^JB?K2w^ "** ^B^l|wPlws^W" , , rarnJiln itiri otnnovaniske bloke v katerih je skupaj 160 že vseljenih stanovanj. Zdaj gradijo dva enaka stanovanj- ^ft sZJrnostm sklad'nekaj delome "ganuacve-ostala pa grad"°za h - A Ž. - Foto: F.Perdan Ml ' ' ^đHMH^ Kranj, petek, 22. 8. 1975 Cena: 1,50 dinarja o XXVII. Številka 63 ^■tanovitelji: obč. konference SZDL .^nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka J Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni »ređnik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Trije Vinjaki za prenočišče n r^6 me8ec drri in koledarska poletna turistična sezona (vsaj črt reni8^em) bo končana. Turistični delavci bodo potegnili to pQ(j tričetrtletno turistično gospodarjenje, ki je nedvomno ftir?em^na P°stavka v našem celotnem gospodarstvu oziroma v l Poslovni bilanci. Težko je morda ta hip točno napovedati, V« n °o tovrsten poslovni oziroma gospodarski uspeh, in Cen° pa do8edanje ugotovitve in podatki zagotavljajo večjo zanesljivejšo gotovost o končnem saldu, itn pomnimo se zimske turistične sezone. Zmogljivosti in tako ko J°Vana turi8tična infrastruktura so takšne, da lahko Reo iramo *n ponujamo na zunanjem tržišču naravne pT^Krafske lepote, nekatere rekreacijske objekte (smučišča in •»i pno^» 8vež zrak, počitek in včasih kar preveč dolgočasen 02.r* Rezultat takšne turistične ponudbe ob tako skopi, terciarni k °ma sporedni turistični dejavnosti, (z drugimi besedami to *irn*en* zaDava gostov ob slabem vremenu) in ob nenaklonjeni tuvjV' J® negativna bilanca. Spomnimo se samo, da je zimski Porrf t* center Krvavec (če mu že priznamo to ime), kj je kljub 8m anj anJu snega v primerjavi z nekaterimi drugimi bilo 8 i"1* 8recn8^ na Gorenjskem, kjer bele odeje sploh ni M„ V.1.??. V8aJ nekaj smučarskih dni, zabeležili vseeno nekaj !*o milijonov izgube. v KlT.ur'.8t^ni delavci so skušali zadnji hip ponuditi nekatere abljivejše dodatke za poletje. Popestrili so program prireditev 11 uredili nekatere komunalne stvari, ki so bile morda Programirane kasneje. Vedeli so namreč, da si ob slabem, lahko 1 rekli katastrofalnem, turistično-poslovnem začetku leta ne Korejo privoščiti še ene slabe letine. Ce bo vreme kolikor toliko sklonjeno, bo treba popraviti čimveč zamujenega, so !*8otavljali. Ob takšnem slabem startu v turistično poslovno j °. torej ni bilo moč pričakovati, da bi morda celo znižali že ta,V Potrjene in objavljene cenike penzionskih storitev. Neka-T^80 8*cer poskusili z raznimi paketi in podobnimi olajšavami. °oa sporedno je tovrstna prizadevanja spremljala velika infla-uJ8ka stopnja. n- kakorkoli že, podatki o dosedanji poletni turistični sezoni 80 ° .aDi- Vsaj nepoznavalec bi lahko tako ugotovil. Vemo, da tUrrec.lm° v Kranjski gori, čeprav je to bolj zimsko kot poletno rist> -n° 8rod'*če, v zadnjih nekaj tednih zabeležili pravi tune k1 l>°om- Vse Je bilo polno; tako hoteli kot zasebne turistič-Kliiv • Na Bledu 80 zabeležili kljub zmanjšanju hotelskih zrno-več °8tl *zaradi porušenega Park hotela) enak ali celo nekaj biliJ- °d8totek prenočitev in gostov kot lani ta čas. V Bohinju so »n ho Se /.a nekaj odstotkov bolj zasedeni kot lani. ratu-fem ugodnim podatkom lahko dodamo še enega. Struktu-risj g1".turističnih gostov se je na tehtnici ugodno nagnila v ko-fi^anč 8t'^a poslovnega uspeha. Nemara ni najbolj upravičeno Nein . n° vrednotenje turistov, vendar je res, da so tokrat za Fra„Cl Ur,'vladovali v juliju Holandci, v avgustu pa Angleži, »ncozi in Italijani. '®hk °Vrsen Poznavalec turističnega poslovanja bi torej morda treba °Cem'» da 8e nam ob koncu poletne turistične sezone ni 3l j ravno bati, kako bomo sklenili turistično poslovno leto " decembra ' — i^: ~ Hat Pokaže Vendar ekonomska bilanca je čisti račun, ki z Matično natančno logiko brez olepšav in ovinkarjenj da bilanca ne bo Ne h"*1 Dwz'tivn' a,i negativni saldo. raVno bw*no *«. doHti zmotili, če napovemo, 'ahko U^wdna; VHaJ takšna ne, kot bi morda površno gledano napov Pr,čakovali. Zakaj? Morda še najbolje ilustrira to ^Oes talt uKotovitev turističnega delavca: Nevzdržno je, da ^jih v**°8t *' 7,1 tr' v'nJH*t<' dobi zasebno prenočišče. Ob prejš-^Poftte8^^0'*'1' ugodnih turističnih podatkih je namreč treba k namVatl tUd' druK°» stroškovno plat podjetij. Gost, ki je prišel Ce"ik n" °.dd'b« H<' j*' odločal na podlagi lani objavljenega 8eVed" P<'n/'onskih storitev. V lani začrtanih cenikih so bil«-kot fiV Ppedvidene nekatere podražitve, vendar pa m je tako ^0rern n.e a^'tra* izkazalo, da programiranih podražitev ne "o izpeljati. Tudi letos so nam crne vsaj na nekaterih uš|»- j/, rok Razumljivo je, " ' v "oninju na dan dobiš /«• za ceno treh vinjakov. ^Peh ' no80rnzmerje pa je gledano i/ turističnega po.slovncgu na več kot nevzdržno. A y ^fočjih »stični •U i tur-.,)a nosijo podjetja. In ■jc/'tično sobo v Bohinju na ^ r Cene so občutno znižane Slavje jeseniških železarjev Na slavnostnem zborovanju v hali hladne valjar-ne na Beli, ki bo jutri ob 11. uri, bo govoril predsednik CK ZKS France Popit - Podelitev državnih odlikovanj in plaket Železarne Jesenice ob 25. obletnici samoupravljanja »Vas so delavci izvolili v delavski svet. Vam je delavstvo Železarne dalo veliko zaupanje in s tem ste sprejeli veliko nalogo. Izročam vam ključe tega velikega podjetja v imenu državne oblasti. Vsi ste sedaj odgovorni za vse delo v Železarni. Vodite jo po zakonitih predpisih, v okviru petletnega gospodarskega načrta, po navodilih in smernicah, kakor jih narekujejo interesi naše socialistične skupnosti. Skrbite o delavcih in njihovem delu, njihovem življenju in njihovih družinah. Dvigajte njihovo kulturo in politično zavest, vodite pravilno gospodarsko politiko, učite se in učite druge. Partija in oblast vam bosta pomagali. Čuvajte tovarno, ki je skupna last. Zavedajte se, da sovražnik bdi in išče prilike, da bi vam škodoval. Čestitam vam k prazniku in želim mnogo uspehov!« Te besede je 20. avgusta leta 1950 izrekel na Jesenicah tedanji minister vlade FLRJ in predsednik sveta za strojegradnje Franc Leskošek —Luka, ko je v imenu oblasti simbolično predal ključe jeseniške Železarne namestniku predsednika delavskega sveta Srečku Jagodicu. Jeseniški že-lezarji so namreč že 29. januarja leta 1950 na zboru v gledališču Tone Čufar izvolili 87 delavcev v prvi delavski svet in tako sledili zgledu kranjske Save in tovarne cementa iz Solina, čeprav je skupščina FLRJ sprejela zakon o samoupravljanju šele 27. junija 1950. 9. februarja se je sešel novi delavski svet na prvo zasedanje, 14. avgusta pa je bil izbran prvi upravni odbor. Odbor se je sešel že naslednji dan in sklenil, da bo 20. avgusta slovesen sprejem tovarne. V spomin na ta trenutek so jeseniški železarji vlili v bron besede: pod Titovim vodstvom smo 20. 8. 1950 uresničili geslo tovarne delavcem! Dogodek je ovekovečila tudi številka Slovenskega poročevalca. Neznan poročevalec je v naslov zapisal: samo pri nas je delavec gospodar t ovarne. Zato bodo danes in jutri na Jesenicah slovesno proslavili 25. obletnico samoupravljanja, obenem pa 40. obletnico velike stavke kovinarjev in 30. obletnico osvoboditve. Drevi ob 18. uri bo v mali in veliki dvorani Delavskega doma na Jesenicah otvoritev kolektivne razstave slik članov Dolika, III. medklubske razstave fotografij »Človek in jeklo« in filatelistične razstave. Uro kasneje pa bo v športni dvorani v Podme-žakli kulturno športna prireditev »živi šah« v organizaciji ŠD Jesenice in Amaterskega gledališča Tone Čufar. Jutri med 9. in 11. uro bo ogled valjam Bela, med 10. in 11. uro koncert gorenjske pihalne godbe pred halo hladne valjarne na Beli, ob 11. uri pa v hali valjarne veliko zborovanje, na katerem bo govoril predsednik CK ZKS France Popit. V kulturnem programu bodo sodelovali združeni moški pevski zbori jeseniške in radovljiške občine, pihalni orkester jeseniških železarjev in recitatorji. Zaključek železarskega slavja bo ob 18. uri v športni dvorani v Podmežakli, kjer bo družabni in zabavni večer. Za ples in razvedrilo bodo igrali Gorenjci s pevcema Martino Bevc in Francom Korenom. J. Košnjek vse za šolarje Vokruou kranj #g\obu$ . O iT o* 9/r pisalne in risalne potrebščine, šolske torbe, otroška jesensko-zimska konfekcija, perilo, trikotaža za šolarje <>vojnem obdobju, še vedno primanjkuje zdravnikov. Da bi jih pritegnil, je sekretarutf za zdravstvo te pokrajine sprejel sklep o posebni strmu laeiji; mcdicincc, ki bi bili pripravljeni prevzeti službo v zaostalih predelih Kosovo, čoku plača nad IO.()(M) din, sta no vanje in možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. Velja dodati, da v Jugoslaviji pride en zdravnik na 860 prebivalcev, medtem ko na Koso vu znaša razmerje 1 proti 2500. Le 7 odstotkov od skupno 550 registriranih »mož v belem« jih trenutno opravlja prakso zunaj večjih urbani stičnih središč. Zaostrena odgovornost vŽTP Beograd Na seji delavskega sveta ZTP Beograd v „sredo. 20. avgusta, so se prisotni nolida rizirali s sklepi zborov delni nih ljudi v podjetju, ki terjajo kar najostrc/še ukrepi .-oper nedis ciplin ira n o m a njš m o, krivo številnih malomarnosti in pitsredno tudi vrste težkih nezgod v železniškem pro metu. Treba je prižgati »izstopni signal« kršilcem redu in discipline, so poudarili ter dodali, da /<■ lošim solu/ar nost in popustljivost, izpriča na pri sprejemanju sklepov o ustreznih konsekvencah, zgolj manifesta cija n edopustnega liberalizma. Neodgovorne po sameznike bodo odločno od stranih iz delovne organizacije, ne glede na to. kakšen />o ložaj zavzemajo, je obljubil direktor Djord/e Strižak. Mladi na politični šoli v Vikrčah SPOMINSKE PLAKETE OB 25-LETNICI GORENJSKEGA SEJMA - V sredo zvečer je bila v avli kranjske občinske skupščine manjša slovesnost ob zaključku letošnjega mednarodnega Gorenjskega sejma in ob 25-letnici delovanja Gorenjskega sejma. Delovna skupnost sejma je v znak priznanja za dolgoletno uspešno sodelovanje podelila stalnim poslovnim partnerjem, posameznikom in nekaterim članom kolektiva spominske plakete. Predsednik delovne skupnosti Gorenjskega sejma Vlado Eržen je povedal, da je prtivkar končani sejem dobro uspel in da se je sejem z vsemi dosedanjimi prireditvami, posebno odkar so bili zgrajeni novi prostori v Savskem logu, uveljavil širom po Evropi. V prihodnje bo treba čimprej misliti na izgradnjo še ene razstavne hale, ker sedanji razstavni prostor že postaja premajhen. Spominske plakete so na svečanosti podelili Slavku Zalokarju, ki si je pred leti, ko je bil predsednik kranjske občinske skupščine, prizadeval, daje sejem 1971. leta dobil nove prostore, ter delovnim organizacijam Jugobanki, Trgovskemu podjetju Elita Kranj, Merkur Kranj, Murka Lesce, Zarja Jesenice, Gospodarskemu razstavišču Ljubljana in drugim. Na sliki: Spominska plaketa za podjetje Elita Kranj, ki jo je prevzel direktor podjetja Bojan Bizjak. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Radovljica Pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica se je v petek, 15. avgusta, na razširjeni seji sestal koordinacijski odbor za usmerjevanje družbene akcije za stabilizacijsko gospodarstvo. Seje se je udeležil tudi generalni sekretar zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Marjan Rožič. Na seji so člani vseh delovnih skupin za izvajanje stabilizacijskih ukrepov za posamezna področja gospodarstva in družbene dejavnosti ocenili družbeno aktivnost v občini v juliju in avgustu in se dogovorili za nadaljnje akcije. Sklenili so, da bodo skupine obiskale posamezne delovne organizacije in skupaj s predsedniki delavskih svetov, osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih organizacij ZK, direktorji temeljnih organizacij združenega dela in drugimi organi pregledali in ocenili stabilizacijske ukrepe. Obiski v delovnih organizacijah bodo končani jutri. Predvidoma že prihodnji teden pa se bo sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze, ki bo razpravljalo o rezultatih obiskov. Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor sekcija Kranj obvešča, da vpisuje slušatelje za izredni študij Visoke ekonomsko komercialne šole Maribor za I. in II. stopnjo v šolskem letu 1975/76. Za vpis na I. stopnjo je potrebna popolna srednja šola. Za II. stopnjo pa končan prvostopenjski študij na katerikoli višji šoli ekonomske ali tehnične smeri. Dokumenti, ki jih predložite za vpis, so: diploma oz. zaključno spričevalo, izpisek iz matične knjige, potrdilo delodajalca o zaposlitvi in kratek življenjepis. Vpis v Kranju je v prostorih Kluba gospodarstvenikov Kranj, Prešernova 11, in sicer: 4. septembra 1.1. od 8. do 12. in od 15. do 19. ure in 5. septembra 1.1. od 8. do 12. ure. Vse informacije in pojasnila dobite v pisarni Kluba gospodarstvenikov Kranj, Prešernova 11/I, vsak dan od 10. do 15. ure — telefon 21-975. D revi se bo v prostorih šole za miličnike kadete v Vikrčah pri Ljubljani začela letošnja mladinska poletna politična šola. Trajala bo do 28. avgusta. »Letošnje šole, ki je že četrta po vrsti, se bo udeležilo pre'k štiristo slušateljev iz vse Slovenije,« so povedali zbranim novinarjem na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani predstavniki republiške konference ZSMS. »Šole se bodo udeležili predsedniki občinskih konferenc ZSMS, predstavniki posameznih občinskih konferenc ZSMS, posameznih klubov, organizacij in društev iz vse Slovenije, predstavniki JLA ter gostje iz zamejstva.« Udeleženci letošnje politične šole se bodo zbrali v petek zvečer v Vikrčah. Že isti večer bodo na javni tribuni poslušali predavanje sekretarja zvezne konference SZDL Marjana Rožiča o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih in ekonomski situaciji v SFRJ. Nato bodo imeli slušatelji vsako dopoldne na programu delo po skupinah, popoldne bo na vrsti plenarno zasedanje, zvečer pa se bodo mladi iz vse Slovenije zbrali na javni tribuni. Predavatelji bodo zbranim govorili o najaktualnejših problemih v naši družbi. Posebna zanimivost letošnje mladinske poletne politične šole so posamezne ekskurzije. Tako bo, denimo, skupina za SLO obiskala enega od poligonov JLA v Sloveniji, skupina za propagando »Dom tiska« itd. Predstavniki republiške konference pa so tudi povedali, da bodo v prihodnje posvetili še posebno pozornost delu s pionirji. 2e prvi dan, torej v petek, bodo udeleženci mladinske poletne politične šole v Vikrčah izvolili tudi samoupravne organe šole. Izvoljen bo tudi aktiv ZK. Tudi za družbeno življenje v šoli bo dobro poskrbljeno. Mladi se bodo lahko zavrteli na plesu, lahko pa bodo obiskali tudi nastop akademske folklorne skupine »France Ma-rolt« iz Ljubljane, nastop skupine, ki bo prikazala splet plesov jugoslovanskih narodov. »Pri posameznih občinskih konferencah so pripravljeni posebni pripravljalni odbori, ki bodo udeležence šole z njihovega področja kar najbolje že pred začetkom predavanj usposobili za delo na posameznih področjih in v skupinah,« je bilo rečeno na novinarski konferenci. »Ze: limo, da v šolo pritegnemo čimveč novih kadrov, ljudi, ki bodo potem sposobni delati na terenu. Prav zato smo udeležencem šole že poslali razne materiale. Ob koncu šole pa bodo udeleženci šole morali izpolniti tudi teste.« Na novinarski konferenci je bilo rečeno še, da bo pozimi pripravljena politična šola tudi za kmetovalce. J. Govekar Sklenjeno praznovanje pod Krvavcem Minulo nedeljo so v krajevni skupnosti Grad pod Krvavcem sklenili praznovanje krajevnega praznika. Letošnje praznovanje je bilo ze10 lepo in pestro pripravljeno, saj & imeli več proslav in prireditev od slavnostne seje sveta krajevne skup; nosti in družbenopolitičnih organ1' zacijah, komemoracij in sklepni*1 slovestnostih v nedeljo popoldan pri spominskem obeležju na Davov-cu, do raznih drugih prireditev. an Kemična tovarna Exoterm Kranj, Struževo 66 objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. pakirkena drobno 2. čistilke Poleg splošnih pogojev je še posebni pogoj poskusno delo 30 dni. Pismene ponudbe vložite osebno v splošnem oddelku v 15 dneh po objavi. KOMPAS JUGOSLAVIJA Kompas hotel Bled Komisija za medsebojna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 kuharjev-ic za nedoločen čas 2 kuharjev-ic za določen čas Pogoji: končana gostinska šola z dvoletno prakso. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Kompas hotel Bled — Komisija za medsebojna razmerja. zunanjepolitični komentar Avgust je že po tradiciji čas, ko milijoni in milijoni ljudi pospravijo kovčke in potovalke ter krenejo na dopust. Je tudi čas, ko v mednarodnih političnih arenah zavlada brezvetrje, ko parlamenti in ministrstva samevajo in ko so uredniki specializiranih rubrik primorani uporabiti vso svojo iznajdljivost, da napolnijo odmerjeni jim, »v sezoni« ponavadi pretesen prostor. In prav letošnje »pasje obdobje« je morda še posebej mirno — seveda le, če ga gledamo iz ožje domače, jugoslovanske, oziroma iz srednjeevropske perspektive. Drugod po svetu, v Aziji, Afriki, Južni Ameriki in v Sredozemlju, pa o kakem zatišju ni niti sledu. Vznemirljive novice si sledijo s filmsko naglico, v zaporedju, ki priča, da južnjaški voditelji, vojaki in diplomati ne marajo počitnic. Kar poglejmo. Portugalsko »vroče poletje« je ena izmed tem, katere kompleksnost ne drži v napetosti samo Portugalcev, tem već stratege in analitike številnih tujih sil. Dolgotrajna kriza koalicijskega vodstva, navidezno izzvana z odstopom socialistov in ljudskih demokratov, polagoma prerašča v notranji zaplet najširših dimenzij. Če se je sprva zdelo, da bo lizbonska pot v liberalizacijo, v uvajanje novih, naprednejših družbenih odnosov, nenavadno gladka, smo zdaj primorani ugotoviti ravno nasprotno: v deželi kraljuje zmeda, na las podobna oni izpred šest desetletij, pred nastopom fašizma. To odkrito priznava celo predsednik nedavno sestavljene kompromisne vlade, ki ji upravičeno zamerijo »brezbarvnost«, saj so manda-torji vanjo postavili neopredeljene, izvenstrankarske osebnosti. Kkipa najbrž ni niti dovolj vplivna, niti dovolj od- (Ne)mirno poletje loCna, da bi bila sposobna zgladiti nešteta nasprotja, nastala zaradi različnosti interesov posameznih partij in struj v vojski, nasprotja, ki preprečujejo uresničitev obetanih radikalnih sprememb v družhcno-eko-nomski sferi življenja. K vra-ževerstvu nagnjeni prognozer-ji napovedujejo celo najhujše, poudarjajoč izjemno zunanjo sorodnost nekdanje in današnje situacije. Opozarjajo, da je leta 1926 general Gosta de (iomes, Noimcnjak(!) trenutno prvega moža državne administracije, uvedel militaristič no diktaturo ter kmalu nato s coimbrijske fakultete poklical k sebi doktorja Oliviera Sala- zarja. Salazarju so zaupali reformo razrvanega portugalskega gospodarstva, ki ga je poznejši tiran uredil po najbolj konservativnih ekonomskih kalupih. Tudi predsednik Go-mes je za predsednika in gospodarskega svetovalca postavil prof. Teikeira Ribeira, zagrizenega desničarja in do včerajšnjega rektorja univerze Coim-bre(!). Mar smemo opazovalcem zameriti, če podlegajo neprijetnim miselnim asociacijam? Vendar pa zadeve ne gre poenostavljati. Portugalska ni zgolj samoten otok sredi neob-Ijudenega morja, ampak predstavlja izredno pomembno geopolitično točko na vzhodnem delu Pirenejskega polotoka. Kot takšna je kajpak vključena v zapleteno igro skritih interesov Vzhoda in Zahoda. Za povrh sodi v krog držav-članic NATO in ameriški predsednik Ford ter nemški kancler Helmut Schmidt sta nedvoumno opozorila »nasprotne strani« (beri neuvrščene in Sovjetsko zvezo), da Atlantska zveza »budno spremlja razvoj dogodkov na Portugalskem« in da v nobenem primeru, niti ako bi položaj terjal konkretne ukrepe, »ne bo dovolila nastanka .luknje* v jugozahodnem krilu pakta.