naš Stik 1 POGOVOR AKTUALNO AKTUALNO MAG. ANŽE PREDOVNIK POGLEDI ELES Naš cilj je postati osrednja regionalna borza z elektriko Možnosti zelenega prehoda za Slovenijo Prenova RTP Maribor za zanesljivo energetsko prihodnost ŠTEVILKA 1/2025 Elektrogospodarstvo nadaljuje intenzivna vlaganja naš Stik 3 Polona Bahun novinarka revije Naš stik Zelene elektrike brez novih investicij ne bo Cilj EU in torej tudi Slovenije je prehod v nizkoogljično družbo, to pa terja investicije, ki bodo omogočile dolgoročno zagotoviti zadostno, zanesljivo, cenovno dostopno in do okolja čim bolj prijazno oskrbo z energijo. Ker trajnostna energetska prihodnost ni več le izbira, ampak dejstvo, elektro­ energetska podjetja vlagajo v nove vire energije, predvsem sončne elektrarne, ter v nadgradnjo in digitalizacijo omrež­ ja, kar bo omogočalo priklapljanje vedno več sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, električnih vozil in hranilnikov energi­ je. Podjetjem za zdaj še uspeva slediti svojim investicijskim načrtom, prav tako investicije za zdaj še lahko pokrijejo z lastnimi sredstvi in s sredstvi iz različnih evropskih skladov, pri čemer so celo zelo uspešna. A ob tem opozarjajo, da v nedogled tako ne bo šlo in bo treba najti nove vire financiranja. Podjetja že dolgo opozarjajo tudi na ovi­ re pri izpeljavi investicij zaradi dolgotrajnih postopkov za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, predvsem pa težavnega in dol­ gotrajnega umeščanja objektov v prostor, kar zavira investicije. To še zlasti velja za 2 distribucijska podjetja, in ker so prav di­ stribucijska omrežja hrbtenica zelenega prehoda, bo treba nujno nekaj spreme­ niti ter ne izgubljati dragocenega časa in milijonov, ki so nam na voljo. Investicije so nujne, saj je električna energija ener­ gent prihodnosti, njena raba pa bo samo še naraščala. Zaradi omenjenih težav pa se podjetja vrtijo v začaranem krogu, na­ mesto da bi storila korak naprej. Potrebne so zakonodajne spremembe, in to ne le v luči prilagajanja evropskim direktivam in smernicam. Sloveniji lahko uspe uresničiti visoke ci­ lje, ki jih je na področju okoljske politi­ ke in energetike postavila EU, saj znanje imamo. Če hočemo poskrbeti za svojo varnost v prihodnje, pa bomo morali ime­ ti tudi ambicije, da te cilje tudi izpolnimo, in zagotoviti potrebno enotnost v sloven­ ski energetiki. Ključno je, da obstajata vizija in strate­ gija, da gremo v nizkoogljično družbo. A prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteva tudi soglasje in usklajeno delovanje prav vseh deležnikov iz vseh sektorjev ter z vseh ravni države in družbe. naš Stik 6 16 IZ ENERGETSKIH OKOLIJ 5 16 22 30 40 POGOVOR Mag. Anže Predovnik Naš cilj je postati osrednja regionalna borza z elektriko AKTUALNO 20 22 28 30 36 38 40 Vlada RS Prenovljeni NEPN se osredinja na strateške koristi za Slovenijo in ljudi Pogledi Možnosti zelenega prehoda za Slovenijo GEN energija Projekt JEK 2 se nadaljuje ELES Prenova RTP Maribor za zanesljivo energetsko prihodnost TRENUTEK Gradimo V ŠTEVILKAH POD DROBNOGLEDOM Elektrogospodarstvo nadaljuje intenzivna vlaganja AKTUALNO 56 59 62 Elektro Primorska Nov projekt za povečanje varnosti preleta ptic ENLITE Nastaja EPIK – spletni vodič za promocijo energetskih poklicev in kadrov ZANIMIVOSTI IZ SVETA Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarja: Polona Bahun in Mare Bačnar Lektor: dr. Tomaž Petek Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 1.933 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 16. aprila 2025, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 31. marca 2025. ČASOPISNI SVET Namestnica predsednice: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Anja Hreščak (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Tamara Kos (HESS) Martina Merlin (TEB) Mateja Pečnik (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Rok Istenič (GEN-I) Brigita Zorec (Petrol) 6 iz energetskih okolij naš Stik 7 MOPE Vlada RS PRI DOLOČITVI POTI RAZOGLJIČENJA SLOVENIJE MORAMO SODELOVATI IN BITI SLIŠANI VSI SLOVENIJA STOPILA V VLOGO GLOBALNEGA ZAGOVORNIKA ENERGIJE IZ OVE mo za izmenjavo pogledov, dobrih praks in sodelovanje pri pobudah za globalno krepitev obnovljivih virov in ima ključno vlogo pri oblikovanju strateških usmeri­ tev pa tudi prednostnih nalog agencije ter spodbujanju mednarodnega sodelo­ vanja na področju obnovljivih