Leta LXXVn ft. 7» 9peIižMaršale in na Palermo. Trapani in pristanišče Empcdoole pri čemer so povzročila znatno škodo: med c'viln»m prebivalstvom so zabeležili 4 mrtve in 9 ran?e-njenih na področju Maršale. 17 mrtvih in 74 ranjenfh v PaJermu. 2 ranjena v Tra- paniju in 13 mrtvih in 32 ranjenih v En-pedoeln. Sestreljenih je bilo 12 sovražnih letal : 7 so jih sestrelili nemški lovci. 5 pa protiletalske baterije in so 3 izmed teh letal padla v morje zapadno od otokov Le-vanzo in Favi?nana tretje v bližini pristanišča Empedocle in četrt« 14 km sever-nozapadno od rta Gallo (Palermo). Z operacij zadnjih dveh dni se 5 naših letal ni vrnilo na oporišče. Pri letalskih napadih dne 4. t .m n» Ne-ape!j je sovražno letalstvo razen dveh letal ki sta bili omeirieni v poročilu št 1045 in H hi je un:filo obrambno tonn'stvo. izgubilo po zaslugi naših lovcev še eno štiri motorno in eno dvomo^orno letalo ki sta nadli v morje pri otokih Ventotene m Ponzi. Princesa Piemontska na predstavi Do p o lavor a za vojake in vojne ranjence VAŽNI SKLEPI VLADE Pod Ducejevim predsedstvom je ministrski svet poleg drugih važnih ukrepov odobril tudi ukrepe, ki pospešujejo posinovljenje vojnih sirot, krepijo disciplino potrošnje in omogočajo oficirjem vojnim invalidom, da ostanejo v aktivni službi Rim. 5. npr. s. Operni ciklus, namenjen vojnim ranjencem in tovarišem pod orožjem in piire*en na pobudo Narodne fafti stične stranke ter Dopolsvora družbo *>MontecatiniMontecatini«, medtem ko sc vsem drugim delile darove članice rimskega Dcpolavora Manifestacije naklonjenosti in simpati; za princeso Piem ntsko so se vedno znova ponavljale, medtem ko 3e b le prisrčne in navdušene tudi manifestacije režimu, ki so prišle do izraza, ko se je zlata kolajna Vidussoni razgovarjal a hrabrimi bojevniki. Preden *e princesa P;e-itk ntska zapustila gledališče, je izrazila predsedniku Narodne ustanove Dopola vor svoje zadovoljstvo nad pestrim delovanjem organizacije v korist tovarišev pod orožjem. Vladarjevo priznanje za p:prav:l državni tajnik v predsedstvu vla-ie. Ministrski svet je odobril poleg ukre >ov redne uprave še naslednje ukrepe: PREDSEDSTVO VLADE Na Ducejev predlog je bil odobren osnu-:ek zakona, ki glede na učinke zapuščinskega davka na dediščino adoptantov istoveti adoptirance in posinovljence z zakonskimi otroci, v kol'kor so sirote padi h za vojno stvar v sedanji vojni, in sicer tako, da se adoptiranoj in posinovljenci upoštevajo pri številu zakonskih sinov za določitev višine davkov. Tako se ustanovi adoptiranja in posinovljenja bolj prilagajata bistvu družine glede navedenih organov na področju, kakršno je dedno področje, kjer doslej zakonike omejitve navedenih dveh ustanov niso prihajale do izraza. Ukrep bo torej pospeševal adoptaci-jo in posinovljenje sirot iz sedanje vojne in bo tako pomenil novo poklonitev in priznanje spominu tistih, ki so na boiišču aH zaradi letalskih, pomorskih ali kakršnih drugih sovražnih napadov dali svoje življenje za rešitev Domovine. PRAVOSODSTVO Na predlog pravosodnega ministra je bil odobren osnutek ukrepa, s katerim se povezujeta v enotno zakonodajno besedilo zakon z dne 1. julija 1941-XIX št. 645 in zakon z dne 3. decembra 1942-XXI št. 1359 o kazenski zaščiti discipline vojne po. trošnje. Novi ukrep je na eni strani strožji v pogledu zatiranja najhujših oblik v ivzemanja blaga iz normalne potrošnje, na drugi strani pa dopušča omiljen je kazni za manjše disciplinske prestopke. Zločin odvzema blaga iz normalne potrošnje upošteva dve temeljni možnosti: prvo predstavlja verižništvo in pokupovanje blaga svobodne prodaje, drugo pa protizakonito dobavljanje racioniranega ali kakor koli v razdeljevanju omejenega blaga. Ta drugi piimer se navadno hudo kaznuje, razen v primr-ru, ko se dejanje izvrši v zvezi z maihn"« količino b'ara in z izključnim namenom, da Si kdo preskrbi blago za lastno potrošnjo alj potrošnjo svoje družine. Ostanejo pa v veljavi v okviru zeoral navedene povezanosti obli ke odvzema blaga, ki so kvalificirane po velikem Obsegu in po odvratnosti speku-tattvneea namena aH r>a oo lastnosti krivca, kakor to Dredvidevaio vel j ovne določbe, kot zločini, ki spadaio v pristojnost oosebne^a državnega sodišča Naposled se je uredila tudi izkliuČna ob^st prefektn glede na predložitev oriipv =*xim oblasti, s čimer se je priznal tudi tvMi+ični interes za zat:ranje kršitev discrplme prehrane in potreba enotne vodilne oblasti v za-đevi prehrane Dokraiine. Na^arie ie bi? sprejet osnutek zakona ki vsebuje d°!oebe o sodnem osebru. Izjemne -kol ščine. ki so v zvez s sedanjim vo"n:m ^tanjem z^hteva'o izvedbo nekaterih določb za sodno osebje in zakone, ki naj ure-iajo kariero uradništva sodn h tajništev zlasti določb k: predpisujejo dolžn st sodnikov in tanika, dodeljenih k nesodnin uradom, in za tnjnike s podrejenimi funk cijami aa imajc- za seboj določeno drbo izvrševanja s dnih poslov, in sicer vodiln;r, poslov v smislu sode'ovanja pri natečajih za višjo položajne skupino. Ukrep je začasnega značaja in bo prenehal #m bo mo-Toče za.gotoviti normalna poslovanje teh 'kižb. Osnutek ukrepa o ustanovitvi poSohneg*: 'dseka pri vrhovnem kasač" jskem BodiMf zva-a določbe Ducp^vcga razglasa z dne 28 septembra 1942-XXX v zvezi s členom 13. razglasa z dne 17 maia 1941-XXx. predvidevaio ust°novitev posebnega mešanega cdseka pri vrhovnem k ase; jskem sodišču za presojo priz vov v civilnih in kazenskih zadevah ki se vlagajo ali se lahko vlože na osnc-vi bivših iugoslovsnskib zakonov proti sodbam sodu h organe v priključenega dalmatinskega ozemlja, kake-j tucH za ure/Jitev pristojnosti in reš:tev pravosodnih sporov in sporov o nalogah. FINANČNO MINISTRSTVO Na predlog fnačnega ministra je bilo sprejetih nekaj ukrepov, ki se nanašajo na prilagoditve «n spremembe vLšino nekaterih davkov, nadalje osmutek Kr. ukaza zakona glede akreditivu h nalogov za plačil-obrokov vo ne oclsodnine. Dalje je bil sprejet osnutek zakona o pooblastilu za brezplačen odstop vile Mira-bellin: občinama Milan .n Monzi. Vila leži v parku v Monzi in oo odslej namenjena poljedelski šel i za /cjne pohabljence Odo breni so bili tud: osnutek zakona o podaljšanju poslovanja davčnih kom'-rij za dv letje 29 oktobra 1943-XXII — 28. oktobra 1945-XxIV. osnutek zakona o novem besedilu zakona o hipotečnih davkih ter nekateri ukrepi upravnega značaja. VOJNO MINISTRSTVO Na predlog Duceja kot vojnega ministra je bil odobren csnutek zakona, ki uroja stalno službovanje oficirjev na nled idealnega vztrajanja pod zastavami pc vezu jejo v eno samo veliko supino vsi, ki so padli z orožjem v roki in ki so to orožje držali v rokah za veličino tn bodočnost Do-movne. ni mogel biti brezbrižen tudi nasproti tlsttm, ki so a svojim žrtvovanjem is svojo krvjo potrdili vero ▼ svoje delo, gotom ko so najboljše svoje dunovne ails porabili za vojaško pripravljenost ^ržave. Kakor je znano, je po dosedaniih oločoa/: oficir, ki je postal trajno nesposoben za brezpogojno vojaško službo, čeprav ;e bila ta nesposobnost povzročena po ra^i v vojni, prenehal v svoji aktivni vojaški službi in se v skladu z obsegom in stopnjo tvoje nesposobnosti postavil v rezoivo ali ce-poln oma odpustil, pri čemer Ima samo pravico do vojne pokOjO^Tie. Te določbe, ki so izhaja 1-3 iz notreb**. da se zagotevj kadrom vojake niih popolna fizična učinkovitost, so sice' na eni strani z vojno pokojnino jamčjle aktivnim oficirjem, ki so postali invalid zaradi vojnih ran, primerno materialno osnovo, la drugi strani pa nino jamčile tako za Id•»•■>.w vo njihovega moralnega poiozaja, kajtj m Častnika, ki se je odloČil za vojaško ka:l-ero po globokem notranj?-n nagnjenju, pomeni dejstvo, da mu je zaprta možnost aktivnega delovanja v vrstah vojske, ne le enestavno prekinitev kakršne koli poklicne delavnosti, temveč pomeni istočasno odpoved prostovoljno izbranemu poslanstvu, ko se mora odpovedati življenjskemu Idealu, kj si ga je bil postavil v prvih letih mladosti in ga z ljubeznijo 'eta in leta zasledoval. Da bi se odpravila ta neprijetna pomanjkljivost moralnega značaja, je bil izdan sedanji zakonodajni ukrep, ki na eni strani prizadetim olajšuje njihov neprijetni prložaj, na drugi strani pa zagotavlja vojski nad vse koristno rezervo hrabrih In izkušenih oficirjev. Po tem ukrepu lahko oficirji v stalni efektivni službi, ki so dosegli vojno pokojnino zaradi vojnih ran, na svojo prošnjo ostanejo v trajni efekti™ službi, ako so spoznani za sposobne za pogojno vojaško službo, pri čemer se vpišejo v poseben seznam, nrezvan seznam oficirjev vojnih invalidov v trajni službi. Kdor je vpisan v ta seznam in veljajo zanj iste starostne meje, ki so določene za častnike v aktivni službi. ima možnost, ako izpolnjuje gotove pogoje, da napreduje v kariero do generala, pa naj bo njihova saria v trenutku prehoda v zgori j navedeni posebni seznam kakršna kcli. Njim v korist je deločeno tuli zvišanje vojne pokojnine z vsemi drugimi doplačili, ki odgovarjajo stopnji. Ukrep istočasno ukinja sedanje kategorije -vzdrževanih častnikov, krikor tudi >reaJrnornih podleti V skladu z militarizacija ki jo predvide omenjen ukaz - zakon, določa sedaj odobreni Draviln k. izenačenje hierarhij v podjetjih s vojaškimi hierarhijami v pogledu nastavijencev v pomožnih nodjetjin. S tem se nriznava pomen nalos. ki yh izvaja vodiln: industrijski kader v vojn? proizvodnji, kajti njih stalež ie v gotovih meiah in s r>odrtonimi simboli m h'erarh-janrv izenačen, razen v pogledu vojne pokojnine, s položajem borcev Oboroženih *nl. pri čemer se obenem bolie opredeljujejo notranji odnosi med hierarhijami v nekaterih nodietiih. Seia vlade se je zaklrudtla ob 12.30. Pr'hodnia seja vlade se bo vrnila v prvi tretjini maja. Raport s sindikalnimi voditelji na r I žu interesi ranih pokrajin Bologia, 6. apr. s. Predsednik fašistične konfederacije poljedelsk h delavcev je podal v B<>-logni poročilo sindikalnim voditeljem za riž in-teresiranih pokrajin Poda! je podrobne smernice za njihovo propagandno in drugo delo v bodoče kakor tudi smem ce za delo pokrajinskih zvez za dosego ciljev ki jih zasiedujo zbiranje poljedelskih pridelkov v zvezi s praktično izvedbo načrto\ za uporabo spomladanskih kultur Japonski uspehi v vzhodni Indiji Tokio, 6. apri. s. Japonski glavni imperialni stan obvešča, da so letalske aile japonbke vojske y dobi od 1 do 4 apnla v več zaporednih akcijah proti sovražnim letalskim sj poraer-skim oporiščem v vzhodni Ind j; uničile 38 so-■'Tainih letal V istem razdobju so letalski od delki japonske vojske potopili 25 000 ten §o-vražnih trgovskih ladij, hudo poškodovali * \ aodaJjnjih 31.000 ton. , Strna 2 SLOVENSKI NAROD*. *ređa, T. aprila 1948-XXI. Visoki komisar na seji Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito I JnMJsaia. 