« Zaplet očitno dobiva kozmopolitske razsežnosti. Nič manj ugibanj ni sprožil krvavi državni udar v Bangladešu, kjer so pučisti odstavili in ubili »očeta« revolucije Mudži-bura Hahmana. Strogo racio- nalno vzeto je bila Rahmanova smrt neizogibna, kajti živi predsednik, bodisi zaprt, bodisi pregnan, bi spričo priljubljenosti pri ljudstvu nenehno ogrožal načrte in cilje prevratni kov. In ti cilji so popolnoma nasprotni stremljenjem prej; Snje garniture; osvoboditeljevi morilci napovedujejo intenzivnejšo naslonitev na Zahod ter jasno podčrtujejo muslimanski značaj Bangladeša, ki je doslej iz diplomatskih razlogov (soseščina hindujske Indije, možnost izbruha verskih konfliktov itd.) puščal ob strani zaostrovanje nerazčiščene religiozne problematike. Zal smo dolžni vnovič pripomniti, da dežel« leži ob obali strateško vedno bolj privlačnega Indijskega oceana, kamor vztrajno stegujeta tipalki ZDA in SZ. V nevid; ni dirki vplivov pa je vsakršni premik dakarskega kova treba jemati kot boleč nihaj jezička na občutljivi tehtnici ravnote> ja moči, ki utegne povzročiti usodne protiukrepe. Tretji predmet zanimanja prebivalcev Zemlje, na kater« že dolgo noben tleči sod smodnika ni več zgolj »stvar lokal*1* narave«, so kakopak bratomor; ni spopadi v Angoli, biv*' portugalski koloniji, pahnjeni v državljansko vojno. A korenin*; bojev med tremi osvobodilni**** gibanji, FNLA, UNITA *°. MPLA, segajo pregloboko, da M jih mogli razgaliti v ducat skopih stavkih. Zato bomo ° Angoli spregovorili kdaj drugič, v posebnem zapisu. i Guzelj Ljubno za krajevni praznik .. . ... _____,_i___j„;____—* r\n. »Spominjam se prve vožnje po novi gorenjski cesti od odcepa pri Podtaboru oziroma Podbrezjah proti predoru pri Ljubnem in proti irnpozantnemu mostu, po katerem ^ 80 m nad potokom Peračico pre-Nješ onstran in naprej mimo ?rezij. Razen lepega novega cestišča h treh viaduktov mi je bil najbolj ^eČ nov, dotlej povsem neznan po-Ijled na vas, postavljeno na pobočju. T° je Ljubno. Sonce je sijalo nanj in n« Ljubensko polje pod njim, na . 8vet, ki ga je bilo vedno škoda za naselje. Poglej, poglej, saj Ljubna gkoraj-ne bi poznal, čeprav sem bil *e večkrat tam. Velike bele hiše, cerkev s kipečim zvonikom, gospodarska poslopja . . . Zjutraj pobožajo Ljubno sončni žarki in šele pozno Popoldne ga zapustijo. Oči so mi romale po tem čudovitem alpskem pokrajinskem pejsažu, za katerim je temna gmota Jelovice in naprej strmi Julijci, ki se s svojimi skalnimi konicami dotikajo neba. Razmišljal ^m, kako premišljeno so si znali naši predniki, brez urbanističnih Planov, postaviti naselja, da so ujeli yokna svojih hiš čimveč sonca, da so "ili blizu obdelovalnih zemljišč, katerih pa se jim je zdelo škoda, da bi nanje postavili hiše in gospodarska Poslopja. V starih časih je Ljubno slovelo po kvalitetni lončarski obrti. Ta se prvič omenja že leta 1538, ob koncu minulega stoletja pa je bilo 'jubensko lončarstvo že v zatonu. Po Vsej Gorenjski in tudi drugje so bile ?nane ljubenske sklede. Lončarstvu •!e sledil razcvet čevljarstva. V kraju Je .bilo leta 1928 nad 30 čevljarskih yajencev in samostojna obrtna šola. y spodnjem delu vasi pa so bile krepke kmetije.« Tako je predstavil Ljubno v ljub-'Janskem Dnevniku 15. 11. 1909 pred nedavnim umrli novinar Glasa Andrej Triler. Danes v kraju ni več lončarjev, ne ^vljarjev, kmetov pa je zelo malo. ^■rajevni skupnosti Ljubno sedaj ^je glavni gospodarski utrip tovarna Iskra v Otočah in druga industrija na Gorenjskem. i Naselja Ljubno, Otoče, Posavec in "raproše so združena v krajevno fKUpnost, ki 24. avgusta praznuje ffajevni praznik, letos že 22-ič. V •JPomin na 24. avgust 1941, ko so Nemci sredi Ljubnega ustrelili pet talcev, pet domačinov. Talci v Ljub-fem so bili med prvimi na Gorenjcem m v Sloveniji sploh. Pred krvavo nedeljo v Ljubnem je bilo na Gorenjskem ustreljenih 34 talcev Ijn eden obešen, vsi avgusta 1941. 24. avgusta pa je bilo na vrsti že jHubno, »banditen dorf« so ga mienovali Nemci. Ljubenski talci P° bili po vrstnem redu gorenjskih [talcev - streljani sedmi. Iz seznama talcev je razvidno, da so od leta 1941 '0° 1945 Nemci na Gorenjskem peljali ali obešali talce 137-krat n Jih pobili skupno 1289. Največ F**nkrat so jih postrelili 28. julija »a Bistrici pri Podbrezjah n 9- februarja 1944 pri ftkofji Loki ^. obakrat po 50. Med talci na ">«tr,c, je tudj 7 Ljubenčanov, najstarejši med arjev V otoški Iskri je število zaposlenih naraslo že na 530, od tega jih je več kakor tretjina z območja domače krajevne skupnosti. KS Ljubno šteje sedaj 772 prebivalcev in delovna moč je danes večinoma zaposlena v industriji; v Otočah približno 200, mnogo pa se jih vozi na delo drugam. Pravega kmečkega prebivalstva je le še 7,8 %, obrtnikov pa 2,5 %. Kljub predvidevanju urbanistov, da bo Ljubno v bodoče po številu prebivalstva nazadovalo, se pa v zadnjem času vse bolj kaže tendenca po gradnji novih hiš. V Ljubnem so Že pridobili novo zazidalno površino za 13 novogradenj. Srednjeročni plan razvoja, ki ga je pred nedavnim sprejela skupščina KS, pa predvideva nov zazidalni načrt tudi za Posavec. Pomanjkanje stanovanj postaja namreč vse bolj pereče z večanjem tovarne v Otočah. Število prebivalstva, ki je dolgo stagniralo, v zadnjih letih narašča, veča se tudi število predšolskih otrok. Vprašanje varstva in vzgoje teh otrok, kakor tudi otrok delavcev, ki hodijo na delo v Otoče iz drugih KS, postaja vedno aktualnejše. KS Ljubno in Iskra v Otočah si prizadevata za gradnjo vrtca na P.osavcu. Zastavlja se tudi vprašanje šolskih prostorov v Ljubnem. Stoletna šolska stavba pa bo morala še služiti svojemu namenu, vendar brez adaptacije ne bo šlo. V kraju je zaživelo tudi Kulturno-umetniško društvo, ki pa nima materialnih pogojev, da bi razširilo svojo sicer živahno dejavnost. Opremiti je namreč treba gledališki oder, ki je v domu TVD Partizan. TVD je v preteklih dveh let ih s svojo veliko prizadevnostjo obnovilo dvorano, ki je dolgo služila kot skladišče kemični tovarni v Podnartu. Sedaj je naloga KUD in TVD, da s pomočjo KS in temeljne kulturne oz. telesnovzgoj-ne skupnosti v Radovljici opremita dvorano z najnujnejšim telovadnim , orodjem in odrskimi rekviziti. Zadovoljivo je rešeno vprašanje trgovine na Posavcu, a v Ljubnem se trgovina stiska v neustreznem prostoru. Srednjeročni plan KS Ljubno predvideva gradnjo večje družbene stavbe, ki naj bi imela v pritličju prostore za trgovino in gostilno, ki je zadnji čas v kraju ni več. Razvoja turizma, pogoje zanj vsekakor Ljubno ima, pa si brez ustreznih gostilniških prostorov ni moč zamisliti. Finančna sredstva naj bi prispevala Specerija Bled, občina Radovljica in KS Ljubno. Večanje naselij zahteva po srednjeročnem planu tudi druge komunalne ureditve. V letih 72 in 73 so krajani uspešno izvedli akcijo asfaltiranja krajevnih cest in poti v dolžini 6 km, sedaj pride prvi na vrsto za asfalt odsek ceste Otoče — Zaloše, ker leseni most v Otočah prenese le 4,5 tone obremenitve. Razširiti in' popraviti bo treba pot na Praproše, dokupiti zemljišče za povečanje pokopališča v Ljubnem in s samoprispevkom popraviti mrliško vežico v Otočah in zgraditi novo v Ljubnem. France Cvenkel Predsednik sveta KS Ljubno Slavko Zibert, tajnik KS Valentin Svegelj, častni predsednik KS Ivan Langus. - Foto: F. Cvenkel Blejska Dobrava praznuje 4 V spomin krajevne padlim je skupnosti x -. men njimi 73-let.ni Sen- *rJev ()ee jn najmlajši 16-letni Bele- J? območju sn -° Pet spomenikov oziroma vk[",nskih obeležij, na katerih je Vs VSan'b 58 imen, kar pomeni, da je u k deseti občan štirih vasi dal življe z.a svobodo. v počastitev krajevnega Praznika Ljubno so v krajevni sk,M>Mosti pripravili več prireditev, ki so se začele le 15. av-JJOsta, ko je lutkovna sekcija kulturno-umcintškega društva Pripravila lutkovno igrico. 17. avgusta pa je zveza re/.ervn ih V().iaških starešin organizir« da tekmovanje v streljanju ' vojaško pušk o. Ta teden so na programu različna športna tekmovanja med ekipami i/, krajevne skupnosti in tekmovalci Iskre OtO-*•> Tako je predvideno krOf tekmovanje ter tekmovanja v °dbojki, šahu, streljanju z 2račno puško in nogometni teirnir. V tovarni Iskra Otoče Pa je ta teden razstava šolskih risb. Osrednji prireditvi v počastitev krajevnega praznika bo-8ta v soboto, 23. avgusta, in v n£deljo, 24. avgusta. V soboto °b 19. uri bo slavnostna seja 8*Upščine krajevne skupnosti, °b 19.30 pa svečana akademija 8 kulturnim programom. Na akademiji bodo podelili tudi jj^nanja, pohvale in diplome, P° Programu pa bo mladinska °r8«nizacija pripravila kres. v nedeljo ob 15. uri bo vrtna ^»elica s srečolovom. Igral bo ^ambel Gorenjci. Cisti izku-;?tek h te prireditve bo name-JJ*n obnovi doma TVD Parti-sjan v Ljubnem. A. Z. Krajevna skupnost Blejska Dobrava pri Jesenicah danes šteje okoli 1()(K) volivcev. Na Dobravi je obrat kranjske Iskre z 250 zaposlenimi, obrat Zarje, kjer izdelujejo zaščitna sredstva za varstvo pri delu, dva gostinska lokala, trgovina in poleg podružnične šole še vrtec za 50 predšolskih otrok. Cesta skozi vas je asfaltirana vse do pokopališča, kjer prav zdaj delajo mrliške vežice. Po vojni se je t novogradnjami razširil zahodni del vasi kot tudi naselji Lipce in Kočna. Zgrajeno in adaptirano je bilo tudi nekaj družbenih st anovan j. V vasi aktivno deluje svet krajevne skupnosti. Enotnost prebivalstva se odraža v delu množičnih organizacij, kjer se rešujejo vprašanja skupnih interesov vasi. Naloge in problemi se rešujejo v okviru dele* gacij, delegatsko organizirane SZDL iti na zborih občanov. Posebno aktivnost kaže krajevna organizacija ZZB NOV, TVD Partizan, mladina, taborniki. Letos je bil na pobudo borcev ustanovljen moški pevski zbor Vintgar, ki je do sedaj že uspeš no trikrat nastopil. (lasilsko društvo je eno najstarejših v občini in dosega lepe uspehe posebno pri vzgoji mladih gasilcev ill reševalcev Blejsko Dobravo je nedavno prizadel zemeljski plaz, vaščani so opravili pri obnovi več kot 4000 udarniških ur dela. Avgusta pa proslavljajo v tej krajevni skupnosti svoj praznik, v spomin na številne občane, ki so se borili v partizanih. Letos ga bodo še posebno slovesno praznovali, saj bodo podpisali listino pobratenja s tremi primorskimi vasmi, kjer so se borci z Blejske Dobrave med vojno borili in kjer so jim partizanske domačije nudile vso pomoč. Ravne, Grgar in Bate pri Novi Gorici so ti kraji, ki bodo navezali tesne prijateljske stike v medsebojnem stalnem sodelovanju prebivalcev Dobrave. Krajevni praznik Blejske Dobrave je 26, avgust, v spomin na smelo akcijo prvoborcev, ki so v Lipcah minirali električni drog visoke napetosti in s tem je Železarna začasno prenehala obratovati. Blejska Dobrava je dala za svobodo 36 vaščanov in pet vašča-nov s Poljan. Uspehi v povojni izgradnji niso izostali, Blejska Dobrava se kljub nekaterim težavam hitro razvija. Posebno je očitna prizadevnost mladih, ki se vključujejo v društva in organizacije in ohranjajo pridobitve revolucije tudi na Blejski Dobravi pri -Jesenicah. Al. J I kos industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska cesta 22 razpisuje 1. več kvalificiranih strugarjev 2. več kvalificiranih rezkalcev 3. gradbenega polkvalificiranega delavca do Pogoji: kvajificirani strugar oziroma rezkalec z eno triletno prakso, polkvalificirani zidar ali tesar z nekajletno prakso. Samskim delavcem nudimo stanovanje v samskem domu. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja v 15 dneh od dneva objave razpisa. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD komunala b.o. ponovno objavlja prosto delovno mesto referenta za kanalizacijo. Pogoji: višja strokovna izobrazba gradbene ali komunalne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba gradbene ali geodetske smeri in najmanj šest let delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prošnje na razmerja TOZD komunala b.o. Odbor za medsebojna Odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole za odrasle Pogoji za priglasitev: dokončana visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri in 5 let delovnih izkušenj v delu z odraslimi Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat tudi moralnopoli-tične kvalitete. Pismene prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah naslovite na odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju do 15. septembra 1975. Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj bo sprejel za šolsko leto 1975/76 naknadno v I. letnik Poklicne kovinarske in elektro šole Kranj 36 učencev za naslednje organizacije Združenega podjetja elek-trokovinske industrije, Ljubljana: ISKRA - INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO (KRANJ): 7 strugarjev 9 rezkalcev ISKRA - TOZD TOVARNA MERILNIH .INSTRUMENTOV, OTOCE: 2 orodjarja 1 strojnega mehanika 1 strugarja 1 rezkalca ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA TI O, LESCE: 2 orodjarja 3 strojne mehanike 5 strugarjev 2 rezkalca ISKRA - INDUSTRIJA IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE LJUBLJANA TOZD TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV, ŽELEZNIKI: 2 rezkalca ISKRA - TOZD TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV, ŠKOFJA LOKA, RETEČE 4: 1 orodjarja V šolo bomo vpisovali do vključno 29. avgusta 1975. Kandidati za sprejem morajo ob vpisu predložiti osebno tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z držav nim kolekom za 2 din (v prijavi navedite poklic, ki se ga želite izučiti, in tovarno, za katero se želite šolati), — izpisek iz rojstne matične knjige, — originalno spričevalo o končani osemletki, — zdravniško spričevalo, ki ga izstavi obratna ambulanta II Iskre v Kranju. Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Izbor kandidatov in razporeditev za posamezne poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke, sposobnostnih rezultatov, ki jih bo posredoval zavod za zaposlovanje, in razgovora s kandidati. Vsi učenci poklicne šole prejemajo štipendije. Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Tehtnica podjetje precizne mehanike — Železniki Razpisna komisija pri DS razpisuje delovno mesto direktorja (ni reelekcija) Za razpisano delovno mesto mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba strojne ali ekonomske smeri z najmanj triletno prakso na vodilnih delovnih mestih, — srednjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri z najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih v kovinsko predelovalni industriji. Rok prijave z ustrezno dokumentacijo je do 15. septembra 1975 na naslov podjetja — razpisni komisiji. Osebni dohodki po pravilniku ali dogovoru. »Cielito lindo« na Bledu Morda ne sodim v poprečje tistih Slovencev srednjih let, ki bolje poznajo mehiško narodno pesem. Res pa je, da mi je tako jezik, melodija in folklora tega naroda zelo všeč. Nekateri, malo starejši, se prav gotovo še spominjate fjhna En dan življenja in zelo popularne melodije Mama Huanita. Mehiški glasbeni melos je potem pri nas nekaj časa zelo populariziral znani ansambel Magnifico. Še danes imam nekaj njegovih gramofonskih plošč. Nekako blizu smo si, sorodni po počutju Slovenci in Jugoslovani z Mehikanci. Ko je bil predsednik Tito pred leti na obisku v Združenih državah Mehike, je novinar Božidar Pahor celo poročal, da tamkajšnja javna sredstva obveščanja pišejo, da smo si Jugoslovani in Mehikanci tudi na pogled zelo podobni. Čeprav ne isto, vendar nekaj podobnega, vsaj kar se prijaznosti tiče, je v nedavnem potopisu, ki smo ga objavljali v Glasu, ugotavljal tudi pisec Milan Krišelj. Težko je včasih v našem novinarskem poklicu združiti osebno in poklicno zadovoljstvo. Tokrat pa sem bil skoraj prepričan, da ne bom ustregel le sebi, marveč tudi prene-kateremu bralcu. Nedvomno so med vami številni, ki bi si radi ogledali nastop pravega mehiškega ansambla. Danes teden smo v Glasu v prilogi objavili kratko napoved pod naslovom Večer mehiške folklore. Tisti, ki ste prebrali to novico, ste imeli še vedno čas, da bi prišli v festivalno dvorano na Bled, kjer je zvečer nastopal mehiški ženski ansambel z imenom Las Chic's. Tovarna usnja Kamnik s svojimi temeljnimi organizacijami Usnjarna, Usnjena konfekcija in Industrija plastične obutve in galanterije vabijo k sodelovanju delavce in delavke za priučitev za dela v usnjarni Osebni dohodek 2100 do 2600 din; kvalificirane šivilje ali krojače za dela v usnjeni konfekciji Osebni dohodek 2400 do 2800 din; delavce in delavke za priučitev za dela v usnjeni konfekciji Osebni dohodek 2000 do 2400 din; delavce in delavke za priučitev za dela v industriji plastične obutve in galanterije Osebni dohodek 2000 do 2500 din; snažilko v TOZD Konfekciji Osebni dohodek ca. 2000 din; finomehanika v TOZD Konfekciji Osebni dohodek ca. 3100 din. Navedeni osebni dohodki predstavljajo neto osnovo brez variabilnega dela, ki je odvisen od rezultata poslovanja TOZD in dela posameznega delavca. Ze z lepakov je bilo moč razbrati, da bodo nastopila prikupna dekleta in da organizator ne bo imel ravno težav s prodajo vstopnic. Tako se je tudi zgodilo. Festivalna dvorana, čeprav so bile vstopnice po sedem, šest, pet in tri stare tisočake, je bila ob pol devetih zvečer polna do zadnjega kotička. Med gosti je bila nekako polovica tujih in polovica domačinov. Ze na začetku nastopa je kazalo, da je festivalna dvorana za takšne prireditve v teh vročih dneh premajhna. Ker nima klimatskih naprav, se žje čez dobre pol ure temperatura v njej povzpne na za-dušljivo vročino. Toda, ko so se mlada dekleta predstavila in kasneje, številnih to ni motilo. Z mlado in prikupno, v oblačilih samo deloma simbolizirano mehiško ornamentiko, z melodiko njihovega jezika in nasmeška, z morda rahlo naivnostjo in s 'prej nepoudarjeno kot značilno mehiško narodno pesmijo, so vseeno takoj osvojile publiko. Tudi tisti, ki so pričakovali, da bodo priča pravi mehiški folklori, po nastopu niso bili razočarani. Morda bi po koncertu celo lahko ugotovili, da je organizator nehote ali nevede