Leto XIII - št. 208 (3743) STARŠEM V PREMISLEK Usoda slovenske šole na Tržaškem in v Italiji sploh je vsem zavednim Slovencem prirasla k srcu. šola je osnovna prosvetna u-stanova, od katere je odvisen duhovni, kulturni razvoj ter do neke mere tudi obstoj vsega naroda. Zato je naša skrb za razvoj slovenske šole povsem razumljiva. Napačno bi bilo ocenjevati položaj slovenske šole osamljeno, brez upoštevanja vseh či-hiteljev, ki uravnavajo splošni razvoj, in dejstev, k' so sad tega razvoja. Na prvi pogled bi človek sodil, da se položaj slovenske šole v ničemer ni izboljšal. Vendar pa ni tako. Sicer ni slovenska šola- še do danes uzakonje-ha, vendar je že Posebni statut kot priloga londonske spomenice temeljna listina, ki jamči svoboden obstoj in razvoj slovenske šole. Osnutek zakona za slovensko šolo, ki bo končno. kot kaže, le prišel v razpravo v zakonodajnih Ustanovah republike, nas sicer s svojimi diskriminacijskimi določbami, ki jih vsi temeljito poznamo, ne more zadovoljiti, a o stva-r* gotovo ni izrečena še zadnja beseda. Odločna akcija vse slovenske jav-nosti za pravičen šolski zakon prav gotovo ne bo o-stala brez uspeha, to tem bolj, ker imamo v svojih Upravičenih zahtevah moč-nega zaveznika v sami italijanski ustavi in ker je, kakor kaže, tudi napredni el. Zatrjujejo, da je raketa padla v morje že tri ali, štiri , minute potem, ko so jo izstrelili. .Raketa «Thor» je torej doživela e-nako usodo kakor medcelinska raketa »Atlas«; V poučenih krogih izjavljajo, da je raketni izstrelek »Thor«, ki so ga izstrelili včeraj, krenil s poti in so ga morali uničiti v zraku. Ka kor zatrjujejo, je izstrelitev potekla po določenih načrtih, toda kmalu zatem se je začel izstrelek vrteti okoii sebe in zdelo se je, da je nato ponovno krenil proti zemlji. List «Miami Daily Nevvs« pa piše nocoj, da so junija letos preizkusili z uspehom manjši izstrelek.«Atlas». List pravi, da se je ta dvignil 1000 km v zrak in je nato padel na zemljo, potem ko je dosegel hitrost 24.000 km na uro. Ta izstrelek je Dit sestavljen iz dveh delov, medtem ko bo medcelinski «Atlas» sestavljen iz 4 ali 5 delov in bo lahko zadel cilj v razdalji 8000 kro ter se bo verjetno dvignil do 1500 km visoko. Zvedelo se je, da bodo sedaj preizkušali druge rakete. raketo «Thcr» pa bodo skrbno pregledali, preden jo bodo z.ioval preizkusili. To' raketo p\iprav-jja ameriško letalstvo, medtem ko raketo «Jupitef» pripravlja vojska. Glede «Juoitra» zatrjujejo, da bi lahko že v Jcratkem začeli njegovo serijsko izdelovanje. Toda ameriški obrambni departma je zaskrbljen zaradi nasprotij med letalstvom in vojsko, kar se tiče poizkusov z raketnimi izstrelki. Ker se je poizkus z izstrelkom «Thor» ponesrečil, so strokovnjaki mnenja, da bi bilo potrebno vsaj eno leto, preden bi lahko začeli serijsko proizvodnjo te vrste raket. Zato pa poveljstva vojske na vse pretege hvalijo izstrelek «Iupiter» in zatrjujejo, da bi ga morali namestit' po vseh ameriških oporiščih, ki obkrožajo Sovjetsko zvezo. Na ta način bi po njihovem zatrjevanju najbolje odgovorili na sovjetski uspeh z medcelinsko raketo. To naj bi jim omogočilo, da bolj mirno pripravijo medcelinski raketi »Atlas« in »Titan«. Danes pa so napravili v Nevadi nov atomski poizkus. Atomsko bombo so namestili na 200 metrov visokem stolpu. Imela je moč 50.000 ton tritola. To je bila že petnajsta eksplozija v sedanji vrsti poizkusov v Nevadi, TRST, nedelja 1. septembra 1957 Cena 30 lir Razorožitev ali oborožitev? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtuiiiiiiiiiiiinriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiitirmiinTiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiia Sekcija Sovjetske akademije znanosti v Sibiriji kjer so razmeščena središča za jedrske poizkuse V Zahodni Nemčiji bodo 15- septembra volitve poslancev- Volilna kampanja je zelo ostra predvsem med dvema glavnima teli kima strankama, Adena-uerjevo demokristjansko in OTlenhauerjevo socialdemokratsko stranko. Toda ta volilna kampanja je prekoračila meje bonnske republike in vanjo krepko posegajo tako z Zahoda kakor z Vzhoda. To je pač razumljivo v današnjem položaju, kajti za nadaljnji razvoj političnega dogajanja v Evropi in v svetu sploh ima izid nemških volitev velik pomen- Gre za to, ali bo Adenauerjeva stranka zopet obdržala večino oziroma dobila celo absolutno večino, kakor na Zahodu upajo, ali pa se bodo močneje uveljavili socialdemokrati, ki močno nasprotujejo sedanji Adenauerjevi politiki brezpogojnega podpiranja zahodne blokovske politike ter se zavzemajo za bolj realistično politiko- Nedvomno je zastoj pri londonskih pogajanjih o razorožitvi nastal med drugim prav v pričakovanju izida volitev v Nemčiji. Svoje kandidate je prijavilo 14 strank, toda, kakor rečeno, se glavna bitka vodi med demokristjani in socialdemokrati. Na sliki vidimo lablo z volilnimi plakati sedmih strank- Sedem dni v svetu Pretekli teden se je med razorožitvenimi razgovori vnela • . . vojna s tako imenovanimi medcelinskimi raketami- Prav ko so se zahodni delegati pripravljali, da predložijo svoje dosedanje predloge povezane v celoto, so iz Moskve sporočili, da so tam uspešno preizkusili sovjetsko medcelinsko balistično raketo. Na sliki vidimo ameriškega državnega tajnika Dullesa, ki na tiskovni konferenci odgovarja časnikarjem na številna vprašanja s tem v zvezi. Med drugim je na eni strani poudarjal nujnost sporazuma o razorožitvi, na drugi strani pa nujnost še večje okrepitve NATO Henderson in ...Franco Romanje ameriškega državnega podtajnika Hendersona po državah Srednjega vzhoda gre h koncu. Niso mu u-speli njegovi nameni, da hi s pomočjo Libanona »spravil Sirijo h pameti». Zato so v ameriškem poslaništvu v Bejrutu objavili dolgo pojasnilo, ki zatrjuje, da je bilo potovanje Hendersona samo «informativnega značaja* in «Hladna vojna* z medcelinskimi raketami Sredi razgovorov o razorožitvi, ali bolje rečeno o omejitvi oborožitve, se je nenadoma vnela »hladna vojna* s tako imenovanimi medcelinskimi raketami, ko je iz Moskve prišlo sporočilo, da so v Sovjetski zvezi z uspehom preizkusili veliko medcelinsko raketo, ki lahko prinese smrt in uničenje na kateri koli del sveta. Zato se svet upravičeno sprašuje, ali gre za razorožitev ali pa za oborožitev. Prav tako se svet sprašuje, ali je morda kakšna zveza med londonskimi razgovori o razorožitvi iti o novem «absolutnem orožju*. Težko, da bi sovjetsko sporočilo o orožju, katerega baje v ZDA še nimajo, moglo odločilno vplivati na potek razgovorov v Londonu, čeprav ' se na Zahodu postavlja vprašanje, ali ni morda tako i-mcuoMiio ravnotežje sil. sedaj porušeno. Ha to vpraša- ■ nje odgovarjajo na Zahodu s tem, da je bilo sovjetsko sporočilo prej ali slej pričakovati in da tudi v ZDA uspešno napredujejo z izdelovanjem podobnega in še hujšega orožja. Da bi te trditve podkrepili, so le nekaj dni Po sovjetskem sporočilu javili, da so v ZDA »z velikim uspehom» preisktisili dve raketi srednje velikosti in da bo v kratkem izpopolnjena a-meriška ihedcelinska raketa. Prav taka sporočila prihajajo iz Londona. Zato prav gotovo ni vzrok zastoja v Londonu »absolutno orožje», pač pa še nadaljnja nesoglasja predvsem glede prekinitve jedrskih eksplozij. Na Zahodu so te dni predložili vse svoje dosedanje predloge tki jih je Stas-sen dolge tedne razlagal In sproti spreminjal ne brez dolgotrajnih pogajanj s svojimi zahodnimi zavezniki ter Adenauer jevih izsiljevanj) povezane v en sam »paket*. O tem »paketu* pravijo, da se ne sme razvezali in da ga mora Sovjetska zveza v celoti sprejeti ali pa pustiti. Kvečjemu se lahko diskutira o popravkih njegovih sestavnih delov. V tem je tudi bistvo spora. Ko je Stassen objavil zahodni predlog, o dveletni prekinitvi jedrskih eksplozij, so o tem zatrjevali, da se je zdelo, da gre za povsem samostojen predlog, in prikazovali so ga tudi kot takega. Toda v zahodnem tako imenovanem «delovnem dokumentu*, ki povezuje vse dosedanje predloge V celoto, je predlog za prekinitev jedrskih eksplozij naveden šele na koncu in povezan je z izpolnitvijo vrste pogojev. Glavni spor je torej še dalje v tem, da Sovjetska zveza vztraja pri brezpogojni prekinitvi jedrskih eksplozij, na Zahodu pa povezujejo to prekinitev s celo vrsto pogojev. Seveda bi bilo lepo, če bi se sporazumeli tudi o takojšnji prekinitvi izdelovanja jedrskega orožja in še o mnogo-čem drugem, toda pri nečem je treba vendarle začeti. Nedvomno ima sovjetsko sporočilo o medcelinski raketi tudi tnoj politični namen in pomeni opozorilo, da bo Sovjetska zveza spopolnjevala svoje. oboroževanje, če bodo na Zahodu vztrajali pri svojem. Stassen je pri obrazložitvi posameznih členov zahodnega predloga naštel vse dosedanje predloge, o katerih smo precej obširno poročali v prejšnjih pregledih. Vnesel pa je tudi nekaj novega, ki je v skladu z nastalim položajem. Predlagal je; naj se ustanovi tehnični odbor, ki bo vršil nadzorstvo nad spuščanjem usmerjevanih iz-strelkov ter pazil, da se ti uporabljajo sa,mo v znanstvene namene. Medtem je Stassen znova odletel v Washington, da se posvetuje z Eisenhotoerjetn in Dullesom. Kljub vsemu kaže. Stassen precejšnji optimizem. Ob prihodu v Wa-shington je izjavil, da so velesile zdaj bliže prvi postaji sporazuma o razorožitvi, kakor so bile kdaj koli n zadnjih letih. Dejal je tudi, da še vedno upa v sovjetsko že- ljo, naj bi se Zahod in Vzhod sporazumela. «Mi se vedno bolj približujemo,* je pripomnil Stassen in dodal, da je Zorin sicer »negativno komentiral* zahodni načrt, da pa je treba ne giede na to potrpežljivo nadaljevati delo. »Obe deželi vesta,* je še poudaril Stassen, »da bi vojna v današnjem času napravila ogromno škodo Sovjetski zvezi in ZDA in zato bo obema laže ohraniti mir.* V Londonu pa izrekajo prepričanje, da Zorinove izjave niso dokončne in da bo iz Moskve prišel nov »ura- Med SZ in ZDA se je začelo tekmovanje v izdelovanju raket v vojaške namene, ki lahko preletijo vse kontinente ter prinesejo uničenje na kateri koli kraj sveta- Na sliki vidimo eno izmed manjših a-meriških raket den* odgovor. S tem v zvezi se navaja tudi komentar mo-skovske «Praitde», ki prani med drugim, da je sovjetska vlada vedno skrbno proučevala zahodne predloge in je vedno napravila vse mogoče, da jim pride naproti. »Niti najmanjšega dvoma ni, da bo sovjetska vlada tudi sedaj zahodne predloge upoštevala z vso pozornostjo. Sporazum o razorožitvi se lahko doseže. Ce bodo zahodne države ravnale iskreno in opustile dvojno igro, bodo prav gotovo deležne vsega razumevanja in podpore Sovjetske zveze.* Opozorilo proti novi histeriji z medcelinskimi raketami in podobnim orožjem je prišlo tudi iz Novega Delhi- ja. Nehru je izjavil, da bi u-tegnila sovjetska raketa blagodejno vplivati na londonske razgovore, kajti sedaj postaja še jasneje, da bi jedrska vojna, ki bi jo vodili z raketami, pomenila splošno tt-ničenje. Tudi na Zahodu poudarjajo v nekaterih krogih, da Sovjetska zveza nima sedaj nobenega razloga biti zaskrbljena zaradi vojaških priprav Zahoda. S svojo raketo se sedaj lahko čuti dovolj varno ter lahko z večjo mirnostjo prouči zahodne predloge ... 5. T. M. SE ZBEREJO JEZUITSKI PRVAKI VSEGA SVETA ČEMU <<ČRNI PAPEŽ» sklicuje izredno kongregacijo ? (Nadaljevanje na 8. strani) Slovita jezuitska družba bstaja že več kot i stoletij V ,4 stoletjih svojega urnega obstoja so vedno klicevali tako imenovane generalne kongregacije«, o je bilo treba izvoliti no-ega »generala« družbe in o je bilo treba reševati edne posle. Toda tako ime-ovane «izredne kongrega-ije« so sklicali v štirih sto-rtjih samo petkrat. V ta-em primeru mora iti za ekaj izredno važnega. Vprav sedaj so za 5. sep-»mbra sklicali tako «izred-o kongregacijo«. Tedaj se 0 v Rimu sestalo okrog ve sto vrhunskih jezuitov, 1 predstavljajo družbo, ki teje okrog 33 000 članov, azpršenih, ali točneje, pre-izno razdeljenih po vsem vetu. Kaj se dogaja, čemu 3 sklicanje? Pri jezuitih je edno težko izvedeti razlog a to sklicanje in kaj jezuiti pripravljajo Tudi danes so zanje v veljavi statuti, ki jih je v 16. stoletjli izdelal bivši oficir in veliki grešnik, a kasnejši asket Ignacij Loyolski. Danes je na čelu jezuitov bledi in koščeni Belgijec pater Jannsens, ki ima čin generala, in ki ga imenujejo «črni papež«, za razliko od vatikanskega papeža, ki i-ma belo haljo. Vedeti je treba, da po pravilih tega reda jezuit ne sme postati niti škof niti kardinal in niti papež. Kljub temu, da se to redko kdaj omenja, ni nobena tajnost, da je Jannsens nad Katoliško akcijo in nad demokrščansko stranko. Kot smo že rekli, imamo 33.000 jezuitov. Razdeljeni so v 50 provinc in 31 pod-provinc. Mnogo jih* je v Španiji (domovini Ignacija Loyolskega), kjer jih je na delu nič manj kot 5000. Ne bi verjeli, a še več jih je v ZDA. Jezuiti smatrajo to novo področje za izredno važno danes. 7000 jih je tam razpletlo svojo mrežo. Vedno so smatrali za zelo važno Indijo, zlasti danes, pa jih je tam okrog 2000. Seveda jih je mnogo v Italiji, posebno v Rimu Ti elementi, ki baje ne težijo za kardinalskim klobukom in škofovskimi palicami. drže v Vatikanu vse glavne pozicije. Na glavnih mestih v vseh kongregacijah je okrog 90 jezuitov. V svojih rokah imajo tudi vatikansko obveščevalno službo po raznih institutih znanstvenega značaja, med katerimi je zlasti važen «Russicum» za Rusijo in Vzhodno Evropo. V nekem članku o tej družbi beremo: ((Generalska kurija razvija najdelikatnej-še 'funkcije diplomatskega značaja, nedvomno širše in temeljitejše od funkcij vatikanskega državnega tajništva . . . Američan pater Mc Cormick je nedvomno najpomembnejši. Dejstvo je, da so od leta 1954 odnošaji med ameriškim departmajem in generalsko kurijo intimnejši in prisrčnejši. Ni izključeno, da je k temu prispevalo tudi to, da je Dullesov sin postal jezuit. Posebno važno je diplomatsko delo v zvezi s Španijo, Nemčijo in arabskim svetom . ..» V istem članku (ki ga ob- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliaillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllIttUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHI SLIKA NOVEGA BRITANSKEGA DOMINIONA Taka je «neodvisnost» Malaje Malajsko federacijo sestavlja deset sultanatov - Singapur ni vključen v novo državo - Sultani bodo vsaka štiri leta po vrsti vodili novo državo - Zapostavljanje Kitajcev - Odporniško gibanje Malaja, ki je bila do včeraj angleška kolonija, je postala samostojna di-žava. Pravzaprav bo to Malajska federacija, ki bo s tem postala tudi članica Comraon-wehltha. Za prvega vladarja nove federacije je bil izbran dosedanji «Yang di Pertuan Besar« (kralj kraljev) države Negri Senbi-lan v Srednji Malaji, 62-let-ni Abdul Rahman Ibni Al-marhu Tuanku Muhammad. Poglavar bo imel naziv sultan. Prestolnica Malajske federacije je Kuala Lum-pur. Vsako četrto leto pride na to mesto po vrsti e-den od devetih sultanov državic, ki so vključene v novo državo. Malaja leži v Jugovzhodni Aiziji, na ozkem polotoku, na katerega skrajnem koncu je prosto pristanišče Singapur. Čeprav Singapur pravzaprav spada k polotoku in je edino pristanišče za vse zaledje, ni bil vključen v novo državo. Malajsko federacijo sestavlja devet sultanatov, ki so bili do sedaj pod britanskim protektoratom, in dve britanski koloniji (Ma-laka in Penang). Dežela slovi že od nekdaj po bajno bogatih sultanih, ki so tam vladali s pomočjo in pod varstvom britanske vojaške sile. Nižinski predel Malajskega polotoka, zlasti na jugu, Splovitev nove ameriške atoniekc podmornico je jako primeren za nasade kavčukovca. Zato so Angleži pospeševali te nasade. Lastniki so malajski fevdalci, delajo pa na plantažah revni Malajci. 60 odstotkov obdelane zemlje v Malaji je posajene s kavčukovcem, 40 odst. naravnega kavčuka, ki se porabi na svetu, je od tam. Razumljivo je torej, da je to področje za gospodarstvo Velike Britanije zelo važno; Prav tako je pomembno pridobivanje kositra. Zlasti pa je nadvse važno pristanišče Singapur, ki je prosta luka na Malajskem polotoku, in ki je e-no glavnih oporišč britanske moči v Jugovzhodni A-ziji. Malaja razmeroma ni dolgo kolonizirana. Ko so začeli intenzivno gojiti kavču-kovec, so prihajali tja ljudje s Kitajskega, z bližnje Sumatre in tudi z nekoliko bolj oddaljenega otoka Jave. Tako je sedaj prebivalstvo v teh deželah mešano. Malajci in Kitajci so približno v enakem številu, p.ecej manj pa je Indijcev. Kitajci so se naselili največ v mestih. Oni imajo v svojih rokah velik del trgovine v Singapuru in tudi v drugih mestih Malajskega polotoka. Banke, trgovine in deloma plantaže so vedno mikale Kitajce. Kljub temu pa nimajo Kitajci tistega položaja v družbi teh dežel, kot bi se zdelo. Več kot polovica Kitajcev, ki živi tam morda že v več rodovih, še nimajo malajskega državljanstva. Prvi kitajski naseljenci so se vobče vedli tako, kot da so tam le začasno. Angleži so kaj spretno znali izigravati ene proti drugim. V trgovinskih poslih so se povezovali s Kitajci, a v političnih zadevah so se naslanjali samo na konservativne malajske fevdalce. In tako je nastal pravi moeaik v strukturi tamkajšnjega prebivalstva. Domači kapitalisti in delavci so v večini Kitajci, a posestniki zemljišč in poljedelski delavci pa Malajci. Zaradi tega so pogosta trenja med njimi. Malajci se čutijo ogroženi zaradi kitajske gospodarske nadmo-či, a Kitajci se čutijo zapostavljeni, ker nimajo vseh političnih pravic. Angleži so po drugi svčtovni vojni začeli daja*i prednost Ma-lajcem. Ustanavljali su angleške in malajske državne šole, kitajskih pa ne. Kitajci so sami zbrali sredstva za kitajsko univerzo v Singapuru, ki pa Še ni javno priznana. Ce hoče Kitajec dobiti malajsko državljanstvo, mora pred posebno Tuanku Abdul Rahman se imenuje novi, na tajnem glasovanju izvoljeni kralj neodvisne Malaje izpraševalno komisijo, kjer mora dokazati, da obvlada osnove malajskega ali pa angleškega jezika. Sedaj zamenjujejo v državnem aparatu angleške u-radnike z domačimi. Malajska nacionalna organizacija načelno nastavlja le tretjino uradnikov Kitajcev, a odločujoča mesta dobivajo izključno Malajci. Državna jozika sta edinole malajščina in angleščina, ne pa kitajščina. Zaradi takih razmer, gospodarskih in političnih, ki že več let vznemirja domače fevdalce in privilegirance, se je začelo odporniško gibanje v osrednjem delu Malaje, ki je skoro sama džungla. Tam so našli zavetje »teroristi«, ki vznemirjajo oblastnike. Proti tem odporniškim oddelkom se bori armada kakih 350 tisoč dobro oboroženih domobrancev, povečini Malaj-cev. Poleg njih pa so še angleški in avstralski vojaški oddelki. Vse akcije vodi angleški general Bauer. Ob glavni cesti iz Singa-pura v notranjost dežele pa je moč videti nagosto deske: «Pozor, nevarna cona zaradi banditov!