6. aprila. VOraj popoldne ob 15.30 je Visoki koro ia a r v vladni palači predsedoval seji Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Navzoči so bili razen predsednika odbora, podprefekta dr. Davida, zvezni podtajnik Seiloni, Zupan general Rupnik, pokrajinski nadzornik pclk. Tombolan in člani odbora. Dr. David je obširno poročal o doslej izvršenem delu na temelju navodil sprejetih od Visokega komisarja v pogledu ureditve protiletalske zaščite. Dela za popravo že obstoječih zaklonišč v Mestnem do-Jrm in na magistratu so se že začela, dolini se bodo začela dela za zaklonišče v predoru pod Gradom do 15. t. m-; v teku pa je tudi dovršenje načrta glede zaklonišča na Rožniku. Razen tega bodo napravljena tri glavna zaklonišča v jarkih na Kongresnem trgu, na Valvasorjevem trgu, na Rimskem trgu In druga manjša zaklonišča na drugih trgih. Kar se tiče drugih zaklonišč, se bodo dela take j začela, na zasebnih zaklon ščih I v hotelu Metropol, v hotelu Slon, v palači BSta, v palači Trboveljske, v Marijanišču { m v TJrsulinskem kolegiju; ta zaklonišča so določena za kakih 4000 oseb. Ekscelenca Grazioli je odobril izvršeno delo odbora ter je sporočil, da je že odredil otvoritev izrednega kredita 10 milijonov l!r, ki jih bo dala na razpolago glavna direkcija za letalsko zaščito Dri rotranjem m'nistrstvu. Ti krediti bodo uporabljeni pri Že izvršenih in šele začetnih delih. Visoki Komisar je dal točna navodila glede popravil zaklonišč v šolah, v bolnicah, na kolodvorih ter sploh v javnih prostorih ter zasebnih hišah. Pokrajinski zdravnik je poročal o organizaciji postaj za takojšnjo pomoč. Ekscelenca Grazioli je nato dal navodila o organizaciji načelnikov poslopij, podna-čelnikov zaklonišč in dobrovoljcev protiletalske zaščite, kakor tudi glede določil o zatemnitvi ter kretanju v času poplaha. Odredil je tudi razdelitev protiplinskih mask. V posebni knjižici, ki se še sestavlja, bodo strnjena vsa določila in navodila ti- Čoča se protiletalske odbrambe. Navzoči so se udeležli razprav o predmetu protiletalske zaščite. Delo Kmetijske družbe lani v njenem jubilejnem leta po 175 letih ustanovitve Ljubljana. 7. aprila. Včeraj drpoldne je bil v knjižnični dvormi Kmetijske dnižbe ra Novem trgu redni letni občni zbor na?c najstarejše kmetijske ustanove, ki deluje v zadnjem desetletju kot zadruga z omejene zavezo v Ljubljani s Številnimi podružnicami na deželi. Udeležba na občnem zberu je bila serj zmerno z razmerami zadovoljila. Občni zbor je \odil predsednik Ivan P u c c l j iz Velikih Lašč. Poročilo upravnega odbora je prebral ravnatelj Kmetijske družbe inž Bogdan Ferlinc. I2 poročila posnemamo naslednje podatke o delovanju družbe lani Lani 26. oktobra je praznovala Kmetijska družba 175letnico ustanovitve. Razumljivo je, da jubileja niso posebej proslavljali objavili pa so sperniridke članke v dnevnem časopisju in v »Kmetovalcu«. Poslovanje družbe je bilo lani prilagođeno »c bolj razmeram, ki so nastopile predlanskim. Tudi Kmetijska družba je delegirala svojega zastopnika v upravo novega zavoda za zadruž* ništvo, ki jc združil pod enotnim vodstvom revizije, zastopanje in pouk dotedanjih revizijskih zvez. Lani so ukrenili potrebno za ustanovitev posebnega koordinacijskega odbora za kmetijske blagovne zadruge; ta odbor naj bi v nas pokrajini nadomestoval Consorzio agra-rio in uravnaval delovanje Kmetijske družbe in Gospodarske zveze soglasno delovanju teh poluradnih ustanov v drugih italijanskih pokrajinah. Do ustanovitve tega odbora pa lani 5e ni prišlo. Lani ni kazalo sklicevati sej. zato sta imela upiavni in nadzorni odbor le eno sejo. Vod? arvo poslov je bilo prepuščeno le odborniku, ki je bil v Ljubljani in uradništvu. Delovanje podružnic je bilo lani zadržano. Pohvaliti pa je treba nekatere podružn:ce. ki so kljub vsem oviram mnogo storile za članstvo. Število pc*-družnic v pokrajini je ostalo lani nespremenjeno, 87. število članstva je še naraslo, ker je pristopilo 173 nesli čevljev, perila in napravili druge škode za okoli 24.000 lir. Senatu je predsedoval sos Josip Baričevič. Kot sodnika votan-ta Sta sodelovala Rajko Lederhaa in sodni prestav Matevž Mohorič. Obtožnico je za-ftcpal državni tožilec Sever, obtožence pa sta branila dr. Ravnihar in dr. Boris Puc. Na zatožno klop so sedli 35-letni v Kočevju rojeni trgovski pomočnik Josip Per-haj, 47-letni v Hrastniku rojeni šofer Mihael SOI in 40-letni v Ljubljani rojeni Ivan Matjas"č, Obtožnica je navajala, da so v času od konca avgusta do 7. decembra lani odvzeli Janku čepomit lastniku žlberto-ve trgovine v Prešernovi ulici, kot sosto-rilci v več primerih 66 parov ženskih čevljev v vrednosti 17.820 lir, 56 parov mrskih in damskih nogavic ter mnogo drugega perila v vrednosti okoli 5000 lir. Tatvino so izvedli tako. da so vlomili v trgovino skozi pedstrešno okno. Zagrešili so s tem Zločinstvo po § 316 kz, Matjašič tudi po §315 in je državni tožilec predlagal, naj se po teh paragrafih tudi kaznujejo. Perhaj in Matjašič sta bila v avgustu zaposlena pri nekem krovskem mojstru, ki jo je konec avgusta poslal popravit streho Sib*rtove trgovine. Tedaj sa obtoženca spoznala, da je mogoče priti skozi stresno okence v podstrešje, od tam pa naravnost v trgovino. Po tej poti so potem prihajali v trgovino izmenoma Perhaj, Matjašič in Stti tako. da so prinašali na vrt frančiškan- skega samostana lestev in fingirali, da popravljajo streho. Vlamljali so v o po1 dan skem odmoru, ko je trgovina zaprta. Dne 7. decembra pa jih je zalotil samostanski brat Franc Gclež. Lastnik trgovine ga je prosil, naj nadzoruje sumljive elemente ker je ugotovil, da mu nekdo krade. Da tatvin niso tako dolgo odkrili, je bil vzrok ta da so obtoženci skrbno pazili in vedno zakril za sebej vse sledove. Jemali so blago iz žkate! in prazne Škatle zopet postavljali na police. V preiskavi so obtoženci le deloma priznavali. Zlasti so odklanjali, da bi bili odnesli toliko čevljev in drugega blaga, kakor je navedel lastnik. Razne priče pa so jih močno obremenile. Sumljivo je bilo tudi. da med seboj niso bili edini. Na razpravi je Perhaj priznal, da sta z Matjašičem vlomila prvič konec avgusta. Enkrat so bili v trgovini vsi trije, enkrat pa on sam s Silijem. Vsakokrat so odnesli več parov Čevljev, ki so jih potem predali. VeČino iztržka so zapili in zajedli. Podobno se je zagovarjal Sili, ki je povedal tudi. da je prodal šest parov čevljev za 800 lir. Perhaj in Sili sta se izgovarjala, da sta jih morala dati bolj poceni (po 70 do 120 lir), češ da so bili nemoderni. Sili je povedal, da so se domenili za vlomilske pohode v neki bližnji gostilni. Zatrjeval je, da jc večino denarja porabil za svojo družino. Matjašič se je zagovarjal nekoliko drugače. Trdil je, da so bili vsi trije dvakrat v trgovini. Ko so delali na strehi, da še niso nič vzeli, temveč kasneje, ko je prišel Sili iz zapora. Po njegovem s> bli v trgovini štirikrat. Prvič vsi trije, potem Perhaj sam, za njim Sili sam in končno zop< t vsi trije. Pri soočenju so vsi obtoženci vztrajali pri svojih izpoved bih. Matja^ C je zatrjeval, da ni nikoli vzel nobenih čevljev in jih tudi ni prodajal. Dobil da je samo 700 lir od iztržka in nekaj perila Zanikal je tudi. da bi jh poslal na streho kak krovski mojster temveč je delo sprejel on sam na svojo roko in je Silija vzel za poniocnika. Prcčitane so bile izp-vedi prič, ki so ku-p'le ukradene stvari. Ena je izpovedala, da se je Sili predstavljal v gc-stilni, kjer je ponujal čevlje v nakup, za čevljarja iz Bežigrada. Trdil je, da hoče svojo delavnico opustiti in da zato prodaja čevlje. Lastnik trgovine ie izjavil, da vse škode ne more ugftcviti. Kol iker pa mu je uspelo, je izračunal, da so mu odnesli blaga za 22.880 lir in napravili škode na razbitih stopnicah in streh- za 1500 lir. Samostanski brat Franc Golež. ki jih je zalotil, je povedal, da 30 opazil 7. decembra na etrehi v opcldanskin urah dva moška, ki sta se obnašala tako. kak:r da popravljata streho. Ko sta prišla s strehe, je pristopil k njima in ju vprašal, kaj imata v nabas3nem nahrbtniku. Odvrnila sta mu grobo: »Kaj te pa briga.« Odvzel iima je nahrbtnik in kladivo. Nato sta bila aretirana. Lestev, ki so jo obtoženci potrebovali, so si sposrjali pri nekem bližnjem ključavničarju, ki je povedal, da so pr-šli po njo 4 do 5 krat. Kazenski listi vseh treh so že precej popisani, pesebno Mat-ašičev. Policijsko poročilo jih označuje za znane potepuhe, ki so nevarni tujii imovini. Državni tožilec je po sklepu razprave zahteval kaznovanje po obtežnici, branilca pa sta se spričo priznanj omejila na poojčrtanje olajšiinih okolnosti. Senat je po četrtumem posvetovanju spoznal vse tri za krive in kvalificiral njihova dejanja, kakor je zahtevala cbtožnica. Za Perhaja so sodniki ugotovil, da je bil v trgovini vsaj trikrat in odnesel najmanj 34 parov čevljev ter neugotovljeno količno perila, Sili je odnesel 24 parov čevljev in neug;tovljeno količino perila. Matjašič pa najmanj 21 parov čevljev. Obsodili so Perhaja na 1 leto in 4 mesece robije ter na 2 leti izgube Častnih pravic, Silija na 1 leto in 8 mesecev rebre ter na 2 leti izgube častnih prav:c, MatjašiČa na 2 leti in 4 mesece robije in 3 leta izgube častnih pravic. Perhaj in Sili sta se s kaznijo zadovoljila, med tem ko si je Matjašič pridržal tridnevni rok za premislek. Posekal je 8 m visok hrast Mestni paznik Peter Velkavrh je 20. septembra lani zalotil 53-letnega čevljarja Ferdinanda J., ko je v družbi z nekim tovar še m žagal 8 metrev visok hrast v mestnem logu na Bokalcih. Hrast je imel v premeru okoli 30 cm in je bil vreden približno 200 lir, kakor je navajala obtožnica. Paznik je obtoženca prijav;l. Mož se je zagovarjal, da sme požagati kakšne drevo v mestnem logu, ker je bil v stiski. Tako je izjavil tudi pazniku. Vendar je potem, ko ga je paznik pcučil o kaznivosti njegovega početja kljub temu po njegovem odhodu odpelja* razžagani hrast na svoj dom. Na razpravi je svoje dejanje priznaval Državni t.