za ta nastop preveč obljubljal. Ansambel, ki ga sestavlja šest mehiških deklet, starih od 18 do 28 let, ima moderno instrumentalno zasedbo: orgle, bobni, saksafon, kitari in bas. Prej bi rekli, da je podoben nekakšnemu pop ansamblu kot pa narodni zasedbi. Tudi izvedba nekaterih nam znanih njihovih melodij je bila moderna. Vendar kot rečeno obiskovalci niso bili razočarani. V mislih nam vedno znana pesem Cielito lindo se je odražala na obrazih poslušalcev ves večer. Nastop je bil sicer bolj komercialna kot narodno motivirana poteza, vendar so po svoje dopolnili večer svetlobni efekti, prikupni nasmeški, mladost, ki je vela z obrazov deklet in dokaj brezhiben nastop. Skratka, lahko bi rekli, da ste tisti, ki niste bili priča temu dogodku, vseeno nekaj zamudili. Morda ne preveč, vendar za pasje vroče dni in poletni oddih pred dopustom ali po njem, če ne drugega, vsaj prijetno pašo za oči. Morda bo imel kdo izmed vas priliko ta ansambel še kdaj srečati. Zato še nekaj skopih podatkov o (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Celo fantazija najbolj domiselnega slikarja ne bi zmogla tako razkošnih in nenavadnih barv in odtenkov, kakršne so ribe in druge morske živali za stekli tega akvarija. Na ogled so organizmi vsemogočih veličin, ki jih oko komaj zazna med lebdečim planktonom in rastlinjem; ribe, kot bi ne bile del narave, marveč vešče izdelane fantastične plastike vseh oblik, ki je vsaka zase nekaj posebnega. Ob pogledu na to čudo narave človek ne ve, kaj bi prej gledal, ali srebrno ali zlato lesketajoče tropske ribice, ki niso večje od nohta na palcu, ali živobarvne ko-ketne ribe z bodicami in perjanicami ali odurne plavajoče male pošasti, kače, jegulje, želve, rake, ježe, sipe, ožigalke in kdo ve kako se še imenujejo ta nenavadna živa bitja, katerih oblik in barv se enostavno ne da opisati. Spodnji prostori muzeja so za razstavo morskega živalstva. Na ogled so preparirana in nagačena bitja, od enoceličnih organizmov do 20 metrov velikega kita. Posebnost tega oddelka so okostja ogromnih kitov, mrožev, tjulnov, morskih psov, ki ponazarjajo, kaj vse skrivajo ocean ske globine. V notranjost okostja velikega kita bi brez težav lahko parkirala dva pettonska tovornjaka. V posebni razstavni dvorani prvega nadstropja je postavljena prvotna soba princa Alberta, v kateri je s svojimi sodelavci opravljal raz- iskovalno znanstvena dela. Kot bi bili živi, v belih plaščih oblečene lutke, ki predstavljajo verno podobo raziskovalcev, sede za laboratorijskimi mizami z mikroskopi in drugimi napravami, ki so bile prinčeva lastnina. V naslednjih prostorih so na ogled raznovrstne raziskovalne ladje, od najstarejših do najsodobnejših, ki jih je uporabljal tudi svetovno znani raziskovalec Jean Costeau. Njegove raziskovalne odprave po vseh morjih sveta smo videli tudi na naših TV ekranih, zato smo si s toliko večjim zanimanjem ogledali čudna podmorska plovila in opremo, ki jo je veliki znanstvenik uporabljal na svojih raziskovanjih. Zraven so razstavljeni raziskovalni pripomočki — sonde, mreže, potapljaške obleke, dvigala in druga oprema iz prejšnjega stoletja, ki so v primerjavi z današnjimi sicer dokaj primitivni, po svoje pa vendarle zanimivi. V velikih položnih vitrinah so razstavljene zbirke čudovitih školjk, od milimetra do celega metra. Oblike in barve so spet nekaj posebnega. Na prvi pogled bi človek pomislil, da je pod stekli najdragocenejši nakit ali porcelanski izdelki kakšnega umetnika. Samo za ogled tega oddelka s tisoči podolgovatih, elipsastih, okroglih, stožčastih, spiralnih in drugih školjk, od katerih so nekatere krhke kot metulji ali nežno cvetje, druge masivne kot granit, bi lahko porabili kar cel dan. Kneževina Monako — Motite Karlo, pogled n pečine Kot vedno nas je čas priganjal, naprej v sosednje dvorane z naga-čenimi morskimi zvermi — tjulni, mroži, morskimi kravami, konji, sloni, levi, psi in drugimi sesalci z oceanov in morij. Prostore s koralami in nagačenimi morskimi pticami smo si zaradi pomanjkanja časa morali ogledati le bežno. Prav tako tudi dvorano s koralami in stili-ziranimi okraski iz koral in školjk. Za nami so nenehno prihajale nove skupine obiskovalcev. CASINO Največja zanimivost Monte Garla je igralnica — Casino. Zgradil jo je arhitekt Charles od 1896, do 1910. leta, ki je naredil načrte tudi /a opero v Parizu. Palača casina je na sami obali, obdana s parkom in sončno teraso. V pritličju so dvorane I igralnimi avtomati, gledališka dvorana in saloni za kartanje, v prvem nadstropju pa razkošne sobane s plišastimi zavesami in kristalnimi lestenci, v katerih se zbirajo igralci ob zelenih ruletnih mizah. Mi smo poskušali srečo z avto mati. ('ena enkratne igre je 1 frank. Le nekemu očku i/. Celja se je posrečilo, da je priigral 200 frankov, drugi pa smo ostali /. dolgim nosom, čeprav smo žrtvovali tudi po 10 in več kovancev, Zanimivo je, da je skoraj vsak v začetku dobil več kot je vložil, potem pa v silni želji, da In priigral čim več, zgubil vse. Tu smo na lastni koži spoznali, kako nalet Ijiva je igralniška si rast Številni tujci so po cele ure obračali ročice avtomata in z več ali manj sreče lovili srebrne kovance \ plastične lončke, dokler niso zapravili sadnje ga Iranka Še bolj napeto vsdllij« I1' na ruletah. Ni redko, da dovčerajšnji bogi tal v eni noči zaigra celo preniožeti|e in ostane berač. V Monte Carin |e na ta način obubožalo nič koliko ljudi, mnogi pa, Ri niso prenesli svoje dram«', so si vzeli življenje. Kdo ve, koliko samomorov je povzročila igralnica v tem na videz srečnem in razkošnem okolju? V prostorih Casina v turistični sezoni prirejajo gala predstave, plese in različne sprejeme. Livrnani ču-v. ji navadnih turistov kot smo bili mi, ne puščajo v zgornje prostore. Ti so namenjeni zgolj mogotcem. Med najbol|šo klientelo ItejeJO teksaške petrolejske in govedarske magnate, nemške industrialce in njem. Zanimivo je, da je to prvi tovrstni ženski ansambel, ki je doslej nastopil v Jugoslaviji. Sicer pa so dekleta, kot nam je povedal zastopnik, letos prvič na turneji izven Mehike. S turnejo so začele prejšnji mesec po Nemčiji, do srede tega meseca pa so nastopale v glavnem po večjih krajih v Sloveniji. Organizator njihovega nastopa pri nas — Združenje glasbenikov Lira Ljubljana — nam je povedal, da je bilo predvideno, da bi nastopile, tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju, vendar se v upravi sejma žal niso upali odločiti za podpis pogodbe. (Po njihovem nastopu na Bledu lahko mirno zapišemo, da je škoda, da jih obiskovalci zabavnega programa Gorenjskega sejma niso mogli videti). Sredi tega meseca so dekleta odpotovale na turnejo po Avstriji, septembra bodo nastopile v Švici, nato na Poljskem, novembra na Češkoslovaškem in zadnji mesec tega leta na Madžarskem. Januarja pa bodo spet prišle v Avstrijo in menda bodo nastopile tudi na otvoritvi prihodnjih zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku. Prihodnje leto pa jih bomo poleti spet lahko srečali P" nas, vendar ob jadranski obali. Pre" tem pa bodo pol leta nastopale v Las Vegasu. Nazadnje zapišimo še, da je nj>' hov nastop na Bledu omogoči Zavod za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu s sodelovanje^ organizatorja turneje po Sloven'J1 Združenja glasbenikov Lira Ljublj8' na, ki ga zastopa Feri Smola. In & tole. Blejski turistični delavci, ki *° omogočili ta nastop in ki so tudi sicer letos poskrbeli za bogat Pr.0' gram različnih prireditev, zaslužij0 vso pohvalo. A. Zalar Kneževina Monako — zamenjava straže pred knežjo palačo južnoameriške veleposestnike. Itali-lanski igralci, ki polnijo naše igralnice, so za te salone premajhne ribe Glavni dohodek kneževine Monaco se razen v igralnicah in drugih turističnih objektih, hotelih, restavracijah in kopališčih, ustvarja s prodalo spominkov in poštnih znamk. V te namene pustijo turisti več denarja, kot si lahko predstavljamo. Cene v trgovinah in drugih lokalih so neprimerno višje kot na francoskem ozemlju. Navadna srajca stane od 150 dO 198 frankov, čevlji od 130 do 200 frankov, obleka 100 in več frankov itd. Cena penzionov znaša od KM), v slabših, do 250 frankov v boljših hotelih. Vino in kava v manjših restavracijah m lust rojih v mestu Monte Carlo je razmeroma poceni, a še vedno dražje kot drugod na rivieri. Ob glavnih ulicah se vrsti jo luksuzne trgovine in butiki, k|ei še tako izbirčen kupe« naj«le vse, kar si želi. Tu so naprodaj najekakluaiv- nejit modna oblačila m obut«'V, pribor za kopanje, |adran)e m ribolov, izbrani kozmetični pripomočki, zlat nina in najbolj dragoceni nakit in MVeda velike in raznovrstne serije poštnih znamk, razgledni«, revij in vsakovrst nih spominkov. Vaba za turiste je tudi botanični vrt s 3600 različnimi vrstami kaktej Tudi osrednja monaiko pristanišča, kj«'i se pozabava |o bleščeče jaht«' in vitke jadrnica. Ob kamnitem po molu, stran od drugih plovil, je bila zasidrana tudi Cristina, osebna jahta pokojnega grškega milijarder ja Onassisa. Pravijo, da j«- njena notranjost polna nepreccnljivih likovnih umetnin Bržkone je bila v gosteh pri knežjem paru vdova, ali pa so ladjo dali v popravilo. V Monacu kot tudi ob vsej Ažurni obali Je vse polno popravljalnic jaht in ladjJ-Dela jim nikoli ne zmanjka, ker j»n morajo vsako zimo temeljito pre' pleskati in popraviti. Jaht pa je na tisoče. V Cannes smo se odpeljali P(' obalni cesti spet skozi Nico. Na P()1 poti med Monacom in Nico je XK redno zanimiv rt Ferrat z ostan* trdnjave in palače sardinskih kralji še iz začetka 17. stoletja Sredi rta J ribnik, okoli njega med obzidji P., velik živalski vrt, ki sodi med \\»P0] urejene v Franciji, kar j«' spričo ve likega turističnega pomena kraja tudi razumljivo. Onstran Ni«-e, ki smo jo l)rt,/;/aIi d i zevanja prevozili, smo Vn ttf. reko Var, naravno mejo s turi** nim območjem Antibesa in Canne-Okol. leta 1830 je reka zaradi ven* epidemije kolen- predstavljala *jj prehodno mejo. Prav tej ne^Jtf$ zapori se imajo zahvaliti 'et0^ii' zahodno od Niče, predvsem Pfjj,, in ,«v te) nes, da so s«- tako naglo ra/V1'^ presegla V turizmu že takrat «-v'1' Ni«o. Kronisti trdijo, da se )c °nAe-nesreči, ki je zadela Nico, neK» a"-j v ški lord Odločil, st al pojasa aa |bo|J ■ tovljanskega turizma. (Se bo nadaljeval^ Nagradno žrebanje Geha na Gorenjskem sejmu. Ob »bobnu sreče« lanski Gehin nagrajenec in potnik v Hannover Aleš Krumpestar iz Naklega. — Foto: F. Perdan Na Gorenjskem sejmu nagradno žrebanje GEHA Tomaž potuje v Hannover Priznana tovarna šolskih in ostalih nalivnih peres, flomastrov, razmnoževalnih strojev in offset strojev Geha iz Hannovra, ki jo pri nas zastopa Hermes iz Ljubljane, je tudi letos organizirala zadnji dan Gorenjskega sejma v Kranju veliko nagradno žrebanje. Udeležilo se ga je veliko obiskovalcev sejma in prijateljev Gehe ter njenih proizvodov. Na naslov Gehe je prispelo okrog 5000 kuponov, objavljenih v Glasu, kar kaže, da so Gehina nalivna peresa, flomastri in drugi proizvodi zelo cenjeni. Prav Gorenjski sejem ima veliko zaslug za prodor Gehinih proizvodov na Gorenjsko, v Slovenijo in Jugoslavijo. Nagradno žrebanje, bilo je v ponedeljek, 18. avgusta, je vodil Gehin predstavnik v Ljubljani Dušan Pangos. Boben pa je vrtil lanski glavni nagrajenec Aleš Krumpestar iz Naklega, ki je številnemu občinstvu opisoval vtise z lanskega nagradnega potovanja v Hannover, kjer ima tvrdka Geha glavni sedež in proizvodne obrate. V komisiji žrebanja sta bili še Jana in Marjeta Vidic iz Naklega. 24 srečnežev, ki bodo prejeli po pošti komplet Gehinih flomastrov, je izžrebala Bojana Štular iz Podnarta, 25. srečneža pa direktor Gorenjskega sejma Lojze Okoren, ki ima nemalo zaslug za uveljavitev Gehinih izdelkov. Zastopnik Gehe Dušan Pangos je direktorju sejma čestital k uspešni organizaciji 25. jubilejnega Gorenjskega sejma v Kranju z močno mednarodno udeležbo. Gehini izžrebanci so: Tomaž Kastelic, Cirče 41, Kranj; Helena Peternelj, Koprivnik 2, Sovodenj; Anka Kuralt, Hrastje 44, Kranj; Igor Šilar, Kuratova 29, Kranj — Kokrica; Milan Je-ram, Gradnikova 11, Kranj; Franc Magdič, Šorlijeva 3, Kranj; Janez Reber-nik, Visoko 37, Šenčur; Jolanda Černi-vec, Tekstilna 1 a, Kranj; Mojca Jugo-vič, Škofjeloška 44, Kranj; Janja Krašo-vec, Moša Pijade 4, Kranj; Damjana Je-lič, Sr. Bitnje 52, Zabnica; Tatjana Svolj-šak, Zbilje 43, Medvode; Irena Pleste-njak, Šutna 63, Zabnica; Lojze Jenko, Godešič 30. Škofi a Loka; Irena Kapus, Kamna gorica 9, Kamna gorica; Saša Bohinc, Ovsiše 10, Podnart; Mira Zaplot-nik, Stružnikova 26, Šenčur; Andreja Urh, Velike Lašče 15, Tatjana Trilar, C. 1. maja 61, Kranj; Jože Gruškovajak, Partizanska 3, Kranj; Andreja Medve-šek, Hrastje 97, Kranj; Janez Markič, Naklo 146; Igor Šubic, Seničica 26, Medvode; Henri Rehberger, Zg. Bela 55, Preddvor; Tomaž Slapar, Lom 14, Tržič Kot že rečeno, je glavna Gehina nagrada, potovanje v Hannover, doletela 11 -letnega Tomaža Slaparja iz Loma 14 pod Storžičem. Učenec 5. razreda osnovne šole heroja Grajzerja v Tržiču (štiri razrede je končal v podružnični šoli v Lomu, sedaj pa bo moral zaradi slabe ceste vsak dan peš v Tržič) od torka dalje, ko je zvedel za veselo novico, brska po atlasu in zemljevidih in išče, kje vse bosta potovala z Gehinim zastopnikom Dušanom Pangosom. Tomaž rad potuje. Z očetom Francijem, ki je šofer avtobusa pri Creini, je že videl dobršen del Slovenije, bil pa je tudi v Italiji in v Avstriji. Ko je prišel v ponedeljek, takoj po žrebanju, Dušan Pangos povedat Sla-parjevim veselo novico, Tomaža ni bilo doma. Na Dolenjskem pri stari mami je bil. Takoj naslednji dan so ga šli iskat. Bratec Matej mu je oznanil veselo novico . .. »Težko čakam, da bova v soboto z Dušanom Pangosom krenila na skoraj enotedensko rajžo,« je pripovedoval v sredo srečni izžrebanec. »Dva kupona sem poslal na Gehin naslov. Nimam nalivnega peresa, sem si rekel. Mogoče bom pa le izžreban in dobil nalivno pero, sem tiho upal. Na žrebanje sem že skoraj pozabil, pa mi povedo tako veselo novico. Videl bom Hannover, Gehino tovarno, živalski vrt, letališče in še kopal se bom, saj bova stanovala v hotelu z bazenom. Spotoma se bova ustavila še v Miinchnu. Ko se vrnem, pa bom o vtisih še za Glas nekaj napisal,« je obljubil ob slovesu Tomaž Slapar, ki je bil doslej vsa leta odličnjak, dobre ocene pa obljublja mamici Mariji in očetu Franciju tudi v prihodnje. J. Košnjek Dan narodne noše Turistično društvo v Kamniku prireja v nedeljo, 31. avgusta, v Kamniku že tradicionalni DAN NARODNE NOŠE. Vabimo posameznike in skupine, da se udeležijo te prireditve in da takoj prijavijo svojo udeležbo na Turistično društvo v Kamniku. Uspela turistična prireditev Turistično društvo Radovljica je v soboto, 16. avgusta, zvečer na terasi letnega kopališča v Radovljici pripravilo Večer slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Nastopil je Komorni moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, člani radovljiškega foto-kino kluba pa so prikazali diapozitive o lepotah Gorenjske. Prireditve se je udeležilo prek 130 domačinov in turistov iz Radovljice. V prihodnje bo turistično društvo pripravilo še več podobnih prireditev. JR Angleži med šenčursko mladino Angleška skupina iz Oldhama, ki je bila na obisku v Kranju do 22. avgusta, je v četrtek, 14. avgusta, obiskala tudi mlade iz Šenčurja. 00 ZSMS jim je na igrišču pri osnovni šoli v Šenčurju pripravila nogometni turnir, nato pa so se skupaj pozabavali na pikniku, ki so ga mladinci pripravili na dvorišču gostilne Pri Jožu. F. Erzin Vinska trgatev v Šenčurju Turistično društvo Šenčur je v nedeljo, 17. avgusta, že drugič pripravilo tradicionalno Vinsko trgatev. Ob 9. uri dopoldne je povorka, v kateri so sodelovali viničarji, sodnik, župan in drugi, krenila iz Šenčurja skozi Kranj in obiskala vse okoliške vasi. Z glasbo, pesmijo in vriskanjem so vabili na popoldansko Vinsko trgatev. Prireditev se je nato nadaljevala z zabavnim programom, v katerem je sodeloval ansambel Trgovci. Največ zaslug, da je prireditev že drugič tako dobro uspela, ima brez dvoma predsednik TD Šenčur Ivan Rebernik, ki je o organizaciji in delovanju društva povedal naslednje: »TD Šenčur je po članstvu že zelo močno, ni pa še pravega sodelovanja z občani, zato nas je za delo zelo malo. Če bo šlo tako naprej, potem si lahko turizem, ki bi bil lahko tudi glavni vir dohodka v šen-čurskem gospodarstvu, v Šenčurju kar odpišemo.« F. Erzin na sosedom. tkupno — Porotniki, ste se že odločili? Vokrvou (ranj popust 3% dajemo za blago, kupljeno v avgustu, in sicer za: kuhinje (Marles, Gorenje, Brest) in celotno belo tehniko p/iporoča se Sdlon kuhinjske opreme Dekor, Kra nj VakrtfL kranj NIKOLI NISTE KUPILI KVALITETE TAKO POCENI! ZNIŽANJE 5-40 RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA LASTNE PROIZVODNJE Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, tudi ob nedeljah od 9. do 19. ure. DOSTAVA IMA DOM SPALNICE — REGALI — KOMBINIRANE OMARE — VITRINE — OTROŠKE POSTELJICE — OTROŠKO POHIŠTVO - KOSOVNO POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOUO radiit gledališče kino sobota 23. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Nas Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Kaleidoskop popevk, 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra Bill.v Byers, 16.00 Naš podlistek, 16.40 Glasbeni stereo studio, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Bojana Adamiča, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na drugem programu Tretji program 19.05 Slovenski zbori pretekle in polpretekle dobe, 19.30 Večerna promenada z violončelistom Chuchron, 20.35 Iz oper in glasbenih dram, 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 24. avgusta 4.30 Dobro jutro, 5.30 Z vami na izletu, 6.50 Danes za vas, 7.30 Za kmetijske proizvajalce, 8.07 Radijska igra za otroke, 8.46 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko popoldne, 16.00 Zabavna radijska igra, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program w ~ stU(ll° Sarajevo, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V luči semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cock-tail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta musical, 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202, 18.30 Večerni poročevalec . Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Koncert v vrtni lopi, 22.00 Odlomki iz opere »Vojna v domači hiši«, 23.00 Purcella igrajo, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 25. avgusta 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Glasbena pravljica, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.00 Na današnji dan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Poletni kulturni vodnik, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Franca Flereta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Godala v ritmu, 14.35 Poletni pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Aragon, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi, 19.45 Iz ansambelske glasbe zgodnjih romantikov, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih, 22.30 Sezimo v našo diskoteko, 23.5J Iz slovenske poezije torek 26. avgusta 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pojo mali vokalni ansambli, 9.50 Znane melodije, znani orkestri, 10.15 Promenadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš gost, 17.20 Zvočni portret pianista Igorja Dekleve, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra 21.34 Zvočne kaskade, 22.20 Koncertantna glasba za violončelo in godala, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Parada popevk, 14.35 Rock-jazz, 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples, 16.40 Glasbeni stereo studio, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.15 Poje sopranistka Birgit Nilsson, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 22.45 Tri poznoromantične tonske pesnitve, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 27. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniški pozdravi, 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve Norveškega radia, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana 18.25 Predstavljamo vam, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Ritmi Latinske Amerike, 14.35 Jugoslovanska produkcija plošč, 15.40 Srečanja melodij, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Glasbeni stereo studio, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Orkesterska portreta ljudskih junakov, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.50 Iz slovenske operne literature, 21.15 Iz novejše baletne literature, 22.15 Imena sodobne glasbe, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 28. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Iz glasbenih šol, 9.50 Pesmice na potepu, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne v umetniški obdelavi, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17.00 Avgust 75, 17.30 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Revija orkestrov in solistov, 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Beethovnove priredbe ljudskih pesmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Boston Pops, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Zabavala vas bosta ansambla Jožeta Kampiča in Bojana Adamiča, 14.35 Top albumov, 15.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Glasbeni stereo studio, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Z glasbenih tekmovanj jugoslovanske RTV, 19.50 Od angleške renesanse do zgodnjega baroka, 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Recitel tega tedna, 22.00 Tako muzicira Herbert von Karajan z orkestrom Philharmonia, 22.30 Iz albuma klasicistične koncertant-ne glasbe, 23.55 Iz slovenske poezije petek 28. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Godala v ritmu, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo mladih na počitnice, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Poletni divertimento, 18.05 Ogledalo našega časa 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.35 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni stereo studio, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Stereo-jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Od premiere do premiere, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.15 Trije Handlovi koncerti za kljunasto flavto, 22.45 V nočnih urah, 23.55 Iz slovenske poezije Kranj center 22. avgusta amer. barv. film vsi smo barabe ob 16., 18. in 20. uri 23. avgusta amer. barv. film. vsi smo barabe ob 16., 18. in 20. uri. premiera grško-amer. barv. filma poročnik nataša ob 22. uri 24. avgusta amer.-ital. barv. film skrij se, ko se bova srečala ob 10. uri. amer. barv. film vsi smo barabe ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma gospodar življenja in smrti ob 21. uri 25. avgusta grško-amer. barv. film poročnik nataša ob 16., 18. in 20. uri Kranj storž ic 22. avgusta amer. barv. film inspektor madi-gan ob 18. in 20. uri 23. avgusta ital. barv. film po božji milosti ob 18. in 20. uri 24. avgusta amer. film stanio in olio - kratek stik ob 14. in 18. uri, ital. barv. film po božji milosti ob 16. uri, premiera amer. filma tarzan in sirene ob20. uri 25. avgusta amer. film tarzan in sirene ob 18. in 20. uri Tržič 22. avgusta ital.-franc. barv. film angelske NUNE ob 18. in 20. uri 23. avgusta ital.-franc. barv. film angelske NUNE ob 18. in 20. uri 24. avgusta hongkonški barv. film MEČ zlatega zmaja ob 15.. 17. in 19. uri 25. avgusta hongkonški barv. film mec zlatega zmaja ob 18. uri Kamnik DOM * 22. avgusta amer. barv. film umazane roke nad mestom ob 18. in 20. uri v 23. avgusta amer. barv. film shaft V afriki ob 18. in 20. uri 24. avgusta amer. barv. film rdeči gusar ob 15. uri, amer. barv. film shaft V afriki ob 17. in 19. uri 25. avgusta amer. barv. film RDECl gusar ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 22. avgusta domači barv. film strah 23. avgusta amer. barv. film trdoglaVI policaj 24. avgusta amer. barv. film trdoglavi policaj 25. avgusta amer.-ital. barv. cs film junaki IN IZdajalci Jesenice PLAVŽ 22. avgusta japon. barv. cs film tajni agent 101 23. avgusta amer.-ital. barv. cs film junaki in IZdajalci 24. avgusta amer.-ital. barv. cs film junaki in IZdajalci 25. avgusta amer. barv. film trdoglavi policaj Dovje-Mojstrana 23. avgusta amer.-ital. barv. film strelna črta 24. avgusta jugosl.-nemški barv. cs film zaklad V srebrnem jezeru Kranjska gora 23. avgusta jugosl.-nemški barv. cs film zaklad V srebrnem jezeru 24. avgusta domači barv. film strah Radovljica 22. avgusta nemški barv. film smešne strani Življenja ob20. uri 23. avgusta amer. barv. film stari divji zahod ob 18. uri, amer. barv. film gospodar otoka ob 20. uri 24. avgusta amer. barv. film gospodar otoka ob 18. uri, nemški barv. film smešne strani življenja ob 20. uri 25. avgusta franc. barv. film ROP NA ažurni obali ob20. uri Bled 22. avgusta amer. barv. film gospodar otoka ob 20. uri 23. avgusta nemški barv. film smešne strani življenja ob 18. uri, franc. barv. film naslednik ob 20. uri 24. avgusta franc. barv. film naslednik ob 18. uri, amer. barv. film stari divji zahod ob 20. uri 25. avgusta franc. barv. film naslednik ob20. uri Skofja LokaSORA 23. avgusta amer. film odrešitev ob 20. uri 24. avgusta amer. film odrešitev ob 18. in 20. uri 25. avgusta amer. film trdoglavi policaj ob 20. uri Železniki OBZORJE 22. avgusta amer. film privatni detektiv ob 20. uri 23. avgusta amer film poletne zelje - zimske sanje ob 20. uri 24. avgusta amer. film človek z vzhoda ob 18. in 20. uri tvh'viziju sobota 23. AVGUSTA 16.25 625 - ponovitev. 16.45 Mozaik. 16.50 Obzornik. 17.00 Alžir: Sredozemske igre. 18.35 Janošik. 19.20 Cik-cak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanje-politični komentar. 19.55 3-2-1. 20.00 Velika sprememba. 20.30 Moda za vas. 20.40 Melodije Istre in Kvarnerja. 21.50 Barvna propagandna oddaja. 21.55 TV dnevnik. 22.10 Kojak. (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 19.30 TV dnevnik. 20 00 Egipt za časa Tutankamona. 20.40 24 ur. 20.55 Zabavno glasbena oddaja 21.25 Sedem dni Oddajnik Sljeme 16.15 Poročila. 16.20 Jadrnice, 17.10 Rezervirano za šport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Velika sprememba 20.30 Beseda za besedo. 21.30 TV dnevnik. 21 50 Slovesa ni -film 24. AVGUSTA 9.30 Poročila. 9.35 Thibaultovi. 10.20 Otroška matineja. 11.10 Mozaik. 11.15 Ljudje in zemlja. 12.15 Poročila. 14.40 Nedeljsko popoldne. 15 40 Morda vas zanima. 16.10 Srečanje v studiu 14. 17.15 Za konec tedna. 17.30 Moda za vas. 17.40 Poročila. 17.45 Nichlosove dogodivščine, film, 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cik-cak. 19.*> TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 19.55 3-2-1. 20.00 Ženske iz Djavoljih Merdevin. 20.45 S kamero po svetu, 21.15 Športni pregled. 21.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.10 Sprehod skozi čas, 18.40 V 80 dneh okrog sveta. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavno glasbena oddaja. 20.50 24 ur, 21.00 Imel sem devetnajst let. film. 23 00 Mi smo za pravico Oddajnik Sljeme 9.45 Otroški spored. 10.45 Narodna glasba. 11.15 Kmetijska oddaja 16.45 Gledalci in TV. 17.35 Mihajlo pogumni, film, 19.30 TV dnevnik. 20.O5 Ženske iz Djavoljih Merdjevin. 21.15 Športni pregled. 21.50 TV dnevnik ponedeljek 25. AVGUSTA 14.40 Sredozemske igre, 15.00 Košarka Italija : Španija, 18.00 Obzornik, 18.10 Drejček in trije marsovčki, 18.30 Mozaik, 18.35 Od zore do mraka 19.05 Odločamo. 19.15 Barvna risanka, 19.20 Cik-cak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Sodobna oprema. 20.05 Z Jako Stoko med izseljenci. 21.35 TV dnevnik, 21.50 Sredozemske igre Košarka Jugoslavija : Grčija UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.00 Sredozemske igre Košarka Jugoslavija : Grčija, 18.45 Knjige in misli, 19.30 TV dnevnik. 2000 Športna oddaja, 20.35 Karneval. 21.00 24 ur. 21.05 Skandal, film Oddajnik Sljeme 16.35 Poročila, 17.00 Sredozemske igre — Košarka Jugoslavija : Grčija, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ljubezenska zgodba. 21.00 Liki Revolucije. 21.30 Mladi za mlade. 22.00 TV dnevnik torek 26. AVGUSTA 16.10 Sredozemske igre. 16.30 Naočnik in očalnik, 17.00 Sredozemske igre - atletika (vmes obzorniki. 18.50 Biseri morja. 19.15 Barvna risanka 19.20 Cik-cak, 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.00 Tretji svetovni mir. 20.50 Barvna propagandna oddaja 20.55 Jane Evre. 21.45 TV dnevnik, 22.00 Sredozemske igre, gimnastika UHF - oddajnika KrvaVec in Pohorje 17.00 Sredozemske igre. atletika. 20.00 Nenavadne zgodbe, 20.45 24 ur. 20.50 Vzpon človeka. 21.40 Pr«d 30 leti. 21.55 Koncert pihalnega orkestra iz Pariza Oddajnik Sljeme 17.05 Poročila 17.30 Mikavnosti cirkuškega poklica. 18.15 Ohridsko poletje. 18.45 Trenutek spoznanja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Portreti Branka Čopiča. 20.45 Mikrobi in ljudje, 21.35 Panorama. 22.05 TV dnevnik. 22.25 Sredozemske igre — gimnastika sreda 27. AVGUSTA 16.30 Sredozemske igre. 16.50 V 80 dneh okrog sveta. 17.15 Sredozemske igre — atletika, vmes obzornik, 18.45 Mladi za mlade, 19.15 Barvna risanka, 19 20 Cik-cak, 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1, 20.00 Kaj se je zgodilo s teto Alice, film, 21.35 Gorenje novosti, 21.40 TV dnevnik, 22.00 Sredozemske igre — košarka Jugoslavija : Španija, 23.30 Sredozemske igre — atletika UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 Sredozemske igre — atletika. 20.00 Montreux 75. 21.00 24 ur, 21.05 Feljton. 21 45 Vidoco. film, 22.30 Okna. sama gluha okna Oddajnik Sljeme 17.05 Poročila. 17.30 Mali svet. 18.00 Kronika Bjelovara 18.15 Narodna glasba 18.35 Znanstveni studio. 19.30 TV dnevnik. 20 00 Cincinati Kid. film. 21.40 TV dnevnik. 22.00 Sredozemske igre Košarka Jugoslavija: Španija Ljudje iz kolon«. TV dnevnik. 20.00 Staro in novo, 20.50 Kojak. 21.40 L TV dnevnik. 20.00 Mandat. 20 45 Sredozemske igre. rokomet Jugoslavija : Španija Oddajnik Sljeme 16.45 Poročila. 16.50 Sredozemske igre - rokoborba 20.00 Signali. 20.45 Sredozemske igre - rokomet Jugoslavija : Španija. 22.00 TV dnevnik. 22 20 Dokumentarni film. 22..15 Dubrovniške poletne prireditve 110, POLICIJA — vzhodnonemska nanizanka, kriminalka. , Vzhodnonemska proizvodnja televizijskih nadaljevank je postala pri nas ugledna zaradi nekaterih odličnih ekranizacij literarnih del, kot je recimo nadaljevanka Sam med volkovi po romanu Hansa Fallade Tokrat se srečujemo z nizom desetih vzhodno-nemških kriminalk. Te zgodbe so samostojne, vsebinsko zaključne enote, ki jih med sabo povezujeta le oba kriminalista, sposobni Fuchs in prodorna Arndtova. Ta dva. kot je pač v knminalkah navada v vsaki zgodbi uspešno rešita bolj ali manj zapleten primer V primerjavi z zahodnimi kriminalkami. recimo ameriško in francosko, se izkaže vzhodnonemska nanizanka »110. policija« kot obrtno enako obdelana z enakospretnimi zapleti in napetostjo. Največja razlika, ki jo je opaziti že na prvi pogled, pa je v tem. da je tu inšpektor čisto »navaden« kriminalist brez sledu amenkanskega supermenstva. In naprej: zločini, ki jih razkrivata Fuchs in Arndtova. so sicer »pravi«, bolj ali manj krvavi, zmeraj navzkriž z zakonom, vendar pa tu nimamo opraviti s podzemljem, z organizirano velemestno zločinskostjo in z njenim brezobzirnim, banditskim pohlepom po denarju, ki je realno ozadje in neizčrpen vir snovi za zahodne kriminalke. Tu se nehote — kaže socialistična ureditev Vzhodne Nemčije, kjer denar ni več edino in zdaleč najmočnejše gibalo dejavnosti in kjer ni podzemlja v ameriškem smislu. petek 29. AVGUSTA 17.10 Sredozemske igre, 18 00 Obzornik. 18.10 Morda vas zanima, 18.40 Mozaik. 18.45 Tuja folklora 19.15 Barvna risanka 19.20 Cik-cak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled. 19.55 3-2-1. 20.00 Ziegfiel-dove norčije, film. 21.25 625. 21 45 TV dnevnik, 22.00 Sredozemske igre — atletika UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 16.00 Sredozemske igre — nogomet Maroko : Jugoslavija 17.30 Atletika. 20.00 TV drama. 20.40 24 ur, 20.45 Studio III, 21 55 Večer z Ibrico Jusičem Oddajnik Sljeme 17.05 Poročila. 17 10 Sredozemske igre - 17.30 Otroški spored, 18.00 Kronika Siska. 18.15 Narodna glasba, 18.45 TUJA FOLKLORA - ŠPANIJA iz serije Narodni plesi sveta vam tokrat predstavljamo plese Španije: — A legrias — Flamenco-rumba — A legrias — Isa de Islas Cananas — Tanguilos de Cadiz — Muneira de Callisia — Malegenia de Islas Canarias — EnlaAihambra — Tangos flamencos — Benamor. Oddaja je v barvah. Ost« JLA 6 I nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. poročiti so se V KRANJU Rozman Marjan in Sagaj Milena Pretnar Filip in Sajevic Marinka. Pelko Vladimir in Fajfar Ivana Sink Franc in Sušnik Manja Giacomeli Miroslav in Kovačič Manja, Bolka Alojzij in Praprotnik Mojca. Dolenec Jožef in Kemperl Marija, Strajnar Štefan in Ramač Marija. Bjegovič Nikola in Pavlin Olga. Siler Milan in Balantič Olga VTRŽlCl Pnmožič Miloš inVralj Katarina. Borak Marjan in Sitar Pavla umrli so V KRAVJI Jenko Alojzij, roj. 1898. Arh Janez, roj 1897. Medved Jožefa, roj. 1892. Jager Barbara, roj 1895. Štrukelj Karel, roj. 1904. Breznik Marija, roj. 1910. Juvanec Jožefa, roj 1896. Krkuta Jože. roj 1913. Bergant Jože. roj. 1901. Gionetti Katanna roj. 1892. Resman Anton, roj. 1901. Skaza Jožef, roj 1920. Korbar Marjana, roj. 1893, Sim-novec Vincencij. roj. 1927, Dragoš Alojz, roj. 1938. Mašalin Andrej, roj. 1893 VTRŽICU Rovtar Ana. roj. 1887. Podakar Frančiška, roj. 1903. Eigner Franc, roj. 1897 tržni pregled KRANJ Solata 8 din. špinača 12 din. cvetača 20 din. korenček 8 din. česen 20 din. čebula 7 din. fižol 10 do 12 din, kumare 6 din. paradižnik 8 do 10 din. paprika 10 do 12 din. slive 12 din. jabolka 8 din. hruške 10 do 18 din. grozdje 16 din. med 40 din, lubenice 6 do 8 din. pomaranče 20 din. limone 12 din. ajdova moka 15 din. koruzna moka 4.50 din. kaša 15 din. surovo maslo 30 din. smetana 22 din. skuta 16 din. sladko zelje 4 din. kislo zelje 6 din. kisla repa 5 din. klobase 14 din, orehi 80 din. jajčka 1.60 din, krompir 4 din. gobe 50 din TRŽIČ Solata 8 do 10 din. korenček 10 din. česen 25 do 27 din, čebula 7 din, pesa 8 do 10 din. kumare 7 din. paradižnik 8 do 10 din. paprika 10 do 12 din, slive 10 do 12 din. jabolka 10 do 15 din. hruške 14 do 16 din. grozdje 14 do 16 din. buče 5 do 8 din. pomaranče 20 din, limone 14 do 16 din. ajdova moka 16 din. koruzna moka 6 din. kaša 15 din. surovo maslo 14 din. smetana 6 din, sladko zelje 5 din. orehi 10 do 12 din. jajčka 1.30 do 1,40 din, krompir 5 din, breskve 16 do 18 din cfre/ž/si s Ar/'jjfjs/tesi/e/ V omari je gotovo nekaj starih usnjenih torbic, ki jih ne nosimo več. Uporabne dele zrežimo v kroge in trakoiv ter iz njih sešijmo luskina-sto usnjeno ribico za drobiž in druge drobnarije za malo deklico. Namesto zadrge lahko všijemo zaponko, gumbe, zatežemo s trakom ali kako drugače. Dojenčkovo poletje Mali otroci in dojenčki poleti teže prenašajo vročino kot pa odrasli. Seveda v toplih dneh ne bomo zapirali dojenčka med štiri stene v strahu, da ga ne bo preveč obsijalo sonce. Vedno se najde prijetna senca v opoldanski vročini, kasneje, ko največja toplota popusti, pa le razvijmo otroka, da ga pobožajo sončni žarki. Otroka v toplih dneh oblačimo le v bombažne majice in kratke hlačke, dojenčka na soncu pa osvobodimo vlažnih plenic. Dojenčkova prehrana poleti dela nekaterim mamam sive lase. Zaradi vročine včasih otroci odklanjajo hrano, tako da so matere vse iz sebe, če otroku ne morejo vsiliti opoldanskega obroka. Otrok je v vročih dneh zelo žejen, zato imejmo vedno dovolj pripravljenega mlačnega čaja ali ne preveč ledenih sadnih sokov. Če otrok ne je, mu ponudimo sadje s keksi, morda puding ali kaj drugega: zvečer bo otrok morda drugačne volje do jedi. Če poleti mati otroka še doji, je vse v najlepšem redu, ker je tako možnost okužbe dojenčka zmanjša/ia na minimum. Če pa pije kravje mleko, moramo zelo paziti: stekleničke in dude je treba redno pre-kuhavati. mlečno mešanico pa pripravimo že zjutraj za ves dan in shranimo v hladilniku, tako da pogrejemo le potrebno količino, ko je otrok lačen. Večjemu otroku pripravimo namesto steklenice mleka puding kuhan na mleku, mlečni riž ali druge mlečne jedi z dodatki sadja. Otroku, ki ni več vezan na vse mlečne obroke in je že dosti vrst hrane, poleti kuhajmo dosti zelenjave, lahko je ribe, kuhano piščančje meso, skuto in podobno. Če je čez dan tako vroče, da otrok težko prenaša toploto, mu pripravimo hladne kopeli. Okopljimo ga v mlačni vodi, včasih zadostuje, če ga po celem telesu umijemo z gobo ali krpo. Malo večjemu otroku, ki že sedi ali hodi. pa bo seveda v veliko veselje bolj samostojno čofotanje v bazenčku ali v plastični kadi na toplem soncu in pa seveda mešanje po pesku. 