« ((Policijska ura od 18, do H. ure«. Tak je pojožaj v deželi, ki je postala danes angleški dominion. Vendar pa nova država tako dolgo ne bo v resnici samostojna, popolnoma neodvisna, dokler ne bo urejen odnos med Kitajci in Malajci, in pa do- kler ne bo tudi Singapur priključen k federaciji, h kateri po svoji legi in gospodarskem pomenu pravzaprav spada. javlja «Espresso») je rečeno še naslednje: Glavna naloga jezuitske družbe je najprej nevtralizacija, a nato uničenje komunizma (!!?). Zato dajejo absolutno podporo ZDA, nato Zapadni Nemčiji in Španiji. Zlasti se mnogo pečajo z arabskimi deželami, kjer imajo svoje eksponente. Španija bi morala dobiti besedo v arabskem svetu. V Evropi želijo ohraniti status (juo, to pomeni, ob-držanje demokristjanov v I-taliji in Nemčiji, da se u-resniči evropska unija na demokrščanski podlagi, da vanjo vstopita Španija in Portugalska, vse skupaj pa naj bi ščitil Atlantski pakt. Zakaj je «črni papež« sklical na sestanek v Rim prve jezuite sveta? Ali res samo zato, kfer ga muči astma in bi rad odstopil, oziroma želi dobiti pomočnika — kakor nekateri ugibajo? Ne bo to razlog — pravijo drugi — ker Jannsen ne more in ne želi odstopiti. astmo pa je imel tudi preden je postal general in »črni papež«. Generalštaba niso sklicali niti zaradi nekih drugih statutskih ali organizacijskih sprememb, ker se v tem pogledu ne bo nikoli nič spremenilo in vse bo ostalo tako kot je Ignacij določil. To je tradicija. Govori se tudi o hudih sporih in strujah med jezuiti. Opazili so močnejši spor med pariško skupino okrog revije «Etudes» in rimsko »Civilta cattolica«, glavnim jezuitskim organom. Govori se tudi o sporu med generalom in patrom Lombardi-jem, fanatičnim in borbenim italijanskim jezuitom, ki vodi široko zasnovano ((Gibanje za boljši svet«, izrazito političnega značaja. Ali ni morda to sklicanje v zvezi z «belim papežem« in njegovo starostjo ter z vprašanjem nasledstva, o-krog česar je že mnogo resnih spletk, in zato papež tudi zavlačuje imenovanje novih kardinalov, kar bi utegnilo biti usodno, če bi umrl preden bi jih imenoval? O-menja se tudi stara verzija, da gre za imenovanje nekega neitalijana za papeža, da bi se tako razbila tradicija. Ponovno se omenja newyorški kardinal Spellman, ki je (glej slučaj!) prišel prav sedaj v Rim. Govori se sicer tudi o neki novi, široko zasnovani politični ofenzivi v svetu. Pariški «Le Monde« in tu-rinska »Stampa« pa menita: prav gotovo gre za nekaj velikega. Zasedanje bo trajalo nekaj tednov. Ne smemo pa pričakovati hrupnih javnih rezultatov. To, kar se bo sklenilo, bo izvršeno — po jezuitsko. — »n ----- Svojevrsten poklic V Hannovru so izpustili na svobodo »svetovnega državljana*, Garryja Davisa, katerega so aretirali, ker je šel v Nemčijo brez dokumentov. Čeprav so njegovi prijatelji ponudili denar za plačilo kakršne koli globe, je moral Davis kazen odsedeti. Sedaj so mu izdali potni list, ki velja do IS. novembra in v katerem so navedli kot njegov poklic »organizator svetovne vlade*. Davis namerava ustanoviti neko mednarodno politično stranko. # # * Predsednik Eisenhotver bo moral v bodoče uporabljati edinole posebej zanj napravljeno letalo, ki se da za primer potrebe, od znotraj odpreti in se je moč spustiti s padalom, s čimer je poskrbljeno za večjo varnost. Helen llaycs, nekdanja filmska igralka in njen sin, filmski igralce James Mc Arthur, si vzajemno kazila neobičajni pričeski, ki ju nosita iz trenutnih poklicnih razlogov Aktualni portreti Aniony Beaucham, ki je poročil Churchillovo hčer Saro, si je pognal kroglo v glavo, še danes pa ne vedo, čemii je to storil; imel je sicer u-speh kot fotograf in tudi pri ženskah ni bil poslednji, v »visoki« družbi pa se le ni mogel u-veljaviti. Glavni urednik in založnik revije »Confidential«, ki je v središču pozornosti zaradi procesa v zvezi s članki, ki jih je revija priobčila o pikantnih okoliščinah iz zasebnega življenja mnogih znanih filmskih igralcev in igralk. Podpolkovnika Emo Hi-ley je šef generalštaba ameriškega letalstva gen. Thomas White povišal v polkovnika ob priliki njenega imenovanja za direktorja ženskega korpusa v ameriškem letalstvu. Mladi, še ne 19-letni lon-donderijski markiz, ki so ga v Oxfordu štirikrat zavrnili in ki tudi za vojaško službo ni sposoben, se je sicer pridružil lordu Altrichamu v njegovem napadu na angleški dvor, a kasneje je klonil pod pritiskom ožjih znancev. Lea Massari je edina i-talijanska filmska igralka, o kateri se bo morala izreči žirija na beneškem filmskem festivalu. Nastopa v filmu »I so-gni nel cassetltm Renata Castelianija. (Glavno žensko vlogo v drugem italijanskem filmu na festivalu »Le notti bian-che« igra namreč Maria Schell.) ALI VEŠ... — da je iz male dalmatinske vasice Ivanjska, ki šteje komaj kakih 80 družin, do sedaj že 60 učiteljev, ki so po raznih šolah po Hrvaškem. Letos je iz te vasice še drugih 20 dijakov na učiteljišču. Za kako leto bo torej iz te vasice kar 60 učiteljev, ki bodo širili prosveto med svojim ljudstvom. Vsekakor je to lep rekord in verjetno, da je težko kje na svetu še kak kraj, ki bi imel toliko kvalificiranih prosvetnih delavcev. * # * — da so pri obnavljanju in utrjevanju raznih zgodovinskih objektov v Trogim naleteli na nekdanjem mestnem obzidju na drug zid, kt je tvoril ožje obrambno obzidje. Mislijo, da je to obzidje še preden so zasedli te kraje Benečani. «!«(«( — da ima Dunaj po zadnjih statističnih podatkih milijon 636 tisoč prebivalcev. Zanimivo je, da je med njimi skoro dve sto tisoč žensk več kot moških. * Sc * — da čistijo vodnjak Tre-vi v Rimu, r katerega mečejo tuji in aomači turisti novce, vsak četrtek. Čiščenje tega vodnjaka je že nekak obred, zlasti ker pri tem poberejo vse kovance, ki so se nabrali v enem tednu. Vsak četrte k pridejo ob šestih zjutraj štirje delavci k vodnjaku. Obuti so v gumi-jaset škornje. Ko izpraznejo iz vodnjaka vso vodo, poberejo novce in nato dobro pometejo dno in stene. Pravijo, da se nabere vsak teden okoli 30 tisoč kovancev raznih vrednosti. Denar gre v blagajno mesta Rima. !|C C|C * — da je z velikim uspehom gostoval slovenski tenorist, Anton Dermota, član dunajske državne Opere, v Zuerichu v operi «Carobna piščal«. Navdušeni poslušalci so priredili na koncu opere Dermoti prisrčne ovacije. * * * da je komisija za tehnično izpopolnitev proizvodnje v ladjedelnici «3. maj* na Reki podelila nekaj več kot 300.000 dinarjev nagrade za dvajset predlogov za izboljšanje, oziroma pospeše-nje proizvodnje. Med pred" lapatelji ni so samo inženirji, kot bi morda kdo mislil, marveč tudi delavci. Celo v večini so. * * >5 — da je Hi ja Madunič, *■ se je pred 47 leti izselil v Kalifornijo, prišel te dni na obisk v svoje rojstno mesto. Ko je zvedel, da ni mogl* domača občina dokončati e-lektrificiranja, ker ji ie zmanjkalo denarja, je skle-nil pomagati svojim rojakom in je daroval občini milijon dinarjev, 'da bo mogla do konca izvesti vsa elektrifika-cijska dela. Še «C «C — da so v Postojnski jami še dandanes vidni podpisi prvih obiskovalcev. Naj starejši podpisi so iz leta 1213. H: ti1 — da je družina Rothschild sklenila takoj razprodati vs* svoje posesti, ki jih ima v Izraelu, pa čeprav bi moral' to storiti z veliko izgubo. I* tega sklepajo, da se zdi Roth-schildovim položaj v Izraelu nevaren in da ni videti, da bi se za bodoče kaj prida popravil. * * * — da je letalska družbe »Pan American World Air-t vaijs* izbrala izmed deset tisoč prosilk za stetvardes na svojih potniških letalih, sedemdeset. Vse imajo okoli dvajset let in obvladajo an- gleščino ter bodo prejemala na mesec po 23(1 dolarjev plače (150 tisoč lir). * * cic , — da je bila izbrana za «'• dealno ženo« 22-letna Tržačanka Concetta Contento Lif zi, ki je poročena, dobra 'i' vilja, zna angleško, vozi avto in je dobra kotalkarica-Pri zadnjem izločilnem nastopu pa se je zadela v avto neke druge svoje tekmovalke, pri četner je dobila n* licu nekaj prask, a blatnik njenega avtomobila je b'l zmečkan. * še «i da je prispel iz Avstralije v Italijo italijanski rudar Enrico Cabrint, ki je z neki' mi tovariši odkril zlat rudnik, ter si je v svoji vasi i*' bral nevesto. Je to Albin® Pegurri, ki ima 19 let in ’? nameščenka v neki trgovin1' * * * — da se je filmska igralka Gail Russel zaletela z avtor' v neko izložbo, ker je šof'f*' la popolnoma pijana. N'*° pa je mogli aretirati niti zt' preti, ker je bila v nezavesti in so jo morali takoj °d" peljati v bolnišnico. # * + — da bo šel namesto Igna‘ zia Siloneja na redno zasl' da nje Pen-kluba, ki bo v Tokiu, Alberto Moravia. Sil°n,! ne more iti iz zdravstvenih razlogov, ♦ ♦ ♦ — da se je Tiberio Mi-D’ ki je prvotno sprejel ponudbo, da bo šel v Moskvo, k.'rr bi pokazal letošnjo italij*n' sko moško modo, sedaj nenadoma premislil. Preklica1 je svoj »prejšnji pristanek * utemeljitvijo, da se bo ra f vrnil k športu in da bo prav rad šel v Moskvo, toda športnik, a ne kot manek«1' .Vi (’,>(•}< V j 5) L* S?- ' s» £*im« meseci. Potem je prišel hekega dne star prijatelj mojega moža na večdnev-nl obisk. Lepe ure smo Preživeli, dokler ni naš Z°st Ren neke nedelje popoldne vidno zmeden sto-ffl v sobo. Na naša vsiljiva vprašanja nam je po-vedal, da ne more najti voje zapestne ure. Sicer da ni mnogo vredna, nas m hlastno pomirjeval, tu-točna ni... Snel jo je, je šel pod prho, in jo Pustil v kopalnici, ko se Je vračal v sobo. Pol ure juto jo je pogrešil. Takoj e je vrnil v kopalnico, vendar ure ni več našel. Stekla sem v kopalnico, “ v tistem trenutku sem ■e zavedela, da bi bilo vsa-0 iskanje zaman. Majhni, elo pieskani prostor je 11 v svoji skoraj samo-•Janski strogosti veliko pne9®l. da bi se moglo kaj gubiti v njem. Nihče ni J v hiši kot moj mož , uvid, gost Ben in jaz ... Seve Elodia. . Sla sem nazaj k možu /j gostu. Sktipno smo na-skušali obnoviti potek “vgodkov. Kmalu zatem, ?e je gost Ben skopal, Je sel David v kopalnico, h bi odstranil svoj briv-Vii pribor in tako pripra-i za gosta več prostora °zki polici. Ni se spom- nil, da bi bil opazil kaj posebnega, razen da je Elodia, ko se je obrnil, nepremično stala med odprtimi vrati s svežimi brisačami v rokah. Trenutna zadrega na njenem sicer kot krinka nepremičnem obrazu je vzbudila njegovo pozornost, vendar ni razmišljal o tem. Nihče o dnas si ni hotel priznati, da se je ves sum brez dvoma zgrnil na Elodio. Še na misel mi ni prišlo, da bi obvestila policijo. Elodia je že preveč postala del naše družine. Razumljivo je, da smo hoteli Benu nadomestiti uro. Vendar moramo Elodio odpustiti, če hočemo spet dobiti svoj duševni mir. Ko smo molče zaužili večerjo, sem šla v kuhinjo. Vprašala sem naravnost: «Elodia, ali si videla uro senora Bena?* Prvi trenutek sem mislila, da noče odgovoriti. Nato se je obrnila proti meni. Izraz njenega obraza ni bil tak, kakor sem pričakovala. V njenem temnem pogledu sem brala nekaj — da, res ne morem drugače opisati — kot nekako sočutje. Sekundo nato je ležala že spet indijansko neprodirna krinka na njenem obrazu. «Ne, senora, o uri vam ne morem ničesar povedati.* To ni bil odgovor in tudi ne nekakšno zagotavljanje nedolžnosti. Bila je kra,tko-malo zavrnitev odgovora. Pričela sem ponovno: «Elodia, ti veš, da sem tvoja prijateljica. Razumem, da lahko človek včasih kaj stori — ne razumi me krivo — da včasih .. .* Njene oči so slepo strmele v praznino ... «Da, senora, moja prijateljica ste. O uri vam ne morem ničesar povedati .. .* Obrnila sem se in šla. čutila sem, da so njene črne oči počivale na meni. Zelo me je bilo sram ...* Ko je Elodia končala svoje delo, je neslišno šla bosa prek odvorišča in skozi vrata na cesto. Temni rebozo, ogrinjalo mehikan-skih žen, je tesno potegnila po ozkem obrazu. Vedela sem, da se ne bo več vrnila. Šla sem v kuhinjo. Njeno imetje — glavnik, zrcalo, prastara usnjena torbica — vse je izginilo. Na okenski polici je ležala rumena roža, še vlažna od hladu večernega vrta. Naslednje jutro je hotel Ben z vlakom ob desetih v Mežico City. Sedeli smo že pri zajtrku in čakali Davida, ki se je bril. Tedaj se je nenadoma prikazal na pol namiljen pred vrati. V eni roki je držal svoj brivski aparat — v drugi pa Benovo uro. ^Najbrž sem jo odnesel iz kopalnice s svojim priborom za britje..-.* Nenadoma mi je otožno jasno stopil pred oči prizor: Elodia na pragu, ko David s tubami kreme in čopiči odnaša tudi uro. Podzavest je bilo nekaj, česar Elodia ni poznala. Videla je, da je David uro odnesel in ni ji prišlo na misel, da bi to moglo biti nehote. Spomnila sem se na njen pogled, poln sočutja, kot bi hotela reči: «žalostno je, da je tvoj mož tak.* Nato sem mislila na rožo in Elodijin izrek: «Kdor trga rože, mora vzeti tudi trnje .. .* Trije tedni so nam še o-stali, preden so potekli vizumi. človek bi mislil, da je v tako drobnem mestecu, kakor je San Filipo, vsakogar lahko najti. Vendar Elodije ni bilo več mogoče izslediti. Indijanci niso neprijazni, ampak če skomignejo z rameni, če ostanejo temne oči mrtve in neizrazite, ne izprašuj več in — ne raziskuj! šele na dan našega odhoda smo spet slišali Elodio peti, rano zjutraj, ob prvem sončnem siju, in ko smo šli mimo edinega hotela v mestecu, je pravkar pometala odpadle cvetne liste rože z obraslega balkona. Z dvignjeno roko mi je pomignila v pozdrav, jaz pa sem ji zaklicala: «Adios, Elodia, moja prijateljica! Oprosti mi!* In zdelo se mi je, da mi je njen topli smehljal odpuščal! ... Pred 155 leti je preminil znameniti slovenski matematik Ce pogledamo nazaj v zgodovino ter sledimo razvoju matematične vede od utemeljitve prvih računskih zakonitosti pa vse do današnjih dni, bomo spoznali, da so matematiki vseh časov stremeli za tem, da bi si računanje čimbolj olajšali. Nikakor ne mislimo prelistavati knjigo zgodovine in slediti ’ vsem stopnjam, po 'katerih se je nauk matematike izpopolnjeval od preprostih računskih načinov do genialnih in zamotanih obrazcev znamenitega Einsteina. Vendar želimo opozoriti na logaritme, s katerimi je reševanje zapletenih računov izredno olajšano. Ti so izrednega pomena v matematiki , in brez nadaljnjega .lahko trdimo, da je z odkritjem logaritmov nastopila nova doba na področju matematičnih ved. Ce so bili logaritmi za časa njih odkritja nekaj izrednega, ne predstavljajo dandanes za dijaka višjih srednjih šol nikako posebnost. Nekaj manj do 350 let je preteklo, kar smo zvedeli za logaritme. Njihov oče je Švicar Jost Buergi (1552-1632). Po poklicu je bil mehanik, astronom, a slovel je tudi kot dober računar. Ta mož pa ni takoj priobčil svojega odkritja. Precej let je preteklo, preden je lahko svet spo- ■•iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii "iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiililiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Z Vasjo Ocvirkom ob izidu njegovega prvega romana«HAJKA» (Razgovor z avtorjem in marginalije ob knjižnem debutu) V Kopru res ni težko najti človeka. Zlasti ne, če je to Vasja Ocvrik. Moderni ljudski tribun: poln neke objektivistične dovtip-nosti, vselej vesel ali — skoraj vselej vesel, bojevit ali — skoraj vedno bojevit, skratka: nenadomestljiv in- ventar nekega obalnega mesta (Koper) in nekega ne povsem obalnega mesta (Sežana). Tam je vezan bolj po srčni strani. Kadar je dobre volje, z mesijansko dvignjenim kazalcem zatrjuje vsakomur, ki ga je voljan poslušati, da je »najboljši slovenski dramatik v Kopru«. Potem zaokroži svojo znamenito popevko, ki je zaradi njega dobila že nekak nacionalni kolorit: »O my papa, ti si več v oštariji ko doma . . .» Vse to je Vasja Ocvirk. Rodil se je nekje blizu dvajsetih let tega veka. Biografije so mučne in turobne stvari, zato se je bomo previdno izognili. Rodil se je pravzaprav dvakrat: drugič v letu 1942, ko je šmugnil v hosto, se tam izgubil in našel iz nje pot šele 1945. leta. In lepe štorije zna na pa-%aet. Skoraj vse so iz hoste in vse so zanimive. Naslednje poglavje tega drugega življenja se začne in konča na Radiu Ljubljana: tam je bil krstni boter slovenski radijski igri, originalni — to je Ocvirkovi — in prirejeni, torej prav tako Ocvirkovi. Z mladim radijskim režiserjem Mirčem Krageijem sta v tistih časih počela hudiča in pol. Pol hudiča je po Ocvirkovem odhodu ostalo v Ljubljani^ (to je bil ivlirč), tisti drugi, cel, pa se je po nekaj mesečni pavzi preselil v Koper. Na Radio Koper. Tu pa se začenja drugo poglavje (drugega) Ocvirkovega rojstva: reportaže (spomi- njam se Nove Gorice in Anhovega in še nekaterih) in dramsko delo. Koprsko gledališče je malodane sleherno sezono igralo kakšno Ocvirkovo stvar. Sodobna komedija («Tretje ležišče«, ki je naredilo precej hrupa, nepotrebnega, seveda) in partizanska motivika. Pa tudi mladinska igra. No, tretje Ocvirkovo poglavje se začenja v trenutku, ko je zapustil Radio Koper. (Kako nemirno življenje, kajne? Pride na Radio in ga zapusti,' pa spet pride in spet gre.) Zdaj je, v tem novem poglavju, • stopil na precej neuglajeno eankarsko stezo «svobodnega poklica«. Sicer pa: napisal je svoj prvi prozni tekst. Roman roške ofenzive «Hajka». Te dni ga je izdala koprska založba «Lipa». Razgovor o tej knjigi z njenim avtorjem začenja pravzaprav tukaj. ((Prekleta knjiga, že dva dni obljubljajo, da bo prišla, pa je ni. Baje jo prenaša nek Slavnikov šofer.