žilec je zahteval kaznovanje pc § 315. ker je *bil že kaznovan zaradi tatvine. Branilec dr. Muc pa je zagovarjal mne-njet da gre samo za § 318 kz in je predlagal, na: se zasliši v ta namen izvedenec, ki bo povedal, keliko je bilo drevo vredno. Sodniki, ki so že sklepali o končni odloctvi, S: sprejeli branilcev o tezo in bodo pred izrekom sodbe povabili pred se še izvedenca. Razprava sq bo nadaljevala. Iz Hrvatske — posvetovanje o prehrani. Pod predsedstvom generalnega ravnatelja za prehrano dr. Krafta je bilo 1. aprila v Zagrebu važno posvetovanje o prehrani. — Slovaški gost v Zagrebu. Ravnatelj slovaškega tujsko-prometnega urada ing. Evgen Fodor se je mudil na potovanju v Italijo tri dni v Zagrebu, kjer je navezal stike s predstavniki hrvatskega tujskega prometa, ter si ogledal Zagreb in njegovo okolico. — Rok za prisilne dražbe podaljšan. Do konca marca bi morale biti na Hrvatskem ustavljene vse prisilne dražbe. Ta rok je bil pa podaljšan do konca junija. —Proračun občine Vinkovci. Letošnji ororačun občine Vinkovci znavša 22.950.000 kun in je za 6,700 000 kun večji od lanskega. Doklade na državne in neposredne davke so bile znirane od 40 na 80% v lanskem, na 30 do 10% v letošnjem proračunu. — Davčni dohodki zagrebške občine Zagrebška občina ie nreiela lani na prometnem davku 156.000.000 kun. Dohodk: od rne?fn:h davkov in pristojbin ?o narasli od 200 miliionov predlanskim na 339 milijonov kun lani. — PrOmet Poštne hranilnice. V enem letu ie imela Poštna hranilnica v Zaersbu 30 234 000 kun vplačil in 29,414.000 izpla-511 skupaj 59,648.000. Elizabeto Krč, oba iz 8t. Jurija ln Jaaes Kalaj z Alojzijo Bošak iz črrnollce, umrla sta pa Martin Zupane iz Ribnika, star 1* let in Franc Pubec Iz Grasce, star 39 let. — Mariborska Ljudska univerza v aprila. Tudi za april je pripravila mariborska Ljudski univerza bogat spored. V prvi polovici meseca bo prirejenih več predavanj. 1. aprila je predaval studijski rvetnik dr. Viljem Moschel o zaščitenih rastlinah, danes bo tretje predavanje vis. med. svetnika dr. Tollicha o zdravem in bolnem človeku. V torek 13. t. m. bo predaval Siegrid Tre-mel o nemški poročevalski politiki in sovražni lažni propagandi, v sredo 14. t. m. •rlcne Studijski svetnjk dr. Hans Gollmann vrsto predavanj o fizikalični podlagi ra-Tija. Sledilo bo Se več zanimivih predavanj. — 10 sodišč na Spod. Štajerskem. Sef civilne uprave je izdal od loj:, po katerem se ustanovi s 1. aprilcm na Spod. štajerskem 10 sodišč in sicer po eno v Celju, v Šmarju pri Jelšah, Mariboru, Ptuju, Bre. žicah, Šoštanju, Trbovljah, Slov. Bistrici in Slovenjgradcu. Sodišča in njihovi oddel« :i odločajo v prvi Instanci v civilnih zadevah po dosedanjih predpisih namesto poverjenika za civilno pravosodje, sef civilne uprave ci pa pridržuje pravico pre-•usčati kazensko sodstvo toni 3odiflčem po Moč'l'b. veljavnih za štajersko deželo. V drugi Instanci odloča pravosodna oblast pri poverjeniku za Fravcsodje. — Zanimiv koncert v Mariboru. V Mariboru sta priredila v petek koncert na dveh klavirjih znana italijanska umetnika Rio in Gregoria Nardi. Občinstvo je bilo s koncertom zelo zadovoljno in kritika se je Izrazila o njem zelo pohvalno. — Velik poinr. V št. Potru pri Laškem je izbruhnil 25. marca veHk požar. Do tai so pogorele tri kmetijo s 15 poslopji. Gasit so prihiteli gasilci jz LaSkeera in Celja, šele v poznih večernih urah se je posrečilo ogenj omejiti. Baje je zanetil požar otrok, ki se je igral doma brez nadzorstva. Kazni za prekrške prehrambenih predpisov Sprdnja štajerska — Novi grobovi. V Mariboru so umru starostni rentnik Johann Seifrid, star 80 1 let, Erika Hliš, stara 54 let, stražnikov sinček Friedrich W611e, posestnikov sinček Janez Kolcmut in 17 letna vajenka Fani Donjko, stara 17 let; v Gotni vasi je pa umrla gospodinjia Antonija ^a'v.-:, stara 41 let; v Mariboru so umrli lesni trgovec Janez Lampreht, star 56 let, slikarski pomočnik Stanislav Mauko. star 22 let, delavčeva hčerkica Ana Marot, stara 2 leti in sinček občinskega uslužbenca Franc Ecker; na Teznem je umrla revizorjeva žena Ljudmila Per, stara 27 let; v Konjicah je umria upokojena poštari ca in posestni Ca Marija Klemen roj. Jamiek; v Rogaški Slatini je pa umrl gostilničar in hišni posestnik Ivan Ogrizek, star 62 let. — Težka prometna nesreča. Na Teznem pri Mariboru se je pripetila težka prometna nesreča. Proti mestu je vozil naglo osebni avto in zavozil je v živo mejo ob cesti. V njem sta sedela dva potnika. Avto je bil močno poškodovan. 23-letni slikar Knrel Ott, ki je šofiral. je dob:! precej težko rano na slav:, njegov spremljevalec si je pa samo opraskal kožo. — Težka nesreča v rudniku, V rudnikii v Zabukovci pri Cerju sta se smrtno ponesrečila dva rudarja, 6 je bilo pa poškodovanih. Smrtno sta se ponesrečila rudarja Leskovšek in Melovšek, ki zo jih 3. t. m. pokopali. K zadnjemu počitku so jih spremili tudi zastopniki oblasti. — Življenje ln umiranje. V Celju so se poročili Maksimilijan Radca z Olgo Kra-gel, Marko Jamnikar z Antonijo Pangeri, in Janez Drolc s Frančiško šibane, vsi iz Celja, dalje Rudolf Kerček iz Celja z OL go Ambrož iz Laškega ter Eduard Pokorni iz Brežic z Danijelo Krušič iz Celja. Pn Sv. Juriju so se poročili Viktor Krsnjc z Ljubljana, 7. aprila. Urad za nadzorstvo nad cenami pri Visokem k o mi sari a tu za Ljubljansko pokrajino sporoča: Kr. policija v Ljubljani je od 16. dc 31 marca L 1. izrekla naslednje kazni zaradi prekrškov prehrambenih predpisov in nelojalne špekulacije: Zaradi na\ijanja cen: Rudolf Znidarsič. dela* vec iz Bučne vasi št 19. obsojen na 500 lir globe; Nella Saccomani zasebnica iz Soške ulice št. 5 v Ljubljani, 1000 lir globe; Ivan Zupančič, posestnik iz Črnomlja št 110, 1500 lir globe; Franc Miklič. restavrater iz Slomškove ulce v Ljubljani. 3000 lir globe; Marija Bratina. gospodnja iz Linhartove ulice št. 28 v Ljubljani, 1000 lir globe; Marija Letonja, gospodinja z Bleivvcisove ceste št. 41 v Ljubljani, 500 lir globe; Frančiška Avscc. prodajalka z Dolenjske ceste št 12 v Ljubljani. 500 lir globe in 10 dni prekinitve obrata: Terezija Hab-jan. zasebnica z Viča št. 84, 200 lir globe; Jo&ip Vidmajer, obratovodja s Sv. Petra nasipa št. 53 v Ljubljani. 100 lir globe; Marija 2ivec, gostilničarja z Rimske ceste št. 17 v Ljubljani, 1000 lir globe in 10 dni prekinitve obrata; Antonija Baloh, trgovka iz Slomškove ulice št 7 v Ljubljani. 500 lir globe in 10 dni prekinitve obrata; Ana Bucik, obratovodkinia iz Frančiškanske ulice št. 10 v Ljubljani, 500 tir globe in 10 dni prekinitve obrata; Barbaia Roš, prodajalka s Krakovskega nisipa št 10 v Ljubljani, 500 lir globe in 10 dni prekinitve obrata. Zaradi skrivne prodaje mesa po pretiranih cenah in prepovedani dan: Ignacij Gačnik mesar iz Kladezne ulice št. 14 v Ljubljani 2000 lir globe; Adolf Ucman, mesarski pomočnik iz Kladezne ulice št. 24 v Ljubljani, 1000 lir glov be in 10 ni zapora. Zaradi nakupa govejega in telečjega mesa brez odobritve Prevoda: Franc Četne, gostilničar z Zaloške ceste št. 183 v Ljubljani 1500 lir globe in 15 dni prekinitve cbrata; Ivan Marolt, uradnik z Dolenjske ceste št 30 v Ljubljani, 500 lir globe. Zaradi prepovedanega prenosa moke: Milan Paravanja, šolar iz Nemške vasi št 28, zaplemba blaga; Avgust Kastelic. šolar iz Ponikve št 20, zaplemba blaga! Ludovik Pečar nameščenec iz Zalokarjeve ulice št 11 v Ljubljani 500 lir globe. Zaradi neizročitve Prevodu predpisane količine mleka: Ivan Rcbežnik, posestnik z Viča st 49, 1000 lir globe. Zaradi odtegnitve blaga normalni potrošnji: Karel Smolej. železničar iz Griž, 500 lir globe; Rozalija Šauperl, gospodinja iz Breičcve ulice št. 30 v Ljubljani. 500 lir globe; Zora Kcch, nameščenka iz Knezove ul;ce št. 37 v Ljubljani, 500 lir globe; Josip Luhn, zastopnik tvrdke .Maver iz Sv. Florijana ulice št 30 v Ljubljani, 500 lir globe. Zaradi skrivnega zakola: Ana Zeleznik. gostiln ičarka v Lanšču št. 30, je bila izročena okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okrv.co. Zaradi zlorabe prenosa racioniranih živil: Rezka Polajnar gospodinja iz Žužemberka, je bila prijavljena okrajnemu glavarstvu v Novem mestu; Ana Strumbelj, gospodinja iz Dvora, je bia prijavljena okrajnemu glavarstvu v Novem mestu. Okrajno glavarstvo v Novem mestu je v mesecu marcu 1.1. izreklo zaradi prekrškov prehrambenih predpisov in nelojalne špekulacije naslednje kazni: GLEDALIŠČE drama Sreda. 7. aprila, ob 18.30: V LJubljano jo dajmo. Red A Četrtek. 8 aprila, ob 18.30: Veliki mož. Red Četrtek. Petek, 9 aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 10. aprila, ob 18.30: V času obiska- vanja. Premiera Red Premierski. m »V LJubljano |d dajmo!« Veseloigra avtorja Josipa Ogrinca. v predelavi in režiji Milana Skrbinška. Igrajo: Srebrin — Cesar. Rotija — P. Juvanova Marica — Ančka Levarjeva Cena — Starčeva, dr Snoj — Drenovec Pavle — Peček Neža — Rakarjeva notar — Košuta Scenograf: inž. Franz Ernest OPERA ^reda 7 aprila, ob 18. uri: Janko in Metka Red Sreda. Četrtek 8 aprila, ob 18 uri: Madame Butterfly Premiera. Red Premierski. Petek, 9. aprila: Zaprto. Športni pregled — S Hermesovera tabletenis turnirja. V včerajšnje poročilo o zaključku Herme-sovega tabletenis turnirja se je vrinila napaka. V tekmovanju poedincev seniorjev kategorije A je razvrstitev sicer taka, kiv kor smo jo zapisali, vendar $c Število točk, ki so jih posamezniki dosegli, drugačno. O razvrstitvi od drugega do četrtega mesta je odločal količnik setov. ker so vsi igralci imeli po eno točko. Zmagal je Bogataj, ki je premagal vse tri svoje sotekmece in oddal samo en set proti Romanu Strojniku. Poženel je premagal Bra-deška 2:1, izgubil pa je proti Strojnku 1:2. Strojnik je podlegel Bradešku 1:2. Količnik setov je bil končno takle: Poženel 3:4, Strojnik 3:5 in BradeŠko 2:4. Poleg Bogataja in PoJenela, ld se je izkazal s svojinv' neubranliivimi udarci, je bil dober tudi Strojnik, ki je z rnirno in izvrstno obrambno Igro. dobro pariral zlasti Pože-nelove napade. Končno naj zabeležimo 5e. da sta se v finale juniorskega turnrja B plasirala Korotanca Bajt m Novak. Zaradi navijanja cen: Anton Mihclčič. trgovec v Trdinovi ulic! št. 9 v Novem mestu, 4'>0 lir globe; Alojz Ovničck iz 2abje vasi Št 2, 300 lir glebe; Marija SlmC gospodinja s Hru-šice št. 17 v obć'ni Smihel-StopiCc, 50 lir globe; Jo*>!d Cesar, čc\ljjr v HSljinu št. 10 v občini Šmihel-Stopičc, 200 lir pk.be. Zaradi prepovedanega nakupa racioniranih živil po povišani ceni: Tcrc/a L'ilovič, gospo-dinja iz Lonearskc ulice št. 5 v Ljubljani. 