1 Še malo pa bo šola V hipu se bodo stekli avgustovski dnevi, v začetku septembra pa se bo spet začel vsak dan oglašati šolski zvonec. Zdaj ze gotovo izbirate šolsko garderobo za šolarja, v knjigarnah pa nakupujete knjige in zvezke in še kup drobnarij, ki jih šolar potrebuje med letom. Ob vsakem začetku novega šolskega leta, pa naj bo to prvič ali pa je šolar že v višjem razredu, se starši sprašujejo, ali bo to leto uspešno za njihovega otroka. Seveda je zdaj pravi čas misliti na bodoče uspešno delo. kasneje okoli polletja, ko se uspeh ali neuspeh že določeno pokaže, je dokaj pozno ali včasih celo prepozno. Starši morajo vsekakor pogoje, ki naj v veliki meri zagotavljajo uspešno delo učenca, zagotoviti že v začetku šolskega leta. Ce je bil otrok prejšnje leto bolj malo uspešen, se povpra*ajmo, ali smo storili kaj dosti za njegovo pravilno prehrano ali je imel dovolj počitka in spanja, iger in razvedrila ter ali je bilo družinsko vzdušje prijetno in spodbujajoče ali pa je otrok pogosto čutil nerazpoloženost staršev, prepire in podobno. Otrok bo srečen in uspešen v šoli, če ima doma topel dom: če ga nima, bo bežal iz njega, poznalo pa se bo tudi na šolskem delu. Zdravniki pogosto poudarjajo, kako važna je pravilna prehrana za šolarja. Otroku moramo zagotoviti, da se pred šolo v redu in predvsem v miru naje; naglica odraslih pred odhodom v službo naj bi mu ne bila za zgled. Če se otrok med šolskim delom hitro utruja in se telesno ne razvija kot bi se moral, skrbneje sestavljajmo njegov vsakdanji jedilnik. Ni dovolj, da je otrok le sit, važno je tudi, kaj je pojedel. Pogosto v prehrani primarijkuje beljakovin, zato naj otrok veliko je mleka in mlečnih izdelkov, mesa, jajc, rib. Navajajmo otroke že od zgodnjih nog na uživanje zelenjave, surove ali kuhane: če jo vztrajno odklanja, pa povečajmo količino sadja v prehrani ali pa mineralne snovi in vitamine nadomestimo ■ sadnimi sokovi. Hrane pripravljajmo le za en obrok, ne pogrevajmo je dva dni, in če le gre, jo bogatimo z jajci, smetano, zelenim peteršiljem in podobnim. marta odgovarja Za krajše izlete na kolesu ali peš oblečemo čez bombažno bluzo volnen brezrokavnik: majhno torbico pritrdimo z daljšim pasom okoli bokov, da imamo proste roke. Potrebujemo belo štruco kruha, tri žlice mleka/ 25 dkg mehkega topljenega sira, žličko ostre gorčice, tri žlice svetlega piva. Prigrizek k pijači Sir drobno narežemo in zmešamo z vročim mlekom. Pustimo, da se sir v mlačnem mleku popolnoma stopi. Nato dodamo pivo in gorčico: s to kremo namažemo centimeter debele rezine belega kruha, ki smo ga poprej po eni strani popekli na štedilniku ali porjaveli na maslu. Namazane rezine kruha potisnemo za 10 minut v vročo pečico, da se sir razleze. Vroče kruhke ponudimo k vinu ali pivu. Bojana - Rada bi imela krilo po modi. ki bi ga nosila vsak dan. Prosim. svetujte mi blago in model. Stara sem 18 let, visoka 168 cm, tehtam pa 60 kg. Marta — Krilo ima širok pas, vanj pa je vpeljan ozek pas, ki se spredaj zavezuje. Krilo se zapenja zadaj z zadrgo, v stranskem šivu so žepi. Krilo, ki je v pasu rahlo nagubano, sega čez kolena. Priporočam jean pldtno, ki je moderno in primerno za vsak dan. Koža hoče vlago Če smo poleti pretiravali s sončenjem obraza, se zdaj tik pred jesenjo lahko bolj žalostno ogledujemo v ogledalu. Rjava barva počasi izginja, okoli oči pa so ostale gubice ter sem in tja tudi kaka grda rjava lisa. Mlajšim kožam se kaj takega verjetno še ne dogaja, nekatere kože pa že po petindvajsetem letu rade hitro izgubljajo vlago in se starajo, čemur prekomerno sončenje doda še svoje. Če smo torej na ljubo rjavi in dokaj minljivi barvi obraza preležali na soncu vse vroče poletne dni, je zdaj že čas, da škodo, ki se morda na srečo še ni pokazala prav vsa, že skušamo popravljati. Če torej nimate več rosnih dvajset let, je treba zdaj koži dodajati vlago. Enkrat ali dvakrat na teden, če je škoda velika, si lahko privoščimo sadne ali zelenjavne maske. Na vrtu so kumare, špinača, paradižnik, vsa naravna in cenena lepotila in pomladila. Tako zelenjavo dobro operemo, zmečkamo v kašo' in jo nanesemo na očiščen obraz, ki ga prej morda pripravimo še na sprejem hranljivih snovi s toplo oblogo. Zelenjavno kašo pustimo na obrazu približno 15 minut, nato speremo z mlačno ali mrzlo vodo. Obraz nato namažemo z mastno hranljivo kremo. Za posebno hude primere pa si omislite vlažilno kuro, ki naj traja štiri do šest tednov. Vsako jutro in vsak večer namočite frotirko ali gazo v kamiličnem čaju in pustite na obrazu pol ure. Medtem tkanino po potrebi še vlažite. Kožo nato namažemo s kremo. Še en recept za uvelo kožo, ki«jo žeja po vlagi. Svežo skuto pomešamo s sveže pripravljenim korenjevim sokom. Zmes pustimo 10 minut na obrazu, nato jo zmijemo in nanesemo kremo. Zaključimo s hladnim obkladkom za obraz. izbrali smo za ms gorgnjshi h raj i POMENKI 0 GORICAH, GOlMKU, 1RSTENIKU Solidno moško obleko iz diolena, klasičnega ali športnega kroja lahko kupite te dni po znižani ceni na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBL'SL". Cena: 700 do 900 din Široka krila bodo tudi to jesen modna. Pri radovljiški ALMIRI so že pripravili model MAJA, primeren za vitke in srednje postave. Krilo je izdelano iz kvalitetnega verse-ja, podloženo in dobi se v številnih prelepih sortiranih barvah. Cena: 475 din In ie jeans za najmlajše. Hlačni komplet v modrem, kombiniran z rdečim karom je prijetno oblačilo. V velikostih od 4 do 6 let jih dobite pri jeseniški ZARJI (nasproti carinarnice). Vprašajte za model TEJA. Cena: 315 do 325 din in drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetise, Zalog in Zabije t (18. zapis) V prejšnjem zapisu smo povedali, kako naravno lepe so Gorice — sedajle pa naj steče še beseda o imenu in zgodovini te imenitne vasi pod gorami, nekdaj sedeža lastne občine, zdaj krajevnega urada in velike fare. VINSKE GORICE Qvoriti danes o vinogradih na Go-enjskem res ne bi mogli. Toda ne-oč — le nekaj stoletij nazaj — pa je trta uspevala po mnogih zavetnih in prisojnih bregovih na Gorenjskem. Seveda prav vročega sonca najbrž tudi v onih časih pri nas ni bilo. le neko posebno vrsto trte so tedaj gojili, ki ji podnebje ni škodovalo, trtne uši pa tudi še ni bilo. Ta je ob koncu prejšnjega stoletja uničila mnogo vinogradov na Gorenjskem in Koroškem. Posebno grajska gospoda si je na Gorenjskem urejala svoje vinograde — o kmečkih vinogradnikih stari zapisi nič ne vedo . . . Gradovi pa so hoteli imeti svojo kapljico, za žejo in za veselje . .. Biti pa je moraLo to vino bolj kislo; kot znani koroški žitorejčan (v okolici Žitare vasi v Podju-ni), ki je gasil žejo našim rojakom še pred nekaj desetletji. Ne bo narobe, če povem, da so v Žitari vasi dali svojemu slovenskemu prosvetnemu društvu lepo ime — »Trta«! Sicer pa smo zvedeli za nekdanje vinograde na Gorenjskem že iz prejšnjih zapisov (pobočje Šmarjetne gore. ledinsko ime pri Trsteniku »vinograd« idr.) — zato nas tudi ime Goric res lahko spominja na ime vinskih goric. Kot si prebivalci obsoške Gorice (Stare in Nove) pravijo, da so Goriča-ni, tako si rečejo tudi prebivalci naših Goric. Sploh pa imamo na Slovenskem celo vrsto krajev, ki so jim nekdanje vinske gorice dale sedanje ime. Omenim le Ivančno Gorico. Gorico pri Domžalah, pa Vnanje gorice, Goričico pri Cerknici. Gorico pri Radovljici itd. Prav isto ime kot naše Gorice nosi velika vas (120 prebivalcev) pri Postojni, zaselek na robu Vremske doline pri Divači, Gorica vas. pri Ribnici pa je vsekakor velik kraj. saj ima kar 434 prebivalcev (naše Gorice le 215!) in svojo faro. Na ime Goric spominja tudi cela vrsta Goričan. Goriških vasi in Gore — vse pa kažejo na prvotne vinske gorice, vsaj v pretežnem številu teh krajevnih imen. — Sicer pa prav pri Goricah — naših Goricah! — imamo dokaz za vinogradniško kulturo v teh krajih: ohranjena je listina izt. 1376, ki o tem govori... In pa ledinsko ime V vinogradu, ki je tudi med današnjimi Go-ričani še živo. No. takrat. 1. 1376, je podaril Martin Farlon minoritskemu samostanu v Ljubljani vinograd v Goricah blizu cerkve sv. Andreja. »Pred petsto leti je torej trta preprezala prisojne holmiče pod Založko goro!« Tako vzklika navdušeni zgodovinar Ivan Vrhovnik. Le-ta je v svojih poznejših, jesenskih letih napisal tudi zanimivo delo: »Gostilne v stari Ljubljani«, podpisal pa se je kot Staroslav. Kot njemu niso. tako tudi nam ne sme nihče zameriti, če smo se malo dlje in tako radi zamudili s pogovorom o trti in vinskih goricah. STARO NASELJE Kraji, ki so se razvili v bližini nekdanjih gradišč, so gotovo zelo stari. No, za Gorice to lahko rečemo, ime kmeta Gradiščarja ni ledinsko ime. Na Gradišču za vzpetino nad njegovo domačijo — je dovolj prepričevalno za staro naseljenost teh krajev. Vendar prva ohranjena listina govori o Goricah šele 1. 1221. — Za kako graščino v Goricah še nisem slišal — bil je pa zato bližnji Golnik dovolj grajski. Pač pa je za Gorice znane več cerkvene zgodovine. (To je tako: grad in cerkev sta si zapisovala svojo slavo, kmet-tlačan in siromak — ta dva si nista smela kaj zapisovati, saj tudi pisati nista znala . . . Razen s krvjo in potom . . . Tako pač moram v te zapise nizati le več podatkov o gradovih in cerkvah — ker so samo ti zapisani in ohranjeni do današnjih dni) V cerkvenem pogledu so sprva spadale Gorice k nakelski fari. vendar so si brumni Goričani. ki jih je od Naklega delil nevaren Udenboršt 1. 1786 le izbojevali pravico do lokalije in stalnega duhovnika. Devetdeset let pozneje 1. 1876 pa so pričele veljati Gorice že kot prava fara. Z dvema cerkvama, sv. Andreja in sv. Lamberta. C. Z. Lesen, obarvan in pozlačen kipec sv. Lamberta, škofa in mučenca, iz goriške podružnične cerkve v Zalogu. V sodelovanju a Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalke Claudea A veji na Mačje oko. Delo je izilo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Ne belite si glave, ob tisti uri se vrnem,« odvrne Belot in vstane. Blondel ga posnema. »Morda ujamemo kak stavek, kako besedo, ki nam utegne koristiti. Bi nama lahko že zdaj zaupali svoj sobotni spisek?« »Seveda.« V pisarni je. Belot vstane in se zahvali. »Se zadnje vprašanje!« se obrne. »Se vam je zdela gospodična Sarrazinova v soboto malce v skrbeh?« »Prav nič. gospod glavni inšpektor.« Mercier ju hoče na vsak način pospremiti do praga restavracije. Jean pravkar končuje s postavljanjem miz na mesta; premika jih z lahkoto, ki je ne bi prisodil ne njegovim letom ne njegovi mršavosti. Belot in Mercier si stiskata roke tako dolgo in tako odločno, da se čuti Mercier dolžnega izjaviti: »Ves sem vam na razpolago. Resnično iskreno me bo veselilo, ko bom videl, da bo zločinec plačal tako hudodelstvo s svojim življenjem!« <2 »Ne ozri se,« opozori Belot Blondela, ne da bi premaknil glavo. »Morda je še zmeraj pri vratih in gleda, kako odhajava.« »Ne pridem do sape,« odvrne Blondel. »Ze zaradi neverjetnega naključja . ..« »Seveda utegne imeti dvojčka! Ne hitiva, moral se boš vrniti. . . Ce bi imel še brke, bi bil kakor izrezan baron iz Spring-fielda. Richmonda in drugih krajev. Tudi besedici temu ustrezno.« »In ta je Američan!« »Tako trdi Jean Marc,« meni Belot. CLAUDE AVELINE MAČJE OKO Blondel je že drugič brez sape. »Kako, načelnik, vi, ki ste bili že spočetka videti, da verjamete...« » ... se zdaj sprašujem, eh, da! Nič ga ni oviralo, da ne bi sinoči planil pokonci, ko smo mu postregli z opisom. Verjamem, da obstaja človek, ki je zamenjal kovčke, toda to, da je imel ta človek ameriški naglas, da je šel Mercier v Ameriko, da je imel enako postavo, enake poteze in enak videz, lahko zbuja tudi domnevo, da se hoče naš mladi ponarejevalec maščevati pajdašu, ki naj bi bil odgovoren za njegovo prejšnjo usodo, in ga zamenjuje s skrivnostno osebo, ki se mu je hotela maščevati. Dokler zatrjuje, da ne pozna tega skrivnostneža, ne laže, lagal pa bo, dokler bo zatrjeval, da ni poznal Merciera.« »Se bo triu, ki je ponarejal Van Gogha: Sarrazinovi, Jean Marcu in Mercieru, pridružil se četrti?« vpraša Blondel zbegano. »Ali pa se Američanu ni niti sanjalo o tej dejavnosti in je vpleten v kaj drugega, kjer sta, kot praviš, Sarrazinova in Jean Marc, Mercier pa ne.« »Mislite zares?« Belot se nasmehne. »Hočem te vsaj naučiti tvojega poklica, hkrati pa se trudim, da ne bi sam okostenel. Zdaj pa se vrni tja, od koder sva prišla in nadzoruj hišo po svojih močeh: vhod, restavracijo in v ulici Condorcet. Jaz bom telefoniral iz najbližjega bistroja, naj te čim prej zamenjajo. Če bo šel ven, greš seveda za njim! Ko bo prišla zamenjava, malce povohljaj po okolici. Najdi njegov avto, to je važno. Obvestil bom oddelek za^sive karte in potne liste. In bom pohitel v Neuillv, načelnik je gotovo že tam.« »Ga ne bomo takoj aretirali? Slikar je že za rešetkami, upravitelj bi se mu moral pridružiti!« »Najprej moramo vedeti nekaj več o podpihovalki!« Vsi gostje, zbrani v obeh salonih v ulici de la Ferme, bi lahko veljali za najbližje sorodnike žrtve. Črni plašči, mračni obrazi, oči, ki se izogibajo drugih — kot dediči, ki čakajo, da bodo odprli oporoko — in gospod Malebranche je videti kot pravi notar, čeprav stoji pred njimi. Resnica ni nič manj mučna: vsak od teh izvedencev se sprašuje, ali bo tukaj zaklenkal navček njegovemu slovesu. Brali so jutranje časopise, zvedeli za ponarejene Van Goghe, ki jih je slikal zaročenec gospodične Sarrazinove — neverjetno — in so že šli po vsem svetu! S potrdili, da so pristni? Kdo izmed njih je izdal potrdila? Ce je bila slavna zbiralka sposobna takšnega koraka, takšnega zločina, zakaj bi se bala preslepiti nedolžne otročičke? Vsakdo brska po spominih, se pomiri, ko ne izbrska ničesar, in se znova naježi, ko se spomni, da je ponarejevalec Van Gogha lahko prav tako dobro izdeloval tudi Monete, Cezzane, Renoire, in ne vem še koga, da se je le bilo vredno podpisati in da je bil plačan po pravi ceni. Ko se prikaže Belot, Malebranche pravkar zastavlja vprašanje: koliko približno velja tako ali približno tako velik format lepega Van Gogha po kriterijih stroke? Povabljeni so soglasni: dva milijona. Deset slik, dvajset milijonov,« pomisli Belot, »in še več, če jih je Jean Marc izdelal več kot priznava. In v kateri žep so padli, v enega ali več?« »Prosili smo vas, da pridete, gospoda,« spregovori Malebranche. »da bi potrdili pristnost vseh teh slik, ki nas obdajajo. Policije v različnih deželah skušajo zbrati tožbe, kakršne je zagnal tisk danes zjutraj. Vsekakor moramo ugotoviti, ali se tudi v tej sloviti, izjemni zbirki ne skrivajo slike, ustvarjene tukaj . . . To je vse, kar bi vas prosil danes.« Samo to? Druščina v hipu zahrumi, vzvalovi, se razvedri. Pripravljena je verjeti, da je bila pravkar nekaj minut žrtev zlega uroka. S skrbno natančnostjo se spravijo na preiskovanje, ki zbuja dvome glede rezultatov: vsa dela, ki jih je zbrala gospodična Sarrazinova, bi v hipu prepoznal zadnji izmed izvedencev. Belot se spomni besed, ki jih je sinoči izrekel Jean Marc: .Prodajala je ponarejene, da bi ohranila pristne.' Je tako zelo prevzela Merciera, da se je izpostavljal samo zato, da jih je lahko ohranila? Ne da bi kaj terjal zase? Medtem ko igra svojo sicer veliko igro? Ko je zapisnik zaključen, se naši izvedenci odpravijo s korakom lovca skozi dvorano proti izhodu, ne da bi dvignili oči k posebni ekipi, ki čaka na njihov odhod, da bi po obrazcu in po navodilih brigadirja Malicorna »opravila vse kar najbolj skrbno.« »Vas odpeljem, Belot?« predlaga Malebranche. »Do Saint-Germain-des-Prees, če ste ljubeznivi, gospod direktor. Tam bom začel iskati gospo B.« , »Oh, gospod glavni inšpektor!« vzklikne gospod Bedat in od razburjenja kar zardi. »Kakšne novice, kakšne novice! Lahko rečem, da vsak dan prinese novo presenečenje! Se še jezite, ker si včeraj nisem drznil reči kaj več o kovčku? Mislim, da zdaj . . .« Z rokami napravi krivuljo, kakor bi hotel zaobjeti postavo nevidne, vendar očitne Resnice. Pogled, ki ga upre v obiskovalca, ga prisili, da ostane tam, kjer je. Belot spregovori: »Če je mogoče, bi se rad na kratko pogovoril z gospo Bedat ovo.« Gospod Bedat se nasmehne: »Mogbče? Zame že! Če bi bilo vam, bi bil presenečen ... To izjavljam jasno in glasno: ta ženska ni več normalna, to je prava cmera, pravi vodomet, slap! Danes mi je celo jutro metala v obraz psovke, češ da se nisem lotil zadeve brez namigovanj. ,Ta prečudoviti fant... ta nedolžni otročiček. .. Doživeti takšno moro ... Ni bilo dovolj, da je postal vdovec, še predno se je poročil, morali so mu še pred njegovimi očmi razkosati zaročenko! In ti, podlež, ti pa bi ga še mučil!' Živeli bi v skupnosti, ki bi se ji upiral, pomislite! Raje sem pametno molčal. Odkar pa je danes zjutraj prebrala časopis s priznanjem ponarejevalca. . .« »Stran od mene, Bedat, ti sam si ponarejevalec!« je slišati za Belotom glas, ki ni prav nič manj južnjaški, vendar svež, malone otroški, zato pa tembolj presenetljivo oster. »Slabši si od vsega, kar živi na tem ali onem svetu, prisegam ti!« Belot se je obrnil in se odkril. Ta glas prihaja iz grla priletne, krepke ženske. En sam njen korak kaže, da težko hodi, prsi so ji zakopane pod gmoto snežno belega platna; sicer pa širi okoli sebe vonj po sivki in tudi oči ima barve sivke. Nedvomno je jokala in tega tudi ne skriva. Mečka robček, kakor bi hotela zmečkati vrat svojega soproga. Belot pravi ljudem, ki so v takšnem stanju, »onemogočeni zločinec«. Takšni so mu ljubši od vseh drugih. * V letu 1075 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hifta umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa z« 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli ie knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Preiernovo družbo pri valem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Utrinki z dirke F-l za Veliko nagrado Avstrije 1111 I Težko je reči, kolikšen del sto-devetdesettisočglave armade radovednežev, zbrane okrog 5911 petrov dolge asfaltirane steze DHzu Zeltwega v Avstriji, so tvorili Jugoslovani, a zanesljivo jih Je bilo veliko. Cirkus, imenovan dirke avtomobilov formule 1, uua namreč tudi pri nas vedno več gorečih občudovalcev, ki seveda nočejo zamuditi edinstvene PHložnosti ter si osebno ogledati Rala predstavo na komaj dvesto kilometrov oddaljenem Oster-peichringu. Zato ni čudno, če sem med nedeljskim potepanjem okrog živopisanih boksov, tribun, stojnic, točilnic in improviziranih sejmarskih prodajaln dobesedno vsakih nekaj korakov zaslišal slovensko govorico. Odmevi izredno intenzivne reklame prek tiska, radia in televizije, s katero je organizator prireditve »Memphis Grand Prix« že tedne vnaprej sistematično »obdeloval« vesoljno avstrijsko javnost, so očitno segli daleč čez državne meje, kajti pojma »Lauda« in »Ferrari« sta se v pomenkih nav- ?«mem boUdo march 751, težak 582 kilogramov, ^..