12
Zaradi zastanka mednarodnega ek,športa mi je zastnla večja znlof>a platnenih obrisalk. katere oddam po lastni ceni. Iste so primerno za „Rdeči križ", sanatorije, privatno namene itd,
oddati je 250 ducatov platne= I nih obrisaik brez šiva
150 cm široko, 225 cm dolge. 1 komad K 3-—, fran-ko, fino, garantirano platno, belo in brez napak, tkano iz najf. platn. prediva. Najmanjši odjem pol ducata po povzetju. Jožef JANKO, tkalnica platna, Olešnlca pri Novem mestu na Me-tuji (Češko).
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsa> l;o množino po nctjuišji coni proti ta-liojž nem plačilu, fer plačam vožnjo sam. Veletrgovina K. Stormoclti, Golje šfov. 16, Štajersko.	513
,li so 61 07 cm	72_78 in
fO lit)	K -/Šo"
ilu na 10 komadov skupaj poštnine prosto na postajo. Preprodajalci dobe primeren popust.
Yse gospodinje navdušeno hvalijo
staroslovito, domačo čajno znamko
Pekarek-ov čaj
Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v
vseh zadevnih trgovinah.	316
Zastopnik za Kranjsko:
Grummer & Co., Ljubljana.
Varstvena znamka,
ampak pišite takoj po W vzorce in cenik "WM z več tisoč sli kami, ela se prepričate o nizkih cenah in dobrem blagu
čez 22 milijonov kt*on
Stanje vlog
zadiitga z neomejeno zavezo	6
v Isstrl hfšl nasproti feotels Jfalcn" za frančiškansko cerkvijo tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni
registrovana
L 'uhljana. Ffiifetoslieva cesta štev. e. pritličje,
sprejema hranilne vloge in vloge v ----- zadružniki, temveč ======
udi cela dežela Kranjska
JUtfil.71 P0SQ]IU»lCn'
Strnil
Domoljub 10 lii. _
Štev, 17
K.
50', ceneje!
,.\n . . > K t.(<>il»lnrt Krt Vrt. 11> p o »Udoisrt, iailfttnrt in n . hc vro^rt po-»kuftujo K 10"- presto , t , \ . , • .. Pol kiK\;i :\mn t v\ o\ -v. . ;.i tsiuv.n	*
K :v ri> • A- Sohrtpira .j \ ■ K:.vi' m t .»>.1 Grt-lrtntrt.
OROŽJE iu KOLESA
uši obroke. Posamezni deli najceneje U. ceniki zastonj.
Krojaški uom
se išče. Ponudile na raslov vorje nad šliofjo Loko.
Janez Oo:cuc,
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki pitano naročnik. — Brezplačna pojasnil;, t.cjSi 1 ja-Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
F.Dušek,tov:.ru:ioro;>i.i -los, i.v:\liilli strojev. Opofno ob lir;. ;VI. .'I.'.V CcSko. »57
Naročajte .Slovenca'
v\NATORIUM • EMONA i
\ NO :	• -IN KU-v. "VliNS • BOLECN3. /S
■ OraNiSMCA,
/1 • 'L "I ,1 TANAKO>:ENO!<EČLVUL:C.Y4
DR FR. DERGANGji

Ustanovljeno leta 1S93
Ustanovljeno leta 1893,
i iio i kioii
registrovnna zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brez-plačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7V2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odseSov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu,
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
l ic.isc .ir.il. Andrej Kulta, r"'«' Etoill> kanonik v l.jobljuii. 1. p o d p r o d s e d n I k : Iran Sušnlb. stolni kanonik v l.;;;l>ljan:. Člani Fran Borštnik, c kr rroiesor v p. v I.jubl a. i.
II podpredsednik: Karol PoUab ml., tovarnar v i. Dr. Ferdo Ceknl, stolni kanonik v I.
__________Ivan
Dolenc, c~ !.r protosor v 1 tU : :u;i dr. Jožei Grnden. stolni kanonik \ Ljubljani: Anton Koblar. .ust Kr.vv. dr. Jakob Mohorif. o -v.	k..r..iid;,t \ 1. j u L-1 -i', i; dr. Fran Papež, odvetnik v 1. ut. E.P.emec.
: :'.v. : tre v I...	Anten Sušnik. c kr čin.-., proiesor v I -liani; i|r. Viljem Schvveitzer, o-..
v 1 ■	dr Ale£ Všentfnik. p ot. t ogoslov;a v Ljubljani FranVerbic. l.r ^itun : . : -a:.:.
Nadzorstvo:
i' r c s ; ' : i k Anton Kržič. c kr. j :. : -or t; ar on; k v l.inblr.: : — 'lani: Anton Cadež,	t Lil-
11 . Ivan Mlakar. : ot( - r \ 1 ol ar i; K. Gruber, c. kr. 'fin rac- oflcijal v Ljubljani Avguitin Za'c, c. kr.
r.\ -. ivv.dcnt in posestnik v l.uibljani.
Vsak petek, vsako nedeljo
ta ničvredna _Bazar-ura. katero sem kupil šele pred nekaj t-, ni. Ni čuda! Pokrov se zapira slabo. tako. da uhaja vedno prah v no : iijost. Kolesje teče na medenih ploščah, mesto na rubinih: pri navij - . mi ;e pero že dvakrat počilo, ker nobene c pore nima. Spirala izkoči pri vsaV- i po-treslj&ju. ako je teplo, cre ura pre-fciirc. je pa mrzlo, zaostaja, tako. . r.ikoli ne pridem ob pravem časi:, kratke :: ;e ?r::'no. V tem oziru res zavidam jega brata ra njecovo :::.o ur: ista sr i:': r: iirira. teče na rubinih, ne da se ! reviti. cre natančno pr: sekund;. ia ima rs-s p n.--. veselje ž njo. Zadosti sem se . ezi'č :st: r. ':*: ut\-> rr! sv;-.cTn: : Triki H. Suttner. Ljubljana št. i.
se ustavi,
-e danes s:
Vl.= • . •,
• .'i . • . '| < :
■:-.: "; :•- r j. i f ■ r- .-r* f t* — t - t
; ik T :;
■	: t
r -	> ;.
.71 .t .... ' ;s...0f-..-.:ra t
kroT............
Amerikanska iouble ilata
n:.oiema faiona.......
Nikelnast« Teriiica.....
Ani- r.kanska donblc »lata ist: verižica. 4i cm dolga . . • srebrni roin.vr,. - zelo 1".
delan..........
14karatni zlat prstan s k^n-n : Noro liato. prstan s kftninom Mkaratni li.iti r.bani t kamni %....... . . -
6.) 1 -
1 «0
4 80
7 Sfl
3
Razpošilja
po povzetju ali pa se denar v naprej pošlje. — '/■■■■ ne-ugajajoče stvari se denar nazaj pošlje.
Bogato ilnstrovani cenit s Usoč podobami zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
imm
iitHiiiiiim
Največja špecijalna trgovina za boljše ure.
lič..v.\ Kcurcrci: lVr.io. ubs-.
i;

ui^dzik Jožef Gostiačar. ;..va: . .
Tiskala Katoliški