50 lir globe in zaplemba blaga; Joaipinj Grcgorič iz Zgornje Brezovice št. 28 v občini Št. Jernej, 50 lir glcbe :n zaplemba blaga. Zaradi skrivnega zakola: Marije De/elan, kmetica iz Velike BniMr.cc it 11. ]yt lir globe in zaplemba blaga; Frančiška Košark. gospodinja iz Loecnske ulice >t. 1 -s Novem mestu, 100 lir globe in zaplemba blapa: Anton Krccar kmet v Gor. Straži it. 1 v občini Prečni, 5oO lir globe. Zaradi nedovoljene?;: rukapš in zakola prašiča: Ana Gučar, pestre/nica v Goni ji Straži št. 2S v občini Prečni. 500 lir rjjnfce. Zaradi prevoza žita brez odobritve: Ivan Gorišek. kmet v Ostrogu 5t 2. občina A t. Jernej. 350 lir globe in zaplemba blaga; 1'avla Recelj. gostilničarka v št. Jerneju it. 13. 250 iir globe in zaplemba blaga; Anton Koncilja, Liktorski trg št. 6 v Koreni mtttu, ",,» ' - doba in zaplemba blaga; Josipina Kaste! c / Arkovo ulice ^t. 6 v Novem mestu, 50 lir globe in zaplemba blaga; Petra Rifclj iz Ljubljanske uIko št 10 v Novem mestu, 50 lir globe ;n zaplemb* blacja; Marija Vukšinič iz Vrhovčevc ulice :t. 11 v Novem mestu. 500 It ulobe in zaplemba blaca; Ana Gregel iz No\cqa mesta, 50 lr globe in zaplemba blaga; Ji sip Turk, trgovec na Trgu Sv. Katarin.' št. 4 \ Novem mestu, 50 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi nepravilnega vodstva registra, na* kupa in prodaje: Anica Prijatelj, za hrrdko Pavšer v Nc\em mestu, na Liktorskcni tr vem mestu, 1000 lir globe; Antonija strumbelj iz Vavtc vasi. občina Smihcl-Sti :p:ee 100 lir globe; Viktor štnimbelj, trgo\ec v Vavti vaei št. 25, občina Smihel-SMpiče. 150 lir globe. Zaradi mletja žita brez odobritve in zaradi nepravilnega VOd&va mletvcncga registra: Fran Seiclel z Liktornkega trga v Novem mestu, 250 lir globe in zaplemba blaga Zaradi opusn/ve prijave nakupa živine: Viktor Počervina iz Gornje Straže fit 2 občina šmihebStopiče, 100 lir globe; Rudolf Darovat iz Dolnje Straže št. 3, občina Smihel-StcpAC, 100 lir alobc. !8e/c znrca KOLEDAR Danes; Sreda, 7. aprila: Hecrnan. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kjer prepirata se dva ... Ura kemije. Kino Sloga: Pa trt zda. Kino Union: Idealist Jakr*. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccolo, Bleiweisova eoata S; Hočevar, Celovška cesta 62; Ckurtus, Moste, Zaloška cesta 47. Radio Ljubljana ČETRTEK, 8. APRILA 194S/XKI. 7.30; Sloven&i^ glasba. 8.00; Napoved časa, — Porodila v italijanščini. 12-20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Napevi in romanco. 13.00: Napoved časa, -— Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obkroženih Sil v slovenščini. 13.25: Prenos za Nemčijo. 14.00: Poročilo v italijanščini. 14.10: Vojaške pe»-mi. 15.00: Poročilo v slovenirini. 17.00; Naipove 1 časa. — Poročila v it^lijanAtint 17.10: Pet minut grospodi X. 17.15: Koncert antične in sodobne prlasbe. 19.30; Poročila v slovenščini. 19.45: I^ahka glnofoa, 20.00: Napove 1 čr.sa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v ' slovenščini. 20.40; Simfonični koncert vodi dirigent Alceo Galliera. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Koncert Rniij-skega orkestra vcko in Marija povh is Ljubljanske ulice sta kupila na polovico zemljiško p;a*celo v kat. obč. Ljubljani mestu. Plačala sta zanjo 1,150.000 lir. Gre za vogaino hišo na stikalidču Stritarjeve ulice in ulice Pred skotijo nasproti Robbovega vodnjaka Kolikor kažejo zbrani p.datki so, bili lartmki te hiše zadnjih 70 let večinoma veletrgovd in denarni zavoli. Leta 1874. je bil v zemljiški knjigi zapisan kot lastnik trgovec Ferd. Melhijor Schmidt. Leta 1897. jo je prodal K?.rlu Josefu Ha-mannu, ta pa že naslednje leto trgovcu Ivanu Grobelniku. Hiša je odtlej hitreje spreminjala Jastnike. Leta 1901. jo je kupil zasebnik Josip Jeglič, ki jo je leta 1906. zapustil svoje ženi Ivanki Jegličevi. Cez tri leta jo je kupila Ljubljanska kreditna banka in uro lila v njej svojo poslovalnico. Banka je hišo proda.la 1. 1923. veletrgovcu En eriku M .iverju pod pogojem, da ne bo oddal trgovskih loklalov nobenemu konkurenčnemu bančnemu podjetju. Maver je bil lastnik hiše štiri leta. Leta 1927. jo je proetal Prometni banki d. d., ki jo je leta 1933. odsvojUa veletrgovcu Oskarju Schmittu. Drugo milijonsko kupčijo je sklenil trgovec Ignacij Vovk iz Tavčarjeve ulice, ki je kupil v k»t obč. Sv. Petra predmestju tri parcele za 2.800.000 lir. Parcele so v naravi tovarna, skladišče in travnik v Metelkovi ulici. Leta 1905. je bila lastnica teh parcel Javna trgovska družba Maver in Komp. iz Ljubljane. Leta 1911. jih je kupil trgovec Albert Zeschko, po katerem jih je potem podedoval leta 1935. tovarnar in trgovec dr. Erik Zeschko. Poleg teh so bile vpisane v zemljiško knjigo še druge posestne spremembe. Ane-ta Elsbacherjrva z Vrtače je kupila v kat. obč. Ljubljani mestu nepremičnine za 472.000 lir. Pavla Remiceva iz Mirne peči je postala lastnica nepremičnine v kat. obč. Spodnji Šiški. Plačala je zanjo 1S0.OO0 lir. Justi Samidova iz Rožne doline je kupila v kat. obč. Viču eno četrtino treh parcel za 40.000 lir. Trgovec Ivan Samec z Mestnega trga je kupil v Poljanskem predmestju dve parceli za 370.000 lir. Boris Bizjak z Rimske ceste je postal lastnik paa-cel v kat. obč. Viču za ceno 42.000 lir. Angela Maschke iz Bernekerjeve ulice je kupila parcelo v kat. obč. Brinju za 60.000 lir. Jožef Okom iz Preiadovičeve ulice je kupil v kat obč. Trnovskem predmestju dve parceli za 445.000 lir. Albin Vehovec z Dolenjske ceste pa je postal lastnik parcele v kat obč. Zgornji Šiški. Plačal je zanjo 34.800 lir. Franc Avšič, krojaški mojster v Petrar-kovi ulici, in njegova žena Evgenja sta sklenila menjalno pogodbo, po kateri je Franc Avšič odstopil svoji ženi Evgeniji svojo polovico zemljišča v kat. obč. Mostah. Zemljišče tvoiita dve parceli v izmeri 1252 kv, m. Evegenija Avšičeva pa je odstopila svojemu možu parcelo v isti katastrski občini v izmeri 2146 kv. m. Katinka Ribnikarjeva, possetnica iz Verdijeve ulico, je prodala Zdravniškemu sindikatu v Ljubljani svojo četrtinko zeml i šea v kat. obč. Sv. Peti a predmestju I. de1 z na tem zemljišču stoječo hišo v Dalmatinovi ulici 10. Kupna cena je znašala 300.000 lir. Ivan Svetek, posestnik iz Zgornjega Kašlja, je prodal Antonu M°harju, tovarniškemu delavcu v Vevčah travnik v dav. obč. Kašlju v izmen 504 kv. m za 4007 din (Pogodba je bila sklenjena že decembra 1940). Inž. arh. Milka Bahovec-Medvedova iz Ilirske ulice je predala Ivanu Skubicu. obrtniku na Velikem srtradonu dve travniški parveli v kat. obč. KarlovSkem predmestju v izmeri 1557 kv. m za 11.000 lir. Terezija baronica Lazarini iz B:štanja je prodala tr iparcele v kat. obč. Sp. S"iv-nici ogramemu interesentu Jeri Semetovi iz Spodnje Slivnice za 1.745.15 din. Pogodba jc bila sklenjena že januarja 1. 1934. Njeno veljavnost pa je moralo potrditi kmetijsko rninistrstvo. Prav tako je isto ministrstvo odobrilo prodajo iste lastnice v korikt agrarnega interesenta Joieta Janez ič a iz Slivnice. Ta je kupil dve parceli za 2045.90 din. Josip Oraiem, posestnik iz Predovičeve ulice, je prodal Ivana Pogačniku s Hra-deckega ceste gozdno parcelo v kat. obč. Kariovakem predmestju za 15.000 din. CeJesttna Grosijeva, posestnica a Poljanske ceste, je prodala Franca Vlrnikn, gostilničarju s Poljanske ceste travniško parcelo v kat- cbč. Karlovškom predmestju v izmeri 1665 kv. m za 25.000 Ur. Ana Mejaceva, posetnica iz Zgornjega Kasnja, je prodala svojemu vnuku Ivanu Mejaku, železostrugarju iz iste vasi, nepremičnino v kat. cbč. Kašlju sestojeco iz njive v izmeri 1346 kv. m hiše št. 73 n gozda v izmeri 1215 kv. m za 11.000 lir. Ana Strukljeva, posestnica z Zapuške ceste, je prodala Mariji Savscvi, zasebnici s Čete na lok^, neprimičnino v dav. obč. Trnovskem predmestju, obstoječo iz hiše in vrta v skupni izmeri 2022 kv. m za 80.000 lir. Ela Vukiceva, posetnica na Viču, je prodala Francu Jagodico, mesarskemu mojstru iz Karunove ulice, nepremičnino v kat. obč. Viču. obstoječo iz stavbne parcele, koče št. 63 in, dveh travniških parcel za 85.000 lir. Pavla MravljetovA, posestnica v P od peči, je prodala diplomiranemu tehniku Janezu Gorjancu s Koroške Bele pasnisko parcelo v kat. cbč. Preserjah v izmeri 9320 kv. m. in dve travniški parceli v kat. obč. Brezovici v izmeri 8926 kv. m ozir. 8331 kv. m za 22.100 ciin. (Pogodba je bila -sklenjena že decembra 1939.) Anton AVfcrc, bivši mesarski pomočnik z Viča, sedaj posestnik v Kožarjih, in njegov brat Franc Avšič, krojaški mejster iz trg je bil ie Petrarkove ulice, sta sklenila menjalno pogodbo, po kateri je Anton' prepustil Francu Avs ču njivsko parcelo v kat. obč. Mostah v izmeri 331 k v. m, Franc pa Aatcnu Avsiču njivsko parcelo v isti kat. obč. v izmeri 324 kv. m. Vrednost obeh parcel se je ocenila po 7000 lir. Frane *n Evgenija Avšič iz Petrarkove ulice sta prodala Rudolfa Potočniku, m lina rskemu pomečniku iz Jenkove ulice njivsko parcelo v dav. obč. Mostah v izmeri 331 kv. m za 12.000 lir. Oskar Ko*ler, veleposestnik v Ortneku, je prodal Jo tet u Ja piju, posestniku j z Crne vasi, dve parceli v izmeri 4733 kv. m in eno trideset ino sc lastnine na potni parcel: v kat. obč. Tonaišlju za 6555 din. (Pogodba je bila sklenjena marca 1941.) Ivan Rojina, trgovec in posestnik iz Jer-nejeve m ce, je prodal Bredi in Mihaeli Hafnerjevi iz Verdijeve ulice, njivsko parcelo v kat. cbč. Spodnji Siski v izmeri 640 kv. m za 44.000 lir. JOsipina llagovm, blagajnlčarka iz Trstenjake ve ulice, je prodala Stanetu No« voseln, trgovcu iz Tržne ulice, njivsko parcelo v kat. obč. Dravijah v izmeri 543 kv. m. za 12.000 lir. Ivanka Kianjščkova, p; sest ni ca iz Ple-tršnikove ulice, jc prodala tvrdki T°varni kranjskega lanenega olja in fimeža HrO-vatu *n Komp. v Ljubljani n;ivsko parcelo v kat. obč. Kapucinskem predmestju v izmeri okoli 750 kv. m za 1S9.000 lr. Lo;pold Likar, učitelj iz Prijateljeve ulice, je prodal Ljubici DvofakOvt, ženi inženirja iz Fraza kove ulice, parcelo v kat. obč. Zadcbrovi v izmeri 785 kv. m. za 5000 lir. S'-lva |n Marija Perko s Celovško ceste sta prodali Karlu Berg/rju, zasebnemu uradniku v pok. iz Gledališke ulice, parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 659 kv. m za 35.000 lir. DNEVNE VESTI — Italijansko-finsko kulturno sodelovanje. V navzočnosti opoinomočenega finskega ministra pri Kr. dvoru ter pokraj in-sk-h in krajevnih odličnikov je bilo v gledališču v Fanu drugo predavanje o finski poeziji. Topot je predavai dr. Hektor Cozzani o finski epopeji. — Razstava publikacij Kr. italijanske akademije. Na sedežu tiskovnega krožka na korzu Umberto v Rimu je bila organizirana poučna razstava \-seh publikacij Kr. italijanske akademije. Razstava je bila danes otvorjena v navzočnosti