^^T^^ ^tegorijo najboljših vozil formule 1, kjer letos praviloma f>^anjo pranji, brabhami, mc lami in heskethi, toda v nedeljo na mokrem Vsterretchringu, sta bolj kakor moč motorja odločala voznikovo znanjem **rt08t. 37-letni veteran Vittono Brambilla je obojega premogel več kakor dovolj ter v velikem slogu premagal vse svoje bolj znane tekmece. Polke in valčki v Ptuju V dneh od 29. do 31. avgusta bo v £tuju ponovno festival domače zabavne glasbe. Na njem bo nastopilo enaindvajset ansamblov iz vse Slovenije, skupin, ki so bile že pred meseci izbrane na avdicijah pred Btrogo strokovno komisijo. Kljub uspehom, ki »o ga v preteklih letih dosegali Pevci in godci z Gorenjske, je letos nJe gorenjsko zastopstvo zelo skromno. Gledalcem v Ptuju se bo s teHa področja predstavil samo an-{%mbel Ivana Ruparja s pevskim cimetom Puštalski fantje i/. Škofje L0ke. Ruparjevi fantje bodo na t»-st,valu zaigrali valček »Na klopci« l61" polko »Spet so polja ozlatila«. besedili za obe skladbi je napisal ItoVec kvinteta Ciril Pleško, glasbo Pa vodja ansambla Ivan Rupar. _ v petek, 25). avgusta, se bo gledal-^et" na dvorišču minoritskega sa-•UOatana v Ptuju predstavilo vseh en«indvajset ansamblov. Nasledil |i h,, finale, v nedeljo popoldne Pa se bodo ljubiteljem domače za-^v,h- nlasb,. predstavile najboljše Najboljši bodo prejeli lepe nagrade. Tri nagrade bo podelila strokovna komisija, o treh bodo odločali poslušalci, poleg tega pa bodo podeljena priznanja ter denarne nagrade še najboljšemu debitantu in nagrade za najboljše besedilo ter najboljšo instrumentalno izvedbo. V zabavnem programu bo v soboto zvečer nastopil priljubljeni ansambel domače zabavne glasbe — anaambe) Toneta Kmetca iz Ptuja, ki prav letos praznuje 10-letnico svojega delovanja. Poslušalcem pa bodo zapeli tudi pevci Koroškega akademskega okteta. Tudi v nedeljskem programu bo nastopil eden od znanih domačih ansamblov. Vsak dan bo tudi žrebanje vstopnic. Nagrade bo prispevala tovarna glasbil Melodija iz Mengša. Letošnji ptujski festival spada v okvir tradicionalnih ptujskih kulturnih srečanj, ki jih Ptujčani letos pripravljajo že tretjič zapored. -JK Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije saua Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov v»bi k sodelovanju: 1- diplomirane inženirje kemijske tehnologije za delo v tehnološki pripravi proizvodnje 2. diplomirane inženirje strojništva za konstruiranje in projektiranje orodij, strojev in naprav 3. rezkalce, obratne električarj e in strojne ključavničarje 4. več delavcev za delo v dopoldanski in treh izmenah V pošte v pridejo le kandidati, ki imajo stalno bivališče na področju gorenjske regije in izpolnjujejo naslednje pogoje: — zaključenih najmanj f> razredov osnovne lole, — urejene stanovanjske m socialne razmere 1'iizadevnnn in us|X'šnim delavcem napredovanje zagotov- Ujno, Možnost nastopa dela takoj ali po dogovoru. Kandidate vabimo, da se osebno /.glasijo v poncdc-Jjek, 25. tega meseca in petek, 29. tega meseca ali poš-Uejo ponudbo na kadrovsko splošni sektor, oddelek 2« kadTovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do •*1 avgusta 1975. zočih Švicarjev, Italijanov in Slovencev ponavljala enako pogosto kot v besednjaku domačinov. LAUDA NI ZDRŽAL Ni dvoma: imeni 26-letnega dunajskega avtomobilističnega asa Niklja Laude in njegovega novega bolida, izrednega dela modenske tovarne commendatoreja Enza Ferra-rija, je propagandni stroj cigaretne tvrdke Memphis uspel spremeniti v izjemno učinkovit magnet. Ljudje so drli skupaj, prepričani, da bo mladi idol občinstva dal v koš vso elito mojstrov volana, si nadel lovorov venec ter še pred zaključkom letošnjega ciklusa štirinajstih GP preizkušenj osvojil naslov svetovnega prvaka. Toda ... Toda fant nežnega obraza je, podobno kakor lani, hudo razočaral hrumeče divizije navijačev. Previdna, malone boječa vožnja, in komaj šesto mesto v končni uvrstitvi, doseženo po izgubljenem začetnem vodstvu, potem ko so ga drzni tekmeci neusmiljeno prehitevali, sta mu odvzela precej zvezdniškega sijaja. Namesto v znamenju Nikija je VN Avstrije '75 minila v znamenju dežja in nesreč; na doslej najbolj varni pisti Evrope so tokrat zabeležili nenavadno dosti trčenj, nezgod in poškodb. Ze bilanca petkovih in sobotnih uradnih treningov ni dopuščala nikakršnih iluzij: najprej je Brazilcu Paceju (brabham) odpadlo kolo, da bi nekaj kasneje Šved Peterson popolnoma razbil eno od obeh črnozla-tih lotusovih specialk, VVilson Fitti-paldi, brat slavnega Emersona, pa treščil v ogrado sredi Rindtovega ovinka, si zdrobil zapestje, dobil kup bušk in odrgnin ter za osem tednov odšel v neprostovoljni pokoj. V nedeljo dopoldne je enaka usoda doletela Američana Marka Donohuea (glej posnetke); navzlic grozljivemu »izletu skozi aluminijasti plot in zaščitno mrežo jo je odnesel dokaj poceni, z zlomom roke in noge ter s šokom. A štrleča stabilizacijska krilca podivjanega penske-forda so težko, najbrž smrtno ranila dva redarja. Seznam nevšečnosti sta naposled, popoldne, dopolnila odlična Nemca Hans Stuck (praske in izvini) ter Joachen Mass, čigar mc laren smo videli zleteti v travo ob progi. V sredo popoldan pa je Tanjug od francoske tiskovne agencije AFP povzel novico o smrti avtomobilista Marka Donohuea. Po prevozu v deželno nevrokirurgično bolnišnico v Gradcu so namreč moža pregledali specialisti in ugotovili, da je utrpel mnogo hujše poškodbe kakor se je zdelo prvi hip. Potrebna je bila zapletena operacija na glavi, ki je nesrečni dirkač, zmagovalec serije hitrostnih preizkušenj v okviru Can-Am pokala za leto 1973 ter lastnik absolutnega svetovnega hitrostnega rekorda na zaprtih krožnih stezah, ni preživel. Hkrati so sporočili, da sta oba ranjena redarja že prestala krizo ter da ju je zdravnikom kljub zelo resnim ranam uspelo rešiti. PEKLENSKI VRTILJAK Stai ter je izbrano četo šestindvajsetih živopisanih pošasti spustil v boj s 76- minut no zamudo, nastalo kot posledica zahteve združenja dirkačev, naj jim zaradi bližajoče se nevihte dovolijo zamenjati neustrezne gume. Funkcionarji in šefi ekip so ravnali pravilno, saj je četrt ure pozneje jelo lit i kot iz škafa No, karavani norih holidov, zaviti v nadležen, neprodiren oblak frlečih kapljic, so izmenično »načelovali« Laudin rdečkasti ferrari 312 T (15 krogov), svetli hesketh 308 Britanca Jamesa Hunta (5 krogov) in rumenkasti march 751 neprekos-Ijivega Italijana Vittoria Bram-bille (zadnjih 9 krogov, do prekinitve). Čeprav je pilotiral letos odličnega ferrarija, na ravnih odsekih znatno hitrejšega od konkurenčnih strojev, Lauda ni zdržal silovitega juriša razpoloženih zasledovalcev. Hunt, Brambilla, Stuck, Depailler, Mass, Pryce in Peterson, pa tudi Južnoafričan Scheekter (9. mesto), ki bi nedvomno posegel v sam vrh, če mu ne bi razneslo zračnice, so na gladkem, poplavljenem cestišču izpričali več znanja, spretnosti in hlad- Nedelja, 17. maja ob 9.35. Malo pred tem se je začel dopoldanski neuradni trening, namenjen zadnjemu preizkusu avtomobilov in proge. Modro-beli penske-ford Američana Marka Donohueja je v razmeroma blagem desnem ovinku Hella, pri hitrosti okrog 240 kilometrov na uro, nenadoma odpovedal pokorščino. V silovitem naletu je prebil odbojno aluminijasto ogrado, podrl veliki reklamni pano in pristal v zaščitni nylon mreži. Odpadli sta mu dve kolesi in precej plastične karoserije, mimogrede pa je pokosil tudi dva redarja, ki ju zdravniki v bolnišnici zdaj skušajo rešiti smrti. Gledalci v bližini so v navalu histerije odrinili nemočnega policaja, odstranili zaporno rampo ter kljub možnosti, da bo razbiti bolido eksplodiral, drli k mestu nesreče (slika 1). Minuto kasneje je že prispela reševalna ekipa in vklešče-nemu Donohueju nudila najnujnejšo pomoč v obliki infuzije krvne plazme (slika 2). Vozniku so nato sneli čelado in ga dvignili iz napol razpadle »avtomobilske krste« (slika 3). Med prvimi je Donohueju pritekel pomagat tudi njegov kolega in prijatelj, prav tako pilot F-l, Britanec Bob Evans, kije nekaj sekund kasneje pripeljal mimo kraja nezgode. Kot kreda bledega pilota so možje družno položili na nosila in potisnili v ambulantni kombi (slika 4). — Foto: I. Guzelj nokrvnosti ter v finišu nedeljskega spopada igrali glavno vlogo. Vendar je daleč najbolj navdušil Vittorio Brambilla, čigar nastop in briljantna, čista zmaga v slogu legendarnega Manuela Fangia sta gotovo odtehtali slabo voljo premočenih obiskovalcev. Zaslužil bi polno in ne zgolj polovično bero točk (4,5), kolikor jih podeljujejo v primeru predčasne prekinitve tekmovanja. In v Zeltwegu so peklenski vrtiljak zaustavili po 28 namesto po 54 prevoženih krogih, kajti močan naliv je naravnost izzival katastrofo. Škoda. Vrstni red v skupnem seštevku točk iz 12 dirk kaže, da Laudo (51,5) le izredna smola lahko spravi ob naslov prvaka, saj bi moral drugouvr-ščeni Argentinec Carlos Reuteman (34), ako hoče prekrižati račune Avstrijcu, priti prvi v cilj v Italiji kot v ZDA, pri čemer Rindtov naslednik ne bi smel nobenkrat pristati više kot na sedmem mestu. Tretji je trenutno Fittipaldi (33), četrti Hunt (28), peti Pace (24), šesti Scheekter (19), sedmi Regazzoni (16) itd. Naslednjič bodo moderni gladiatorji krenili v boj za slavo in denar 7. septembra v Monzi. I. Guzelj Petek, 22. avgusta 1975 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam TELEVIZOR RR DIPLOMAT 61, eno leto in pol star. Hudobivnik Valentin, C. 1. maja 65, Kranj, Planina, telefon 25-397 4496 Prodam KOSILNICO BCS in mlado sivo plemensko KRAVO. Hafner, Binkelj 7, Škof j a Loka 4525 Zaradi selitve prodam električni ŠTEDILNIK, ŠTEDILNIK na trdo gorivo, raztegljiv KAVČ in PEČ na olje. Borak, Bistrica 183, Tržič 4527 ELEKTROMOTOR 10 KS, VI-TELJ in enoosno PRIKOLICO za traktor, prodam. Čarman Lovro, Škofja Loka, Kopališka ul. 19 4528 Prodam OSLA in OSLICO ter avto HANOMAG po delih. Informacije na telefon 061-71-373 4529 Prodam VOLA, 450 kg, vajenega vožnje. Dražgoše 27, Železniki 4530 Prodam mlado KRAVO z drugim teličkom. Mavčiče 15, Kranj 4531 Prodam kompletno DNEVNO SOBO, malo rabljeno. Oman Polde, Moša Pijade 3, Kranj 4532 Prodam staro SPALNICO z vzmetnicami. Bizant, Britof 9 4533 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Likozar, Valjavčeva 11, Kranj 4534 Prodam GRADBENO BARAKO 5 x 3 m, za 400 din. Ločniškar, Tro-jarjeva 43, Kranj 4535 Prodam risalno orodje RICHTER VII in IX, logarit. računalo (elektro) 1/54, 1/87 CASTELL. Naslov v oglasnem oddelku. 4536 Prodam URO ŠTOPARICO Han-hart VVestern Germanv, 5 SPAJKALNIKOV 30 VV po 120 din. Naslov v oglasnem oddelku. 4537 Dobro ohranjeno DNEVNO SOBO prodam. Ogled vsak dan od 8. do 15. ure. S. Peternel, Kranj, Planina 22 4538 Prodam traktorski IZRUVAČ za krompir Potinger. Frelih, Brezje 21, na Gorenjskem 4539 Prodam malo rabljeno KOSILNICO BČS, 13 KM, primerna tudi za vožnjo in mlado KRAVO s teletom ali brez in mirnega delovnega VOLA, sposobnega za vsako težjo vožnjo. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 4540 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO in malo rabljen ŠTEDILNIK na drva po ugodni ceni. Znidaršič Ivanka, 64224 Gorenja vas 42 nad Škof jo Loko 4541 Prodam smrekove DESKE cola-rice. Pšata 2, Cerklje 4542 Podam KONJA, starega 8 let, ali menjam za starejšega, KRAVO s teletom in SLAMOREZNICO s pu-halnikom. Visoko 5, Šenčur 4543 Prodam rabljeno OPEKO kikinda, 1000 kosov, cementnega 150 kosov, bobrovca 250 kosov. Planina 55, Kranj 4572 Prodam brejo SVINJO, rodovniško, nemške Landras pasme. Zg. Gorje 41 4573 Ugodno prodam VRATA in OKNA za verando. BI. Dobrava 10 4574 Prodam nov stereo AVTORADIO s stereokasetofonom. Telefon 23-257 Prodam električni ŠTEDILNIK, malo rabljen, in kuhinjske ELEMENTE, po ugodni ceni. Cesta talcev 14, Kranj 4576 SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Svetina, Bled, Reši-ška l, tel. 77-481 4577 Prodam 900 kg betonskega ŽELEZA 10 mm in 200 kg H mm. Majer Franc, Tomšičeva 4, Kranj 4578 Prodam KAŠČE za žito. Suha 40, Kranj 4^79 Poceni prodam dva SODA za mošt, motor, menjalnik, zimske gume s kolesi hladilnik za fiat 600, prtljažnik in nov tranzistor siemens, traktor za otroke in fotoaparat s »flešem«. Suha 34, Kranj 4680 Prodam KRAVO s teletom ali menjam za jalovo in tri KONJE po izbiri. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 4581 Prodam novo kosilnico BERTO-LINI. Dražgoše 53, Železniki 4582 PULT, OMARO s predali za trgovino, skladišče ali obrtno delavnico ugodno prodam. Kašman, Škofja Loka, Mestni trg 7/1 4583 Prodam 20 prm suhih BUKOVIH DRV.Marenk Franc, Selca 72 nad Skofjo Loko 4584 Prodam dva PRAŠIČA za rejo, težka po 40 kg. Cešnjevek 8, Cerklje 4585 Prodam dve klaftri suhih BUKOVIH DRVA. Frantar, Poženik 26, Cerklie 4586 Udaja CP CUh. Kranj, Ulica Moftv Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjaki tiMk Kranj, tiak: Zdruieno podjetje l^udaka pravica, Ljubljana, kopitarjev a 2. — Naalov uredniatva in uprava liata: Kranj, Moae Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju atevilka 51500-401-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-8*0, malo-uglaani in naroeniftki oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena t* I itevilko 1,50 dinarja. - Oproeceno prometnega davka po priHtojnem mnenju 421-1/72. Prodam IZRUVAČ za krompir in telico simentalko, 7 mesecev brejo. Sp. Brnik 5, Cerklje 4587 Prodam novo domačo kombinirano PEČ za kopalnico. Frantar, Poženik 26, Cerklje 4588 Prodam suha bukova DRVA. Poženik 34, Cerklje 4589 Poceni prodam 1000 kosov OPEKE folc in ROBNIKE. Miklavčič, Cerklje 90 . 4590 Prodam delovnega VOLA, vajenega vožnje. Zalog 5, Cerklje 4591 Prodam smrekove DESKE 20, 25 in 50 mm in macesnove 25 in 50 mm. Martinjak, Komenda 33/22 n. h. 4592 Ugodno prodam SUMMA KOTEL za centralno kurjavo na olje LB-3, 32000 kcal/h. in enoredni PLETILNI STROJ. Naslov v trafiki Cerklje 4593 Prodam suha DRVA. Zg. Brnik 70, Cerklje 4594 Prodam večjo količino suhih BUTAR. Štefanja gora 17, Cerklje 4595 Prodam nemški OTROŠKI VOZIČEK. Unk, Šorlijeva 7, tel. 24-166 4596 Prodam KRAVO po izbiri. Mlaka 21, Kranj 4597 Poceni prodam KAVČ, VITRINO, MIZO in dva FOTELJA. Peč-nik Mira, Pševska 16, Kranj 4598 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. Ogled v petek popoldan in soboto. Cesta na Klanec 26 L, Kranj 4626 kupim Kupim gradbene ELEMENTE LIP Bled. Telefon 061-843-031 4511 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Vojska Milena, Šuška 17, Škofja Loka 4599 vozila Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Mlaka 113, Kranj 4153 Prodam OPEL KADET 65 in NSU 1200 C, vse po delih. Lahovče 30, Cerklje 4474 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Hribar, Naklo 71 4544 Prodam ŠKODO 1100 v nevoznem stanju. Petrovič Božidar, Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka 4545 Prodam SIMCO 1500 po zelo ugodni ceni. Lukanc, Bašelj 21, Preddvor 4546 Kupim ŠKODO ali ZASTAVO 101, letnik 1974, za dinarje ali devize. Telefon 22-993, Kranj 4547 Po delih prodam osebni avto NSU PRINC tip 100. Predoslje 67, Kranj 4548 Razne dele za ŠKODO 1000 MB prodam. Telefon 23-838 4549 Prodam dobro ohranjen R 16 ali zamenjam za manjšega. Doplačilo lahko tudi s čekom. Rebol Mirko, Breznica 49, Žirovnica 4550 Prodam RENAULT DAUPHIN GORDINI, lažje karamboliran, vozen, 75.000 km, odličen stroj, gume nove, cena ugodna. Gašperlin Janez, Tavčarjeva 22, Radovljica 4551 Prodam dobro ohranjen TAM 2000 ali zamenjam za osebnega. Poljče 23, Begunje 4562 Ugodno prodam FIAT 1 KM) R, 20.000 km, po generalni. Ogled vsak dan od 18. do 21. ure. Milatovič Ivan, Gradnikova 212, (iso span), Radovljica 4000 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 letnik 1963. Pintarjeva 2, Kranj, Čirčiče. Ogled v petek in soboto 4601 Prodani ZASTAVO 750, letnik 1964. Tupaliče 73, Preddvor 4602 Prodam lepo ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973, prevoženih 17.000 km. Britof 152 1603 Prodam po zelo ugodni ceni FIAT 850 in OMARO za dnevno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 4604 PRIKOLICO ADRIA 460 telo ugodno prodani. Bavec Feliks, C06ta Kokrškega odreda 28, Kranj 4606 Prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS PUCH na dve prestavi Retljeva 16, Čirčiče 1606 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, in BETONSKI MEŠALEC / bencinskim motorjem. Galičič, Stara Loka 48, Škofja Loka 4607 Kupim SPAČKA po delih ali v nevoznem stanju. Pristov Rado, Čopova 1, 64270 Jesenice 4608 Prodam SPAČKA 1974, prevoze nih 9000 km, po ugodni ceni. Kalan, Groharjevo naselje 28, škofja Loka, U|. 61-368 460*) Prodam osebni avto SPAČEK, letnik 1974. Močnik, Cerklje 85 4610 Prodam OPEL OLIMPIJA v zelo dobrem stanju. Cena 3200 din. Po-izve se v trafiki Cerklje 4611 stanovanja Dvosobno opremljeno STANOVANJE v Kranju oddam za dve leti. Ponudbe pod »Predplačilo« 4521 Študentka išče SOBO v Kranju ali okolici. Grmek Nadja, Kobjeglava 7, 66222 Štanjel 1*63 SOBO v centru mesta oddam brezplačno pridnemu fantu za 3 X tedensko pomoč na vrtu. Naslov v oglasnem oddelku. 4554 Lepo opremljeno SOBO v centru mesta oddam pridnemu dekletu brezplačno za 3 X tedensko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 4555 Uslužbenec išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Samski« 4556 Manjše STANOVANJE, GARSONJERO ali SOBO z možnostjo kuhanja in pranja v Kranju, Škofji Loki ali okolici išče mlad par. Ponudbe pod »September« 4557 Sprejmem na STANOVANJE tri dekleta — Slovenke. Čirčiče, Smled-niška 108, Kranj 4558 Za pomoč v gospodinjstvu tričlanske družine nudim družinsko STANOVANJE v centru Kranja. Ponudbe pod »Priložnost« Miren študent išče opremljeno in ogrevano SOBO z uporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe pod »Takoj« 4560 SOBO z možnostjo uporabe garaže oddam na Bledu. Ponudbe pod »Podnajemnik« 4561 Fant in dekle iščeta prazno SOBO in KUHINJO v bližini tovarne ELAN. Plačata do 1000 din mesečno. Pišite na naslov: Gosak Marija, Tovarna Elan, Begunje 4562 Oddam SOBO z dvema posteljama dvema solidnima moškima. Naslov v oglasnem oddelku. 4627 Lepo štirisobno stanovanje v Kranju s centralnim ogrevanjem zamenjamo takoj za 2 manjši stanovanji.. Ponudbe pod šifro: Zamenjava — Center. Oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice in telefona v Kranju. Predplačilo za 10 mesecev - 4500 din. Telefon 23-597 od 15. ure dalje. 4612 Dam STANOVANJE mlajši samski upokojenki, ki bi bila za skupno gospodinjstvo. Ponudbe pošljite pod »Sam« 4612 posesti Prodam GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod »Gotovina« 4613 Dam v najem KMEČKO HIŠO dvema upokojencema. Pšata 18, Cerklje 4614 Kupim zazidljivo PARCELO ali HIŠO, zgrajeno do prve faze, v bližini Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 4164 Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 4522 Prodam gozdno PARCELO v bližini Praprotne police. Štirn Francka, Srednja vas 1, Šenčur 4563 Oddam v najem KOVAŠKO DELAVNICO — opremljeno, površina 54 kv. m, primerna tudi za drugo primerno obrt. Kuhar Miha, Predoslje 6, Kranj, telefon 22-412. Ogled vsak dan. 4564 GARAŽO v bližini Vodovodnega stolpa kupim. Ponudbe pod »DM« Kupim majhno HIŠO ali STANOVANJE nekje na Gorenjskem. Prodam ali zamenjam HIŠO blizu Nove Gorice. Pismene informacije na Koren, Dolenjska cesta 77, Ljubljana 4666 zaposlitve Žensko iščem za varstvo HIŠE po 14 dni na mesec. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku. 4616 FRIZERSKO-BRIVSKO VA-3 EN KO - VAJENCA sprejmem takoj, Fojkar .Janez, Sp. trg 16, Škofja Loka, tel. 61-013 1667 Sprejmem KROJAŠKEGA VAJENCA ali VAJENKO. Zupan Alojz, Pajerjeva 2, Šenčur lf>t>H VAJENCA-KO sprejme tako, damsko in moško krojaštvo MALI IVAN Letence4, Golnik 4615 Išćem dopoldansko HONORARNO DELO za 2 do 3 ure. Naslov v oglasnem oddelku. 