« V očeh pa brli ogenj, ki ga poznajo vsi umetniki pred izidom svojega prvenca. Bil je resda za spoznanje nervozen in zenici sta za precejšnjo dioptrijo begali po belem polju. No, medtem je knjiga prišla, hajka okrog «Hajke» je Z letošnjega filmskega... Scena iz sovjelskoga filma «Malva», ki še ni bil predvajan končana in knjiga prečitana. Na vrsti je najin imenitni razgovor. ((Tovariš Ocvirk, a-li .bi hoteli za bralce Primorskega povedati ...» in tako naprej. £ dolgim kazalcem je naravnal očala, segel po kozarcu in ga previdno položil nazaj, prižgal cigareto, mimogrede pozdravil galerijo koprskih znancev iri se presedel. «Ja: moja ustvarjalna domena je roman, dramski tekst in filmski scenarij. Z dramo sem na čistem, roman sem pravkar izdal, scenarij pa ima Viba film. Glede romana: najbližji mi je zaenkrat partizanski tekst. Tisti večji tekst, ki ga pri nas žal še nimamo. Bomo videli, kaj poreko kritiki o Hajki.« Prekinil sem ga: »Mislim, da Hajka še ni povsem roman, da bi pa to kdaj kasneje lahko bil. To je kakor peta stopnja v tonovski lestvici: odprt, nedopovedan, nedokončan akord. Res je: izboren opis roške ofenzive, razmeroma jasni, toda še vedno nedodelani ksrakterji, dva imenitna poglavja (zlasti tisto, ki začenja: Noč ni enaka noči... in ko partizanka Metoda zksluti svojo smrt) in krepki, realistični dialogi. Toda vseeno . . .» «Da,» me je. sredi stavka prekinil, »že spet zmerjaš. Je roman, ni roman, je roman, ni roman ... in tako naprej! Utrgaj marjetico in začni s tistim: ljubi me, ne ljubi me. Ali se boš hudo začudil, če ti izdam skrivnost, . da ’ je Hajka drugi del trilogije. Potem bo vse skupaj nemara roman, kajne? Kdo ve, morda' bom.do konca prihodnjega leta napisal prvi in tretji del.« ■«A, tako,« menim, »potem je Hajka v resnici tista lestvična dominanta. Konec koncev pa tudi ni šala napisati tri sto strani dolgo zgodbo, Pa če je roman ali ne. Strogi in nepopustljivi kritiki, ki so se zadnja leta privajali na kratke novelistične tekste po slovenskih revijah, na tekste z modernim, heming-w;aysko odrezavim ’ in kratkim stavkom in naglimi miselnimi in emotivnimi obrati. ti ljudje bodo zmajevali nad Bevkovo realistično šolo, katere odlika je zlasti preprost stavek in mirna, ne pretijtevajoča se pripoved. In navsezadnje: klasičen ljudski dialog in lep kos živega življenja, iztrganega iz vroče nuje po pripovedov;^ n ju.. Dobro: ta ali oni stavek bi bil ob temeljiti korekturi izpadel, ta ali ona beseda bi bila lahko našla v prebogati zakladnici sodobnega slovenskega jezika primerno zameno, to ali ono . . . sicer pa, dragi Vasja: so 'stvari med nebom -in zemljo, ki jih še zlodej ne razume. Roman ali povest ali zgodba iz roške ofenzive Hajka je pred javnostjo in prepričan sem, da jo bo tudi marsikak Tržačan prečital. Najinega razgovora pa s tem še nisva zaključila. Ce te že predstavljam dedu slovenske javnosti, zlasti tu na Primorskem, potem naj te predstavim ž vseh plati.« Hudomušno »e je nasmejal in v enem »amem hipu sem skozi njegovo dioptrijo zagledal Cankarjevega Konkordata. Včasih pa si mislim, da je Ocviik lahko tudi dvoživka: nikoli ne veš, kaj i-m« za bregom. Ko sem namignil na slab tisk, na lepo število tiskovnih napak in na precej 'krvoločno lomljenje stavka, ko preprosti bralec — in teh bo največ pri skromni nakladi dvatisoč izvodov — ne bo vedel, kje začne novo poglavje in ali je prejšnjega že konec, je postajal nervozen in me presekal: : »No, no, seveda, vse to je lahko nujna posledica forsi-rane izdaje. Glej: nosil sem to knjigo štiri leta, pisal sem jo sedem mesecev, izšla pa je menda v manj kakor dveh. Naš namen je bil, da izide ob 15. obletnici roške dfenzive. Izšla je in dobro je, da je tu. Taka, kakršna je. Ni me je sram: moj knjižni krst je to in moje delo se šele začenja. Vsi ne moremo biti ne Hemingwayi in ne Cankarji. In če ...» «Dobro, dobro,« ga prekinem, «'ko smo že pri imenih, naštej mi kar tako, na hitro, nekaj piscev ki so ti najbolj pri srcu.« Ocvirik pa (kakor da bi se sto let pripravljal na ta odgovor) brez pretiranega razmišljanja: ((Dostojevski, Cankar, Hemir.gway, Pristley, Bernard Shaw.» V tistem hipu sem se spomnil, da bi naj bilo to pisanje en sam intervju. Na uredništvu Primorskega dnevnika sem pred dnevi celo neodgovorno zatrjeval, da bo ta razgovor razgiban, zanimiv. Skoraj bi bil zinil tudi: re vol verski. Zato sem pohitel z naslednjim vprašanjem: «S Hajko smo torej dobili večji partizanski tekst. Kaj meni šo partizanski tematiki v jugoslovanski književnosti?« «Kaj mislim? Pravzaprav nič, ker večjih stvari s tega področja še nimamo. Zal, seveda. Morda Matkovičeva drama »Na koncu poti«. Sicer pa še nisem niti vsega prečital: človek si mora kdaj pa kdaj tudi zaslužiti svoj kruh, kajne? Mlajši pripadniki vojujoče se literature pa molijo devizo: novo za vsako ceno. Od naših so mi všeč Kocbek po stilu (da se razumemo) in morda še mladi Božič. Sicer pa je zadnje čase kaj malo revijalnega branja: nenehno in trdovratno ukinjajo revije in ustanavljajo nove, ki jih potem spet ukinejo in tako gre naprej. Sicer pa se jaz ne bom ba-vil z revialnim delom. Ni- znal na njegove logaritmič-ne tabele. Sele 1520. leta je v Pragi izdal knjigo z naslovom »Progress-Tabulen«, v kateri so bili natisnjeni njegovi logaritmi. Zanimivo je. da ni bil Buergi tisti, ki je prvi javil znanstvenemu svetu to novost na polju matematike. Dočim je iz leta v leto odlašal s tiskom, pa je bil mnogo hitrejši škotski matematik John Neper (1556-1617). On je namreč že 1614. leta izdal svoje znamenito delo «Mirifiei logaiitmorum canonis descriptio«, s katerim je matematikom vsega sveta javil, da je računska veda obogatela za logaritme.. In kakor vsako znanstveno novost, tako je bilo treba tudi logaritme izpopolnjevati. Od prvih znanstvenikov, ki so se uveljavili na tem polju, naj omenimo Ne-perjevega sodelavca, angleškega matematika, ki mu je ime Henry Briggs (1556-1630). Delo teh prvakov lo-garitmičnega računanja so nadaljevali nemški astronom Johannes Kepler (1517-1630), nemški znanstvenik Friedrich Gauss (1777-1855), an- llllllllllllll lllllll lllllllll II lllllllll lllllllll ■Ulil mam časa. Pravijo.^ da bom služil svoj eksistenčni minimum v Sežani kot dopisnik Radia Koper. Mimo tega sem oddal scenarij za film ((Posodi mi Julko« Vibi v Ljubljano. Sodoben siže: komedija o stenotipistki v uradu. Kaj več pa ne kaže o tem povedati. Ideje danes kradejo kot srake, jaz pa sinopsisa še nisem zavaroval.« Ker je Ocvirk tudi nesluž-beni ((Hausdramatik« koprskega gledališča in ker je to gledališče zašlo ob nedavnem izidu gledališkega zakona v slepo ulico, sem ga povprašal, kaj meni o bodočnosti te hiše. Zanj je bilo to vprašanje delikatno iz mnogih razlogov. Diplomatsko je intoniral svoj odgovor: «Ja, hm, to gledališče . .. seveda, treba ga je obdržati. Na vsak način. Izboljšati repertoar, izpopolniti ansambel ... in . . . in tako dalje. Večja pomoč amaterskim družinam in sploh.« Drezal sem še naprej. «Kaj pa tržaško SNG? Al imeniš, da ima res svoje občinstvo v Kopru?« ((Imeniten tealer z dobrim, izkušenim vbost vodi. ki pozna gledalfSčt* KSF ga pozna anatomsko, ne administrativno, Ima tudi svojo publiko v Kopru, kar pa seveda ni nič čudnega. Občinstvo ni tako neumno, kakor si kdo misli. Poleg tega je zelo nezaupljivo. In ima prav. Iskreno želim, da bi prišlo med obema hišama do kakršnekoli perspektivnejše koeksistence. Morda v umetniškem vodstvu. morda v režiji in i-gralcih, morda v čem drugem. Se kaj?« Provokacija torej ni povsem uspela. Vasja Ocvirk je postal nemiren. Zaradi knjige, ki krasi izložbo koprske knjigarne »Lipa«, zaradi neurejenih odgovorov in sploh zaradi improvizacije ki pa ima to dobro lastnost, da je včasih nehote iskrena. Ze sem hotel postaviti zadnje stereotipno vprašanje o bodočih načrtih, pa mi je kar sam povedal to-le: «Rad bi živel v Kopru, toda kljub mnogim željam, prošnjam in urgencam se nisem mogel ustaliti v Kopru, ker mi niso dali tiste skromne sobe, ki je človeku potrebna ne le za spanje, ampak predvsem za delo. Moral sem se preseliti v Sežano, da lahko v miru delam.« Resno sem obljubil, da bom to zapisal. Dobesedno. In zdaj_ je zapisano. V Loggi so prižgali prve luči. Dva Avstrijca sta pri sosedni mizi naročila kislo vodo, Holandec srednjih let si je trebil zobe. Jata golobov se je zgrnila na prazen oder praznih primorskih prireditev. LM gleški genij .Sir Isaac New-ton (1642-1727) ter še drugi matematiki. 'In med znanstveniki, ki so vsak po svoje želi uspehe >v razvojni dobi • logaritmov,-je tudi Slovenec, namreč Jurij baron Vega. Ker bo ta .mesec' preteklo 155 let, kar .je,.tragično preminil ta slovenski matematik. ki, jg s svojimi .znanstvenimi deli casino zastopal svoj narod, se danes seznanimo z njegovim življenjem in st rokav ni m -udejstvovanjem! Jurij Vega,- katerega priimek iz mladostnih let' je bil -Veha, je luč sveta ugledal dne 23. marca 1754. leta. .Rodil se je v mali vasici Zagorica blizu Moravč na Kranjskem. Njegov oče, pol-gruhtar Jernej, si vsekakor ni mislil, da bo živahni- sinko nekega dne zapustil rodno grudo 'in' motiko, plug in drugo poljsko orodje zamenjal s knjigami i in pozneje s topovi. Ker je imel veliko veselje do uka in se zelo zanimal za prirodoslovje, ga nikakor ni navduševalo kmečko delo. Hotel se je izobraziti in zato je. nekega dne zapustil dom ter se podal v stolno mesto Ljubljano. Vstopil je v osnovno šolo. Z učenjem ni imel težav. Nasprotno! Z največjo lahkoto je dojemal vse, kar je razlagal učitelj. Ker je bil mladi Jurij bistroumen, se ni poslovil od svojih prvih knjig, temveč je nadaljeval s šolanjem. Vpisal se je v gimnazijo in po uspešno o-pravljemh študijah je svoje znanje še močneje utrdil na liceju. Končno je zaključil šolanje in zapustil Ljubljano, Leta 1775 je Jurij Vega nastopil svojo prvo službo: postal je navigacijski oficir. Vendar ni ostal dolgo časa na tem službenem mestu. Preveč mu je bilo pri srcu vojaštvo in zato ni bil kaj navdušen nad tem inženirskim poklieom. Zato je podal ostavko ter se javil vo-ja.škim oblastem. In tako je postal topničar. Oblekel je vojaško suknjo, na kateri ni bil prišit nikak znak, ki bi pričal o njegovem činu. Saj je vendar pričel svojo vojaščino kot prostak, ki je b'il vsaj po uniformi povsem enak vsem o-stalim novincem. A od njih se je ločil po svojih umskih zmožnostih .. . Ni se le privadil strogi disciplini, niti ni posvečal vsega svojega časa spoznavanju raznega orožja in tehniki borbe. Ker je imel veliko veselje do matematike, se je v prostem času poglab-ljal v reševanje računov in si zapisoval svoje ugotovitve. Ko je nabral dovolj gradiva, je pričel sestavljati učbenik matematike. In tako je 1783, leta izšel prvi del Vegove knjige »Matematična predavanja«, katere izvirni naslov se glasi ((Vorlesungen ueber die Ma-thematik«. Kakor hitro so njegovi predstojniki prečrtali to knjigo, jim je bilo na mah jasno, da poseduje Vega izredno nadarjenost. V njegovih ((Matematičnih predavanjih« sta bili aritmetika in algebra tako poljudno podani, da je lahko vsakdo z največjo lahkoto dojel znanje matematike. Zato so ga 1784. leta nastavili kot učitelja matematike pri 2. regimentu poljskega topništva, obenem pa je napredoval: postal je podporočnik. Toda Vega se ni ustavil pri teh uspehih. Odlikoval se je kot matematik kakor tudi na vojaškem področju. Nadaljeval je s pisanjem »Matematičnih predavanj«. Do leta 1800 so izšli še trije deli njegovega matematičnega učbenika. V drugem delu »Matematičnih predavanj« je nadaljeval in zaključil snov, s katero se je postavil takrat. ko je izdal prvi del svo.iih ((predavanj«. Tretja knjiga obravnava mehaniku, v četrti knjigi pa je obrazloži^ fizikalne pojave, ki jih opažamo pri tekočinah in ...festivala v Benetkah Prizor iz španskega filma »Angel se je ustavil v Brooklvnu« plinih. Nadalje je v četrti knjrki še posvetil posebno poglavje pojavom, ki nastajajo pri gibanju trdnih teles v tekočinah. S svojimi učbeniki matematike in fizike je Vega dosegel velik uspeh. Prvi izdaji so sledile še druge. Preko šestdeset let so se iz njih učili tako bodoči topničarski oficirji kakor tudi dijaki raznih drugih šol. Njegovih knjig nisi srečal le v avstrijskih šolah, temveč so šle tudi preko mej države. Zaradi svojih sposobnosti je bil zatem Vega s činom stotnika nameščen kot profesor matematike pri novoustanovljenem korpusu bom-bardirjev. Kljub svojim vojaškim dolžnostim ter poučevanju ni Vega zanemarjal svojega študija. Vedno bolj se je poglabljal v matematično znanost. V teh letih je svojo pozornost predvsem posvetil logaritmom. Ugotovil ,ie razne nedostatke lo-garitmovnikov, ki so bili tedaj v rabi. Zato je vsekakor želel te nepravilnosti popraviti. Pričel je z izredno napornim delom, pri katerem so mu pomagali tudi njegovi učenci iz topničarske šole. In tako je 1783. leta v Leipzigu izšel prvi Vegov lo-garitmovniik »Logarithmenta-feln«, ki je obstajal iz dveh delov. Na mah je Vega zaslovel s to knjigo, ki je zasenčila vse logaritmovnike, ki so bili takrat v rabi. Topničarski oficir Vega si še zdaleka ni predstavljal, da bo imel tako velik uspeh s svojimi logaritmičnimi tablicami. Zato se je odločil, da izda še en logaritmovnik, ki naj služi predvsem študentom. Podal se je na delo ter priprave za svojo novo knjigo tudi uspešno dovršil. Le-ta 1793 je izdal v Leipzigu knjigo, katere naslov je bil ((Logarithmisch- trigonometr. Handbuch«, Slednji, mali logaritmovnik, je prinesel avtorju tolikšno slavo, da je Vega naenkrat postal znan Širom sveta. Mali logaritmovnik so pričeli uporabljati v mnogih državah in izdaje so se vedno bolj množile. Leta 1894 so v Berlinu natisnili že 75. izdajo Vegovega loga-ritmovnika. Toda ta knjiga ni bila priobčena le v nemškem jeziku, temveč tudi v italijanskem, francoskem, angleškem, holandskem in ru-skem, ; do danes pa je bila natisnjena v 98 izdajah. Mali logaritmovnik »Loga-rithmisch-trigonometr. Handbuch« pa ni bil dovolj točen za ostronomske račune. Saj ga je vendar Vega namenil dijakom matematike! ičato je naš slavni rojak pripravil tudi veliki logaritmovnik, da je lahko z njim zadostil zahtevam astronomov. To njegovo najvažnejše delo, nazvano ((Thesaurus lo-garithmorum completus«, je izšlo 1794. leta v Leipzigu. Obsegalo je 713 strani velikega formata. In ko sm0 sedaj spoznali Vegovo znanstveno delo, st oglejmo še njegovo udejstvovanje na vojaškem polju. Marsikdo si najbrž predstavlja, da je imel Vega mirno življenje med zidovi vojaške šole. Saj bi bila taka domneva povsem upravičena, če pomislimo, da ni bil le profesor. temveč tudi znanstvenik in pisec znamenitih logaritmov. Toda tako mnenje je povsem zmotno. Vega je namreč matematične knjige in mnoge razprave napisal ob grmenju topov, med eno ■n drugo bitko. Na samem bojišču je ustvarjal rokopise za knjige, ki so bile natisnjene v zaledju. Saj je bil na fronti od 1788. do 1799. leta! In kadar je Vega odložil svoje pisalno orodje, se je z vsem junaštvom vrgel v bojni metež in si tudi na polju slave utrdil svoje ime, toda tokrat kot vojak. Leta 1789 se je boril proti Turkom. Bil je poveljnik možnarskih baterij in s svojimi topničarji je prispeval k zmagi, ki jo je general Laudon zavojeval nad Turki. Takrat je namreč general Laudon iztrgal Beograd iz turških rok. Kakor hitro je Vega na tem bojišču opravil svojo nalogo, so ga poslali proti severni meji. Tam je pretila nevarnost s strani pruskega kralja Friderika Viljema II. Po dveh letih se je S tega področja podal na Dunaj, Toda dolgo časa ni užival vsega tega, kar nam nudi prijetno zveneča beseda »mir«. Tokrat so mu Francozi prekrižali račune in zato je moral s svojimi baterijami na Ren. O ntegovem junaštvu in u-spesnem vojevanju bitk nam priča tudi odlikovanje z viteškim redom Marije Terezije. To najvišje avstrijsko odlikovanje je prejel 1. 