odličnih oblastvenih ter kulturnih predstavnikov Uvodni nagovor je imel akademijski pod-kancler prof. Anton Bruers. — Študije in teksti narodnih tradicij. Pod okriljem Kr. vseučilišča v Rimu in Kr. italijanskega etnografskega muzeja je pričela izhajati zbirka »Studije in tekst narodnih tradicij«, ki jo zdaja Italijansko založništvo v Rimu. Zbirka, ki jo bo urejeval prof. Pavel Toschi, bo obsegala najboljše italijanske dizertacije o narodnih tradicijah, nadalje metodološke razprave odličnih italijanskih raziskovalcev ter po-natiske redkih starinskih del. Izšla sta te dni prva zvezka omenjene zbrke in sicer razpravlja Marija Azara o narodnih tradicijah Gallure. Bianka Marija GaLanti pa o sabljskem plesu v Italiji. Tretji zvezek je tudi že v pr pravi. V njem obravnava Any A. Bernardv umetnost in tradicije malteškega naroda — Ugodnosti za vojake povratnike z ruskega bojišča. Minister za ljudsko kulturo objavlja, da so hoteli dati lastnik: gledališč in kinogledalšč posebno priznanje vojakom, ki so se vrnili z vzhodnega bojišča, na ta način, da so jim naklonili izkaznico za prost vstop k vsem predstavam Izkazn:ca je veliavna za 10 predstav, izkoristijo se lahko do 31 julija Omenjene izkaznice bodo izročene vrniv-Nim se vojakom po vojaških oblastvih. — Na polju slave sta Dadla Crna srajca Karol Colombo. po rodu iz Trezza sull' Adda m topničar Alojz Česana, doma h kraja Carate Briduza Colombo se ie hrabro boril proti partizanom na Hrvatskem dokler ga n; zadela smrtonnsna «ovra7n;-kova svrnčenka Bil je volni prostovoljec skvadrtst, udeleženec pohoda na Rim In nolifčni tainjk Brianza ce ie odlikoval na raznih boii^rh pri El Alameinu ie žrtvoval svoie življenje — Italijanska revija v treh jezikih. Zna-na italijanska revija »L'Italia nel mondo« ki služi italijanski gospodarsk oroDapa^- Žena se hoče ločiti Nekega dne me je sprejela žena doma vsa objokana. :— Ne ljubiš me več, — mi je dejala vsa iz sebe. — Kaj ti pa pride na misel. — sem odgovoril. — Kaj res nikoli ne morem imeti vsaj malo miru doma? — Zato pa hodiš po hišah drugih žensk. — Ne govori neumnosti! — Kaj nisi trdil sam, da doma nimaš miru? — S teboj res ni mogoče pametno govoriti! — sem vzkliknil. — Seveda, ker me ne ljubiš. — če bi te ne ljubil, bi se nc bil oženil s teboj. — Zakaj se pa potem oziraš po drugih? — me je vprašala in mi pogledala srepo v oči. — Kaj pa je hudeda, če na ulici nedolžno pogledam tujo žensko. Saj nisem slep. _ Evo, vidiš, sam si priznal, da se rad oziraš po drugih... seveda, ne zadostuje ti ena doma, potrebuješ jih kar cel tucat, kakor turški sultan... — Gromska strela!... Tako pa ne gre več! — Prav praviš. Zahtevala bom ločitev zakona. — Ločitev zakona? — sem vzkliknil. — Zdaj pa \1dim, da se ti je zmešalo. — Sam si rekel, da tako ne gre več ... Nisva ustvarjena drug za drugega. — Kaj si šele zdaj prišla na to, po petih letih zakonskega življenja? — sem dejal srdito. — A na otroke ne misliš? — Kdo pa misli name? — je začela plakati. — Ves dan delam doma kakor Črna živina, ti se pa klatiš okrog z deklinami- — Kako naj te prepričam, da to ni res? — sem vprašal. — Nikakor, — me je zavrnila - Jutn pojdem k advokatu in konec besedi. — Torej misliš z ločitvijo zakona resno? — sem vprašal z ginjenim glasom. — Spomni se malo, kako je bilo prve dni najinega zakona .. Srečna sva bila. . . zdaj bo pa vsega konec .. Ne, ne, nikoli, jaz ne p-i-stanem na ločitev! — Da, ker misliš samo nase Priv cHl si se toplem domačemu cgnjiSču in zc!aj bi ti bilo težko izpremeniti način življenja — Tedaj je povzdignila glas in jel~ govoriti patetično kakor junakinja Sof klejeve tragedije. — Toda jaz sem vsega tega že sita, jaz nočem biti več rob štedilnika in smešna figura, ki jo mož na vsakem koraku vara, nočem biti več žena, ki je mež ne razume. Brezpogojno zahtevam ločitev zakona. — Ne pristanem! — sem vzkliknil. — Ce ne pristanes, te bo pa prs 111 moj alvokat, — je odgovorila z neizprosnim glasom. — Boš že videl, kake boš živel brez mene! Sele potem boš vedel, kakšen biser si imel, pa nisi znal ceniti in ohraniti ... Videč, da se hoče moja žena res ločiti, sem dejal končno čeprav težkega srca: — Vidim, da si nesrečna in da ti že vse j preseda ... Ljubim te Ivljub vsemu in prav j zato, da te osrečim, pojdem jutri k advokatu, da prihranim tebi trud in da uredim vse potrebno za ločitev ... — Kaj? — me je prekinja žena--K advokatu bi Sel rad, da bi se ločil od mene ?... Ne, dragec moj, iz te moke pa že ne bo kruha! Dokler nosim glavo na vratu, ne dobiš mojega pristanka, — In priselila mi je krepko zaušnico. Evo ti, da se bos spametoval! — Kaj nisi ti sama... — Molči! — je kliknila* — Rad bi ae ločil od mene, da bi mogel nemoteno laziti za drugimi. Da te le sram ni, ti razuzdani don Juan! d:, bo izšla ob priliki 21. aprila v treh jezikih, v italijanščini, nemščini ter francoščini. Razposlali jo bodo v vse evropske države. — Delovna Ogrska na triestinski razstavi. Te dni je bila otvorjena v štirih dvoranah triestinske umetnostne galerije poučna razstava, v katere središču je ogrsko delo Razstava je razdeljena v štiri dele. V prvem oddelku so prikazani stiki, ki skozi stoletja spajajo Italijo in Ogrsko. Ta povezanost je podana s političnega, gospodarskega in kulturnega vidika. V drugem oddelku je zbrano gradivo, ob katerem lahko razbiramo nenavaden razvoj in napredek ogrskega poljedelstva. V tretjem in četrtem oddelku pa se obiskovalec lahko seznani s pobudami in racrepl ogrske vlade na socialnem ocdročiu, nadalje za zaščito zdravja in socialnega obstanka družine ter druge koristne odredbe, med drugim za gradnjo kolonah hiš — Italijanski roman v rumunščni. Nedavno je bil natisnjen v Bukarešti roman Emila De Marčni j a »Demetrio PianeUi«. ki je bil preveden v rumunščino s fnim čutom za italijanščino ter milansko narečje, ki se pojavlja v omenjenem romanu. Prevedel ga je bukarrški vseuči1išk: profesor dr. Aleksander Marcu. k; je trenutno rumunski propagandni državni podtaj-nik. Italijanski roman ie bil navdušeno sprejet s stran; rumunske kritike in ru-munckeea občinstva — Novo otvnrjena šo'a za freske ;n slikarstvo Kakor poročajo iz Verone je bPa te dni otvori ena v Casto!u San Pietro šola za freske in zidne sl:ke Solr je name-njena italijanskim umetnikom ter umetnikom 'z držav, ki 90 prTiate\j.sko povezane z Italijo Nova ?oTa ie bila uhanov-Mena do drž. min;stru ekse Alberte O*-Stefaniju. podpredcedniku Kr. italijanske Tkademiie Nova šola ie nomembna pridobitev ital janske likovne umetnosti — Turinsk'* fcailuali'Mce Je *7»mb"» IJVOftO f»r. V frakrii; Fontane obč Fra^o^a So-nrana pri Mandoviiu ie 'zgubil fodustri-;ec Jakob Ba««ol' iz Turfna evoio T;ctnfrr s 15 000 lirrmi Sam ne ve kie bi i:h b;' '-*«fub'l Po5ten naid?teli nr^ime nagrado — Pokojni oče in pokojni str?c sta se mu prikazala v sanjah s srečonosnimi številkami. Kmetovalec F K iz kraja Ca-t«3* San Giovanni pri P acenzi je imel značilne sanje ki so mu prinesle izredno srečo V sanjah sta se mu pr kazala pokojni )če in pokojni stric Povab'la sta ga. naj igra florentincko loterijo s štev 39 1 80 Cim se ie F K zjutraj prebudil, si ie omenjene Številke brž zabeležil nato pa je stopil v bl:žnjo loteriiFko poslovalnico in priključil omenjenim trem številkam §e eno iz svoiega živlienia t j 48 Plača' ie pet Lir Bil pa ie zelo n^espnečen ko so se sanje izpolnile Loterriska -reča mu je bila mila Zadel ie 5244)61 Ur. — Zakladni boni 15. februarja 1213. D;)e 20 aprila bo pri glavni direkcij javnega dolga v Rimu žrebanje naerad po 1.000 000 lir. 500 000. 100 000. 50.000 in 10.000 lir za zakladne bone z zapadlostjo 15 februarja 1949 XXVII. — Predrtava za vome s'epr'e V sporazumu z Dopolavorom Oborožrnih sil je priredil tehnični zavod »Leonardo da Vin-ci« v R mu zanimivo predstavo, namenjeno vojnim slepcem in pohabljencem, ki so nastanjeni v središču »Prince?in.ia Pie-montska* Sodelovali so med drugim pianist De Concilis. gdč Petrana ter znan T-adijsk'" oevec Tva*- G^rh^tti. — Antropometrična studila o sveti Sin-doni. Sveta Sindone ie še zmeron predmet zanimiv h študij in razprav. Te dni je dokončal takšno študijo senator prof Jacint Viola z bolognskega vseučilišča Omenie-na štud'ja bo predložena papežu Piju XII za velikonočne praznike in scer v sklopu znanstvenih razprav skupine italijanskih učenjakov ki bodo skuono poklonjene po italijanskih znanstven kih ob zaključenem škofovskem jubileju Eveena Pacellija. Studita bolognckeen medicinskeea vseučili-škega prof senatorja Viole bo izključno antropornetr čnega značaja ter ima namen ugotoviti realne mere ter obliko Kristusovega telesa, ovitega ob sveti Sindoni. Ugotovitve slonijo na dognanjih, nanašajočih se na odt'ske ki so ostali na svetničinem telesu —Z dt ureaa *pil.rti«wta se V poenal v fcw*Vl kanal da r^Š* m^tan' *»»o«V*ra $e otroka 38_1etni delavec Emil Bolgan iz Benetk je spal v svoiem stanovanju v drugem nadstronlu Dri kanalu vNuovicsimo«. ko so ga prebudili klici na pomoč. Skočfl pm:i LjANSKI KINEMATOGRAFI KINO UNION - TELEFON ^2-21 »Svojo knjigo sem sežgal.. . . Ko sem jo pisal, nisem še poznal življenja ... Začeti moram znova ...« Idealist Jakob V glavnih vlogah: Marina Berti, Tina Lattanzi. Masslnio Sera t o. Andrea Cliecchl itd. Predstave dnevno ob 15.30. 