4616 GOSTIŠČE »PRI M ARJANCl« PODNA RT išče pomoč v kuhinji in strežbi Plačilo po dogovoru. 4617 Iščem HONORARNO DELO, lahko tudi na dom. Ponudbe pod »Solidno« 4618 Ste osamljeni, se čutite nepotrebne? — Dve prijazni deklici vas pričakujeta in nujno potrebujeta vašega VARSTVA. Ponudbe pod »Katja in Mojca« 4619 Iščemo pošteno žensko za VARSTVO otrok v profesorski družini. Ponudbe pod »September« 4620 obvestita Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTIŠČE BENEDIK v Stražišču od 25. 8. do 13. 9. 1975 ZAPRTO. ROLETE vseh vrst naročite ŠPI-LERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 4113 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ objavlja vpis v VEČERNO ŠOLO za strokovno izobraževanje poklicnih voznikov motornih vozil. Informacije in prijave do 5. septembra pri Mravlje Vinko, Kranj, Staneta Rozmana 5, tel. 23-623 4480 Sporočam cenjenim strankam, da bom imel zaradi letnega dopusta ZAPRT obrat od 22. 8. do 2. 9. 1975. Prosim za razumevanje. Ogris Andrej, Trojarjeva 9, Stražišče, Kranj Igra ansambel NOCTURNO, poje Sonja GabršČek. Vabljeni! 4569 GASILSKO DRUŠTVO VELE-SOVO priredi, 24. 8. 1975, VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim sre-čelovom in .kegljanjem za koštruna. Za ples bo igral ansambel MODRINA. Vabijo gasilci. 4621 KK SZDL BUKOVICA priredi v soboto, 23. 8. 1975, ob 20. uri, pred zadružnim domom VRTNO VESELICO. Za zabavo bodo skrbeli FANTJE IZ SELŠKE DOLINE s pevci. Ob slabem vremenu prireditev v domu. Vabljeni 4622 V soboto, 23. 8. 1975, ob 20. uri vas vabimo na VESELICO v dvorano v PODLJUBELJ. Igra ansambel JEVŠEK. 4623 GD ŽEJE - BISTRICA priredi v nedeljo, 24. 8. 1975, ob 16. uri, VELIKO VRTNO VESELICO s kegljanjem za prašiča in bogatim srečelo-vom. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni! 4624 ostalo Zamenjam ŠTEDILNIK kupers-buseh 43,2 za dodatni štedilnik Gorenje 116. Jenko Pavel, Zasavska 40, Kranj 4570 Nujno potrebujem večjo vsoto denarja, za obrest dam parcelo za vikend na Dolenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. 4571 prireditve . MA BEGUNJE prireja v soboto, 23. 8. 1975, ob 20. uri zadnjič v poletni sezoni MLADINSKI PLES. V nedeljo, 7. septembra, ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu VELIKA AVTO- TOMBOLA Nagrade: 10 avtomobilov mazda 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 825.000 AŠ NA XXV. JUBILEJNEM MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU SO BILE IZŽREBANE NASLEDNJE VSTOPNICE: 1. 68875 16. 14681 31. 128150 2. 126857 17. 148783 32. 127333 3. 122470 18. 56609 33. 15496 4. 12542 19. 147089 34. 133090 5. 118280 20. 111196 35. 66655 6. 23652 21. 131086 36. 126642 7. 12011 22. 107165 37. 15016 8. 19923 23. 123214 38. 122627 9. 133869 24. 146814 ' 39. 102265 10. 24284 25. 132902 40. 19001 11. 56078 26. 145630 41. 8979 12. 30406 27. 65422 42. 111266 13. 112424 28. 34511 43. 10263 14. 19897 29. 2458 44. 125858 15. 13321 30. 6559 45. 123632 46. 146997 47. 137632 Nagrade lahko dobite do 17. oktobra 1975 v upravi Gorenjskega sejma Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dragi oče, ded, praded, brat in stric Andrej Mašalin Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Lepa hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posel.na zahvala zdravniškemu in strežnemu Osebju bolnišnice Golnik za zdravljenje m lajšanje bolečin. Velika hvala njegovemu zdravniku dr. Hriherniku. Najlepša hvala g. župniku Grilu Janezu za pogrebni obred in lepe besede ter pevcem za zapete žalost Inke. Žalujoči: hčerki Valentina, Vera | družino, srn Viktor z družino in vnukinja Ljubica z družino. Kranj, 20. avgusta 1975 Zahvala Ob boleči izgubi ljubega moža, dobrega očeta, dedka, brata in strica Antona Resmana upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in nam izrazili sožalje ali drugače počastili njegov spomin Posebna zahvala sindikalni organizaciji CP Kranj, kolektivu osnovne šole heroja Bračiča Trž.č. sodelavcem mizarskega oddelka Iskra Kranj ter pevcem. Zahvaljujemo se tudi dr. Udirju za zdravljenje in lajšanje bolečin. Vsi njegovi. Kranj, 20. avgusta 1975 Zoga 2oga je navadno prvi igralni pripomoček, s katerim razvijamo gibalno povezanost, odzivnost, gibalno občutljivost in poseben občutek za žoga-nje. Otroško žogo kaj kmalu zamenja žoga za preproste skupinske igre, to pa žoga tiste panoge, za katero se opredelimo, t. j. nogometna, košarkarska, odbojkarska, rokometna, teniška žoga, namizno-teniška žoga, žoga za igranje vaterpola, hokeja itd. Zoga je najprej ena od otroških igrač, nato športni pripomoček ali pa je tudi kakor delovno orodje mnogih vrhunskih in poklicnih športnikov današnjega časa. Pri nekaterih igralcih so izredno razvite tehnične, taktične in osebnostne igralske sposobnosti. Ti so kakor virtuozi v poigravanju in uspešni v zadetku, ki je glavni namen igre, pa naj bo to gol, koš ali dosežena točka. Mojstri žoganja, pri tem mislim na predstavnike vseh iger z žogo, so na očeh športne javnosti, mnogi postanejo idoli mladih, drugi družbeno prignane osebnosti, mnogi pa so kakor člani delovnih organizacij, nekateri pa so kakor »sužnji«, ki jih finančno šibkejši klubi za denar prodajajo finančno močnejšim. Odnos do žoge in žoganja se izoblikuje v rani mladosti, ko tekamo za žogo, jo odbijamo z roko ali z nogo, včasih smo v ravnanju z žogo bolj napadalni, jo jeznorito brcnemo, kakor da bi bila žoga sredstvo 2* sprostitev napetosti, napadalnosti in nejevolje. Kadar se mladina igra z *ogo sama, kadar ni usmerjevalcev in nadzornikov, ki bi jo °virali, žoga šviga z nog do stropa in mladi kakor da bi za hip postali omikani divjaki. Deklica, ki se igra z žogo na vodi ali na morju, ravna z njo nežno in mirno. Zmeraj se v ravnanju z žogo kaže naše razpoloženje, z žoganjem se sprostimo, ohranjamo gibčnost in doživljamo posebno igralno ugodje. Lahko rečemo, da so danes !gre z žogo postale vodilne tako po številu igralcev in še bolj po številu gledalcev, največ časa jim je namenjeno v Šolah, pri rekreaciji in televizijskih športnih oddajah, največ prostora pa jim posvečajo v športnih časopisih in rubrikah. Sport današnjega dne osvetljuje razvojne težnje bodočemu. Ali bodo igre z žogo postale vse bolj potrošna dobri-n*» zabava ali očiščenje raznih usedlin gledalcev ali nas °o jesensko tekmovanje v raz n.\h \igah pritegnilo k televi *|J8kim zaslonom in bomo ne--|5no. spremljali igre in napo- '«d živčno utrujeni ob rezultatu 0:0 žrtvovali celo družin-?Kl izlet ali ure spanja? Ali °m° pri Aportni vzgoji ir f^kreaciji obogatili vadbo i . asičnimi panogami, po kate tu *e Vedno ocenjujemo kul- Urno športno raven narodov? ^ Jože Ažman Bogata šahovska tradicija Gregorčičeva plaketa Šahovskemu društvu Jesenice ob 30-letnici - Tudi šah približati delavcu — Uspešno delo z mladino na šolah Na Jesenicah vsako leto za občinski praznik podelijo Gregorčičeve plakete najbolj prizadevnim športnim organizacijam in posameznikom za dosežke na področju telesne kulture. Letos je Gregorčičevo plaketo prejelo Šahovsko društvo Jesenice, ki praznuje 30-letnico obstoja. Društvo je v teh letih doseglo izredne uspehe, tako na tekmovalnem kot na organizacijskem področju. V zadnjem času so prizadevanja šahovskih delavcev usmerjena na razvoj množičnosti in približevanja šaha delovnemu človeku. Dvesto članov danes uvršča društvo med največje tovrstne organizacije v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Sah ima na Jesenicah bogato tradicijo. Prvi začetki segajo v leto 1932, ko je bil na Galerijah na Pokljuki prvi šahovski turnir, ki ga je organiziralo takratno delavsko prosvetno društvo Svoboda. Od takrat dalje je šah postal priljubljena igra, ki je imela na železarskih Jesenicah iz leta v leto več privržencev. Po drugi svetovni vojni so se šahisti začeli zbirati v gostilni pri Hermanu na Jesenicah. Leta 1945 je bila najprej obnovljena šahovska sekcija v okviru Svobode, še istega leta pa je iz nje nastalo samostojno šahovsko društvo. Prvi predsednik društva je bil Franc Škrlj. Zaradi neustreznih prostorov pri Hermanu so se šahisti morali večkrat seliti. Tako so bili nekaj časa v prostorih Kazine in v domu TVD Partizan. Nenehne selitve šahistom niso vzele poguma, saj so redno prirejali turnirje ter se izpopolnjevali v veščinah za šahovnico. Po letu 1950 se je marljivim šahovskim delavcem začela uresničevati največja želja. Železarna je namreč začela adaptirati zgradbo za Jelenom, ki so jo preje uporabljali godbeniki. S finančno in materialno pomočjo Železarne so največ dela opravili šahisti sami, med njimi najbolj prizadevni Zdravko Strumbl, Janko Korošec, pokojni Jan Martin in še vrsta drugih. Z dograditvijo lastnega doma je šah na Jesenicah resnično zaživel. Društvo-je organiziralo redne mesečne hitropotezne turnirje, pokalne in prvenstvene turnirje, klubske in medklubske dvoboje, turnirje v spomin na narodnega heroja Jožeta Gregorčiča, pokalne turnirje mesta Jesenic in druge. Šahisti pa niso nizali uspehov le doma. V mednarodni šahovski areni so dosegli vrsto zavidljivih rezultatov. Leta 1955 so premagali ekipo Essna, leto kasneje so zabeležili serijo zmag na turneji po Franciji, leta 1957 so osvojili prvo mesto na turnirju v Gardonu, v naslednjih letih pa so zmagali nad ekipami Celovca, Bremna, Antvverp-na, Varšave in drugimi. Tudi za domačimi šahovnicami so Jeseničani blesteli. Nedvomno največji uspeh v zgodovini društva so dosegli leta 1968, ko so na moštve-nem prvenstvu Jugoslavije zasedli šesto mesto. Zatem je društvo zajela kriza in dejavnost je skoraj za tri leta popolnoma zamrla. Pod predsedstvom Janeza Lukca ter še nekaterih starih članov se je leta 1971 sestal nov odbor, ki je trdno sklenil, da skoraj štiridesetletna tradicija ne sme v pozabo. Tako se je začela zbirati mlajša skupina šahistov, ki je že po enem letu nastopila v prvi slovenski ligi. Poglavitna naloga novega odbora je bila zbiranje predvsem mlajših šahistov, ki bodo čez nekaj let z intenzivnim delom prerasli v gonilno silo društva. Danes je predsednik Šahovskega društva Jesenice Radovan Andjelič. Pod njegovim vodstvom društvo nadaljuje šahovsko tradicijo, ki dobiva nove razsežnosti. Prva je prav gotovo množičnost, saj je članstvo letos preseglo številko dvesto. Kot zanimivost velja zapisati, da se je od leta 1973 do 1974 število članstva podvojilo. Med člani jih je okrog II. občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju Radovljica — Minuli četrtek, 14. avgusta, je bilo na letnem kopališču v Radovljici drugo občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju, ki ga je v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo in plavalnim klubom Radovljica pripravila komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov. Letošnjega tekmovanja, ki je bilo dobro organizirano, so se udeležili 103 plavalci in plavalke iz 21 osnovnih sindikalnih organizacij v občini. REZULTATI Moški - 50 m kravi, do 30 let: Ivan Stružnik, Šport hotel Pokljuka; od 30 do 40 let: Franc Oblak, Gorenjka Lesce; nad 40 let: Aleks Cebulj, ZTKO Radovljica; - 50 m prsno, do 30 let: Franci Selan, Almira; od 30 do 40 let: Janez Romih, Bolnica Jesenice; nad 40 let: Franc Beravs, Sukno Zapuže; — 50 m hrbtno, do 30 let: Ivan Stružnik, Šport hotel Pokljuka; od 30 do 40 let: Alojz Cilenšek, Veriga Lesce; nad 40 let: Boris Cebulj, Vezenine Bled; — štafeta 4 x 50 m prosto: 1. Iskra Otoče, 2. Elan Begunje, 3. Almira Radovljica. Ženske — 50 m kravi, do 25 let: Mojca Matjašič, Iskra Otoče; od 25 do 30 let: Ljubica Stojilkovič, OS ZSS Radovljica (najhitrejši čas); nad 30 let: Špela Budič, Glasbena šola Radovljica; — 50 m prsno, do 25 let: Mojca Matjašič, Iskra Otoče; od 25 do 30 let: Staša Košir, Sukno Zapuže; nad 30 let: Špela Budič, Glasbena šola Radovljica; — 50 m hrbtno, do 25 let: Marjetka Jerina, Iskra Otoče; od 25 do 30 let: Ljubica Stojilkovič, OS ZSS Radovljica; — štafeta 4 X 50 m prosto: 1. Sukno Zapuže, 2. Almira Radovljica. Ekipno moški: 1. Iskra Otoče, 2. Elan Begunje, 3. Sukno Zapuže; ekipno ženske: 1. Iskra Otoče, 2. Sukno Zapuže, 3. Almira Radovljica. V skupni razvrstitvi pa je ekipa Iskre Otoče osvojila 125 točk, pred Sukno Zapuže 85, Almira Radovljica 71, Elan Begunje 40 in Veriga Lesce 31 točk. JR osemdeset odstotkov iz Železarne, v pretežni večini mladih. V zadnjem času se vse bolj vključujejo v društvo mladi iz samskih domov, ki na Jesenicah nimajo organiziranega razvedrila v prostem času. Posebno skrb namenjajo vzgoji mladih kadrov. Lani je društvo organiziralo šahovsko šolo, ki jo je obiskovalo šestnajst mladincev. Poleg tega na osnovnih šolah redno delujejo šahovski krožki, katerim prav tako pomagajo člani društva. Na šolah se vrstijo tudi razni turnirji, na katerih se že v veliki meri kaže nadarjenost posameznikov. Pri društvu imajo trenutno dvaindvajset kategoriziranih igralcev, in sicer mojstrskega kandidata, šest prvo-kategornikov in petnajst drugoka-tegornikov. Šahovsko društvo že od vsega začetka vodi kroniko. Sedaj zanjo skrbi Tone Konobelj. V zajetnih knjigah so podrobno opisani razni turnirji, tekmovanja, drobne zanimivosti ob šahovnici, precej pa je tudi slikovnega materiala. Letos, ko društvo praznuje pomemben jubilej, so šahisti še posebej delavni. Svoj jubilej so združili s praznovanjem 30. obletnice osvoboditve in 25 let delavskega samoupravljanja. Tako so v tem letu med drugim pripravili turnir veteranov, tekmovanje med delovnimi kolektivi, med krajevnimi skupnostmi, zvrstilo pa se je tudi več tekmovanj med sindikalnimi organizacijami. Najbolj privlačna prireditev v letošnjem letu bo predstava živega šaha v Podmežaklji v okviru praznovanja 25-Ietnice delavskega samoupravljanja v Železarni. Gregorčičeva plaketa je za šahiste brez dvoma veliko priznanje, a hkrati tudi obveza za prihodnost. J. Rabič Balinarski turnir na Trati Jutri zjutraj ob osmi uri bo balinarski klub Trata pri Škofji Loki pripravil y počastitev 30-letnice osvoboditve balinarski turnir. Udeležile se ga 'bodo ekipe Loka 1000, BŠD Ziri, Železničar iz Postojne, Stadion iz Ljubljane, Zarja iz Ljubljane, Šiška ter dve domači ekipi. - -jg Košarkarski turnir v Cerkljah V soboto je bil v Cerkljah košarkarski turnir, ki ga je organizirala organizacija ZSMS Križ pri Komendi. Brez večjih težav je zmagala ekipa Krvavca pred Duplico in ekipo organizatorja. Rezultati: Krvavec Duplica 58:44, Duplica : Križ 66:64, Krvavec : Križ 54:29. J. B. J vor v LCL Na igrišču Save v Kranju je bila Kvalif'ikaci|ska oziroma tretja tekma vstop v Consko rokometno ligo -?ever med Preddvorom in Donitoin !z Medvod Po l)ol|si igri so zmagali M?ralci Preddvora in se tako uvrstili p visJe tekmovanje. V prvi tekmi v j^eddvoru so zmagali rukometaši j>°nita, v drugi V Medvodah pa *>ddvor. Za Preddvor so igrali: B. Jnvec, V. Krivec 12, Kožar. Ma. I^eŽ 2, Mi. Arnež, Vidic 9, Nič, r>*nar 4, Šavs in Mehle. Za Donit " fiele, Notar 5. Jordan 4. Hribar gorenjska nogometna liga Razpored tekmovanja I. razred — člani j Junije, Nastran 1 Mopar 3. .'), Krumpačnik F. Rozman Odprto prvenstvo Kranja v tenisu Teniški klub Triglav bo 0rKaniziral 23. in 24. avgu-*ta odprto pionirsko prvenstvo Kranja v tenisu za slajše in HtarejAo pionirje JH Stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Nastopili JOOo najboljši mladi igralci 8'°venije, Hrvatske ter iz ayNtrij»kega Beljaka. I 1. 1. kolo (30. avgusta): Podbrezje Plamen, Kokrica : Filmarji, Trboie : Britof, Beleče : Preddvor, Primskn-vo : Kondor, GrintOVeC : Jezero; 2. kolo ((i. septembra): Plamen : Jezero, Kondor : Grintovec, Pred dvor : Primskovo, Britof : Reteče, Filmarji : Trboje, Podbrezje : Kokrica; 3. kolo (13. septembra): Kokrica : Plamen, Trboje Podbrezje, ReteČe : Filmarji, Primskovo : Britof, Grm tove< Preddvor, -Jezero : Kondor; 4. kolo (20. septembra): 1'lainen ; Kondor, Preddvor : -Jezero, Britof : GrintOVeC, Filmarji Primskovo, Podbrezje : Reteče, Kokrica : Trboje; 5. kolo (27. septembra I I rboje : Plamen, Reteče Kokrica, Primskovo : Podbrezje, Grihtove'c : Filmarji, -Jezero Britof, Kondor : Preddvor; <> kolo (4. oktobra): Plamen Preddvor, Britof i Kondor, Filmarji : -Jezero, Podhrez.|e (iiintovec, Kokrica Primskovo, Trboie Keteče; 7. kolo (11 oktobra): Reteče : Plamen, Primskovo . Trboie, Gjrintovec : Kokrica, .Jezero : Podbrcz|e, Kon dor Filmarji, Preddvor : Britol, H. kolo (IH. oktobra): Plamen : Britol, Filmarji Preddvor, Pod brezje Kondor, Kokrica Jezero, Trboje : Grintovec, Hiteče 1'nm skovo; 9. kolo (25. oktobra): Primskovo : Plamen, (itinlovec Reteče, Jezero Trboje, Kondor Kokrica, Preddvor r 10. kolo (1. novembra): Plamen Filmarji, Podbrezje : Britof, Kokrica : Preddvor, Trboje : Kondor, Reteče . Jezero, Primskovo : Grintovec; 11. kolo (H. novembra,): Grintovec : Plamen, Jezero : Primskovo, Koji-dor : Reteče, Preddvor : Trboje, Britol : Kokrica, Filmarji : Podbrez- Start nogometašev V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo pokalnega nogometnega tekmovanja za področje Gorenjske. V članski konkurenci je startalo kar 26 ekip. Za presenečenje so poskrbeli mladi nogometaši iz Podbrezij, ki so na svojem igrišču premagali Jesenice. Rezultati: Reteče : Naklo 6:7, Bled : Kondor 9:0, Lesce : Primskovo 6:2, Plamen : Britof 3:0, Grintavce : Zbilje 1:4, Alples : Šenčur 6:3, Tržič : Kokrica 4:1, Medvode : Trboje 3:1, Preddvor : Triglav <*:5, Podbrezje : -Jesenice 2:1, Alpina j Bohinj 2:3, Filmarji : Korotan 0:10, Sava : LTH 1 :0. V nedeljo, 24. avgusta, je na sporedu drugo kolo, v katerem se bodo ■rečali Naklo i Bled, Lesce : Plamen, Zbilje : Alples, Medvode : Tržič, Triglav : Podbrezje, Bohinj : Koro tan. Vse tekme bodo v krajih pivounenovanih klubov z začetkom mm* irttfrimimki.....iiiffiint.. Alpinistične novice V LETU 1979 NA MOUNT EVEREST Po velikem uspehu lanske himalajske odprave na Kangbačen so začeli Nepalci resneje gledati na naš alpinizem. Nepal je izhodiščna dežela za večino vrhov v Himalaji. Znano je, da je le težko dobiti dovoljenje za nekatere vrhove v Himalaji, saj so le-ti rezervirani tudi po več let vnaprej. Še posebej to velja za Mount Everest. Zelja vsakogar, ki v alpinizmu nekaj predstavlja, je, da bi se povzpel na streho sveta. Pred kratkim je iz Nepala prišla novica, da je v pomladnem terminu leta 1979 vrh odobren tudi za jugoslovanske alpiniste. Čeprav je sedaj na delu VI. JAHO (Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava), ki namerava preplezati južno steno 8470 m visokega Makaluja, so se pri KOTG (komisiji za odprave v tuja gorstva) že začeli pripravljati na ta pomembni dogodek. Le temeljite 4-letite priprave lahko zagotovijo uspeh. 