1796. Nekaj let zatem, namreč leta 1800, je ponovno napredoval v vojaškem činu: postal je major 4. artilerijskega regimenta. Prav tisto leto ga je za izredne zasluge cesar Franc II. povzdignil v dedni baronski stan. A žal ni bilo Vegi usojeno, da bi še nadalje odlikoval kot znanstvenik in vojak. smrt prizanesla na bojišču, se ni mogel u-braniti zahrbtnosti zločinca. Nekega dne je izginil. Nihče m vedel, kam je šel, niti zakaj se je molče odstranil od druž.ne. Sele 26. septembra 1802. leta so nedaleč od Dunaja potegnili iz Donave njegovo truplo. Trideset let po tem tragičnem dogodku so ugotovili, da ga je ubil neki mlinar. PrInioFšTcT "^novri! le 4 — 1. septembra 1957, m vi jJ 2 V Macherjevem Prirodopisu živalstva je povedano, stijo v koruzno polje, toda nikoli ga niso pri plezanju da je prašičji rod nesnažen rod. Potem je med ljudmi čez plot zasačili. Kadar ga je kdo opazoval, se ni lotil v veljavi mnenje, da so te živali neusmiljeno zabite. Ne eno ne drugo ni res, vsaj ne prav v celoti. Kadar hočemo svojega bližnjega posebno strupeno ponižati in mu vreči v obraz telesne ali moralne nečednosti, mu damo ime sprasec» ali ssvinja*. In v tem oziru poznamo prispodob nešteto: ' pomočjo obogatel in sedaj lahko rnai potuje. Pravi, da mu niso pustile deia-Bile so nanj tako nore, da bi se jih rešil, niti če bi jih tepel.* . sjoe. ne morem videti tega, da st ko nespameten. Tistt črni potepuh ^ pripoveduje kar hoče in ti mu cenU® sPojdl sedaj tn se obleci. Toliko * povedati o ljubkih ženskah tn hoče naj vidi, kakšna je moja.* Missie Map se je šla obleč in Joe ' ( je krajšal čas, da je jioskusal n°s svoj trebuh kot gospod Slemmons, OČKa , OBLDU -Bil £/ mi o/l. SE NE Bos VEČ (Jr ,A ZO- , PET /m/Jš / zChnjef NO , DA ... SAJ Mo ?AM VENDAR KAD 'Met/ zq paznu- , ■šfn jej/e B/bil y ^■^PRNDEN MEDTEM...] Al l AT' ElN- ---------- 0/74 RES MISL' DA SEM DAL ZADNJO ' STEKLENICO r nEp <££ a/ ' P" POdLE DA LA SEMKAJ.. . X -: POC.LEJTE TJA DOL GOSPO P polkovnik , , NEKDO GRE PROT! UTE j- ja/ / jy LEM MISLILA DA STE GO TO 1/0 iETNI ‘N SIM VAM PRINESLA A'£■/ Kaj pijače / tom... . ZS- NALQGA JE. \£E NE BOS ODGO-\ IZVRŠENA VORIL. Te BOMO MOŠ g. Poleou/J/k j čil/ . rdeč/ OBRAZ1 TU JE UJET-d KOuizo , PREVRTANIHd bdJIK j A NOSOV" JE OKOLI Eu~ Hg?wB«ii5g» trdnjave r ZAKAJ T ZATO SE SMEJEM se sne- ker mislite . da bo-\TETE?JstE z mučenjem pri- —VI"IS/LIL/ GOVORITI IN Dir M \JANCA ■ PRENESEJO še \j~AKO rude muke ne RINITI ZAJtiA- Z NEČIM PA BI GA LAHKO PRIPRAVILI, DA B/ GOVCR/U opiti Bi (JA Morali SE ved. ^uBl MORALI -J-INF.T/ SGA f ~~—Zrn/ a G/l A Šr ^,- \y tpdnjnvi ) 'č?—S-MHAMO ■ X razumem) \ PRoS/M TE NI-1 \KAR Mt NEOt-)LAJ še Tl tega trenutka re- ij/čGAj KO SE rgRPM Ločiti \0D NJ/H / X BRO VEM, DA /MA 'te Pod posteljo SKR/T/H DESET . STEKLENIC, hi rjp0\ turna k MODNI POMENKI Lov za lepoto KRIŽANKA Ficko njele °P°našati tujčev težki korak, toda Oe n°Ve dol9e’ kosčate in mišičaste no-n,. Oa niso ubogale. Komaj se je uteg-7>n,Usesti‘ 1e PTišla Missie Mag. Bila je opravljena, da gresta. dobr Sta ?e vračala, je bil Joe vesel in Otu vo^e- *Ali ti nisem pravil, da je riti ne^ai čudovitgea. Kakb zna govo- no ua cflikaški način. Ali ni bilo smeš- star 1e P°vedal, ko je vstopila tista je i11 debeluharca Ida Armstrong? ,Kdo obse ženska, ki se vse trese na njej, nou štiridesetdnevnica?’ To je da naciV izražanja. Vedno smo mislili, nom6 trideset samo številka, on pa kvn ^e P°kazal, da lahko pomeni vel nin *tPo.rl. Včasih ne reče štirideset, Uti Vec osemintrideset in dva, kar ima PlnJ)?Tnen- ^plf koj mi je rekel, ko sem ?Vo n°^n sladoled? ,Moj poklon, Joe! BOdiV6’1'1 1e osemintrideset in dva, da srn* ' tovarca za štirideset.’ Ni to mesno?> Pašni te*letfl časih bi ga človek že pre-vidu! Nn spt,i ima cc^"P toata. Prvič dn ,ltoatnlkc. Dobro se mu podajo, to-* tet>l bi se bolje.-, nQ*ivfRni Pvoviš? Kaj sl znorela. Kje naj Mh Č^afnlkc tak revež kot sem jaz?, in » *e ie za trenutek pomolčala naoii rpkla: «Kdaj pa kdaj bi se lahko 1 na cesti., belff° v.ai ivgubi v teh krajih? Niti hrt Ph ne nosijo na verižici pri spon Ar mi*lis. da hodita tod mimo go-„r, jar.hard in gospod Cadillac?, gubttni se in tu okoli lahko iz- *latmu M°POče je nekdaj kdo izgubil n,,/.1*®, od.šel od tu in jih ni nihče ko t!j, 7a j^1 midva najdeva, hf jih lah-nosil brez tiste armade žensk) o ka- teri pravi Slemmons, da jo ima., Smeje jo je objel. «Ne želi si zame toliko stvari. Zadovoljen sem s tem, kar imam. In ddkler sem tvoj mož, mi drugo ni mar. Naj umrejo vse Zenske na svetu, kot da bi tebe bolel zob! Pojdiva v posteljo in poplačajva si lepo tiho noč., Spet je bila sobota zvečer, ko je Joe zopet lahko peljal ženo v slaščičarno. Delal je v nočni izmeni in le ob sobotah zvečer je bil prost. Vse druge dni je odhajal zdoma okoli šeste popoldne. Ob zori sc je z naglimi koraki vračal okrog jezera. Nad nemirno površino se je lesketalo sonce, ki se je pomikalo od vzhoda proti zahodu. To so bili najlepši trenutki v njegovem življenju. Vrnitev k Missie Mag. Njuna bela hišica, namišljena sobotna bitka, kosilo in potem slaščičarna. Ob nedeljah zvečer cerkev, kjer je bila med vsemi ženami Missie najbolj elegantna. Tako popolno je bilo vse. Nekega večera okoli enajste je v tovarni G. rte. G. zmanjkalo kisline. Mojster je odpustil delavce in dal ugasniti kotle. Vtem ko je Joe hodil okrog jezera, je v srebrni ladjici plula nad njim bleda mesečina. Ko bi ga kdo vprašal po njej, bi mu odgovoril, da je niti ne vidi. Toda videl jo je s svojimi duševnimi očmi. Budila mu ir boleče hrepenenje po Missie Mag. Ustvarjanje ga je prevzemalo. Mislil je na otroke. Že več kot leto sta bila poročena. Prihranila sta si nekaj denarja. Sedaj bi morala ustvarjati nožiče, da bi jih obula v čeveljčke. Fantka bi morala imeti... V spalnici je zapazil medlo svetlobo in odločil se je, da pojde skozi kuhinjo. močnega, da bi kar koli ukrenil. Nesrečo so mu prinesli nevidni sovražniki človeštva, ki živijo nekaj ur v časovnem razdobju. Napadli so njegovo šibkost. Kot Samson se je tudi on zbudil potem, ko so mu ostrigli lase. Zato je odprl samo usta in se smejal. Vžigalica je ugasnila. Podrsnil je in prižgal drugo. V srcu mu je vstajal vihar, toda skozi svoj bes je zaslišal ženino ihtenje in Slemmonsovo ponižno prošnjo, naj mu pusti živeti. Vse svoje imetje mu je ponujal. tProsim vas, gospod, ne ubijte me! Dvainsedemdeset dolarjev imam v trgovini, sami zlatniki., Joe je ostal negiben. Slemmons je pogledal na okno, preko katerega je bila razpeta kovinska mreža. Med vrati in njim je stal Joe. Bil je kot velika skalnata gora, čez katero ni mogel bežati v življenje. Pomislil je na možnost, da bi iznenada napadel tega velikega pajaca. Tam je stal in se smejal kakor kakšna mačka iz gline, preden pa se je njegova pest idvignila za dva centimetra, ga je že Joe s svojo pestjo zadel in vrgel na tla. Takoj zatem ga je imel pod seboj. '. «Vzemi svoje preklete cape in požuri ise!, Slemmons je urno vstal in si nataknil telovnik in suknjič. Vtem ko je segel po klobuku, je Joejeva jeza zmagala nad voljo. Pograbil ga je z levico in z desnico ga je udaril. Z desnico ga je zadel, medtem ko ga je z levico komaj oplazil po telovniku. Bil je kot vkopan, nič ni videl ne mislil. Missie Mav je še vedno jokala, tisoč občutkov ga je prevzelo, a ni vedel, kaj naj stori. Končno je Slemmonsov obesek vtaknil t) hlač- ni žep, se na glas zasmejal in šel v po-steljo. jij sMissie Map, zakaj jočeš?, Z ii razumeš še, kaj čutim, Missie May., B «0h Joe, ti ne veš, rekel mi je, da Jj! mi bo dal tiste zlatnike in vedno je bil ii« za mano., B Joe je dolgo molčal, ne da bi se ga- III nil. Sele čez čas je rekel: «Toda, Missie W Map, ne joči več. Imam zlatnik zate, Ure so minevale med njunimi stisnje- 4 nimi zobmi. Joe je tiho in mirno zdel *i' na enem koncu postelje, Missie Map, ki $ zdaj ni več jokala, na drugem. Končno ,v|| je sonce počasi doseglo nočni rob in v potopilo vse ure. Missie Map se je s svo- ||| jim otrplim in nagubanim obrazom o- jij brnila k oknu. Na dvorišču se je ble- v Ščala zora. Delal se je dan in nič dru- || gega ni bilo. Joe se ne vrne domov kot ;ii po navadi. Ni ji treba odpirati vrat in ® pometati, da bi bilo čisto, ko pride. Ne p bo več kuhala obedov, ne likala njego- A vih maje in hlač. Ničesar več. čemu naj ’« torej vstane? jj| Nerodno ji je bilo vstati in se obleči >!f s tem tujcem v postelji. Odločila se je, X i da bo čakala, dokler on ne vstane in i|i gre. Tedaj bo 'šele vstala, se hitro oblek- sjs la in odšla tja, kamor je njegovi po- S gledi in smeh ne bodo več dosegli. To- $ da ni se ganil. Rdečkasta svetloba je B postajala vse boli rumeno bela. Tam preko prostora, ki ju je ločil, je ^ prišel glas. Bil ji je neznan, a še včeraj je bil njegov. ^ (Nadaljevanje prihodnjič). -v-v t v Ameriki Dragi pri Morski! Ameriki ti tie dovolijo, ®a bi se v miru postarala,» Je vzdihnila starejša Američanka, ki se je pred meseci Preselila v Evropo. uSrečne Ve Evropejke,)) je še izjavila, «vi še ne veste, kakšnemu trpljenju in mukam se izpostavlja ameriška žena, SQmo da hi ostala dolgo mla-in lepa. Te junakinje lepote prostovoljno trpijo lakoto, izpostavljajo se vsem viogočim masažam in stoično prenašajo muke raznih ko-Peli, če jim le obljubijo, da bodo po njih zopet vitke in mlade.)) In vendar niso vse Američanke mlade, vitke in lepe, bi lahko katera pristavila. je seveda res. Čudežev ne zna nihče delati. Toda z rodno nego obraza in z raz-njmi shujševalnimi kurami Jim je uspelo podaljšati svojo mladost in si ohraniti tudi za kasnejša leta čim lep-videz. Izračunali so, da porabijo Američanke za razna koz-vietična sredstva več denar-J7 v enem letu kot na pri-mer Italija za svojo vojsko. Nobena žrtev jim ni prev e-llka, da si ne bi privoščile Vseh mogočih krem, rdečil pudrov, ki jih tovarne kozmetičnih sredstev spret-710 propagirajo s pomočjo Svojih lepotic. «Tudi ve bo-takšne, če boste uporab-Ijole naše pripomočke . ..» In Američanke z zaupanjem ku-P ujejo. Dve najbolj poznani arne-** i kozmetičarki Helena Nubinstein m Elizabeth Ar- den sta danes prav gotovo med najbogatejšimi ženska-1n' na svetu. Zahvalita se ohko svojim kremam, rdeči-°m in raznim pomlajeval-*im kuram, ki jih Američan-* v skrbi za svojo zunanjost rade kupujejo. Reki amni pritisk raznih s kozmetičnimi sred-$Ivi je danes v Ameriki že tQko velik, da se ohrani le ki mu uspe najti ved-n° nove in vedno bolj origi-Kalne parole, da podčrta Vrcdnost svojih proizvodov. v^eriški tovarnarji so tudi *Poznali, da je žensko srce **!o dovzetno za zdravniške Hesvete. Zato ima sedaj vsa-. i tovarna svoje zdravnike specialiste, ki z zdravni-utemeljenimi besedami !vetujej o klientkam to ali 0n° kremo, ker vsebuje po- sebne hormone ali vitamine. Ameriška kozmetična industrija je šla že tako daleč, da si lahko ženske kupijo pudre, ki se obdržijo na koži tudi čez noč (ne da bi ji zato škodili), rdečila, ki ne mažejo, a se na ustnicah vendar ohranijo, vse mogoče tablete za shujšanje itd. V prodaji so tudi sredstva za glajenje las, ki jih pridno kupujejo črnke. S pomočjo teh sredstev jim postanejo lasje povsem gladki in spretne frizerke jim lahko napravijo potem razne moderne pričeske. Mnoge ameriške restavracije imajo že jedilnike, ki natančno povedo tudi, koliko kalorij vsebuje vsaka pripravljena jed. Američanka, ki dela shujševalno kuro, ve tako, katero jed sme naročiti in katere se mora odločno braniti. Ker je tempo življenja v Ameriki tako hiter, da imajo tamkajšnje žene le malo časa za sprehode in telovadbo, si je neka tovarna izmislila način, kako odpraviti tudi to pomanjkljivost. Odprla je lepotne salone, v katerih «zdravijo» debelost s posebnimi električnimi tresljaji. «Kura», ki traja največ deset, minut, pripomore, da se razgibajo pravilno vse mišice, da se obtok krvi poživi in da pacientka pravilno diha. Deset minut takih električnih tresljajev pomeni za telo več kot najdaljši sprehod ali e-n ourno jahanje — tako zatrjuje lastnik lepotnih sa-lonov, ki jih je sedaj že 270. Vsaka klientka se mora seveda obvezati, da bo prišla na ozdravljenje« vsaj 30-krat, če je potreba večja, pa tudi 150-krat. Uspeh, pravijo, ne izostane. Ze po nekaj mesecih ima klientka vitko postavo, njeno zdravstveno stanje je mnogo boljše, razpoloženje pa sploh odlično. Tako Se polepša jejo Američanke. Pravijo, da bo treba sedaj razširiti uporabo kozmetičnih sredstev tudi na moške. «Ob lepi ženski naj bo tudi lep moški!« je sedaj geslo ameriških tovarnarjev kozmetičnih sredstev, ki so že pripravljeni, da uspešno izvojujejo tudi to bitko. In pri nns ?No, pri nos ženska nečimrnost ni nič manjša! —ca. Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. dopovedovanje, prepričevanje; 12. sorodnik; 17. zavijem; 18. mizarska potrebščina; 19. trd kamen; 21. nekega okusa; 23. kazalni zaimek; 24. cev, svitek, gobec; 26. predlog; 28. častni naziiv za meščana starega Rimljana; 30. nacionalen; 32. kratica za akademsiki naslov; 33. vziklik; 35. tuje moško ime; 37. pogonski stroj; 38. tuja označba za veliko večino; 39. domač, odkrit; 41. mitološki letalec; 43. trenje; 44* barva igralnih kart (nemških); 45. angleško moško i-me; 47. menični porok; 49. neustrezna, neprimerna; 51. divja' ovijalka; 53. oguljek; 55. moralen; 56. sličen; 58. gospodarski strokovnjak, gospodar; 60. neranljiva, nedotakljiva; 61. srbski vzklik; 62. nasilni odvzem; 64. letalo; 66. pripadnik evroDskega naroda; 67. srce (lat. ali it. v pesni- ški obliki); 68. gora n.ad Vipavsko dolino; 70. olupim, o-belim; 72. ljubkovalni naziv za očeta; 73. znak za srebro; 74. pridobitno naložen denar; 76. prevlečem s činom; 78. dve v abecedi zaporedni črki, 79. vas v zaledju Trsta, ki je znana po gojitvi plemenitih konj; 80. medmet; 82. bajeslovni raj pri Grkih; 84. stara ladja; 85. del gledališča; 87. grški zunanji minister; 89. lasulja; 90. ki se ne da z lahkoto prenašati. NAVPIČNO: 2. grška črka; 3. reka v Nemčiji; 4. govorjenje, govor; 5. vrsta sena; 6. uriti, vežbati; 7. celina; 8. začetnim imena in priimka slovenskega pisatelja (((Agitator«); 9. pevski glas; 10. plemeniti plin; U. dva enaka soglasnika: 12. zmagovit, ki se hitro uveljavi, oster, globok; 13. pobočja, strmina; 14. tako bodi: 15. okrajšava za deci- malen; 16. števnik; 19. Pitagorovo rojstno mesto v južni Italiji; 20 ime in priimek tržaškega slovenskega slikarja; 22. slabotno, negodno, nezrelo; 24. vrsta čebele; 25. oskrunitev, onečaščemje; 27. strokovnjak v drevoslovju; 29. prazne govorance, ploha vzvišenih besed brez vsebine; 31. znak za americij; 32. postajati lesen, otrpel; 34. nabiralec nekega gozdnega sadeža; 36. žensko ime; 38. vrez; 40. patrona; 42. iz sira; 44. hlodi, gradbeni les; 46. stikališče dveh ploskev; 48. sredstvo za tenjenje; 50. predlog; 52. zdravljenje; 54. lesene pastirske bajte v hribih; 57. nova vest; 59. oseba iz Jurčičevega «Domna»; 63. del noge; 65. stara prestolnica Asirije; 68. češki pisatelj; 69. predlog; 71. mizi pripadajoč; 74. o-krajšan naziv za utežno enoto; 75. mitološka mati Dio-skurov (Zevs se ji je približal v podobi laboda!); 77. moško ime; 79. starim Rimljanom varuh domačega ognjišča; 81. mesto na severnem Češkem; 83. okrajšava za Josip; 84. njega; 85. star naziv za pivo; 86. grška črka; 83. znak za kemično prvino (kovino). REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. spiralen, S. grafolog, 17. paralelen, 19-gnomonika, 20. očim, 21 pa-gat, 23. udari, 24. RR, 25. ri-dam, 27. Nušiq, 29. itd, 30. kaj, 31. Elizij, 33. Siluk, 35. nuja, 36. dejalen, 33. tedaj, 40. ponev, 41. Nimes, 43. nenaraven, 46. jedek, 48. nared, 49. demoničen, 52. letak, 55. Solon, 56. Čerin, 58. malarik, 61. oral, 63. nesem, 65. repina, 66. čim, 67. pal, 69. Semit, 71. Nipon, 72. ij, 73. gorim, 75. merim, 77. telo, 78. veterinar, 80. centralen. 82. ocenitev, 83. Natalija. NAVPIČNO: 1. spored, 2. pačilen, 3. iridij, 4. ramazan, S. Al, 6. lep, 7. elan, 8. neguš. 9. gnu, 10. rodi, 11. Amati, 12. Ford, 13. oni, 14. Ij, ,15. okrajen, 16. garjav, 18. 'našit, 22. Tilen, 26, milijpn, .28. čuden, 30. kunec, 32. Jemen, '34. kanal, 35. nov, 37. Nedič, 39. jarem. 40.. pudalen, 42. sečen, 44. retar, 45. delam. 47. Ker e s, 49. Porijec, 50. mol. 51. nisem, 53. Kapital. 54. linolej, 55. so-čivo, 57. Nemec, 59. repeli, 60. kanona. 62. barit, 64. Miren, 67. pori, 68. line, 70. Tina, 73. gen. 74. mav, 76. MTT, 79. te. 81. Ra. VELJAVEN OD 2. SEPTEMBRA DO 8. SEPTEMBRA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Do ljubljene osebe bodite odkritosrč-nejsi in zaupljivejši, sicer bi se vam v 'bodočnosti utegnilo maščevati. Obisk dobrega prijatelja. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Posrečilo se vam bo rešiti vprašanje, s katerim se že dalj časa ukvarjate. Neka oseba vam bo v tem v veliko pomoč. Srečen dan ponedeljek. Dvojčka (od 21. 3. do 20. 6.) Srečni dnevi: izpolnila ae vam bo velika želja in sami boste lahko pomagali nekomu, ki je v zadregi. Uspeh tudi na delovnem področju. Rak (od 21. fi. do 22. 7.) Tudi vam kaže teden na splošno dobro, predvsem sobota in nedelja. V kratkem boste odpotovali, čeprav to ni bilo predvideno. Pismo. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Dobra / rt \ novica vas bo j prijetno presene-, sv / tila. Posrečilo se vam bo premostiti zapreko, ki vam že dalj časa povzroča preglavice. Devica (od 23. *. do 22. 9.) V sredo in četrtek bodite previdni: nepremišljena beseda ali nepremišljeno dejanje vam lahko škodi. Vsako reč dobro- premislite. Pismo. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) V vaše dobro se boste morali od povedati neki stvari, ki ste si jo zelo želeli. K tem boste koristili ne samo sebi, temveč tudi drugim. Skorpiion (od 23. 