17.30 tn 19.30; ob nedeljah in praznikih pa še matineja ob 10.30 url .»l->0 MATICA - r&LEr'ON J Dnevno ob 17.30 in 19.30 odlična muzikalna veseloigra z baritonistom Gino Bechijem v glavni vlogi. Operetne arije in najnovejše popevke! Soigralci: Carlo Campanlnl, Irasema Dilian, Paolo Stoppa Kjer prepirata se dva Dnevno ob 15.30 Alida Vali in Andrea Checchi v ljubki igri iz dekliškega internata Ura kemije Novo! KINO SLOGA Novo: Velika ljubezenska drama v velefimu Patrlzia z najboljšimi francoskimi igralci Raimu, Josette Day in Fernandel Radi velike dolžine filma dnevno samo tri predstave. Pričetek predstav ob 14. uri. — Konec ob 21.30. je iz postelje in pogledal skozi okno. kaj je. Ko je videl, da se v kanalu potaplja deček, ni dolgo pomišljal. Oblekel si je hlače in se pognal z drugega nadstropja v vodo. Zaplaval je proti potapljajočemu se dečku in ga rešil. Rešcnec je štiriletni Angel Orboiato iz Mire. Igral se je ob kanalu in padel po nesrečnem naključju v vodo. Bolgan, ki je bil deležen priznanja vseh prisotnih, se je vrnil domov in nadaljeval s spanjem, da se okrepi za nočno delo. — Ob 300-letnfci smrti Klavdija Monte- verdija. Orkester in zbor akademije sv. Cecilije v Rimu sta slovesno proslavila 300-letnico smrti znamenitega skladatelja Klavdija Monteverdija Izvajane so b.le ood vodstvom glasbenika Bona vent ure Somma najlepše Monteverdijeve skladbe. — Italija v rumunskem pesništvu. O tej temi je predaval pred številnim rimskim odličnim občinstvom vseučil-ški profesor dr. Klavdij Isopescu. ki predava o rumunski književnosti na rimski univerzi Očr-tal je delo največjih rumunskih pesnikov. ki kažejo v svojih pesniških navdihih vplive italijanskih lepot in italijanske zgodovine. Predavanjau o prisostvovati rumunski cpolnomočeni min'ster v Vatikanu, odpravnik diplomatskih poslov pri Kviri-nalu, številni diplcmatičn: ter univerzitetni predstavniki. — Italijanska ter japonska glasba. Zelo poučno pismo je poslal matičnemu salezi-janskemu zavodu v Valdoccu mons. Vinko Cimatti, ki deluje v Tokiu. V tem pismu prikazuje zanimive sličnosti med japonsko glasbo ter med italijansko narodno glasbo gotovih pokrajinskih podroČ j. Japonska glasba ima sicer svoje posebne oznake, vendar pa kaže določeno podobnost z ža-lostinkami in popevkami, k.i ib pozna italijanski narod v Abruzzih Siciliji in Sar-d"niji. Tudi je zelo zanimivo, da dojemajo Taponci veliko laže n. pr gregorjanske melodije kakor pa sodobne melodije. Nadalje ie posebno privlačno, ker spremi j n Japonsko ela=bo vedno primerno petje ali oles. Globoka mel anholi čnost označuje speve. k,i jih poje kmetsko prebivalstvo, skorai vsi ti spev" so nVd improvizacije. — Umrl »e edl'ren italijanski diplomat. V Rimu ie umrl eksc Edvard Lanino, -^n'norncčoni Kr minister prvega razreda, ki je skozi do^o vrsto let opravljal važne ^aloge v raznih mednarodnih komi-Mah B*l je odl;čen diplomat, ki si je pri-i^bil na tpm nod^ooMi nemale z^Uiee — Iz »S'ii^benesn li*ta«. vS'i'žheni list ~a Ljubljansko pokrajino«, kos 26. z dne 31 marca 1943-XXT objavlja Eskjon z dne 14 r-er^mhra 1942-XXI št 18^3 — Odobritev dogovorov sk^ni^-nih -sne 22. julija 1942 v Berlinu med Itsftfo, Nemčijo. Bolgarsko Hrvatsko in Mavrsko o likvidaciji imovine b:v£e tugosl«-venske c^žave in o nekaterih drugih, s tem spojenih finan- nih vpraSmUh. — Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Ab-Ko:etna hči posestnice 'z Vel. Lašč, si je pri padcu zlomila levo nogo. IZ LJUBLJANE i —lj Živilski trg. Blaga je bilo tudi danes skoraj prav toKko kaker v soboto, ko je bil prvi tržni dan v mesecu. Cvetače je bilo pri branjevcih še več, tako da je je zopet največ med uvožen in blagem, odkar je razprodana salata. Dobro zalagajo ze-lenjaoni trg tudi zelen.adar ce; največ je bilo motovilca in špinače. Vedn^ več je zelen jadnih sadik. Veliko povpraševanje Je po k slem zel,,u in repi. —lj Pomarančni olupki na hodnikih in c€«rah nioo samo znamenje ne rednost i ne-I.attnh ljudi, ki jim ni Za snago in red na cestah, temveč sj> tudi prav nevarni, da Kao ne pade in se ne poškoduje. Zato so nasi listi že večkrat giajali grdo razvado odmetavanja pomaranen h in drugih olupkov, papir.a in vrečic za sladoled ter drugih odpadk.v k^r na cesto. Ceste in ulica v oko!:ci živilrkega trga in ob prodajalkah s sadjem so res kar nastlane z olupki, čeprav je mestna obč na obesila kakih 200 košev za smeti na vseh primernih prostor h. Spet opoz.rjam.-) občinstvo In še posebno mladino, naj pomarančn? olupke in druge odpadke meč? samo v te koške, di se izogne kazn: in pokaže več smisla za red. —I j XII. simfonični koncert letošnje sezone bo prihodnji ponedeljek, t. j. 12. t. m. v veliki unio^ki dvorani. Koncert bo vodil naš priznani dirigent Drago M. Si-janec in bo imel naslednji spored: 1. Verdi: Siciljanske večernice — predigra k istoimenski operi: 2. Čajkovski: Sinfonija št. 5 v e-molu: 3. Dvorak: Dva slovanska plesa. To so ponovitve, katerih prva letošnja izvedba je izredr.o uspela na prejšnj h simfoničnih koncertih. Predprodaja sedežev se bo začelii jutri, v četrtek dopoldne v knjigarni Glasbene Mutieo. Koncert se bo začel ločno ob pol 8. ur: zvečer, kakor običajno v veliki unionski dvorani. —lj Ponoči je snežilo. Vč?i a j popoldne po močnem vetru se je pooblačilo in ponoči je mai!o deževalo v n žinah. r.^. hribdh jV* pa zapadlo precej snega. Okoliški hribi so p*»beljeni precej globoko. Davi je dišalo po snegu tudi v nižin h. Pihal je mrzel veter. Kljub temu pa ni bilo slane, ker se ponoči ni moglo bolj ohladiti zaradi oblačnega neba. Mininnlna temperatura jc zavrtala d?vi 2.2rt. Maksim i'ni temperatura je dosegla včer.rj 16l). Zračni tlak je ponoči začel zopet naraščati. Dopoldne it ni bilo povsem jasno, a n jl:.-ž bo zopet solnčn<>. —lj »Svetnik« je najboljše delo italijanskega pisatelja Ant. Foga.zzara, ki ga radi imenujejo »ItalijadsJd Tolstoj«. Bavi se z vprašanji vere in cerkve, ki jih pokaže v pnlobi tajinstvenega ref ormatc: ja Giova-nija Salve. — Salva je globoko krščanski duh, ki pa prihaja navzkriž l Cerkvijo. Dejanje vsebuje silno sugestivno moč in veže pozornega čitatelja do zadnjega. Roman je preveden v vse svetovne jezike in ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. V slovenskem prevodu je izšel * Svetnik v salo&bi Tiskovna zadruge v Liuhljnui. Aelenburgova ulica S. —lj P mit l a »Dam slepih« v Ljubljani so podariLi gospodje zdravniki II. kirur-gičnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani namesto venca na kr5to pokojni go-spej Guzelj. lir 200. Za plemenit: dar naj-isi\rr^',*"-i •'~v^")]a —lj Zavetišču za "nemogle (Japljeva 2) laruiejo 100 lir namesto cvetja • na krsto g. Srečka Niča, davčnega nadu pravi tel ja v pokoju. Skaberoetovi. —lj Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedelek, 12. t. m. cb 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cest št. 15. DOKAZ — Moj stari je prišel danes domov pš~ jan kaker klada. Oim je stepil v sobo. se je kar oblečen in obut zavalil na posteljo. — Saj to še ni dokaz, da je bil pijan. Morda pa jo bil samo Flabe volje. — Će bi bil samo slabe volje, bi se ne bfl zavalil tja, kjer ni postelje. RODITELJSKE SKRBI — Cuj, mož, na hčerko bova morala bolj paziti. Čudi se namreč že marsičemu in zastavlja nerodna vprašanja. Pomisli, oni dan me je vprašala, zakaj sena vzela prav tebe. Zl?govnica št. 4 a — be — bre — brin — cin - - cvj č^k — fii — di — do — dus — e — en — ga — ger — gu — i — in — ja jen — ka — ka — ki — ko — lo — me — mt —men — mič — na — nik — rje — o — pa — po — qua — rja — ro — ros — run — se — si — sko — so — tas — tna — to — toč — tor — u — v a — vi — vi — vol — za — zel — zn:k — zoo Iz teh zlogov sestavi 21 besed, ki pomenijo: 1) naslovna eseba Shakespearove tragedije; 2) mesto v Zg. Italiji: 3) vih v Julijskih Alpah: 4) srbski prebcžmki; 5i slovenski pisatelj (t 1912); 6> rlovenski pesnik (t 1S69); 7) reka v vzhodni Evropi; 8) slovenski slovničar; 9) puščivski duh rPregljeva drama); 10) vas v Beli Krajini; 11) pesnik Kranjske Cbslice: 12) prostor za sekanje ^rv; 13) b9jes"ovnt letale^: 14) mesto v Sp. Italiji; 15) grški har>ni!c; 16) domače vino; 17) povrtnina: 18) pokrajina v zap. Afriki; 19> reka v južr>i Aziji; 20) ime in priimek italijsnskegt klasika; 21) kraj na Gorenjskem, tudi na Notranjskem. Prvi dve črki vsr.ke berjede (nn-e tri v 20.) zvTstoma b'ane, poveda citat iz Ju-venala (Cantabit vacuuc coram latrone viator). REŠITEV ZLOtiOVMCE AT. 3 1. V!adi^octok. 2. Savinja, 3. et;ka, 4 Lear. 5. Eskimo. 6. južina. 7. mucz;n. 8. omn bus. 9. 2iica, 10. nocoj. 11. Apolon. 12. Jamajka. 13- Mcandcr, 14. Avstralija, 15 Njasa, 16. zmedj, 17. Albanija, 18. Propileje. rojenice. Vselej mož najmanj zapravi, ak* ženico *ma s seboj. MALI OGLASI TRAJNO ONDULACIJO • Šestmesečno garancijo v modernih frizurah vam napravi — »Salon Merlak*. Ljubljana Sv Petra cesta stev. 76. KLOBl'f AIC.N A •PAIH« vam strokovno osnaf.l, preoolika in prebarva vaš klobuk, da izgteda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov. — Se priporoča Rodolt Hajk. Ljubljana. Sv Petra cesta 38. Vtiklostčtva eeata It • nasproti hotetr- flmi« on). Pozabljeno pravilo: Vse ob svojem časa! Ni vseeno le, kaj iemo. ti iiim T tuđi lufei m»—^b ^4»^ *««r«i<» — 79VMHi tudi kdaj uživamo nekatera živila — Zavrgli zelo maščuje Ljubljana, 7. aprila Vse bi bfio mnogo bolj preprosto, ce bi % človek lahko jedel brez slabih posledic kar koli Toda nkdar bi ne smeli pozabiti, da človek ni tako preprost prebavilni stroj, da bi zmlel in prekuhal vse, kar sprejme vase, kakor da ne gre za nič drugega pri hrani kakor za vsebino hranilnih snov*. Zgrešene so teorije o prehrani, ki upoštevajo samo, koliko kalorij potrebuje človeško telo in koliko toplote dajo telesu posamezna živela. V živilih pač ne smemo gledati le kalorij in ne tudi le kemičnih anal z. Nikdar bi ne smeli pozabiti na človeka, ki v resnici spreminja živila v to, kar se šele potem sme imenovati »kalorije« in »hranilne snovi«. Živ'lo samo na sebi vsebuje prav za prav le teoretično toliko in toliko hranihrh snov?, v resnici jih pa vsebuje le toliko, kolikor jih človeško telo lahk,- iz njega uporabi. Zato je torej prav tako pomembno, kako. v kakšnem razmerju in s kakšnim pridom telo lahko uporabi posamezna ž£v*Ia in ali so zdravju škodljiva ali ne. Ozirati se me ramo predvsem na človeka in šele v drugi vrsti smemo ocenjevati ž:vila zgolj po njihovjh kemičnih lastnostih; živila torej ocenjujmo in uporabijame po Človeku ne pa. da <*e ravna člevek po živilih! Narava sama izdeluje pravila..