virov. Minister za okolje, podnebje in energi­ jo mag. Bojan Kumer je poudaril, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da s predsedovanjem Skupščini IRENA postane globalni glas energije iz obno­ vljivih virov. Kot država, ki je zavezana podnebni nevtralnosti in energetskemu prehodu, želi za doseganje teh ciljev prispevati k povezovanju na globalni ravni ter skupaj krojiti prihodnost, ki te­ melji na pravičnosti, dostopnosti in na čisti energiji za vse. S to pomembno nalogo Slovenija ne utrjuje le svojega mesta med vodilnimi državami na po­ dročju energije iz obnovljivih virov, am­ pak postavlja zgled celotni mednarodni skupnosti. Skupaj s partnerji si bo pri­ zadevala za pospešitev energetskega prehoda in zmanjšanje emisij toplo­ grednih plinov skladno z globalnimi cilji trajnostnega razvoja. Slovenija je v januarju prevzela predse­ dovanje Mednarodne agencije za ener­ gijo iz obnovljivih virov IRENA in s tem dosegla pomemben mejnik na področ­ ju mednarodne energetske diplomacije. Ta edinstvena priložnost potrjuje vodil­ no vlogo Slovenije pri obravnavanju glo­ balnih energetskih in podnebnih izzivov ter krepitev njenega mednarodnega ug­ leda. Z jasno zavezo k doseganju pod­ nebne nevtralnosti in energetskemu prehodu Slovenija prevzema odgovor­ nost za povezovanje držav v skupni vi­ ziji: prihodnost, ki temelji na pravičnosti, dostopnosti in čisti energiji za vse. S tem prevzemamo ključno vlogo pri oblikovanju globalnih rešitev za ener­ getski prehod in trajnostno prihodnost. Predsedovanje Skupščini IRENA Slo­ veniji na nacionalni in mednarodni ravni prinaša številne koristi: krepitev medna­ rodnega ugleda, politični vpliv, podporo energetskemu prehodu doma in v EU, gospodarske priložnosti ter izmenjavo znanja in povezovanje. Mednarodna agencija za energijo iz ob­ novljivih virov IRENA se osredinja izključ­ no na obnovljive vire energije in naslavlja potrebe industrializiranih držav in držav v razvoju. IRENA spodbuja široko spre­ jemanje in trajnostno uporabo vseh ob­ lik obnovljivih virov energije, vključno s sončno, z vetrno in geotermalno energi­ jo, s hidroenergijo, z energijo oceanov in energijo biološkega izvora. Zaseda­ nje skupščine IRENA sicer združuje 170 držav članic in Evropsko unijo. Skupšči­ na za države članice predstavlja platfor­ Politično gledano, kandidatura Slovenije za predsedovanje ni samo simbolna po­ teza, ampak jasen izraz njene zrelosti in pripravljenosti za prevzem odgovornosti tudi na multilateralni ravni. To je priložnost za nadaljnjo promocijo obnovljivih virov doma, krepitev multilateralnega sodelo­ vanja ter utrjevanje vloge Slovenije kot globalne igralke na področ­ju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v sodelo­ vanju z ministrom, pristojnim za energetiko, mag. Boja­nom Kumrom pripravil strokovni posvet Vizija 2040 – preskrba Slovenije z električno energijo. Z vrsto posvetov želi vlada z različnih perspektiv osvetliti in sooblikovati vizijo oskrbe Slovenije z ele­ ktrično energijo do leta 2040. Ključni cilj pa je do leta 2050 v celoti razogljičiti našo družbo. Premier je dodal, da se moramo pri tem odločiti za kombinacijo tehnologij, ki bo dala najboljše rezultate z vidika do­ seganja okoljskih, družbenih in ekonomskih ciljev. S prvim posvetom, na katerem so med drugim so­ delovali: Roman Bernard iz podjetja NGEN, dr. De­ jan Paravan iz družbe GEN energija, doc. dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko, mag. Aleksander Mervar iz Elesa, mag. Stane Merše z In­ stituta Jožef Stefan, Dušan Plut iz Slovenske akade­ mije znanosti in umetnosti, dr. Jonnas Sonnenschein iz Umanotere, dr. Tomaž Štokelj iz HSE in mag. Ve­ koslav Korošec iz GZS, je vlada želela spodbuditi dialog med strokovnjaki in odločevalci ter prepo­ znati prednostne naloge na področju energetike za prihodnja leta, s poudarkom na mogočih scenarijih za preskrbo Slovenije z električno energijo in ključ­ nih ukrepih za razogljičenje slovenske elektroener­ getike do leta 2040. Predsednik vlade dr. Robert Golob je poudaril, da je razvoj na področju čistih energetskih tehnologij skoraj najhitrejši razvoj. Zato je treba imeti po njegovem mnenju glede teh vpra­ šanj izdelano lastno vizijo, odločitve pa lahko spre­ jemamo na podlagi čim širše razprave. Ob koncu posveta je premier dr. Robert Golob po­ udaril pomen strokovne javne razprave in osvetlitev