10 do 21. 11.) Na sentimentalnem področju nekaj oblakov, ki pa se bodo kmalu razpršili. Bodite odkntosrčoej.ši in zaupljivejši, predvsem pa iskreni. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) V neki težki stvari boste imeli srečo. Vse se bo izteklo preko vaših aptimističnih predvidevanj. Ni izključeno daljše potovanje. Kozorog (od 22, 12. do 20. 1.) V tom ‘tednu boste doživeli nekaj, kar vas bo spravilo iz tira. Ne izgubite glave. temveč vsako stvar trezno in logično premislite. Obisk. Vodnar (od 21. ®1. do 19. 2.) Va-,ša sumničenja do neke osebe, ki jo dobro poznate, so popolnoma neutemeljena. Premislite dobro in ugotovili boste, da ste napačno ravna1'. Ribe (od 2(1. 2. do 29. 3.) Ne delajte si nepotrebnih skrbi. Oseba, ki vam zeli slabo. se bo prej ali slej sama razkrinkala. Glavo pokonci m več optimizma! Pismo. Kolko Botov semsi rekel, da nebom neč več pisal od Mokre Cije. In tudi nebi, ma kaj, ko pej mi zmerom kašen kej pove od nje. M a zdej res nebom, zato ko je taka in mene nečko za Spo-tava in pole samo od dru-zih piše in pravi, da so taki kokar je ficko, in same ta narbol grde in Zleht- lu-di na Steva. Ma jest nisem tako grt, ko me makra Cija Mala. In zakaj ne pr Vošči gospo t Botegar tistim De-loucam, kiso pomagali delat Narodni dom, dabi tudi Oni po Vedali, dasn dali tisto, karso imeli za Narodni Dom — Soje Zule, a Botegar pej je dal gnar. Saj se ne sme bit tako nad Vidlov in samo tisto šacat, kar je-nia On, a vse drugo nima velave. In od tonata Zuli niso nič vredni, če jih je dal tabat, ko pravi Gospot botegar, da ni bil socjalist. Zato Zdej more Tone nrčko tiho bit, ko je ratal .socjalist. In se mu Štejejo samo tisti Zuli od zdej. Ma Tone je rekel: «Ma, kaj se bodeš ses Znjimi! Kaj ne, vidiš, kašni de so? Zuli na moji roki so Moji, 'in rte.) bojo od prej ali pej od zdej! Nečko pest jih Stat! Cejo jemet zmeram režon! Pej nej ga jemajo! Tudi tisti, ki so pod rangim- generalom Rupnikom * masirali ses nemcami les in če, in pole anka ses rančem Rupr nikam in ses nemcami lau-fali po cestah in Ogradah, čes Kale in Brine, da se je kadelo za njimi, in sose ku-mej ustauli leti pr murji, so anka zmeram jemeli Rc-žon.» Ben, ma kaj mi ta tone nečko pravi, da morem pole pisat tudi danes od mokre Cije. Ma, kar sem re kel, sem rekel: Nič nebom pisal od Nje! Sem prašal guštata, zakaj Sene pride tista Pika nič več kopat, in mije po Ve-dal, da se uči, zato ko ima iz Pit ses Latinščine, in ses lepga Pisja in ses Vedenja. Uboga Pupka, kako se meni smili! Bert, ben, jest mislim, da se je ant i kej napadla vedenja in lepga Pisja! Ja, ben! Prozaprov, če sg vzatrte! Pej zakaj se Pik-, ca ne. uči« u) Zlikaj se v Svit vre od Kraja ne začne učit, a ne, da čaka vse za nazadnje, a? Jest mislim, prozaprov, da je to zanjo, Pikco, ana Dobra Sola, a? Bo zngla za drugo leto, dn seje treba anka vedenja in lepga Pisja učit vele od Začetka Sole! Ma jest nebom šel u gim Nazjo letos, zato, da bo jo do tistga cajta, ko bom jest šel, od Prauti la Tinščinn. Bom rajši počakal, do tabat! Krlinca je prtekla oni dan v Hišo, jen krčala: «Po-gledte, gledte, tisto tam gor nad Murjam! Je tašno, ko nn velik Pjat.!» «Ma ja, nečko se. potolaži, Krlinca! Sej ni to nič tako Strašnega! To je tak Pjat. ki Frli, je kokar an Roplan, in notar so marsouci. Sej sem brala, da pridejo zmeram v tak krej, kamor je kej posebnega. So ben Zveli, dase našihu Zepanu stouček sa-kramensko navarno Obrna-ča, in zato so neče prš U! Vidiš, Krlinca. nič. ni to hndgo!« jo je potolažila od nje Mama. Te pozdravla 9-2.4 DOB Pij M/- I sel t pojd/ TE Po TISTE STEKLENICE iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiMiiiiiiiniiiimiiiiHtiiimiiiiHiiiitMiiiHim OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. avgusta 1957 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 15. POROČILI SO SE: uradnik Alessio Zerial in uradnica Maria Sanna, narednik am. vojske Thomas L. May in gospodinja Česanima Zorato, kurjač Pietro Ca-pitanio in gospodinja Giovanria Bisiani, natakar Iginio Bbnaldo in natakarica Gianna Cappelli, delavec Augusto Boz in gospodinja Maria Ponta, uradnik Carlo Rade in gospodinja GrazieU« Paoli, industrijski izvedenec Clau-dio Mitri in bolničarka Annama-ria Tamburini, pek Silvio Ceppa in prodajalka Renata Sojer, mo. i torist Gtuliano Zannom in ple-' tilja GiuJia Furlanetto, mizar Orlando Crevatin in gospodinja Jolanda Stocovich, elektromehanlk Umberto Santarossa in pletilja Bruna Furlanetto, gostilničar Gae. tano Cogaj in uradnica Santa Padoan, pomorščak Antonio Po-sellj in gospodinja Evelina Ber-nini, uradnik Alessandro Gher-lani in učiteljica Carla Grdovic, natakar Giuliano Groppazzi In gospodinja Silva Del Piccolo. UMRLI SO: 19-letna Filomena Praticč, 74-letna Pierina Maurel vd Brazzatti, 56-letni Peter Sorokin, 2-letrei Giam-paolo Nardd, 74-letmi Mario Stoppolani, 63-letni Luigi Paoli, 83-letni Giacomo To-lossi, 52-letna Rosalia Buttoraz por Stamflin, 86-tetna Cateriria Braico vd. Viezzoli. 56-letni Er-nesto Giraldi. OKLICI; pomorski gradbenik Bruno Stefani in uradnica Bruna Chersi, trgovec Antonio Zaohi-gna in gospodinja Giovanna Cu-t-ebie, radarski tehnik Domenlco Marsngo in gospodinja Carla Pal. mitessa, geometer Livio Corsi in uradnica Anna Paola Petronio, pomorski kapitan Claudi o Smal-done in uradnica Licia Garbelli, trgovec Armando Boscolo in go. i spodinja Emma Pelicetti, frizer i Giuseppe Mingolla in uradnica Renata Velari, uradnik Oliano Abile in gospodinja Vincenza Set j la, finančni stražar Giorgio VI-1 vianj in uradnica An.na Maria Scherl, mehanik Albin Legovič in gospodinja Marija Kocjančič, prodajalec Klavdij Povh in gospodinja Egle Sav, uradnik Clau-dio Meloni in gospodinja Maria Grego, uradnik Mario Moles in uradnica Carmela Messina, slaščičar Livio Petrina in gospodi, nja Nerina Sancin, električar Luigi Spinetli In šivilja Marlsa Ravallco, geometer Silvano Neri in gospodinja Cesarina Benedet-ti, električar Glauco Ivančev in uradnica Salvia Lucariello, kmetijski izvedenec Remigio Lenar, duzzi in šivilja LHiana Stocca, trgovec Liber« Apollonio In gospodinja Andreina Guastini, mehanik Piero Lorenzut in uradnica Lillana Garbo, pomorščak Francesco Coppa in gospodinja tvilma Petronio, učitelj Giuseppe Marchi in gospodinja Edoarda Sigon, uradnik Nino Pizzervgo In gospodinja Licia Sergi, težak Ser-gio Gulili in prodajalka Norma Benevoli, zidar Egidio Castellani in šivilja Lidia Rustia, težak Ezio Cecco in gospodinja Gigliana Slavec, mehanik Gu alti ero Zorn in šivilja Maria Bossi, mizar Anto-nino Turina Lussano in gospodinja Pina Margherita Gnecco, tramvajski uslužbenec Francesco Pimcin in gospodinja Norma Penin, zidar Femando Cortese in gospodinja Maria Vatta, Lino Pe-rini in Rtna Bravo, trgovec Ernesta Cattaruzza- in gospodinja Žita Cataruzza, mehanik Paolo Nicollni in uradnica Juoe Catto-nar, šofer Giuseppe Gorella in gospodinja Giuseppina Martinello, učitelj Ennio Parinelli in kuharica Lidia Majer, šofer Onofrio Stigliano in gospodinja Romana Tniglia, geometer Ferruccio Grassi in knjigovodkinja Maria Dorina Samez, zdravnik Saivatore Di Fede in lekarnarka Luciana Segata, pleskar Bemito Era in gospodinja Gnili »na D'Alessio, kinematografski operater Mario Camdelli in natakarica Jole Del-1’Andrea, varilec Marcel Skrl in gospodinja Laura Marži, težak Vimcenzo Ro in gospodinja Giovanna Delbello, uradnik Aldo de Walderstein in gospodinja Luisa Ricci, upokojenec Mario Pizziga in gospodinja Giuseppina Casnla, mehanik Vito Marina in gospodinja Anna Valentini, uradnik Ful-vio Stradella In gospodinja Maria Violin, elektromehanlk Renato Rupnik in gospodinja Tea Starc, pomorščak Dario Bernard« in gospodinja Maria Vascotto, zidar Claudio Fortuna in delavka Maria D’Aolia, klepar Fausto Zorn in Sdvilja Maria Miro6Sfch, Ales-sandro Quagliarella in Genevieve Foucault. BENETKE LOTERIJA 2 41 33 18 61 BARI 67 77 81 1 18 CAGLIARI 68 78 90 86 67 FLORENCA 49 36 44 79 61 GENOVA 62 75 21 37 8 MILAN 1 90 3 41 85 NEAPELJ 68 35 42 21 31 PALERMO 39 33 73 81 30 RIM 48 53 15 71 73 TURIN 13 71 42 19 B «#— NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Istrska ulica 7; Barbo.Camisl, Garibaldijev trg 5-a; Croce Azzurra, Ul. Commer-ciale 26; De Leitenburg, Trg sv. Ivana 5; Al Galeno, Ul. S. Cllino (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12; Ha-rabaglia v Barkovljah In Nlcoll v Skednju. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Ali a Madonna de! Mare, Largo Piave 2; Zanetil, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju. SNG v TRSTU V soboto 7. septembra ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska c. 2 Proslava 250-letnice rojstva CARLA GOLDONIJA pod pokroviteljstvom SPZ in SHLP Primorske zdrahe komedija v treh dejanjih velika uprizoritev na prostem Spisal CARLO GOLDONI Priredil MIRKO RUPEL Režiserja JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Scenografa JOŽE CESAR in ing. arh. VIKTOR MOLKA V nedeljo 8. septembra ob 20.30 uri na stadionu »Prvi maj« Primorske zdrahe Posiovilna predstava Tee Starčeve Prodaja vstopnic od četrtlrs dalje na sedežin SPZ in SHLP, v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frainčiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu. Člani in prijatelji Prosvetnega društva v Skednju! Slikarska razstava mladih članov diletantov bo odprta še danes od 10. do 13. ure. OBČINA SEŽANA vljudno vabi na zaključne prireditve občinskega praznika ki bodo danes 1. septembra 1957 Poskrbeli smo za kulturni in zabavni program. ( Šolske vesti ) Havuateijsivo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št, 4, sporoča, da se prične vpisovanje za šolsko leto 1957-58 1. septembra 1*57 In traja do vključno 25. septembra 1957. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 9. septembra 1957 po razporedu, ki je bil objavljen rta oglasni deski zavoda. Ravnateljstvc državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek 2. septembra 1957 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1957-58 se bodo začela !. septembra in se bodo zaključila 25. septembra 1957. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje za I„ II. in III. razred za šolsko leto 1957-58 od 1. do vključno 25. septembra t, 1. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Istočasno opozarja učence in učenke, ki so biti pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni In razredni izpiti v ponedeljek, dne 9. septembra t. 1. ob 8.30. Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole. Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se bo začelo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 1. septembra in se bo zaključilo 25, septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Popravni izpiti za I. In II. raz-red se bodo začeli dne 6. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored Izpitov je objavljen na šolskih vratih. Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, kj ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, bo vpisovanje za šolsko leto 1957-1958 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecclvio št. 9-11. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. «#-------- Izleta CGIL Nova Delavska zbornica organizira 20., 21. in 22. septembra izlet v republiko San Marino. Med potjo se bodo ustavili v Padovi, Bologni, Riminiju, Ravenni, Ferrari, in Por-togruaru. Cena za delavce vpisane v sindikat znaša 8.800 lir, za vse ostale pa 9.200 lir. V dneh 20., 21. in 22. bo nova Delavska zbornica organizirala izlet v Jugoslavijo in Avstrijo. Ustavili se bodo v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Celovcu in Beljaku. Cena za vpisane delavce znaša 9.600 lir, za vse ostale pa 10.000 lir. | Kulturne prireditve V PETEK ob 21. uri bo v Avditoriju prvi ljudski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Giorg,a Cambisse in s sodelovanjem pianistke Nataše Kalza. Na sporedu so Rossini, Beethoven in Brahms. ( IZLETI ) IZLET K IZVIRU SOCE Prosvetno društvo (Andrej Cok« priredi v nedeljo 8. septembra enodnevni izlet skozi lepo Soško dolino k izviru Soče v Trenti. Cena vožnji 1.300 lir. Vpisovanje dnevno od 20. do 21.' ure v krožku v Konkonelski ulici (Opčine). Prosvetno društvo v Barkovljah pripravlja za nedeljo 15. septembra izlet k izviru Soče. Ker se vije pot po lepi Soški dolini in krasni dolini Trente, nudi ta izlet vsem udeležencem izreden užitek in se vabijo zaradi tega vsi člani in prijatelji društva, da se ga udeležijo. Vpisovanje še danes dopoldne. Izlet SPDT. V nedeljo 15. septembra priredi SPDT izlet v Postojno in v novo otvorjeno kočo na Pečnem rovu. Istočasno bo ogled Notranjskega m Jamarskega muzeja v Postojni. Vpisovanje v petek, soboto in ponedeljek (6., 7. in 9. septembra) v društvenih prostorih v Ul. R Manna 29-11. od 19. do 20.30 ure. ( LJCDKHA PROSVETA ) PD »S. Škamperle« - Sv. Ivan, obvešča, da bo odborova seja v ponedeljek 2.9.1957 ob 20.30 uri. Prosimo za točno in polnoštevilno udeležbo. [ H A P I O ] NEDELJA, 1. septembra 1957 IHSt POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Brahms: Variacije na Haydnovo temo; 9.46 Lahke melodije; 11.00 Franck Pourcel in njegov godalni orkester; 11.30 Pe. stra operna glasba; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.45 Melodije iz revij; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Gershvvinova glasba; 15.16 Ravel: Trio v a-molu; 15.41 Lahke melodije; 16.00 Operne arije; 16.20 Glasba za štiri klavirje; 16.45 Liszt: Madžarska fantazija; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Kodaly: Hary Janoš, suita; 18.23 Albeniz: Catalonia, simfonična slika; 18.30 Mladina pred mikrofonom: Nastop gojencev otroških vrtcev v Domju in Dolini; 19.00 Brahms; Nove lju. bavne pesmi; 19.20 Violinist Wan-dy Tvvorek; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Giulio Viozzi: «Nočna operacija«, opera v 1 dej.; 21.10 Nedelja v športu; 21.20 Orkester Jan Langosz; 21.55 Priljubljene melodije; 22.20 Večerni ples; 23.00 Nokturna; 23.30 Polnočna glasba. iflST I. 14.30 Operna glasba; 15.15 Ray Collignon igra na orgle Ham-mond; 15.30 Priljubljeni orkestri; 17.30 Simfonični koncert; 19.00 Plesna glasba; 21.00 Bruno Cor-bueci: #Cetrti program«, variete; 22.30 Koncert violinistke Wande Luzzatto in pianista Antonia Bel-tramija; 23.30 Plesna glasba. KOPER Poročila v itaUjanšCnl: 6.30 12.30. Ib 30, 17.30. 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini: (.30. 13.30. 15.00, 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Spored lahke glasbe; 9.00 Oddaja za beneške Slovence; 9.20 P. 1. Čajkovski: «Sneguljčica», balet, I. dejanje; 9.45-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Pojeta dekliški in mladinski zbor idrijske gimnazije; 10.30 Sosedni kraji in ljudje: Ob Nadiži v Podbonesec; 10.45 Glas bena medigra; 11.00 Operni koncert; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Nastop tržaškega ženskega vokalnega kvarteta, pri klavirju Ubatd Vrabec. 15.30 Nedeljski popoldanski koncert; 16.00-19.00 Spored Iz Ljubljane; 19.25 Lahka glasba; 19.30- 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m 2*2.1 ui. 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00 IU.U0, ,3.00, 15.00, 17,00. 19 30 22.00 8.30 Mladinska radijska igra — Neda Pavlovič: Mali kadija; 8.56 Pojemo in igram« ljubiteljem narodnih in domačih melodij; 9.45 Se pomnite, tovarijl — Silva Tau-rer: Vesele iz Gubčeve; 10.15 Kar radi poslušate...; 11.15 Opoldanski glasbeni spored; 12.00 Revija popevk in zabavnih melodij; 13.15 Zabavna gilasba; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Mitja Švab; Pri obiralcih hmelja; 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Gizela Pru-gel: Apolon na Seinl; 18.35 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 »Malo od tu in malo od tam«; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Dela jugoslovanskih avtorjev; 22.15 Zaplešimo! VELE VIZIJ A 15.30 Reportaža s slavnostne regate v Benetkah; 17.45 «Sveta kraljica«, film; 19.00 Športne vesti; 21.00 Telematch; 22.30 Glas, kitara in ameriška luna: 22.50 Nedelja v športu Armouia. 14.00: ((Prekupčevalci Hong-Konga«, R. Calhoun. Ideale. 16.00: ((Zaročenci smrti«. Totalscope. S. Koscina, R. Bat-tagliia. Impero. 14.30: «Tiltove burke«, U. Phitipe. Italia. 15.00: «Bes v telesu«, F. Arnoul in R. Pellegrin. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.00: »Mednarodno vohunstvo«, R. Mitchum in G. Page. Technicolor. San Marco. 16.00: »Montecarlo«. Savona. 14.00; »Zadnja karavana«. Cinemascope, technicolor. R. Widmark. Viale, 14.30: ((Vampiri iz vsemir-ja». Nevidni sovražnik je napadel Zemljo. Vitt. Veneto. 14.00: »Prva bojna črta« (Attackl). Jack Palance, E. Albert. Belvedere. 14.00: «Ana, vzemi puško« Technicolor. Massimo. 15.00: ((Pištola za stra-hopetneža«. Cinemascope. J-Hunter. Novo cine. 14.00: «Orjak iz ilovice«, Humphrey Bogart. Odeon. 14.30: «Zaklad Pamcha Vitle«, R. Calhoun. Technicolor RKO. Radio. 14.30; »Branim svojo Iju-bezen«, M. Carol, G. Ferzettl in Gassman. — «»------ KINO NA PROSTEM Ariston. 20.15: »Kurtizanka Diana«, Lana Turner. Armonja. 20.00: «Gusar». Technicolor. L. Hayward, P. Medina. Arena del fiori. 20.00: ((Izprijena mladina«, James Dean. Garibaldi. 20.00: ((Zverina iz New Yorka», Y. Brynner, S. Brady. Marconi. 16.30: ((Argentinske noči«. Technicolor. B. Grable, Don Ameche. Paradiso. 