« Človek pozna nešteto pravil na vseh poo*-ročj h ž: vi jenja, pravil, ki si jih predpisuje sam, življenje brez pravil b> bilo res menda nemogočo. Vendar se ne sme pozabiti, da je človek živel že v d&vnini, ko si ni še predpsoval, kako naj živi, kaj in kako naj je, kako se naj ravna v vseh svojih dejanjih in nehaniih. Klub temu je preživel tiste čase, ko je bil nedvomno v mirsika-terem pogledu mnogo bolj ogrožen kakor dandanes in ko še ni poznal števimega uč nkov:tega or žja za boj z okolico in sovražnimi silami. Vendar je ta sxlha najbrž prenagljena, kajti človek je imel tedaj mnogo močnejše orožje . Tedaj je živei po nago-u; živel je po pravilih, ki jih je predpisovala nnrava. Rnzum tedaj Človeka še ni motil. Razum se pa zm ti večkrat kakor, kar imenujemo zdrav nagon«. CI vek je v davnini opuščal, kar mu je ško-po na- £onu . kar mu je koristilo. Tudi pri hrani. Izkušnjo so ga naučile v d< lgih dobah, da je izbiral veetec prav. Toda teh izkušenj se m zavedal žvel je ^nagonsko :. <3im bi začel grešiti »proti naravi«, bi se mu 9a-mo na sebi uprlo, ne da bi o tem razmišljal, zakaj ne sme tstega stor;ti. Tako si je človek nabral dragocenih izkušenj, ki čio mu prešle v meso in kri, ne da bi se tega zavedal. Nastajal je nači' i življenja iz navad in izkušenj ter se je končno več ali manj ustal 1. Tako so nastajala Življenjska pravila, ki jih ni nihče predpisoval in ki j4h je izdelovala le narava, človek se n! prilagod 1 posehremu življenjskemu načinu le na zunaj, temveč tudi na znotraj; to se pravi prilagodilo se je njegovo telo. Način tistega življenja je bil potemtakem idealen — v skladu z naravo, človek je živel naravno, to se pravi, da ni grešil proti naravi, proti zahtevam orga -zrna. Dragocene skušnje smo zavrgli Zelo bi se motili, če bi misl:li. da je lahko c stalo povsem brez posledic, ko se je življenjski način človeka po izredno dolgi dobi precej ustaljenega — čeprav grobega — življenja naglo zelo spremenil. Nov doba je nastop la v f;ziokškem pogledu, ko je začel človek čedalje bolj obračati hrbet naravi v časni nastanka industrializacije. Tedaj se je človek začel seliti v večja mesta in zapuščati patriarhalm na-č;n življenja na deželi v zvezj z naravo Poslej se je začel tudi drugače hrani*:, kar je bilo morda najbolj usodno Prej v užival preprosto hrano, v glavnem enake kakor njegovi bližnji in tudi daljni pred ki. hrano, ki je bil na njo organizem prilagođen. Poslej se je pa hranil tudi s hra no, ki je dotlej sploh ni poznal Razen te-ga ni več tudi jedel toliko m ne tako rodrn kakor prejšnje čase. Sčasom si je pokvaril tek in hi ar a mu je začela tudi škodo vati, ne le koristiti. Hranil se je tud5 z nekaterimi živili ob nepravem času. to se pravi ob času kakor se ni prej nkdar. P -slej so postale stare življenjske izkušnj-' in prilagod t ve brez vrednosti, človek se ni več mogel ravnati po njih ali j;h je pa zametaval. ker je presojal vse »s hladnim razumom ter omalovaževal zdrav nagon V primeri s prejšnjimi dolgnii dobami naravnega, vd'vjaškegae življenja, je no vejša doba velikih sprememb zelo kratka tako da se človek ni mogel fiziološk, prilagod ti v enem samem stoletju. Z3to se na morale nastopiti škodljive posledice, k* jih je treba imenovati civilizacijske bolez ni. človeštvo je začelo hirati in še preden se je tega dobro zavedlo, je bila najbrž škoda že nepopravljiva. Civilizacija nika- kor ne prinaša človeku le dobrin, odnosno, težko je reči, ali te dobrine lahko odtehtajo v«se, kar je škodljivega v civilizacijskem načinu življenja. Nikdar bi pač ne smeli pozah ti, da ima človek svojo biološko pre-tekkist, da je vse to, kar je prinesel v dobo civilizacije, ostanek ter dediščina izredno dolge dobe naravnega ž vi jenja. Skok je oil prevelik in prehiter iz evropskih pragozdov in step, pa z dežele, iz vasi v za kajena mesta, med tovarniške dimnike, ča se je človek prilagodil na zunaj novemu načiru življenja, se ni na znotraj; uprl se je želodec, prebavila so začela nagajati, začeli smo čutiti živce: začela je pešati življenjska sila meščanov in število rojstev je vedno bolj nazadovalo; podaljšala se je sicer starostna doba človeka, toda mladine je čedalje manj. življenjska radost se umiku mračnjaštvu, otežnosti in malo-duš.>u. človek se je odtrgal od narave in v njem je zazijala velika rana; bolečina se izraža v duševni neuravnovešenosti, nervoznomu, v duševnih in orsranskih boleznih. Homo sapiens — neumna žival Bolog je zapisal, da ni bil homo sapiens nikdar bolj neumna žival kakor takrat, ko si je začel domišljati, da je v»e-mogočri gospodar ne le zemlje, temveč tudi vesolja, da ni torej podrejen v nobenem pogledu nikomur; tedaj se je namreč začela otopelost nagonov "kulturnega Človeka« in poslej bi naj bi edino vodilo človeka razum. Začel bi naj živeti po novem geslu: Vse piema-ruj. na nič se ne oziraj kajti le to je dostojno človeka! — Prcc na kar se človek ni več oziral, je pa b;V3 njegova fiziologija; čez n č bi se naj prilagodil strupenim plinem mestnega, industrijskega ozračja, na hrup, nočno življenje, ono'nine in na nc-naravr-o življenje sploh. Prilagodil bi se naj na drugačno hrano. Govorimo o napredku človeštva na neštetih področjih, toda najmanj napredka je bile prav na področju prehrane, prav tam, kjer je bil najpotrebnejši. Nastale so. sicer race teorije, n. pr. o kalorijah, toda doslej se ni nihče posvetil temeljitemu proučevanju človeka v zvezi z njegovo biološko in fiziološko preteklostjo ter kasna bi naj bila hrana poslej; nihče ni proučil dovolj dobro Škodljivih posledic dandanašnje prehrane in ne pokazal primernega naravnega načina žvljenja, kakršen je potraben tudi v civilizacijski dobi. človek je zdaj iz-koreminjec kake r rastlina, ki smo jo iztrgali iz zemlje in jo vtaknili v posodo z vo-dP, kjer vene in gnije. Zavrgel je vso glavnico, ki si jo je pridobil v tisočletja dolgih dobah naravnega življenja, in začel živeti renaravno. Prezirljivo gleda na vprašanje želodca Čeprav bi moral vedeti, da je duševna sila (n največje stvaritve duha) vendar tudi odvisna od prebave, človek ne more živeti braz hrane; toda hrana ni kar kob; in ni vedno to, kar bi morala biti — vzorni pogon življenjske sile — ker ne upoštevamo še posebnih pogcjevt da hrana lahko pos»tane v resnici kri in meso. »Nesmiselni običaji« Med prastarimi izkušnjami, ki jih človek dandanes ne mere več razumeti, so tudi mnoge, kdaj se moram, hraniti s posameznimi vrstami hrare razni ljudski običaji In pra vnovanja. zvezana a pcsebn'mi jedrni. Civiliziranci se dandanes posmehuiejo tem običajem kot nesmiselnim aH j'h obsojajo kot praznoverje Pokazali bemo, da imajo tudi ti običaji rlcblji pomen ter da so se razvili iz nezapisanega pravila, da moramo tudi hrano uživati cb svojem času: to se pravi, da mera b ti naš živi jen jski ritem v soglasju z naravo. O tem prihodnjič. , i ii i pi nJim.m ipu.i i 11 n ■ mmm****** Splošno snaženje v Bolgariji Teden higijene za kmečko prebivalstvo — Uspešni kulturni tedni Bolgaibku kmetijsko ministrstvo je p -krenilo v začetku letošnje pomladi posebno akcijo pod geslom ^Snažnost bolgarske vasi, . Upravn. jrcani šolskih in zdravstvenih oblasti in mladinskih organizacij ter gojenci kmetijskih šol bodo prijeli za delo, da bodo bolgarske vas: temeljito očiščene. Gre torej za splošno čiščenje po vsej Bolgariji Vse hiše bodo prebei.iene. znotraj r>a temeljito očiščene, pa tudi pohi-Stvo in obleke bodo osnažene. Družine, k: so v pogledu snage posebno malomarne, se bodo morale ukloniti ntkaterim zasilnim ukrepom. To velja zlast: za cigane, ki so znani po svoji nesnag:. Splošno čiščenje se nanaša tud; na kmetije, vrtove, parke, ceste, trge in javna poslopja. Sadno drevje bo namazano z apnom, prostor okrog javnih n zasebnih vodnjakov pa tlakovan. To je prvi pt imer, da se ;e Bolgarija odločiia za splošno čiščenje n da je mi-nistrstv naslovilo na prebiv tlstvo poziv, naj pazi v ntere^u zdravja na snago in čistočo. Ne glede na to so pa izdale oblasti zadnja leta mnogo ukrepov, da se je položaj glede higijene- znatno zboljšal. Tako so organi kmetijskih šol opravili po va>eh nad 4000 renoviranj ter ločili v 500 primerih kmečko gospod'nj^tvo od gospodarskih poslopij. Bolgarske vasi so večinoma v pogled;i snage zaostale Marsikje prebivajo ljudje in živina pod isto streho Nad 700.000 kmečkih h:š ie bilo preskrb-n^emh z dobro pitno vodo. Sednmn akciin bo olajšana s tem, ker se kmečko ljudstvo samo zolo zatrma za njo in bo po svojih na boljših močeh s: delovalo. V mnogih primerih bodo potrebna samo navodila, vse delo b^dc pa opravili kmetovalci sami. kor so spoznafi. kako važna je snaga za liudEko zdravje. Pa tudi na kulturnem polju je dobila Bolgarija nedavno novost, namreč kulturni teden. V velikih podunavskih vaseh Latni-ca^ Levski in Kamenec je bil v nedeljo teden ojvorjen že deseti kulturni teden. Kakor dostdanje, je dosegla tudi ta prireditev velik uspeh. Kmečko prebivalstvo je v množicah pr hitelo k gledališkim predstavam, kenceatoam in predavanjem. Dvorane javnih čitalnic s bile pretesne, da "oi mo-gle sprejeti vse občinstvo. Nobena večja bolgarska vas ni brez čitaln ce. Po č:tn.lni-cah priiejn šolska mladina gledališke predstavo. Tudi za potujoča gledališča se bolgarsko kmečko preJbtvalstvo selo rvinima. Kulturni teden po vsej B Igrariji je organizira: -) piosvetno ministrstvo cb sodelovanju Društva pisateljev Narodneera g leda-lisca in Zveze čitalnic. Sodelujejo ne najboljši umetniki in pis.Uelji. Bolgarsko ljudstvo zna ceniti pomen te kulturne prireditve, kar se kaže tudi v obisku vseh gledaliških pi edstav in predavanj. Sodelu-j-eče umetnike in psatelje sprejemajo povsod v špalirjih, hiše po vaseh so okrašene z zelenjem m cvetjem. Topli sprejemi predstavnikov kult urnega življenja dokazujejo, kako hrepeni b:lgarsko kmečko ljudstvo po izobiazbi in omiki. Tuniško bojttoe: tmmki. Um JDi jfnlljsnelru čete oneoposoMle i* boj Sundski otoki. Kraatsch in SchStensack sta trdila, da so se pojavili prvi ljudje v Avstraliji. O. Abel je smatral za zibelko človeštva osrednjo Azijo, drugi učenjaki zopet Pamir. Dr. Baver je pa prišel na podlagi antropoloških proučevanj prebivalstva Tibeta do prepričanja, da so živeli prvi ljudje v severozapadni Aziji, in sicer med ledeno dobo in takoj po nji. Potemtakem bi bil pračlovek blizu sedanji mongolski rasi. Dr. Baver smatra temeljito biološko proučitev notranjih azijskih ras za neobhodno potrebno, če hoče znanost priti temu vprašanju do dna. H .iburSki otroci na Madžarskem Nemška narodnostna skupina na Madžarskem bo tudi letos sprejela okrog 10 tisoč hamburških otrok, ki bodo preživeli na Madžarskem poletne počitnice. Prvi transport hambrških otrok je že prispel v Budimpešto, od koder so se odpeljali nemški otroci v razne kraje Nadarjeni kmečki otroci Madžarsku ima izven Budimpešte 75 gimnazij, v katerih študira zdaj 649 kmečkih sinov. V gimnazijo so jih napotili ljudsko-šolski učitelji, ko so se prepričali o njihovi nadarjenosti. Gimnazijski profesorji pošiljajo zdaj prosvetnemu ministrstvu poročila o uspehih kmečkih sinov. Iz poročil je razvidno, da je med njimi 78.1% odličnjakov, drugi so pa dosegli zelo zadovoljive uspehe. 