11 DNI V MRTVAŠKEM PRTU Mrtvaški prt se imenuje ena izmed izredno težkih smeri, ki poteka čez strmo ledeno vesino v severni steni Grandes Jo-rasses (Francija). Prvo ponovitev te smeri so v letu 1969 opravili naši alpinisti (Kofler, Ažman, Brojan — AO Mojstrana). Tokrat je bil na delu mlad samohodec Francoz Yves Ghirardini. Vstopil je 23. februarja, in čeprav je po petih dneh že dosegel vrh VValkerja (Pointe VValker, izstop znanega Walkerjevega stebra), se je zanj Aele začelo mučno nadaljevanje — sestop v slabih vremenskih razmerah. Sestopil je na italijansko stran — v Courmaveur, od koder bi se moral javiti. V Chamonixu so postali zaskrbljeni in 6. marca poslali na ogled helikopter, (ihirardinija so našli nedaleč od koče -loras.ses, sicer živega, toda s hudimi ozeblinami na rokah in nogah, kar pa ni čudno: že Četrti dan je namreč med snežnim viharjem izgubil nahrbtnik in tako skoraj osem dni ostal brez kakršnekoli opreme za bivakiranje. K sreči se je bitka vendarle sprevrgla v njegovo korist. Alpinisti bi rekli: »Gora ni hotela«. BIVAKI VJULIJCIH AO .Jesenice sporoča, da lahko alpinisti picv/cmnjo ključe bivakov na upravi društva, Jesenice, Cesta železarjev 1. Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14. do 19. ure," ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 7. do 12. ure. Bivake morajo alpinisti pismeno rezervirati, ključe pa dobijo le ob vplačilu akontacije. F. Šter ATLETIKA: na atletskem mitingu je Walter Schnidt (ZRN) dosegel nov svetovni rekord v metu kladiva z metom 79,30 m in se že močno približal magični meji 80 m. Prejšnji rekord je imel njegov rojak Karl-Heinz Riehm z metom 78,50 m. — V Niči je bil peti atletski finale za evropski pokal. Rezultati: moški: 1. NDR 112 točk, 2. SZ 109, 3. Poljska 101, 4. Velika Britanija 84, 5. ZRN 83, 6. Finska 83, 7. Francija 80, 8. Italija 68; ženske: 1. NDR 97 točk, 2. SZ 76, 3. ZRN 64, 4. Poljska 57, 5. Romunija 52, 6. Bolgarija 47, 7. Velika Britanija 39, 8. Francija 35. — V Barceloni pa je bil atletski četveroboj Španije, Jugoslavije, Madžarske in Bolgarija Presenetljivo so zmagali naši atleti, ki so zbrali 183 točk pred Madžarsko 181, Španijo 177 in Bolgarijo 161. Od naših so zmagali: Alebič v teku na 400 m (46,6), Janičijević na 10.000 m (28,44,4), Križan na 200 m (21,2), Božinovič na 800 m (1.48,2), Spasojevič v troskoku (16,03 m) in štafeta 4 x400 m postavi Anzur, Cikić, Ivičak in Alebič. MOTORISTIKA: za dirko za »Grand Prix Jugoslavije«, ki bo zadnja letošnja dirka in bo veljala za svetovno prvenstvo, so organizatorji že dobili nad 300 prijav, nastopilo pa bo lahko le okrog 150 dirkačev. Od zelo znanih motoristov so se že prijavili: Nieto (Španija, kreidler — letošnji svetovni prvak do 500 ccm.), Lazzarini in Bianchi (oba Italija), Pileri (Italija, morbidelli — SP v razredu do 125 ccm.), Andersson (Švedska), Cecotto (Venezuela, yamaha-SP v razredu do 350 ccm.), Lansiviouri (Finska), Braun (ZRN), Mortimer (Anglija), Rouge-rie in Pons Francija), Kunz (ZRN), Villa (Italija, harlev-davidson - SP v razredu do 250 ccm.), vprašljiv pa je nastop Italijana Agostinija. Od naših pa so prijavljeni Bernetič, Kosič, Bevanda. Dirka bo od 19. do 21. septembra na stezi Preluk v Opatiji. VATERPOLO: na Švedskem se je končalo evropsko prvenstvo za mladince. Prvaki so postali mladinci Sovjetske zveze pred Španci in Madžari. Jugoslovani so zasedli peto mesto. NOGOMET: rezultati 1. kola prvenstva Jugoslavije: Vojvodina : Hajduk 0:0, Sarajevo : Vardar 3:1, Beograd : Sloboda 3:2, Budučnost : Radnički (K) 1:0, Olimpija : Borac 0:0, Radnički (N) : Željezničar 0:1, Velež : Celik 0:0, Dinamo : Partizan 2:1, Rijeka : Crvena zvezda 0:1. — V Nemčiji vodijo po 2. kolih Fortuna, Borussia (M), Eintracht (B), Kickers in Bavern s po 3 točkami. — Po 1. kolu vodi v Angliji Man-chester Citv, v Švici Basel in v Romuniji Cluj s po 2 točkama. — Po 2. kolu vodita v CSSR Slavija in Inter s po 4 točkama, v Franciji pa vodi Niča KOŠARKA: jugoslovanski košarkaši so v zadnji tekmi Medcelinskega pokala visoko izgubili proti ekipi ZDA (84:63). Dvoboj Evropa : Amerika je sedaj izenačen na 15:15. Jugoslovanska reprezentanca je na Meditiranske igre odpotovala v naslednji postavi: Jerkov, Zižić, Zivković, Knego, Ra-danović, Dalipagič, Varajić, Plečaš, Deliba-šič\ Georgijevski, Rakočevič in Todorič. MOTOKROS: v deseti dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu za »VN Švedske« je zmagal Ribalčenko (SZ). Rezultati: I. vožnja: 1. Ribalčenko (SZ), 2. VVeil (ZRN), 3. Hansen (Švedska), 4. Maisch (ZRN), 5. Po-merov (ZDA); II. vožnja: 1. Maisch (ZRN), 2. Ribalčenko (SZ), 3. Bauer (ZRN), 4. VVeil (ZRN), 5. Everts (Belgija); Vrstni red za svetovno prvenstvo po desetih dirkah je naslednji: 1. Everts 136 točk, 2. Bauer 128, 3. Maisch 126, 4. VVeil 118, 5. Andersson (Švedska) 107, 6. Velkv (CSSR) 107.... TENIS: v tekmovanju za Grand Prix FILT '75 Se naprej vodi Argentinec Vilas s 520 točkami pred Orantesom .369, Ashejem 260, Nastasem in Borgom 255, Kodešem 213, Connorsom 200, Filolom 172, Tanner-jem 167 točk. PLAVANJE: v Sofiji se je končalo tekmovanje za evropski pokal v plavanju, skupina B. Naši plavalci so v celoti izpolnili načrt ki so si ga zadali pred tekmovanjem in tako ostali v tej skupini. V skupino A je šla Španija, v skupino C Poljska. Končni vrstni red je naslednji: 1. Španija 104 točke, 2. Nizozemska 76, 3. Bolgarija 67, 4. Jugoslavija 58, 5. Romunija 45, 6. Poljska 43 točk. Nekaj boljših rezultatov naših plavalcev: Petrič na 400 m kravi 413,92; štafeta 4X100 m 3.40,10; štafeta 4 x200 m kravi 8.08,23; štafeta 4X100 m mešano 4.03,81. Vsi ti rezultati so novi jugoslovanski rekordi. KOLESARSTVO: na Meditiranske igre so odpotovali naslednji naši kolesarji: Ku-valja, Bedeković, Janjić, Gazdič in član kranjske Save Jože Valenčič. BOKS: V Cartageni je kolumbijski boksar Rodrigo Valdez ubranil naslov svetovnega prvaka (po WBC) v srednji kategoriji, potem ko je po točkah premagal Američana Robleza v dvoboju, ki je trajal 15 rund. AVTOMOBILIZEM: po deveti dirki za evropsko prvenstvo avtomobilov F 2 je vrstni red naseldnji: 1. Laffite (Francija) 45 točk, 2. Jabouille 20. 3. Tambav (oba Francija) 18, 4. Bourgoignie (Belgija) 16, 5. Fla-mini (Italija) 14,... — 24 rallvjih za evropsko prvenstvo je vrstni red naslednji: I. Verini (Italija, fiat) 320 točk, 2. Baccheli (fiat), 3. Jaroszevvich (fiat) 147. 4. Coleman (ford) 133, 5. (Mark (ford) 120, 6. Lampinen (Saab) 120, 7. Balestrieri (alfa romeo) 108, H. BIomquist (saab) 88, 9. Henrv (alpine-renault) 85, 10. Brookes (ford) IV> točk. F. P. 33 ekip v malem nogometu V okviru devetih letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj bo letos sodelovalo v malem nogometu 33 ekip, ki so razdeljene v osem skupin. 1. skupina: Tekstilin-dus A, Zdravstveni dom, Aerodrom A, Sava B, II. skjupina: Sava C, IKOS, UJV, Projekt B, III. skupina: Iskra C, Exoterm, Elektro, Gozdno gospodarstvo, IV. skupina: ZTP, Tekstilni center, Tekstilindus B, Aerodrom JB, Iskra A, V. skupina: Merkur, Stanovanjsko podjetje, Komunalno, vrtno in gradbeno podjetje, IBI, VI. skupina: Planika, Cestno podjetje, Elektrotehnično podjetje, Alpetour, VIL skupina: Projekt A, Gorenjski tisk. Iskra B, VIII. skupina: PTT, OŠ Lucijan Seljak, Sava A, Bolnica Golnik. V predtekmovanju bodo igrali po enojnem točkovnem sistemu vsak z vsakim. Zatem bodo igrale po izločilnem sistemu prvo in drugouvrSčene ekipe v skupinah. Poražene ekipe drugega kola izločilnega sistema (4 ekipe) pa bodo igrale spet po enojnem točkovnem sistemu vsaka z vsako za uvrstitev od petega do osmega mesta. Zmagovalne ekipe drugega kola pa se bodo borile za uvrstitev od prvega do četrtega mesta. P. Novak V Železnikih v Selški dolini, v kraju, nekdaj znanem po železarstvu in fužinarstvu ter ne nazadnje tudi po čipkarst-vu, je bil minulo nedeljo že trinajsti čipkarski dan zapored. Trinajstič zapored so ga pripravili prizadevni turistični delavci iz kraja. Kot vsakokrat se je tudi tokrat zbralo na prireditvenem prostoru Na Plavžu v Železnikih veliko število obiskovalcev. To kaže na to, da je za obujanje tradicij iz preteklosti med našimi ljudmi še vedno veliko zanimanje. Po vsem sodeč obiskovalci letos prav gotovo niso mogli biti razočarani nad prireditvijo. Na razstavi čipk, ki so jo Zeleznikarji odprli že v zgodnjih dopoldanskih urah, si je bilo moč ogledati odlične vzorce, klekljane prtičke, kakršnih najbrž ni bilo na razpolago obiskovalcem še niti na enem od dosedanjih čipkarskih dnevov. Tri klekljarice, ki so sodelovale na prireditvi, smo povprašali po spominih na nekdanje čase ter, seveda, po občutkih, ki so jih doživljale v nedeljo na prireditvi. Elizabeta Čemažar iz Železnikov: »Sem članica domačega turističnega društva. •Ja, res je, s pripravljanjem tradicionalnih čipkarskih dnevov smo začeli pred trinajstimi leti. Dve leti pri pripravah nisem aktivno sodelovala, poslej pa sem bila vedno pobudnik za tradicionalno razstavo čipk, pri pripravi katere sem vedno aktivno sodelovala. Kdaj sem se začela ukvarjati s klekljanjem? Sest let, mislim, da mi je bilo. Za šolo je bilo takrat vsako leto neverjetno veliko zanimanja. Zdaj je Čipkaric vse manj. Saj veste, potrebe po delavcih so na našem področju izredno velike. Tako gre vse v tovarne. Menim, da nas je še okrog trideset, ki ,po malem' še vedno klekljamo. Cipkarstvo torej tudi na našem področju počasi izumira. Kljub temu pa se naše prireditve udeležujejo še prav vsako leto tudi čipkarice od drugod. Naše vsakoletno srečanje bo prav zato spodbuda za to, da čipkarstvo še ne bo izumrlo.« Marija Smid iz Železnikov: »S čipkarstvom se ukvarjam že prek petdeset let. Rojena sem bila na kmetiji. Prve napotke za čipkarsko umetnost sem dobila od sta rejših žensk. Skratka, izpopolnjevala sem se predvsem doma. Sele kasneje sem kratek čas obiskovala tudi čipkarsko šolo. Na čipkarskih dnevih sodelujem že od vsega začetka. To je moje veselje. Pobudniki naše tradicionalne prireditve so bili domača občinska turistična zveza ter turistična zveza Gorenjske. Tokrat bom na tekmovanju čipkaric sodelovala že trinajstič. Doslej sem osvojila že tri pokale. Vedno pa sem se uvrstila v sam vrh. Klekljam pa po malem še vedno prek celega leta. Učim tudi nove klekljarice, dekleta, ki se za to zanimajo. Nasledstva pa ne bo. Imam same sinove. Ti pa, seveda, za kaj takega niso ravno preveč navdušeni.« Frančiška Lotrič iz Železnikov: »Dvainosemdeset let mi je letos. Torej klekljam že kar šestinsedemdeset let. Komaj šest sem jih štela, ko sem prijela v roke klekljanjc. Čipkati me je naučila mama. Kasneje pa sem hodila tudi v šolo. Joj, koliko čipkaric nas je bilo takrat. Celo svojo učiteljico, iz Idrije je bila doma, smo imeli. Prav lepo je bilo takrat. Škoda, ko tudi danes tu V Železnikih nimamo šole za čipkarice. Prepričana sem, da bi bilo zanjo še vedno dovolj zanimanja. Na tradicionalnih čipkar-skih dnevih sem sodelovala prav vsako leto. Prav vsako leto sem se udeležila tekmovanja. Ampak zaslužek je bil včasih mnogo slabši kot je zdaj, čeprav še vedno ni najboljši. .Luštno' pa je bilo nekdaj veliko bolj, sa| smo se zbirale klekljarice skupaj skorajda vsak večer. Po pet, deset, alt še več skupaj. Tega pa danes ni več.« -1 (iovekar Delavska univerza odpira nove oddelke Radovljiška delavska unverza bo letos spet odprla enoletno osnovno Šolo za 7. in 8. razred ter triletno tehniško šlo za strojništvo, dveletno administrativno in štiriletno ekonomsko srednjo šolo. V oddelke za odrasle bodo sprejeli samo zaposlene kandidate, ki so stari več kot 17 let. Pouk bo trajal 15 do 18 tednov in bo trikrat na teden, le na osnovni šoli štirikrat. Predavanja bodo vedno popoldne. Celoletna šolnina, razen za osnovno šolo, ki je brezplačna, ho znašala 42(K) dinarjev, slušatelji pa bodo znesek lahko plačali v K) mesečnih obrokih. Prijave za vse omenjene oddelke sprejemajo do 28. avgusta. JR Srečanje težjih invalidov Gorenjske Koordinacijski odbor društva invalidov za Gorenjsko in kranjsko društvo invalidov bosta v soboto, 30. avgusta, pripravila v Savskem logu na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma ob 30-letnici osvoboditve srečanje težjih invalidov. Doslej je kranjsko društvo pripravilo že dve takšni srečanji za svoje člane, letos pa se bodo prvič srečali težji invalidi z vse Gorenjske. Tako kot prejšnja leta je tudi nad letošnjim srečanjem sprejela pokroviteljstvo kranjska podružnica Ljubljanske banke s poslovnimi enotami na Gorenjskem. Čeprav kranjski invalidi pripravljajo kulturni program, nastopil pa bo tudi narodno-zabavni ansambel Gorenjci ter član mladinskega gledališča iz Ljubljane Silvo Božič, srečanje ne bo javna prireditev. Namen prireditve je namreč, da se srečajo in spoznajo tisti težji invalidi, ki se sicer ne morejo udeleževati različnih kulturnih prireditev in so prav zato nekako odrezani od vsakdanjega kulturnega in javnega življenja. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari. Iz vseh gorenjskih društev se bo srečanja udeležilo okrog 300 invalidov. Za brezplačen prevoz bo poskrbelo vsako društvo. V Kranju pa sta že obljubila pomoč pri tem Zavod za požarno varnost in Kmetijsko živilski kombinat — obrat vrtnarija. Brezplačno je odstopil prireditveni prostor tudi Gorenjski sejem. Vse invalide bodo na prvem tovrstnem gorenjskem srečanju tudi pogostili. Denar za to bo kot rečeno prispevala kranjska podružnica Ljubljanske banke, za materialno pomoč pa so se prireditelji obrnili tudi na občinske konference socialistične zveze. Srečanje bo na zunanjem prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju. Ce pa bo vreme slabo, bo prireditev v hali B. A. Z. Vode je dovolj V sredo zvečer in včeraj zjutraj so bili prebivalci dela Pševske, Skokove in Benedikove ceste v Stražišču neprijetno presenečeni, ker je nenadoma zmanjkalo pitne vode. Po nedavni otvoritvi novega vodovodnega črpališča na Gorenji Savi in ne ravno sušnem obdobju je najbrž nenadno pomanjkanje vode res nenavadno; posebno še, ker so pred otvoritvijo črpališča v podjetju Vodovod napovedovali, da bo poslej vode vedno dovolj. Direktor Komunalnega podjetja Vodovod Kranj Mladen Mihaljinac nam je včeraj pojasnil, da je pitne vode dovolj. Da jo je v sredo zvečer v delu Straži.šča nenadoma zmanjkalo, je vzrok v preskušanju in umerjanju avtomatskih naprav na novem črpališču. Novo črpališče tO namreč zdaj povezali še s starim, avtomatske naprave (ki so svojevrstna tehnična novost) pa je zdaj treba umeriti in uskladiti /. največjo in najmanjšo dnevno porabo vode. To delo sicer ni zapleteno, vendar pa meritve trajajo nekaj časa. Prav zato se je tudi v sredo zvečer zgodilo, da je zmanjkalo vode. Včeraj zjutraj pa ni bilo vode, ker so delavci podjetja Vodovod preklapljali vodovodne priključke pri nekaterih hišah v Stražišču. V podjetju se za to ne-v <■! no.st opravičujejo, hkrati pa prosijo za razumevanje, če bi v prihodnjih dneh zaradi meritev še za kratek čas zmanjkalo voda. A. Z. Pred dnevom planincev V planinskem domu na Luhniku nad Skofjo Loko bo danes, 22. avgusta, Že 18. redni posvet predstavnikov planinskih društev Gorenjske, ki ga v sodelovanju s Planinskim društvom Škofja I,oka sklicuje koordi-iiai i |ski d obor za (loren jsko. Posvet bo dokaj zanimiv, saj bodo na njem obravnavali praznovanje let ošn |ega dneva planincev, ki ga vsako leto praznujejo v Sloveniji v prvi polovici meseca septembra, nadalje bo na dnevnem redu proslava HO letnice planinskega društva Radovljica in 75 letnica slovenskega planinskega društva na Koroškem (Avstrija), o srečanju nekdanjih aktivnih alpinistov in gorskih reševalcev, o smernicah financiranja in o predračunih planinske dejavnosti v prihodnjem letu in drugih zadevah. -tj Vozil prehitro V ponedeljek, 18. avgusta, okrog devetih zvečer se je pripetila na cesti •Jesenice —Kranjska gora težja prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti, i Vladimir Kaše iz Lesc je vozil iz Kranjske gore proti Jesenicam. Pri kamnu ! številka 40 ga je začelo zaradi neprimerne hitrosti zanašati, tako da je bočno j trčil v osebni avtomobil, ki ga je upravljal Muslim Bolat iz Ankarana, začasno stanujoč v Hannovru (Zvezna republika Nemčija). Voznik Vladimir Kaše je bil ranjen. V jeseniško bolnišnico ga je odpeljal Rudi Hlebanja iz Gozd — Martuljka. Ranjen pešec Ladislav Sotelšek iz Kranja je vozil v ponedeljek, 18. avgusta ob 15.10 od Titovega trga v Kranju proti Prešernovi ulici. Pri trgovini Jugoplastika je t leve pravilno stopila na cesto Marija Gregorčič iz Kranja. Ladislav Sotelšek je Gregorčičevo zadel s sprednjim delom avtomobila. Ranjeni so nudili pi"v0 pomoč na kranjskem Zdravstvenem domu. Padel z voza V ponedeljek, 18. avgusta, dopoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti Škofja Loka-Trebija na križišču v Hotavljah. Ena oseba je bila težje ranjena. Voznik neregistriranega traktorja s priklopljenim vozom na gumijastih kolesih Miran Ušeničnik iz Trebije je peljal iz Podgore proti Hotav-ljam. Na vozu je imel klopi, na katerih je sedel tudi Jože Petrovič iz Podgore. Pri zavijanju v križišču so klopi zdrsnile na cesto. Voz se je prevrnil, na tla pa je padel tudi Jože Petrovič in se ranil. Trčenje v Zgornjih Gorjah Voznik osebnega avtomobila Branko Mandeljc iz Spodnjih Gorij je v ponedeljek malo pred deveto uro zvečer vozil iz Spodnjih Gorij in pri gostilni v Zgornjih Gorjah zavijal proti Višelnici. Od gostilne mu je nasproti pripeljal mopedist Janez Ulčar iz Spodnjih Gorij, ki je nameraval na cesti obrniti Voznik Branko Mandeljc je mopedista prepozno opazil in ga zbil po cesti Ulčarja so prepeljali v bolnišnico. Avtomobila trčila V ponedeljek, 18. avgusta, se je pripetila prometna nesreča tudi na cesti Staneta Žagarja v Kranju pri hiši številka 60. Vzroki za nesrečo, v kateri seje eden od voznikov osebnih avtomobilov ranil, so prenagla vožnja, vinjenost voznika in mokra cesta. Ante Marjančič iz Kranja je vozil od Šenčurja proti Kranju. Pri hiši številka 60 na cesti Staneta Žagarja je zaradi prej omenjenih vzrokov zavil levo in trčil v osebno vozilo, ki ga je upravljal Ivan Debeljak iz Srednje vasi pri Šenčurju. Ivan Debeljak se je težje ranil. -jk Nogometni turnir v Kranju Komisija za nogomet pri TKS Kranj bo organizirala v soboto in nedeljo pionirski in mladinski turnir v počastitev 30-letnice osvoboditve. V soboto bodo predtekmovanja, v nedeljo dopoldne pa finalne tekme. V mladinski konkurenci bodo sode-lovnlr naslednje ekipe: Triglav, Naklo, Filmarji, Sava, Primskovo 'n Šenčur, v pionirski na: Naklo. rFr'' glav, Sava A in B, Šenčur in Primskovo. Mladinci bodo igrali na igriftču stadiona Stanka Mlakarja, pionirji pa na igrišču Save v Stražišču. J. J. I llip bledi TRGOVINA na Rečici, tel. 064 77 328 VELIKO ZNIŽANJE CEN pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje potrošniški kredit brez porokov Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14 vf0 ob torkih do 18. ure in sobotah do 12.