20.00: «Lord Brumel«, S. Granger. Cinemascope. ponziana. 20.00: «Vera Cruz«, G-Cooper. Cinemascope. Secolo Sv. Ivan. 20.00 in 22.00: «Bičanje», R. Widmark. Technicolor. Stadio. 20.00: »Sulica, ki ubija«, S. Tracy. Cinemascope. Valmaura. 20.15: »Bitka na Rio della Plata«. Technicolor. Rojan. 19.30 in 22.00; ((Kraljevi lokostrelec«, R. Taylor. Cinemascope. Skedenj. 20.00; «Otok greha«, L Darnell. Barvni film. [ MALI OGLASI J DEKLETA - VAJENKE od 14 do 16 let starosti v okolici Opčin išče kartotehnična tovarna. Pisati na upravo našega lista, Ul. sv. Frančiška 20. PRODAM mlade psičke čistokrvne ovčarje. Naslov: Jože Drobnič. Ljubljana, Vodovodna c. 84. NOV ŠIVALNI STROJ, izredna priložnost 19.500 lir. Drugi z luksuzno omarico 29.500 lir, šiva, Stika in krpa, 25-letno jamstvo. Cene, ki se še niso videle! Obiščite trgovino Ruggero Rossoni, Korzo Garibaldi 8, Trst. VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove in rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremU3 najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tei. 36-991. KOI,ESA, znižana cena 7.000 lif-Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. PIETA 3, Trst. TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV DOBIJO: 15-16-1 ebn-i vajenec za bar-14-15-letn,i vajenec-mehanik, l5" 16-letni vajenec-mizar. Slov. gj* spodarsko združenje, Trst, Ul. --F Uzd 8. tel. 37-808. AVTOMOBIL »GIARDINETTA« za prevoz, prodam za sto tisoj lir Telefonirati v ponedeljek 93-112. Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Sptcializirana v opremljanju dnevnih sob i° drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 20 tel. 41-812 Filialka: Ul. S Anasta-sio 12, tel. 61-218 KINO Excel(ior. 15.00: »Strgana obleka«, Jeane Crain, Jack Garson, Gail Russell. Cinemascope. Fenice. 15.00: »Zgodba generala Houstona« Joel Mc Crea, Feli. cia Farr, Jeff Morrovv, W Ford Cinemascope technicolor. Naz'onaie. 16.00: »Najemniška vojska smrti«, J. Ireland, B. Garland. Fllodrammatlco. 15.00: «Golo mesto«, Barry Fitzgerald, H. Duff in Dorothy Hart. Grattacielo. 15.00: ((Postanek za 12 ur«, J. Collins, J. Mans. field, D. Ualley. Supercinema. 14.30: »Ko je dekle lepo«. Technicolor, cinemascope Poje Frankie Laine. Arcobaleno. 14.00; »Zemeljski raj«. Technicolor. Strogo prepovedano mladoletnim. Astra Rojan. 15.00: »Safari«. Barv. ni film. Cinemascope. V Mature in J. Leigh. Capltoi. 15.00: «MaruzzeUa». Technicolor, M. Allaslo, Massimo Serato. CrhtaHo. 13.00, 17.00, 21.00: »V vrtincu«. Metroscope technicolor C. Gable, V. Leigh. Alabarda, 15.00: »Preko Mombase«, Technicolor. C. Wilde, D. Reed. Ariston. 16.00: »Kurtizanka Diana«, Lana Turner, R. Moore. Aurora. 14.30: »Rdeči suknjiči«, G. Cooper. Kolosalen technicolor qecli B. De Mllle, Para-mount. «UNI0N» Svetovno *naua to varovalntca od • et;* 1828 |e v TRSTU 1 IL GHEGA 8 ■ 1 tel. 27512 • 35939 M-Ši niso ;meli toliko sindikal-1 sporov in da je bila prejš-Uprava mestnega avtobu-(RIBI) vzgled pravilnega novanja; občinski odbor pa 'la to trditev in pravi, da taksni *9 '"'k0'' niso imeli 0 s°)'dnega in modernega i- dušnega podjetja, ki b' n . nu<3il boljše usluge. Komu j4j verjamemo. ATA je svoj s tahtevala povišarne cene °*°vnic. kar ii Odbo- -1 kar ji je občinski p ustregel, če imamo do-e mestne zveze (CSLI pra-so slabe!) jih tudi pla-Celotno vprašanje bo Uo pred občinsko sejo na ailtev0 fcn Ji. da carrio, Prisl, svetovalcev KPI. ^eIezniska zveza 8e b Predlog svetovalcev KPI P i° na prihodni seji raz-j. av'jalo tudi o železniški zve-gui ■ severno in južno po-naJo. kakor tudi o zahtevi. Oci S&-Gor‘ci vrne pravica, dr ^rinja živino, ki jo uvaz.a-12 Jugoslavije. NABREŽINA Dopisi Iz naših krajev Obala pod našimi bregi ima vsako leto več kopalnih gostov. Tudi letos se jih je tukaj mnogo ustavilo. Ker ni poti do nje, so pustili svoja vozila ob cesti in se spustili k morju po ne baš primerni stezi. No, občina jo popravlja in jo bo vsaj zasilno spravila v red. Saj je bila na nekaterih me-stih.,ne le ..slaba,' ampak nevarna. Zato se je je marsikdo izogibal. Cim boljši bo dohod do '»bale — to bf rešila le dobra cesta -— tem bolj bo obala pridobila na privlačnosti in vrednosti. Zanimivo je, kako se tujci zanimajo za preteklost teh bregov. Prepričani so, da je bila tukaj rimska naselbina. Stari Nabrežinci, lastniki bregov, pravijo, da bo to držalo, ker so že večkrat naleteli na zadevne zgodovinske dokaze. Torej so tudi Rimljani znali ceniti ta biser, in to še bolj kot mi. Najbrž pa jim je bilo predvsem za odlično vino «pu-cinum«, ki jim je šlo tako v slast. Ce bi si mi prizadeli, bi bil naš današnji «pu_cinum» še bolj dragocen. A časi so se tako zasukali, da se namesto nas zanimajo za to zemljo špekulanti in interesenti za zopetno obljudenje. V tem primeru bodo mogli zgodovinar-ji-arheologi kaj več povedati o njeni preteklosti izza 2000 in še več let. Ko se brezposelni vsaki ponedeljek zglasijo pri uradu za delo zaradi podpore, je tamkaj pravcati živžav. Se večji pa je, odkar se ne javljajo brezposelni ezuli. Ce so izpadli, so nekam odšli na delo. Mi pa čakamo in čakamo z občutki državljanov tretje vrste. Naša avtobusna proga Sti-van-Sempolaj ima nov vozni red, prilagojen prometu v o-kviru občine in zvezam z osta- Rod okriljem ZSPD iz Gorice bo SNG Rostovalo danes 1. septembra ob 20.30 v Doberdobu na prostem iz Trsta s komedijo J. Patricka ^ VR0CA KRI' limi progami. To je pravilno, a ponovimo, kar smo že izrazili ob priložnosti prvotnega voznega reda: potreben in še kaj več kot potreben bi bil v pretežno slovenski občini vozni red tudi v slovenskem jeziku. Tako tudi postajališča. Podjetje to prezira. Zakaj? Ali se boji kakšne zamere? MA V HI NJE Smatramo za umestno, da javimo tale dogodek kot opomin drugim vasem; kamnosek Barič ima tukaj po svoji ženi nekaj zemljišča in redi par ži-vinčet. Ko je nedavno zavrnil živinčetina ograjen pašnik proti Vižovljam, sta obe izginili. Vse iskanje jn poizvedovanje po sosednih vaseh sta bila zaman — kot da bi ju bila pogoltnila gmajna. Ko sta se zakonca pri iskanju vračala po poti Slivno-Prečnik. sta že drugič pogledala v močno zaraščen borov gozd nad Slivnem in našla v njegovi globini obe živinčeti, trdno privezani na bor. Pomeni, da ju je uzmo-vič nameraval odgnati neznano kam, le v gospodarjev hlev ne. To je pri nas nenavadna dogodivščina, ki je razburila vso vas. A domačini pravimo, da ni samozvani pastir prišel «z Dunovja«. tudi to prebili. Zaslužka nam je treba. Sedaj je med drugim nekaj delavcev zaposlenih v Gorlatijevem kamnolomu zelo lepega in cenjenega dekorativnega kamna nad vasjo. O-gromni bloki zdravega kamna že imajo svoje zelo ugodno tržišče. Kaže, da so njegove zaloge bogate. Nova stanovanjska hiša ni danes lahka stvar. A kdor ve kaj hoče. in zna svoje telesrje in umske sposobnosti vpreči’ v gospodarski- napredek, ima hkrati tudi čudežno korajžo in voljo kot najtršo kovino. Takšen je naj domačin Gruden. OSLA V JE SAM0T0RICA Tudi naj kraj ima svojo bogato zgodovino, in to še mnogo bolj kot nam povedo dosedanja odkritja. Sodimo, da bi se dalo še marsikaj izslediti ne samo na Lenardu, ampak tudi pod njim. Mi nimamo za to pogojev. Dobro bi pa bilo, da bi imeli za to vsaj nekaj osnovnega zgodovinskega znanja in mislimo, da naj bi za to malo bolj.skrbele šole, tudi osnovne. A tudi kakšna taka predavanja bi nekaj zalegla. Za letošnje leto rečemo samo, da se je slabo izkazalo in nam bo predla trda. A bomo Kakor lansko leto nas je tudi letos obiskala tov. Vilma Bregantova iz Podgore, ki nam je dala navodila in nam pomagala v večdnevnem tečaju za vkuhavanje sadja in zelenjave. Lanski tečaj je lepo uspel, prav tako tudi letošnji, katerega so se dekleta in žene udeležile še v - večjem številu. Uvidele smo namreč koristnost novega znanja v gospodinjstvu, do katerega doslej nismo mogle priti. Slišale smo, da bo več podobnih tečajev za vkuhavanje tudi po drugih vaseh Goriške, in zato priporočamo vsem dekletom in ženam, da se jih v lastno korist odzovejo v čim večjem številu. K0NK0NEL Pretekli teden se je zopet nov par iz naše vasi poročil. V zakon sta stopila Marcela Ferluga in Renato Brišček. Lepo sta si uredila svoj dom. Le veselje, ki je vedno ob takih priložnostih, je bilo nekoliko skaljeno zaradi odsotnosti ženinove matere. Leži namreč že dalj časa v bolnišnici, kjer je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Želimo ji vsi, da bi se kmalu vrnila domov ozdravljena. A mlademu paru vošči- mo v novem življenju vso srečo. V naši vasi sicer ni kdo ve kako velikih kmetov. Povečini ima vsak le malo zemlje, kjer pridela krompir jn kaj drugega za domačo rabo. Vsak pa ima tudi kako trto. Eni več, drUgi manj. Nihče ni sicer odvisen od tistega pridelka, saj ima vsakdo svoje delo v me-stu alj kje drugje. Vendar pa le vsak rad vidi, da mu tisto, kar je sadil in sejal, tudi dobro obrodi. Posebno velja to za grozdje, Dosti je truda, pre-oen_ je pobrano. Se več pa stroškov. In če bi preračunali, koliko pravzaprav stane tisto vino, ki je bilo pridelano doma, bi videli, da je kar precej »slano«. A kljub temu se s tem skoro vsak ukvarja. Letos kaže grozdje lepo. Ce bo tako ostalo do trgatve, bo precej vina in tudi dobro’ bo. Krompirja pa je manj kot lani. Prav tako je s fižolom. Ceste po naši vasi pa so še vedno zanemarjene, kljub temp, da smo že večkrat opozorili našo občino na to. Grdo je to; da se v takem kraju, ki je tako blizu mesta, in kamor zahaja vsako nedeljo toliko meščanov na krajše izlete, prav nič ne gleda na to, da bi bile poti lepe in popravljene. In vendar tudi mi plačujemo davke! R. A. KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko ii m TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne in mdrav-lične stiskalnice (preše) grozdne mline - navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor bren- tače, brente, škafe, ter vse potrebno za trgatev PRIZNANO MEDNARODNO MIŠKO PODJETJE KB LA GORIZIANA GORICA - Ul. Dura D Aosta 88 - 1». 28-45 . GORICA PREVZhMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga 'v Jugoslavijo Športni dnevnik PLAVANJE Še šiirje rekordi na prvenstvu posameznikov MILANO, 31. — Tudi drugi dan italijanskega plavalnega prvenstva za posameznike (seniorje in juniorje) so bili doseženi šlirji novi državni rekordi. Jumor Avellone je kar dvakrat izboljšal rekord na SO m hibtno za juniorje, najprej v predtekih nato pa v finalu s časoma 32”7 oz. 32”. Drugi rekord je v finalu dosegel Dannerlem na 200 m v metuljčkovem slogu s časom 2’42”5. Rekorden cas za ekipe je dosegla tudi štafeta Fiata na 4x200 prosto (seniorji) s časom 9’20”3. V štafeti 4x50 m mešano (juniorji) sta bili štafeti Triestioe in Canottieri prvi z istim časom 2’25’'5, kar je tudi nov državni juniorski rekord. TENIS CELOVEC, 31. — V finalu moških dvojic na teniškem turnirju v Perčah (ob Vrbskem jezeru) sta Pietrangeli in C.a.ndy premagala dvojico Drobny"-Huber s 6:2, 6:3. 6:2. V včeraj prekinjeni polfinalni borbi- sta Pietrangeli in Candy premagala dvojico Ja-vorsky-Krajčič s 3:6, 6:4. 6:2. Evropsko veslaško prvenstvo Trije italijanski čolni kvalificirani za finale Od Jugoslovanov v finalu skifist Masič in flouble.seull • Danes finale DUISBOURG. 31. — Drugi | (ZDA) 8'31”2. 4. Dalmau (Sp.) dan evropskega prvenstva so bili na programu samo repe saži. Rezultati: CETVEIIF.C Z KRMARJEM: (prva skup.): 1. Švica 7'48’T, 2. Švedski 7’51”8. 3. Španiji. 7’58”7; (druga skup.): 1. Danska 7’21”8. 2. Holandska in Poljska i’25"7, 4. Francija 7’ 3!)''. 5. Belgija 7’48'li. Finalisti so: SZ. Nemčija. Švica, Švedska, Danska. Holandska ali Poljska po medsebojni izločilni borbi. DVOJEC BHEZ KRMARJA: (prva skup.): 1. Nemčija 7’57”8. 2. Švica b'00”2. 3. SZ 8'01"2. 4 Francija. 5. Turčija; (druga skup.): 1. V. Britanija 7'.r>7”9 2. Holandska B’02"3, 3. Danska 8'11”. Finalisti so: Romunija. Avstrija, Nemčija, Švica, Vel. Britanija, Holandska. SKIFF: (prva skup.): 1. Ko. čerka (Polj.) H'23”2, 2. Larcher (Sv.) 8’27”1, 3. Mac Donough niniiniiiniiniiMniiiiMiinuiniinniiuiiininiiiiininiiiiiniuinininniininiiiuniinninninni XVI. balkanske atletske igre ”__________________________________ Po drugem dnevu v Atenuh Jugoslavija pre Doslej Irije novi balkanski rekordi - Slab plasma Lorgerja na 100 m ATENE. 31. — Po drugem dnevu balkanskih atletskih i-ger v Atenah, vodi Jugoslavija s 72 točkami pred Romunijo s 60. Grčijo 54 in Bolgarijo s 46 točkami. V nekaterih disciplinah so bili doseženi dokaj dobri rezultati in med uj mi tudi trije novi balkanski rekordi (za rekord veljajo le rezultati doseženi na balkanskih igrah) od katerih., sta 3 dosegla Jugoslovana Marjanovič (višina) in Vujačič (kopje) enega pa Grk T„sakanidjS (krogla). Rezultati prvega dne: MOŠKI: 10.000 m: 1. Mihalič (J) 30'29”4. 2. Štritof (J) 30 53”4, 3. Vučkov (B) 31’17”; višina: Marjanovič 2,02 (nov balkanski rekord). 2. Velcev (B) 1.91, 3. ; 800 m: 1. DepaštLčfGrJ 1 ’54"7:. 2. Konstantinifljs.-IGJ 1 ‘■'‘■V, K Radišič (J) 1*T)*W***T*0 '-m: «■ Bačvarev (B) 10”8, 2. Georgn-pulos (G) 10”9. 3. Kolev (Bi 11”, 6. Lorger (J) ITT; krogla: 1. Tsakanidis (G) 16.6.! (nov balk. rekord); 2. Rajka (R) 16.53, 3. Ivanov (R) 16,46. 5. Škiljevič (J) 15.25, 6. Penko (J) 15 21. — , ..; ZENSKE: 100 m: ,L I-uga (R) 12”4; 2. Sikovec (J) 12”5, 3. BeboVič (J) 12"6; disk: 1. Angelova (B) 46.02, 2. Lukač (It) 44.42. 3. Borovec (J) 44.22; 800 m: 1. Rajkov (J) 2’13”9 2. Muaoš (R) 2T4”6. 3. Otel (R) 2’16"4. Rezultati drugega dne (ne-popo'ni): Kopje: 1. Vujačič (J) 72,23 (nov balk. rekord), 2. Demeter (R) 71.22, 3. Pavlovič (J) 65.6b; '500 in: 1. Depastas (G) 3’ 48”1, 2. Konstantinidis (G) 3 49”4, 3. Mugoša (J) 3'49”5. 4. Murat (J) 3 49"6; 400 ni ovire: 1. Savel (R) 53”7, 2. Kampa-deliš (G) 53”8. 3. Stane! (R) 57”5; 200 in (prvi predtek); I. Georgopulos (G) 21' 8, 2. Kolev (B) 21”9, 3. Pecelj (J) 22"1, (drugi predtek): 1. Mag-das (R) 22“3, 2. Bačvarev (B) 22”6, 3. Petrovič (J) 22'Ti. Vsi ■ti so finalisti. Daljina: 1. Slavkov (B) 7,26, 2. Miler (J) 7,25. 3. Savič (J) 6.96. V deseteroboju vodi po trea disciplinah (100 m. daljina, krogla) Bolgar Slavkov z 2237 točkami pred rojakom Gemo-vim. Jugoslovan Brodnik K peti. UNIVERZITETNE IGRE Izločilne borbe PARIZ, 31. — Univerzitetne športne igre so se pričele danes dopoldne z izločanimi tek- mami v odbojki in košarki. Rezultati: Odbojka: skup. A: CSR-Bra-zilijh 15:11. 15:11. 15:13; skup. B: Romunija-Portugalska 15:2. 15:7, 15:11; skup. C: SZ-Belgi-ja 15:3, 15:1, 15:3: skup. D: Pol jska-Lihanon 15:0, 15:2.15:5 Košarka: skup. A: Brszbija-Iran 74:50 (34:22). CSR-Libi-non 89351 (48;24); skup. B: Boi-garija-Izrael 53:37 (24:20); sku. C: Kitajska - Nemčija 66:42 (28:17); skup. D: Francija-Špa-nija 54:37 (29:17). JADRANJE Pellasehier drugi po osmi vo/nii * • .'^E.iPF.i.J. ar. Na e V rpp- nes na vrsii sedma m osma vožnja. V 7. vožnji je zmagal Nelis (Bel.), Pellasehier (It ) je bil drugi, Pavčevič (Jug.) pa deseti. V osmi vožnji je zmagal zopet Nelis (Bel.), Pe;-laschier je bil tretji, Pavčevič pa četrti od 12 tekmovalcev. V splošnem vrstnem redu vodi Nelis (Bel.) s 7963 točka mi, 920”3: (druga skup.): 1. Ivanov (SZ) 8'20”6. 2. Ferenczi (Rom.) 8'29”8, 3. Marceile (Fr.) H'47”; (treija skup.): 1. Vlašič (Jug.) 8’22"6. 2. Nielsen (Dan.) 8'28"6. 3. Redel (Hol.) 8'35”i. Finalisti so: Von Fersen (N.), Mae Kenz.ie (Avstr.). Rabeder (Avstr.). Koeerka (Pol.) Iva-, nov (SZ), Vlašič (Jug.). DVOJEC Z KRMARJEM: (prva skup.): 1. Romunija 5’ 32”8. 2. Italija 8’35”8. 3. Belgija, 4. Turčija; (druga skup.): 1. Finska 8'28’T, 2. SZ 8’31”9, 3. Danska. 4. Španija. Finalisti so: Poljska. Nemčija, Romunija, Italija. Finska, SZ. CETVEHEC BREZ KRMARJA: (prva skup.): 1. Danska 7’02”6. 2. ZDA 7'04"7, 3. Madžarska. 4. Francija; (druga skup.): 1. SZ 7T5"3. 2. V. Britanija 7’16”4, 3. Jugoslavija 7’ 18”, 4. Švica. Finalisti so: Nemčija, Romunija. Danska, ZDA SZ. V. Britanija. DOUHl.E-SCULL: (prva skupina): 1. Švica 7'39", 2. Italija 7’53"2, 3. Švedska: (druga skup.): 1. Belgija 7’30”8, 2. Jugoslavija 7'37”9. 3. Danska. 4. Turčija. Finalisti so: Nemčija, SZ. Švica, Italija, Belgija, Jugoslavija. OSMEREC: (prva skup.): 1. Nemčija 6'33”4. 2. Holandska 6’39”5, 3. Danska, 4. Francija. 5. Jugoslavija; (druga skup.): 1. ČSR 6’27’T. 2. Madžarska 6’ 28”2, 3. švedska. 