94% kmečkih sinov je vrednih javne podpore, s katero jim bo o mogočeno nadaljevanje študij. Prosvetno ministrstvo bo predloge gimnazijskih profesorjev upoštevalo. Sfc. * Z2 haazemske delavce v Nemčiji Vsak v Nemčiji zaposlen inozemsk. de-.avec ima pravico do dopusta. Oženjem delavci dobe na leto dvakrat, samski pa enkrat po 14 dni dopusta Za njihov pre voz v domovino skrbi transportni štab nemške delovne fronte, ki ima na razpo-gola posebne vlake. Ti vlak; vozijo iz vseh mest kjer so zaposleni inozemski delavci v nemški vojni industriji Tako vozijo iz Berlina posebni vlaki v Milan. Pariz, Bruselj Ultrecht in Lvov pa tudi v juž-novzhodno Evropo začno kmalu vozit: Na dopust odhajajoči delavci imajo brezplačno vožnjo do meje in nazaj Vsak delavec dobi s seboj toliko živil, da je preskrbljen z njimi do doma Med potjo pa dobivajo delavci kavo čaj in juho. Poleg posebnih vlakov imajo na dopust odhajajoči delavci v posebnih primerih pravico tudi do rednh vlakov, če jim recimo umre sorodnik, ali če je v rodbin: kdo težko zbolel. Ce smatra delavec, da je bila njegova prošnja glede dopusta pomo !orna al: krivično zavrnjena, se lahko pritoži na zaupnika, ki je njegov rojak, in k vzdržuje zvezo z nemško delovno fronto Če delavec na dopustu zboli, se mu prot zdravniškemu spričevalu dopust podaljša Med boleznijo prejema tudi v domovi hrana rino. Bolgarski zavod na budimpeštanski univerzi Na budimpeštanski univerzi je bil otvori en Bolgarski institut. Prot Szekfu je naglašal v svojem otvoritvenem govoru, da gre za začetek prvega znanstvenega dela na budimpeštanski univerzi, ki mu je namen goj;ti kulturne stike med bolgarskim in madžarskim narodom. Ravnatelj zavoda Jakob Mijatev je omenil, da bo S pomočjo zavoda omogočeno širokim slojem madžarskega prebivalstva seznaniti se kulturnim življenjem bolgarskega naroda. To prizadevanje se bo pospeševalo zlasti s predavanji povabljenih znanstvenikov. Sledilo je predavanje profesorja za turkologijo na budimpeštanski univer^ Kniesza o najstarejših stikih med Bolgari tn Madžari. Kje je tekla zibelka človeštva? V okviru monakovskega vseučiliškeg>i Ledna ie predaval dr Baver o prastarem vprašanju zibelke človeštva, torej o vprašanju, kje se je pred* sto tisoč leti pr> javil prvi človek v verigi organizmov. V znanstvenem svetu si glede tega vprašanja še sedaj niso na jasnem. Hacke! menil, da se je pojavil prvi človek na celini Lemurien, ki naj bi bili njeni ostank: Nov učni predmet v Nemčiji Nemški prosvetni minister je na želj" vrhovnega poveljstva vojne mornarice coired'1, da se uvede na vseh šolah, kjer so dani za to pogoji, nov učni predmet — gradnja ladijskih modelov. Ta učni predmet pride v pc&tev v ljudsk h šolah v osmem razredu ter tej starosti odgovarjajočih razredih glavnih srednjih in v'šjih šol. Minister naglasa v svoji naredbi, da bi je jo lemške ladje zlasti podmornice na oceanih dločilm boj m da naj pri tem vsaj duhov-sodeluje tudi šolska mladina, da se bo ako utrjevala v ljubezni do domovine in žrtvovalnosti za njo. Zadnji romunski veteran iz leta 1877-7« umrl V vasi Plenica okraj Dol v Rumunij: je mrl zadnji veteran rum unske osvobodi 1- ie vojne iz leta 1878.-79., star 94 let. Nje-ovi sinovi so se udeležili vojne leta 1913. n leta 1916.-18 njegovi vnuki se pa bore zdaj na vzhodnem bojišču. V zrcalo anekdot Aleksander Dim as Aleksandra Dumasa je nekoč njegov vnuk naprosil, naj mu pojasni, kaj )e. velja toliko, na kolikor je izpolnjena. Ce jo pa podpišem jaz. ni vn*. dna nitj ll'JdteH eentimov. Mark Tvvain V svojih mladih letih je po*kunil Mark Tvvain z nekim svojim prijateljem izdajat) v St. Leni isu tednik. Stvar je pa šla slabo kakor pplotl vse. kar je pokrenil mlartt Mark TV'.iin. kor jo imel v vsem lzrodn-r« smolo. KonćSO Bts nekoga dne wA i Mark Tvcain in njo'.:<»\ prijatelj pri oknu in razmišljala, kako bi obdržala vsaj zadnje naročnike, da M li*t ne propadel. Kar je pridrsal mimo uređnSfttva mitvaAki voz. — Stavim. — je dejal Mark Tvvann. -da peljejo na pokopališče enega llUMd naših naročnikov. Haydn HaVdn se je nek- č v družbi pohvalil, a> lahko odigra vsako skladbo, čeprav jo vid* prvič. — Stavimo, da tega ne morete. — Je dejal neki prisotni mladen č. — Lahko! — mu je odgovoril Haydr. hladnokrvno. Mladenič je odšel m se kmalu vrnil. — Izvolite! Da vidimo! — je dejal Hay-dnu in mu pomolil nekakšno skladbo. Havdn je sedel h klavirju in jel igrati. Med sviranjem se je smehljal, ker je b.lo skladba zelo lahka. Kar se mu je namršil obraz in nelvaJ je igrati. — To se sploh ne da do konca igrati, — je dejal. — Kako to? Zakaj ne? — Ker mora istočasno, ko igra desnica na eni strani, levica udarjati akord na drugi strani klavirja, a istočasno bi bilo treba udarjati enkrat podčrtani »c«. — Mojster, vi se p« slabo razumete na klavir. Glejte, da je to mogoče, — je odgovoril mladenič. Sedel je h klavirju -n na mestu, kjer je bil Havdn neh;d, je udn-ril kritični »c* — z nosom Tharand Mod sodobnimi parškimi knjižen n iki je Jerome Tharand nedvomno eden najbolj plešastih. Nekoč je nekdo v njegovi družbi pripovedoval, da je neki ameriški učenjak ugotovil, da mn Človek na glavi povprečno okrog sto milijonov las. Tharand je hitro potegnil iz žepa zrcalo, se pogledal vanj in pripomnil: — To je pa vendarle pretirana številka. Take številke- Si lahko izmislijo samo Američani. Mark Tvvain — Očka. daj mi dolar! Danes sem se samo jaz oglasil na neko učiteljevo vprašanje, je prihitf»1 mali Mark Tvvain ves upehan iz Šole. Oče »e je te vesti zelo razveselil, ker je slišal sicer ravno nasprotno, da namreč njegov sinko ne zna odgovoriti na nobeno učite'jevo vprašanje. — Kaj je pa vprašal gospod učitelj? — je vprašal veseli oče. — Očka, obljubi mi najprej, da dobim dolar, potem ti pa povem. — Dobro. — je prikimal oče. — Veš, gospod učitelj ie vprašal, kdo ni napravil domače nalogo. j GEORGES OHNET: j 48 □ S PRODAJALEC g STRUPOV srn ROMAN Zdelo se je, da je bila ta čas njegova pijanost nekoliko popustila. Kristijan je dviginl težke trepalnice, se ozrl okrog in zamrmral: — No, zdaj pa še ženska! Kaj naj pa počnem z njo? Stisnil se je v kot avtomobila in zaspal kraj Etien-nette. ne da bi jo poznal. Lepa Etiennetta Dharielova je pomahala Longinu in Ciamironu, potem se ie pa nasmehnila in zaklicala šoferju: — Domov! VL Vsa okna palače Vernier-Mareuil so žarela v nočno temo Na trgu Maleshebes se je gnetla pred glavnim vhodom v palačo velika množica radovednežev, privabi jena po avtomobilih in kočijah, ki so priva-žali k veleindustrijcu pravi cvet elegantnega, bogatega in blagorodnega Pariza. Policija je le s težavo delala red. Veseli vzkliki so zadoneli vedno, kadarkoli se je prikazal v svitu obločnic v avtu ali kočiji ženski obraz. Potem se je pa pomikala vrsta kočij in avtomobilov skozi glavni vhod v palačo, na no tranje dvorišče, kjer so izginjali kakor na gleda liškem odru. Na vsaki stopnici stopnišča častnega dvorišča pod stekleno streho v pozlačenih mrežah je stal nepremično lakaj v rdeči livreji, v svilenih nogavicah dokolenkah in z napudrano lasuljo. V vestibulu so stali črno oblečeni komorniki v špalirju do vhodnih vrat. In prav v tem vestibulu, lepo okrašenem z marmorjem, je bilo najbolj živahno. Tu so stali gostje, nasmejani in zgovorni, v gručah, dame v najelegantnejših plesnih oblekah, gospodje pa v črnih frakih. Napeto so se pozdravljali med zamolklim igranjem orkestra. V prvem salonu, kjer so bili nakupičeni najdragocenejši zakladi modernih slikarjev in najlepša dela modernega kiparstva, je Vernier-Mareuil sprejemal svoje goste. Tri korake od njega je govorila Emmelina z baronom Templierom. Vsakemu gostu, ki jo je prišel pozdravit, je mehanično podala roko, ga pozdravila s smehljajem ali pa prijaznimi besedami, vedno pa tako dostojanstveno, da se je s tem še bolj razlikovala od svojega moža. Kar je Ver-nier opazil starca z mnogimi odlikovanji na prsih. Brž se je obrnil k svoji soprogi, rekoč: — Emmelina — Njegova Ekscelenea holandski poslanik. Prijazno nasmejana je stopila madame Verniero-va k tej visoki osebnosti. Baron je izrabil kratko odsotnost lepe gospodinje, da je stopil v sosedni salon. Tam je že od daleč opazil skupino nerazdruž-nih prijateljev Vertemoussa, Clamirona, Febreguie-ra in Longina Naglo je stopil k njim. — Končno, Templier, — je vzkliknil Clamiron. — Si dobil dopust ? Dražestna kraljica tega doma te zna držati na uzdi. — Vse ima svoj čas, — je odgovoril Ravmond veselo. — Nekoliko utrujen sem po tem večnem čakanju pri vratih in rad bi se z vami malo pove-selil. Vernier ima zdaj okrog sebe diplomatski zbor. Dolžnost njegove žene je pozdravljati goste in prav ta hip se smehlja staremu gospodu, ki ima na prsih toliko odlikovanj, da bi jih lahko prodajal... Skratka, izginil sem ... Kaj pa počenjate vi ? — Molčimo vse brez izjeme, — je odgovoril Ver-temousse nejevoljno ... — 2e vidim, da bo tu dolgočasna družba. Kaj če bi jo raje mahnili k sMa-ximu« ? — Kaj bi pa počeli pri *Maximu« ob desetih zvečer, saj tam še nikogar ni. — Tam bi lahko sedel kje v kot in zadovoljno kadil. 2e to bi bilo mnogo prijetnejše od te zabave. Saj mora postati človek neumen od samih prijaznih nasmehov in poilonov. Gremo, fantje, — Kaj bi pa porekel Kristijan, če bi nas ne našel na svečanosti, prirejeni na čast njegovi zaroki? Pri tem Tem pli ero vem vprašanju so se Štirje lah- koživci spogledali, odgovorili pa niso. Menda so biH prišli k Vernier-Mareuil u samo zato, da bi zvedeli kaj novega o Kristijanu, čeprav so se počutili zelo« neprijetno v tem domu. tako razkošno okrašenem za svečan sprejem, kamor so prihajali vedno novi gostje, kjer se pa še ni bil pojavil Kristijan, ki jo bil večer prirejen njemu na čast. Zdaj pa zdaj so zadoneli nežni, pritajeni zvoki orkestra, ki je nekjo v sosednih salonih igral modne valčke. Mimo vrat plesne dvorane so hiteli za vrsto črnih frakov parčki plesalcev, blesteče uniforme, razkošne obleke dam in povsod je bilo polno luči, polno veselja. Genevieva Harnov, sedeča v desnem salonu kraj svoje matere, pozdravljana in občudovana po vseh, je z nežnim in skromnim smeh!iajem posl.'išala laskave besede. Toda tisti, ki je poznal običajni izraz njenega obraza, bi bil gotovo opazil, da ie njeno nežno in mikavno obličje zasenčila zaskrbi i .»nost. Tistega večera je bila Genevieva predmet občudovanja in zavisti. Saj je bila razelašena niena zarrVka z ediiJm dedičem tako mogočnega finančnega doma kakor je bil Vernier-Mareuilov. čakalo jo ie zare* neizmerno bogastvo. In vendar ie bila žalostna. Kripti ian — to ji ie bilo že znano — se ves dan nI vrnil v očetov dom Vsi rl**ni rodbine so si nrizadevali delati se eim vesele i?e in vsi bi se bili radi ner»rpct«no smehliali. na n:so modi nrikrlti potrtosti Vsem se ie »Poznalo ns obrazih, da slutijo ne* Družba zavestnic mamic se je pa ta čas vala na Genevievin račun. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za inseratni de! lista: Ljubomii Volčič — Vol v Ljubljani