4. Romunija, 5. Belgija. Finalisti so: Italija, SZ. Nemčija, Holandska, CSR, Madžarska. uniovorm uredsrv STANISLAV HENKO Tiska Ttskarstf' zavod ZTT - Trsi KINOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 1. t. m. ob 17. uri barvni Lux film. KEAN Igrajo: Vittorio Gass- man, Eieonora Rossi Drago in Anna Maria Fcrrero KINO SKEDENJ predvaja danes 1. t. m. pustolovski film v barvah: Otok greha mmna predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 19.30 uri NA PROSTEM cinemascope uarvni film: «T0SCA» Glasba Giacoma Puccinija. OARMME 6ALL0NE Igrajo: FRANCA DUVAL. FRANCO CORELLI, VITO DE TARANTO. Pojejo: MARIA CANIGLIA in FRANCO CORELLI V ponedeljek 2. t. m. ob 19.30 ponovitev istega filma. Ne zamudite mi oglejte si ta krasni film! LOjz KrA1GHEP. Roman KONTROLOR ŠKR0BAR Bratka in mlada dva sodna pisarja! Na bin-sm0 m P°Redeljek je nameraval Sokol peš-lzlet v kroju. Ostali lla’ saJ santi veste - ker se ti gospodje niso upali na- Pože« v kroju. Z vozom bi -se morda šli, ker se lahko bolj Moie ter švigne mimo. Tudi skriti se more človek na vozu ... bil v 'sol'citatorja bi bil skoraj Bratko tožil. Na cesti ga je teli.'Praš'il, zakaj da ne gre . .. Nemških listov se boji — uči- w J" — m Irlorib-ol/Ai — t\ hi t.llfii Pq-- -majo že tako na piki - in klerikalci — ti bi tudi lopnili nJem... Ko bi vsaj sli v kak čisto slovenski kraj! Ali Seveda je! — '> ne Moi 1?10? Ali je Sv. Uršula tudi nevarna? -je L °‘lcitator se je preveč na glas začudil; Kaj?... In ker 'jen Vavn° nekaj nemčurjev mimo, je bil Bratko koj razža-Je *• Kdo se bo tu drl nad njim? In še na cesti. Pri Sv. Uršuli Ba,iekaj nemškutarjev: en učitelj, trije žandarji, en krčmar... Kai'č Moral sem prositi odpuščanja — jaz za solicitatorja! bital . cete Potem'' — Sicer bi se izstopil iz društva — in iz *ai)i5 e ~ in iz pevskega zbora... Ah, bodimo šalobarde ln P'imo narodne kokarde! Vrček piva, Micka!» Relna je vendar nekaj slutil zaradi žene. Dobil je sPaini rahl° sPanJe >n Berta se ni mogla več ukrasti iz ^°hia • ’ Meni Je bll° Prav talc0’ PocJnevi sem se že izognil riosti i ponoci pa se ne bi bil rad zaklepal; ker toliko obzir-5em rv že človek, da ne žali ženske v takem stanju. Sicer VratrPa gledal, da sem prihajal dobro obremenjen v posteljo, v^edi; Bil sem srečen. A vendar sem imel občutek, da je ta sreča (strasno negotova in površna; ko da bi plavala v papirnem čolnu, ki se prej ali slej napije moče in pogrezne. Enkrat me je Berta ulovila za trenutek in mi pošepetala hitro, da mož že ve za njeno stanje in da je zato še bolj posumil. Vedno je na preži; zato se morava za nekaj časa izogibati drut; drugemu. Potolažila me je pretkano: Ko bi hotel kdaj med solo pogledati domov? — Ah — bog nas varuj! Moja afera! Zdaj moram biti tudi jaz previden! ... Nastopal sem povsod veselo in razigrano, še nikdar nisem bil tako glasen v družbi. Celo k Filipini sem' si drznil nekajkrat zapored; seveda: nikdar sam. Njenim pogledom sem se izogibal in se varoval vseh namigavanj. Roko sem ji poljubil vsakikrat — a njen smehljaj je postal nazadnje vendar nekoliko zastrt in negotov. S Tiliko pa sem se shajal vsak dan. V soboto mi je sporočila, da pridem drugi dan lahko na ’om — ampak šele po večernicah! Ali si naj stari morda mi-■„ i, da gospod kontrolor ne hodi k večernicam? — Njega ne prinesejo noge več do cerkve, ker mu otekajo od jutra do večera in mu komaj cez noč spet splahnejo. Zato pa drugim toliko bolj zameri, ki imajo zdrave noge, pa bi jih ne obračali v hišo božjo. Tudi «suft» mi je pomagal, da je stari ublažil svoj odpor — in bolezen tete Verone. — Ta je že ves teden poležavala. Trgalo jo je v nogi, kjer je imela nekdaj rane; bala se Je, da ji začne zopet teči. »Ali hočeš, da pade tudi Tilika s kakšne češnje in postane stara devica kakor jaz?« je dražila očeta in se muzala nečakinji, da naj se dela žalostno in nesrečno. «In jaz sem res zajokala... Pa kaj, ko sem se smejala vmes! — Oče mi je požugal prijazno: O, ti navihanka! — Ali sem res navihanka, Arnošt?« «Pa še kakšna, Tilika!« Prijel sem jo za ušesa. »Ali veš, da ne moreš biti slab človek, če imaš mene rad?« In zdaj je bila v resnici videti navihana. »O, ti domlšljavka mala!« »Oče je rekel tako. In teta mu je pritrdila. Kar zaploskala je: No, vendar enkrat pametna beseda. — On pa Jo je vseeno napodil s palico.« V nedeljo je prišla nevihta. Že dopoldne je začelo pokati iz zgoščene soparice; od zahoda proti severu so se valili ogromni skladi temnih megel; opoldne je prišel piš, vzdignil prah na cesti in zaplesal s pokošeno travo; nato se je ulilo... A jaz sem šel kljub temu. Prijeten mi je bil mokri hlad in hitro sem se domislil, da si prikupim Šalamuna, če pridem v takem vremenu. In res so dvomili, da pridem. Teta Verona je stavila za liter vina s Tiliko, da me ne bo. Ko sem vstopil, je že stal na mizi. Tilika mi je pritekla v vežo naproti. Iztrgala mi je dežnik in ogrtač, oboje vrgla dekli, ki je tudi prišla v vežo, in me skoraj vlekla v sobo pred očeta. «Gospod Ernest škrobar c. kr. davčni kontrolor — moj atek!« «0, ti neumnica, saj že poznam gospoda!« «Nič ga ne poznaš, ko si se ga toliko branil. Zdaj si ga poglej, da res ne grize! Po domače se mu pravi Arnost. Ali ni pobožno ime? Kakor paternošt!« »Porednica, ne delaj greha! In glej, da ne začne danes žalostni del . tvojega paternoštra, lalikoumnica!« »Veseli del, oče! Arnošt je veseli del. Glej, tu ga že čaka liter vina! Kaj češ večjega veselja?« Teta Verona pa zabrunda bratu: «Ti si žalostni del, pokora! Bliže se primakni, vino te poleti prej segreje kakor peč!« Teta Verona se je zdela slaba; s težavo je sedela na klopi in bolestno se je prijemala za kolk; a vendar je primaknila stol in prisilila brata, da je sedel k mizi. Šalamun je stokal. Prestopil se je teh nekaj stopinj z u- pognjenjmi koleni, opirajoč se na obe strani, na palico in na Tiliko. Trčil je z mano nekam sramežljivo in se izmikal mojemu pogledu. »Noge, noge, te so kot dva štora! človek še boga ne more obiskati.« »Kaj bi obiskoval, podrtina? Še prezgodaj ga obiščeš — ko te ponesejo do njega — če ne bodo mene prej!« ga kara teta in se mi nasmehne, ko da bi govorila o ženitnini in ne o smrti. «Kje si bila pri večernicah, Tilika?« »Kje je bila? Pri Mariji Celjski!« draži teta. »Jaz sem bila pri Pomočnici, gospod kontrolor pa pri Sveti Jedrti,« klekne deklica poredno In ploskne z rokama, mahajoč z njimaf za hrbtom. Pa sede hitro k meni — dotlej se je nekam zenirala — in se me dotakne z ramo: »Saj si bil, Amošt, kajne?. Jaz se vendar nisem zlagala?« Z roko skrije obraz in se mi nasmehne pretkano od strani, »Seveda sem bil, Tilika; a ti se tako sumljivo umikaš vprašanju ...« »Aha, moja ljuba, ti govori, ti, če nisi bila kje na potepih!« mi priskoči teta na pomoč. Nagne se k meni in mi šepne na uho: »Po vsej sili vam je hotela iti naproti, potepuška. Večernice bi zavrgla zaradi vas .. » in ji požuga v šali. Stari Šalamun, ki Je naglušen, pa nas gleda nezaupno: «Oh, bežite mi! Taki gospodje — pa k večernicam?!« Sumljivo me pogleda izpod čela: «Današnja gospoda je premalo verna. Včasih smo veselice začenjali s službo božjo; dandanes — ha... Sokol! Bog varuj, če se približa črna suknja! Vse mora biti rdeče, vse rdeče! Zato pa je zmeraj več nemškutarjev. Ljudje izgubljajo vero, pa izgubljajo značajnost. Zna-čajnosti ni več, zato propadamo!« Stari bi govoranci) dalje; a teta Verona trči ob njegov kozarec, da ga skoraj zvrne: «Kaj bi gonil venomer to politiko! — Tilika, prinesi ju-žino, prinesi!« Tilika mi stisne roko in odhiti. Šalamun pa se ojunači in me pogleda odkrito: »Torej ste naš mož, gospod kontrolor? Niste čisto liberalen? — Vi ste za spravo in za slogo. Saj je prav! Potrebna bi bila. Ampak prvo je duša. Kaj nam pomaga zedinjena Slovenija, če si pogubimo dušo? Važnejše je življenje po smrti, važnejše!« Razkladal je svoje nazore, jaz pa sem modro poslušal. Z ugovarjanjem ne bi prepričal zakrknjenega starine, pač pa bi tvegal njegovo naklonjenost. (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 1. septembra 1957 Leto XIII . Št. 208 (3743) Cena 30 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini ^ 5TV°: UL" MONTECCHl št. 8, 11. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zi vsak mm višine v širini l st..'pca:, trgovski 80, finančncupravni 12«, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. ‘ ■ " ir ^ r -»w -r-.-. . . ^ "------>------------------------------------------------------------------ ------------------ VIAL1 OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, fekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 . izdata založništvo tržaškega tiska o. ZOZ-Trst Za formalno uzakonitev londonskega memoranduma Društvo »PRAVNIK« v Trstu je poslalo obema tajništvoma mešanega odbora pri ministrstvu zunanjih zadev v Rimu in Beogradu pismo naslednje vsebine: Društvo «Pravnik» v Trstu si dovoljuje opozoriti ugledni mešani odbor na vsebino svojega pisma od 21. maja 1657, s katerim je predlagalo, da bi se postavilo na dnevni red ene izmed sej tega odbora vprašanje nujnosti uzakonitve londonskega memoranduma na tržaškem ozemlju. Ker je bil medtem objavljen pravilnik, sprejet na prvem zasedanju tega odbora v Rimu, kaže. da ni mogoče dvomiti o pristojnosti tega uglednega odbora, da prouči to vprašanje, vsaj v zvezi s členom 5. odstavek četrti gornjega pravilnika, ki daje pravico pripadnikom obeh etničnih skupin, da mu predložijo vprašanja glede izvajanja določb Posebnega statuta in vprašanja, ki se nanašajo na nezdružljivost obstoječe zakonodaje z nekaterimi določbami Posebnega statuta. Glede prvih vprašanj je jasno, da ta predpostavljajo obveznost Posebnega statuta ne samo v mejah meddržavnega prava, pač pa tudi v okviru notranjega prava; glede drugih pa ni dvoma, da se na primer besedilo člena 122 civ, proc. in člena 137 kaz. proč., ki sta tu še vedno v veljavi, ne more vskladiti z besedilom čl. 1. in z. čika e) in člena 5. Posebnega statuta, da niti ne govorimo o tem, da italijanska zakonodaja ne pozna določb, ki bi ustrezale besedilu člena 3. Posebnega statuta. Po 5. oktobru 1954 so osebe in ustanove obeh etničnih skupin ponovno predložile pristojnim oblastem vprašanje nujnosti uzakonitve londonskega memoranauma na Tržaškem. Društvo sPravnikn smoa je v zadnjih treh letih ponovno predložilo to vprašanje načelniku Urada za zvezo med ministrstvom zunanjih zadev in vladnim generalnim komisarjem v Trstu. Zaradi tega je društvo ePravnik» v Trstu prepričano, da ni več nobene ovire za proučitev tega vprašanja na prihodnjem zasedanju mešanega odbora. Predlaga zatorej ponovno, naj bi se to vprašanje, (ki je — ponavljamo — prejudicialnega. značaja Za uspešno delo tega odbora, kakor je gotovo v željah obeh vlad in v željah pripadnikov obeh etničnih skupin), postavilo na dnevni red prihodnjega zasedanja mešanega odbora in rešilo v naznačenem smislu, K temu pismu pripominjamo: 2elja, ki jo društvo »Pravnik« izraža v svojem pismu, in ki je sestavljena v nekoliko težkem slogu, kakršen je pač v navadi med juristi, bi se glasila — po domače m preprosto povedano —- takole: Nihče ne dvomi, da se rimska vlada zaveda svojih pravic in dolžnosti, katere vsebuje mednarodni dogovor, sklenjen in podpisan v Londonu dne 5. oktobra 1934, saj je začela takoj ob določenem roku 26. oktobra 1954 z delnim izvajanjem teh pravic in obveznosti ter to izvajanje nepretrgano nadaljuje. Toda medtem ko je jugoslovanska vlada takoj že leta 1954 poskrbela za to, da je dobil omenjeni londonski dogovor tudi zakonito veljavnost v notranjem poslovanju, s tem da je bil objavljen v Uradnem listu v obliki zakona, se taka objava do danes še ni izvršila v rimskem Uradnem listu (Gazzetta uf-ficiale). Posledica je, da so se našli v Trstu državni funkcionarji (sodniki), ki so javno izjavili in odločili, da za nje londonski sporazum ni obvezen, ker mu manjka zakonita oblika za uporabo v notranjosti države. Da, padla je celo beseda o »umazanem kosu papirja«! Položaj, ki je nastal in ki še vedno traja, je nesmiseln in nelogičen: Pod okriljem vladnega generalnega komisarja, ki je bil imenovan na podlagi londonskega memoranduma, in pod okriljem vojaških in varnostnih oblastev. ki so bila ustanovljena na podlagi memoranduma, se dvigne sodnik, poklicni čuvar zakoni-tnc*i pravice, sodnik, pravimo, ki je bil tudi imenovan odnosno potrjen na podlagi istega memoranduma, in ta sodnik javno, ex cathedra, odloča in sodi, da on tega memoranduma ne prizna in ne pozna, ker mu odgovorna vlada ni dala potrebne zakonite oblike. Tako stanje je neznosno in postaja absurdno. Društvo «Pravnik» to čuti in dviga svoj glas ter zahteva nujno potrebno ureditev. Toda ne samo društvo «Pravnik», temveč vsi to čutimo in tudi občutimo v svojih lastnih zadevah in na svoji lastni koži. Po memorandumu nam je n. pr. priznana pravica do rabe svojega (slovenskega) jezika v poslovanju z javnimi uradi, posebno tudi s sodišči. Člena 122 civ. pr. reda in 137 kaz. pr. reda, na kate- ra se društvo «Pravnik» v svojem pismu sklicuje, določata, da je italijanščina edini dopuščeni jezik na sodiščih m da je celo kaznovan tisti, ki se poslužuje drugega jezika, če je zmožen italijanščine. Gre tu za zakonita določila, opremljena z vsemi formalnostmi za veljavnost; zato konec koncev ne moremo zameriti sodniku, če zahteva, da se zakonito določilo odpravi ali spremeni v obliki, ki določa zakon, to je; z objavo v Uradnem listu (čl. 73 ustavnega zakona), ne pa z objavo v — «Piccolu»! Ni tu mesto in prilika, da bi se razpisali o podrobnostih. Bojimo se, — na žalost — da bomo imeli še marsikdaj povod, da se povrnemo na to nevzdržno stanje. V imenu mirnega in plodnega sožitja pa želimo, da bi društvo «Pravnik» imelo popoln in hiter uspeh s svojo pobudo. Henderson dosl s svojimi načrti pri Arabcih Kralj Saud odklonil udeležbo na konferenci arabskih poglavarjev v Libanonu - Naser sprejel poslanika ZDA Svarila egiptovskega tiska KAIRO, 31. — Egiptovski časopis «A1 Shaab« objavlja dopis iz Beiruta, v katerem pravi, da bi Egipt utegnil zapreti Sueški prekop, če bi prišlo v sedanji krizi med Damaskom in ZDA do napada na Sirijo. List nadalje pravi, da je Henderson jasno razumel, da bi arabske države zavzele skupno stališče proti kateri koli državi, ki bi na- padla Sirijo. Egipt pa bi z zaporo Sueškega prekopa pometel z vsemi ostalimi interesi Zahoda na Srednjem vzhodu. «A1 Shaab« nadalje zatrjuje, da je skušal Henderson doseči libanonsko posredovanje med Sirijo in ZDA za rešitev krize, potem ko so ZDA uvidele, da je nemogoče doseči intervencijo iraške voj- ske ali pa povzročiti upor v sami Siriji. Poluradna egiptovska agencija MEN pa izjavlja, da je kralj Saud odklonil vabilo na konferenco državnih arabskin poglavarjev, ki bi morala biti oktobra v Libanonu. Konference naj bi se udeležili kralj Saud, jordanski kralj Husein, iraški kralj Feisal in libanonski predsednik Šamun. Konfe miiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiintiiilHiiitiiimiiimiimfiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiMiimiiuiitiiiiiiiiiiiimiiiinintiiTiiiliiimimiHiiliiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiMiiimii Demonstracije kmečkih delavcev zaradi krize v vinogradništvu Spopadi s policisti v pokrajini Lecce ■ Prihodnji teden bo zopet oživela dejavnost strank ■ Cronchi se je vrnil v Rim (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Prihodnji teden bo zopet oživela dejavnost strank. Večina politikov se je že vrnila s počitnic in tudi Nennija so opazili v Montecitoriu. V torek se bo sestalo vodstvo PSDI. Na sestanku bodo obravnavali poročilo, ki ga je pripravil tajnik stranke Ta-nassi za njen kongres. V poročilu nakazuje Tanassi po izčrpni proučitvi politič- nega položaja smernice za bodočo akcijo. Temelj te akcije pa je socialistična združitev, ki jo želi PSDI doseči, toda «brez dvoumnosti komunističnih hipotek«, ter bodoče sodelovanje med PSDI in Krščansko demokracijo. Poročilo, ki bo obravnavalo gospodarski položaj, pa bo sestavil poslanec Tremelloni. Pričakujejo, da se bodo sestala tudi vodstva drugih strank. Lelio Basso pa bo objavil v jutrišnjem «Avantiju» članek, ki obravnava predvsem odnose socialistov s katoličani. V njem pravi, da je treba doseči s katoliškimi množicami sporazum, toda tako da se prepričajo o nedemokratičnosti demokrščanskega vodstva. Katoličani morajo postati predvsem, kar se politike tiče, neodvisni od Cerkve, Kateri morajo biti podrejeni le v ver-skih in nravstvenih vprašanjih. Zato se morajo odreč' vsakemu integralizmu. Danes ob 20.50 se je vrni! v Rim predsednik republike Gronchi, ki je preživel del svojih počitnic na Ischn, predsednik vlade Zoli pa je odpot toval v Treviso. V pokrajini Lecce so nastati nemiri zaradi krize, ki jo pre- življa vinogradništvo. V kraju Veglie je okrog 1000 kmetov demonstriralo pred županstvom. Župan je sprejel delegacijo, kateri je ooljubil, da bo posredoval pri pokrajinskih oblasteh. Proti demonstrantom so nastopili policisti in karabinjerji in jih razgnali, pri čemer so aretirali nekega dninarja. Do incidentov je prišlo tudi v občini Carmiaoo, kjer je demonstriralo prav tako okrog 1000 kmečkih delavcev in kmetov. Tudi tu so intervenirale policijske sile, katere so napadli demonstranti s kamenjem. Zato je policija navalila na demonstrante ter jih okrog 20 aretirala. Med policisti je bilo okrog 11 laže ranjenih. A. P. Sovjetske ponudbe Sudanu HARTUM, 31. — Ustanovljen je bil ministrski odbor, ki bo proučil sovjetske ponudbe za izboljšanje gospodarskih odnosov med Sudanom in SZ. Ponudbe so v glavnem sledeče; 1. SZ je pripravljena nuditi Sudanu svojo pomoč za razvoj gospodarstva. 2. SZ je pripravljena kupovati sudanski bombaž in dobavljati v zameno na izključno trgovski podlagi stroje in druge proizvode, ki bi jih Sudan želel kupovati v SZ. 3. SZ je pripravljena sodelovati pri ustanavljenju industrijskih podjetij. Sovjetska zveza izjavlja, da ne povezuje svojih ponudb z nobenim političnim pogojem. «»----------------- Kaganovič ravnatelj cementarne MOSKVA, 31. — V poučenih krogih se je izvedelo, da je bil bivši prvi podpredsednik vlade Kaganovič imenovan za ravnatelja neke tovarne cementa v kraju Azbest blizu Urala. Kraj je oddaljen 1500 km od Moskve. Kakor že javljeno, je bil Molotov imenovan za sovjetskega poslanika v Mongoliji. LINZ, 31. — Med obiskom na kmetijski razstavi v Riedu se je avstrijski kancler Raab nenadoma počutil slabo in odpeljati so ga morali v bolnišnico v Linz. Ugotovili so, da je zaradi slabe cirdkulacije krvi nastala rahla paraliza desne noge, zaradi česar bo moral Raab ostati v bolnišnici. MOSKVA, 31 — Sovjetska zveza je omilila omejitve za potovanja tujih diplomatov. Sporočila je tudi ,da je pripravljena na nove koncesije v zameno za podobne koncesije sovjetskim diplomatom v tujini. renca bi se morala pričeti 12. oktobra. Neodvisni egiptovski list «A1 'Ahram» pa piše, da je sirska vlada zavrnila predloge nekaterih posredovalcev, ki so predlagali, naj bi povabila Hendersona v Damask. Sirska vlada je baje izjavila, da bi bil Henderson v Damasku dobrodošel, toda s pogojem, da bi dal sam pobudo za obisk. Drugi egiptovski list pa piše. da se ZDA in Velika Britanija Dogajajo, da bi odložile bližnje pomorske vaje na Sredozemlju, ki bi jih imeli za nekakšno demonstracijo proti Siriji. Če je to res, potem se ZDA že umikajo. Medtem se je.Hendersen danes več ur razgovarjal z ameriškim poslanikom v Beirutu. popoldne pa z libanonskim zunanjim ministrom Malikom. Današnja «Pravda» Komentira Hendersonovo potovanje na Srednji vzhod m piše. da so se ZDA odločile, da prevzamejo vlogo angleških in francoskih imperialistov na tem področju. Po drugi strani pa skušajo razširiti bagdadski pakt. Ameriški kolonialisti bi si radi podredili arabske države in s pretvezo uveljavljanja Eisenhovverjeve doktrine u-stvarile ameriški imperij na Srednjem vzhodu. Smoter Hen-dersonovega potovanja je tudi v tem, da bi ZDA rade o-krepile protisirsko zaroto. Predsednik Naser je danes sprejel ameriškega veleposlanika Hareja. ki je pojasnil Naserju stališče ZDA do glavnih dogodkov na Srednjem vzhodu, vštevši razvoj položaja v Siriji. Razen tega mu je pojasnil namen potovanja Hendersona po Srednjem vzhodu. Razgovor je trajal uro in pol. Politični odbor Arabske lige pa je razpravljal o položaju v Omanu in Jemenu. Nadalje so obravnavali tudi vprašanje imenovanja članov Varnostnega sveta in predsednika zasedanja glavne skupščine OZN. Kakor javljajo iz Ama-na, je jordanska vlada sprejela vabilo za udeležbo na .zasedanju političnega odbora A-rahske lige. ki bo septembra v Kairu. Postavlja pa pogoj, da se zasedanja udeležijo zunanji mimstri. Kardelj sprejel Pajctto in Aliralo Gomulka in Cyrankiewicz sredi septembra v FLRJ BEOGRAD, 31. — Danes je bilo uradno objavljeno, da bo na vabilo CK ZKJ in vlade ELRJ v septembru obiskala Jugoslavijo delegacija vlade in združene poljske delavske stranke. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo partijska in vladna delegacija, v kateri bosta med drugim Vladislav Gomulka in predsednik vlade Cyrankiewicz, gost jugoslovanske vlade in CK ZKJ od 10. do 16. septembra. Iz istih krogov smo zvedeli, da so netočne vesti o skorajšnjem obisku predsednika pre-zidija vrhovnega sovjeta ZSSR Klimenta Vorošilova. Obisk poljske vladne in partijske delegacije bo, po mnenju v Beogradu, po uspešnem razvoju jugoslovansko-poljske-ga sodelovanja prispeval k poglobitvi prijateljskega sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo. V ozračju prijateljstva in prisrčnosti, ki je značilno za poljsko-jugoslovanske odnose, bodo med bivanjem poljske delegacije proučili vprašanja razvoja državnih in partijskih tiiiiiiiimuiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiimfiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiM Se en film, ki dela Japoncem čast «Ubuguruma» (Otroški odnosov, mednarodni položaj in druga aktualna vprašanja, ki zanimajo danes voditelje socialističnih držav, poljska je država, s katero je Jugoslavija, po nesrečni dobi, ki se je pričela 1948. leta, hitro in u-spešno normalizirala odnose in jih je brez motenj razvijala. Jugoslavija in Poljska gledata sicer različno na nekatera vprašanja notranjega socialističnega razvoja m na nekatera vprašanja zunanje politike, toda te razlike, ugotavlja nocojšnja «Borba», niso ovirale teženj, da se jugoslovansko-poljski odnosi čimbolj razvijejo. V dobi kritične dobe mednarodnega življenja, lansko jesen, je Poljska napravila globok prelom v svojem notranjem razvoju in stopila na pot bolj popolne mednarodne uveljavitve. Delegacija vlade mongolske ljudske republike pod vodstvom predsednika Cedenbala je po petdnevnem bivanju v Jugoslaviji odpotovala danes zjutraj z letalom v Sofijo. B. B. TRST, UL. CICFHONE I, Tel. 38-136, 37-725; J elegr.. IMPEXPORT - TRIESTE U V A Z A: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A Z A : tekstil, kolonialno blaga in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE MOTO PARILLA MELILLO ALFREDO TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3-10, TEL. 96032 Motorji »PARILLA«, «NSU», «MOTOBI» Bogata izbira koles in nadomestnih delov SPECIALNE CENE ZA IZVOZ (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 31. — Skoda, da je danes sobota, to se pravi dan, ko ima naš list še najmanj prostora na razpolago. Naneslo pa je tako, da je na Jestivalu prav danes prišel na vrsto film, ki bi zaslužil, da bi o njem govorili več kot o katerem koli doslej. In sicer bi morali govoriti samo lepe stvari. Govoriti bi morali namreč o delu, ki se odlikuje v vseh pogledih in ki je doseglo mnogo uspeha. Japoncem je treba prizna ti, da kadar pridejo v Benetke, tedaj prinesejo s seboj dela, ki so res pomembna. (Po vojni so si v Benetkah priborili že enkrat zlatega leva, trikrat srebrnega in še druge nagrade.) Današnji film «Ubuguruma», (Otroški voziček), ki ga je režiral Tomo taka Tasaka, prepleta igra čustev in nenavadnih družinskih situacij. Dvajsetletna Yu miko Kuivabara, lepa študentka, zve, da ima LJUBLJANA, 31. — Podpred- j njen oče — gospod srednjih sednik zveznega izvršnega sve- let iti na precej visoki social-ta in član izvršnega odbora | ni stopnji — razmerje v svojo ZKJ Edvard Kardelj je spre- | bivšo tajnico Tomiko. Iz tega jel danes člana vodstva CK Kp Italije Giancarla Pajetto in Maria Alicato in se z njima zadržal v daljšem razgovoru. Razgovora se je udeležil tudi član izvršnega komiteja CK ZKJ Miha Marinko. Kardelj je svoja gosta pridržal na kosilu. razmerja se je rodila hčerka, ki ima sedaj šest mesecev. Yu-miko sklene, da bo spoznala Tomiko, obenem pa spozna tudi sestrico Mariko, pa tudi brata' očetove ljubimke Mu-nea. Ta sicer ne odobrava sestrinega dejanja, vendar je na otroka močno navezan. Situacija pa se poslabša, ko sklene mati Yumiko, da se loči od Kutoabare. Tumiko sama pa tudi ne mara več slišati o njem ter sklene, da bo za otroka sama skrbela. Toda to ji uspe le na pol: vsak dan, ko odhaja na delo, mora oddajati otroka v vrtec in z njim se ukvarjajo drugi. Yumiko in Muneo pa sta postala prijatelja in nekega dne gresta v vrtec k mali Mariko. Ko gredo vsi trije po cesti, opazijo plakat, ki najavlja lepotno tekmo za otroke. Takoj gresta prijavit malo Mariko. Na formular sta že napisala imeni staršev: Jiro Kuioabara in Tomiko Aizatoa toda tedaj se Muneo v hipu premisli, strga formular, napiše drugega ter navede imeni staršev tako: Muneo Aizauia in Yumiko Aizatoa. Mariko je dobila tretjo nagrado in Muneo ter Yumi-ko sta vsa srečna, ko prejmeta to nagrado — otroški voziček. Občinstvo je po filmu zelo ploskalo. Med igralci je posebno ugajala Izumi Ashikarva (Yumiko), pa tudi Yujiro Ishi-toara, Jukiki Uno, Hisako Ya-mane, Michigo Aratama. Veliko je zanimanje za jutrišnji Castellanijev film. R. R. TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo TVRDKA JOŽEF SILA uvoz izvoz VSAKO U BSTN EGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST' - Rii/a Grumula št. 6-1 - Telefon 37-604 Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IM TRDIH GORIV TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL. 93-542 ULICA DELLE M1LIZ1E II — TEL. 96-511 „ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje-V resnici plača oglase konkurent, ki sam na oglašaHerbert Casson ■tfiiiiiifViitMfMCNtMMtMfvitvmitvtfNMMfHaiiaivivitviiivfititiviaiititiiNtitiiitiiiMiiiiiiiaaiifiiiititiaiiaiiiatiaiiaatiaiiiitiiMifiviiiiitiiiiiiivaaiiaiaaaiiaiiiiiiaiiiiiiiiiitaiaiiiaiaaaatieBioioioii1*!*111111111111111*111111111111*11111111111111111111111111111111111111111111*1* 7 dni v svetu (Nadaljevanje z 2. strani) da ni bil od ameriške vlade pooblaščen «svetovati uli poizkušati, da bi prepričal države Srednjega vzhoda, naj vodijo določeno politiko.» Kairski radio pa je Hendersona obtožil, da pripravlja tla za izvajanje Vojaške strani Eisenhotverjeve doktrine, pri čemer imajo veliko vlogo tudi reakcionarni arabski voditelji. Medtem pa se je tudi sudanska vlada postavila proti tej doktrini. Sudanski zunanji minister je namreč izjavil, da Sudan te doktrine ne sprejema, ker želi ta dežela voditi politiko neodvisnosti in je pripravljena sodelovati izven blokov tako z Zahodom kakor z Vzhodom na podlagi enakopravnosti. Sprašujemo se, ali bodo sedaj v ZDA obtožili tudi sudanske voditelje, da s« «ko* munisti« m da prehajajo v »komunistični tabor«. V vse to spletkarjenje se skuša vmešati tudi Franco. Iz Madrida namreč javljajo da je ponudil arabskim državam Srednjega vzhoda posredovanje za skupno politiko «o-brambe proti komunizmu na Srednjem vzhod u». Povabil je baje predstavnike teh držav na konferenco, ki naj bi bila v Madridu. Pariz... Madrid Prejšnjo nedeljo smo poročali o diplomatski ofenzivi, ko jo je Francija začela v zvezi z bližnjo razpravo o Alžiru pred glavno skupščino OZN. Zunanji minister P i-neau nadaljuje svoje romanje po južnoameriških državah in prepričuje tamkajšnje voditelje o »pravilnosti« francoske teze in o »velikodušno-sti« francoske politike do alžirskega prebivalstva, ki ga hoče »zavarovati pred terorizmom oboroženih tolp«. Pri tem se nadaljuje tudi «žična ofenziva» ob alžirsko-tunizij-ski in alžirsko-maroški meji. Odnosi Francije s tema dvema državama so se zaostrili prav zaradi tega, ker jima Francija očita, da tudi vojaško podpirata alžirsko narodnoosvobodilno gibanje in da se njuno ozemlje uporablja kot postojanka za zbiranje o-boroženih skupin. P zvezi s tem je francoski obrambni minister celo zagrozil, da bo francoska vojska vojaške skupine zasledovala tudi na tunizijskem in maroškem ozemlju, češ da ima za to pravico po mednarodnem pravu. Iz tega se vidi, da išče Francija izgovore za morebitne vojaške akcije proti tema dvema državama, ki sta ji zelo neposlušni in vodita samostojni politiko ter podpirata borbo alžirskega ljudstva za osvoboditev. Ker pa Francija uvideva, da se svetovno javno mnenje vedno bolj obrača proti njej, kar se tiče njene alžirske politike, si išče zaveznikov povsod, kjer se dajo dobiti. Zato je po dvajsetletni hladnosti v odnosih s Francovo Španijo dala francoska vlada pobuao za zbliževanje. V ta namen se je državni tajnik za zunanje zadeve Maurice Faure sestal v San Sebastia-nu s španskim zunanjim ministrom Castiellom v poizkusu, da »koordinirata akcijo glede skupnih interesov v arabskem svetu«, zlasti kar se tiče Severne Afrike, Faure je zahteval, naj bi Franco podprl Francijo u glapnt skupščini OZN, ko bodo razpravljali o Alžiru, Predlagal je tudi začetek «solidarnih akcij» proti Maroku in ozemljem v Zahodni ekvatorialni Afriki. Znano je, da zahteva Maroko ozemlje If ni, ki je pod špansko ob lastjo, zase kot sestavni del Maroka. V zameno bi se Francija zavzela, da se Španija vključi v evropsko organizacijo za gospodarsko sodelovanje in v področje svobodne izmenjave. Ciper Kakor Francija za Alžir tako se Anglija trudi, da bi glede Cipra dosegla kak rezultat za svoje načrte še pred zasedanjem glavne skupščine OZN. Zato je predlagala sklicanje mednarodne konference, na kateri naj bi o zadevi razpravljali, Konference naj bi se udeležili predvsem predstavniki Anglije, Grčije in Turčije. Grška vlada pa je ta predlog zavrnila poudarjajoč, da mora britanska vlada predvsem priznati pravico ciprskega prebivalstva, da samo odloča o položaju otoka. Ciprski nadškof Makarios pa je odpotoval v Ne to York, kjer bo delegatom posameznih držav podrobneje obrazložil bistvo vprašanja. Pred odhodom je poudaril, da Anglija umetno priteguje Turčijo v spor samo zaradi tega, da bi prikazala, da gre za spor med Grčijo in Turčijo ter bi se ona potem spremenila v »posredovalca«. Dejal je ponovno, da se mora ciprsko vprašanje rešiti samo v duhu listine OZN in v ta namen bodo Ciprčani borbo nadaljevali. Poleg tega se Ciper ne sme uporabljati kot oporišče za napad na druge države, kakor je to bilo ob napadu na Egipt. Prav tako mora ciprsko ljudstvo samo odločati o tujih vojaških oporiščih na otoku «Ncutrudni» Mattei Politično življenje v Italiji je pretekli teden nekoliko oživelo, vendar se še ni popolnoma razgibalo, ker se pač še ni sestal parlament. V torek bo imela vlada svojo prvo sejo po počitnicah. Zaradi tega se je predsednik vlade Zoli sestal z raznimi ministri in se z njimi posvetoval o najbolj perečih vprašanjih. Zoli se je skupno z zunanjim ministrom Pello sestal s predsednikom republike Gronchi-jem, s katerim so se razgo-varjali predvsem o bližnjem Gronchijevem potovanju v Perzijo. Ker je to potovanje zbudilo zaskrbljenost med Angleži in Američani, je Pel-fi pojasnil angleškemu odpravniku poslov, da je vsak strah neupravičen, kar pač pomeni, da ne mislijo na ni-kakšno samostojno pobudo v italijanski zunanji politiki niti glede Bližnjega in Srednjega vzhode, kjer močno vre in kjer skušajo zlas*i ZDA sejati razdor, ltulija pa vsekakor nima interesa, da bi st nakopala nase sovražnost A- rabcev. Toda kaj se hoče, ko pa ne b, samostojnejša italijanska politika bila pogodu zahodnim imperialističnim krogom. Novinar Mattel je tudi ves pretekli teden nadaljeval svoje razgovore. Na vrsto so prišli Segni, zakladni minister Medici, Saragat in Scelba; to je razen Medicija vsi »bivši«. Segni je vedno veljal kot naprednjak, v demokrščan-skih vrstah, ioda s svojim intervjujem ni potrdil tega slovesa. Predvsem je dejal, da bi lahko volitve na povedali prej ter da jih je hotel že razpisati letošnjo pomlad. Tudi glede deželnih avtonomij ni pokazal nobenega navdušenja, čeprav jih določa ustava. Toda celo glede agrarnih pogodb, za katere je nekoč dal pobude, se je precej umaknil. Precej zanimiv je bil Me-dicijev intervju, ki je pač marsikoga osupnil. Minister je kar odkrito povedal, da je italijanska birokracija močno okostenela, da preveč stane italijanske državljane in končne, da niti on sam, ki ima v rokah blagtjno, ne ve, koliko uradnikov je^ pravzaprav zaposlenih v državni službi. Tako je povedal, da so se za časa uveljavljanja zakona o pooblastilih glede preureditve položaja državnih nameščencev ušteli kar za 65 milijard lir, ker niso vedeli, da imajo toliko uradnikov. Saragat v svojem intervjuju ni zatajil, da se mu skomina po ministrskih stolčkih, ki se jih je toliko let držal kot klop. Prav nič i'i skrival, da bi rad po volitvah vozil s Krščansko demokracijo v dvoje, če dobita skupaj absolutno večino. Torej bi rad odrinil celo republikance. Seveda je mož dejal, da bi bilo to v interesu socialnega napredka, češ sedaj ne bi mogli več liberalci pa niti nazadnjaški krščanski demokrati metati polen pod noge, kar je pač le eleganten izgovor ker so se socialdemokrati v prejšnjih vladah skupaj z ostalo vladno sovprego glede socialnih vprašanj pomikali naprej res po polževo, in še to, ko so bili iz poldni h ali drugih računov k temu prisiljeni; sicer pa so se pomikali z ostalimi tremi strankami raje ritenski. No, volitve bodo pokazale, koliko se I bodo Saragatovi upi uresni- I čili tn ali ni delal računa brez krčmarja. Tudi Scelba ni smel manjkati in je zato tudi on obujal spomine na «lepo« preteklost, ko je tako «demokratično» vladal s pomočjo «celere». Scelba je odločno zagovarjal štiristrankarsko vlado ter celo priznal, da vlada ene stranke lahko zabrede v diktaturi). Po njegovem mnenju bi se morala za to ponovno vzpostaviti koalicija štirih sredinskih strank, ki naj bi bila nujna za ohranitev demokracije v Italiji, seveda takšne, kakršno si domišlja Scelba. Mož je celo tako popustil, da bi sprejel kot peto kolo tudi socialiste, ki pa bi morali iti prej p Kanoso. Končno naj omenimo še izročitev Mussolinijevih posmrtnih ostankov njegovi vdovi s čimer se je Zoli odkupil fašistom, ki so glasovali za njegovo vlado. Ce izvzamemo fašiste, desničarski tisk in razne revije, ki že toliko let vlačijc na dan razne »spomine«, je ostala večina italijanskega ljudstva do tega dogodka brezbrižna. iiuM m. ,iri s,** .v 111 «8fi* II DELAVNIM TRST Ul. F. Crispi 15 Telefon 952M I I I I I Gostilna „Ek llssaro“ TRST — UL. CARDUCCI ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) VAM POSTREŽE Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- MAČIM PRŠUTOM. PRIDITE NA III. MEDNARODNI VINSKI na Gospodarsko razstavišče SEJEM Ljubljani IZKORISTITE NA od 4. do 15. IX. 1957 Nad 500 vrst najboljših vin iz Anglije, Avstralije, Avstrije, s Cipra, iz Francije, Grčije, Holandije, Italije, Kanade, z Malte, iz Zahodne Nemčije, Portugalske, Romunije, Španije, Urugvaja. Jugoslavije in drugih držav. Ocenjevanje in nagrajevanje najboljših vin po mednarodni strokovni komisiji. TRADICIONALNA POKUŠNJA SVETOVNO ZNANIH VIH! Vinogradniki! Oglejte in nabavite si najmodernejše vin®" gradniške in kletarske stroje in naprave ter druge pripomočke za vinogradništvo. 37. plenarno zasedanje vinogradnikov 22 držav! Do sedaj naj večja tovrstna prireditev na svetu!