problematike prihodnosti energetike. Kot je pouda­ ril, se pri vsaki odločitvi, tudi v energetiki, močno za­ veda pomena ne samo naravoslovcev, ampak tudi družboslovcev in humanistov. Pri odločitvah bomo sodelovali vsi in moramo biti vsi tudi upoštevani. Do­ dal je, da ima Slovenija v zadnjih letih odlične re­ zultate na področju zelenega prehoda in ugled na področju izrabe obnovljivih virov, kar dokazuje tudi prevzem predsedovanja Mednarodni agenciji za obnovljivo energijo. POLONA BAHUN POLONA BAHUN 8 iz energetskih okolij naš Stik 9 MOPE Termoelektrarna Šoštanj SLOVENIJA ZAČENJA AMBICIOZEN PROJEKT LIFE4ADAPT Z NOVIM LETOM PREDNOSTNA NALOGA ZAGOTAVLJANJE TOPLOTE S projektom, vrednim 26,6 milijona evrov, od katerih 14,2 milijona evrov prispeva Evropska unija, bo država razvijala rešit­ ve za učinkovito prilagajanje na vse po­ gostejše ekstremne vremenske pojave in dolgoročne okoljske spremembe, kot so: dvig temperature, suše, poplave in izginjanje rastlinskih vrst. Projekt LIFE­ 4ADAPT predstavlja ključen korak k bolj sistematičnemu in strateškemu pristopu k podnebni odpornosti, saj bo omogočil boljše načrtovanje, koordinacijo in izvaja­ nje prilagoditvenih ukrepov na vseh rav­ neh upravljanja. Projekt, ki bo trajal vse do konca januarja 2032, vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, v njem pa sodeluje konzorcij različnih projektnih partnerjev, katerih skupni cilj je ustvariti bolj varno, prilagodljivo in trajnostno pri­ hodnost za vse prebivalce Slovenije. Agencija RS za okolje bo v okviru tega projekta vzpostavila nacionalni center za podnebne analize in projekcije, ki bo za­ gotavljal ažurne podatke in usmeritve za prilagajanje na podnebne spremembe ter podpiral občine, regije in različne sektor­ je. Projekt obeta tudi okrepitev medresor­ skega sodelovanja za usklajenost politik in ukrepov na področju prilagajanja, vključno z rednimi srečanji strokovnih delovnih sku­ pin in visokih predstavnikov države ter lo­ kalnih oblasti. V ta namen sicer od lanske jeseni že deluje Podnebna pisarna v okvi­ ru Skupnosti občin Slovenije, v projektu pa bodo regije in občine dobile še dodat­ no priložnost za izobraževanje in terenski ogled dobrih praks. V okviru projekta bo konzorcij partnerjev izvedel tudi 14 pilotnih projektov, katerih rezultati bodo služili kot vzorčni primeri dobre prakse za nadalj­ nje širjenje po vsej Sloveniji, in sicer z na­ menom zaščite biodiverzitete, zmanjšanja tveganj zaradi podnebnih ekstremov ter iz­ boljšanja kakovosti življenja v skupnostih. Univerza v Ljubljani pa bo v okviru projekta razvila in izvedla izobraževalne programe za učitelje, študente, strokovnjake, praktič­ ne izvajalce v najbolj prizadetih sektorjih ter za javno upravo, pri čemer bo pouda­ rek na usposabljanju učiteljev in odločeval­ cev ter prenosu znanja v prakso. BRANE JANJIĆ Elektro Maribor TATJANI VOGRINEC BURGAR UGLEDNO PRIZNANJE ZDRUŽENJA MANAGER Predsednica uprave družbe Elektro Ma­ ribor Tatjana Vogrinec Burgar je prejela priznanje Artemida, s katerim Združenje Manager že od leta 2005 nagrajuje me­ nedžerke, ki z načinom svojega vode­ nja, vrednotami, s slogom in z rezultati predstavljajo pozitiven vzor. V obrazloži­ tvi so zapisali, da je predsednica upra­ ve Elektra Maribor od prevzema vodenja družbe skupaj s predstavniki lastnikov, z nadzornim svetom družbe in s sodelavci pustila močen pečat pri njenem razvoju. glasij za priključitev sončnih elektrarn in končal reorganizacijo, ki je bila izvede­ na v sodelovanju s socialnimi partner­ ji in z drugimi deležniki. Ta prilagoditev je bila ključna za odziv na spremembe na trgu dela ter izboljšanje vrednotenja znanja in kompetenc zaposlenih. S temi ukrepi Elektro Maribor tudi v prihodnje zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo končnim uporabnikom ter s so­ dobnimi energetskimi rešitvami izboljšu­ je kakovost življenja v regiji. Pod njenim vodstvom je družba sprejela novo Strategijo trajnostnega razvoja do leta 2029, katere osrednji cilj je, da Elek­ tro Maribor postane ena najsodobnejših družb v Sloveniji. Ob prejemu priznanja je Tatjana Vogri­ nec Burgar poudarila: »Priznanje, ki sem ga prejela, je navdih za prihodnje, da z vodenjem in s spoštovanjem vseh sode­ lavcev ustvarjam pogoje za razvoj naše družbe, naše regije ter za širšo blaginjo in družbeni napredek skladno z našim poslanstvom. Hvaležna sem, da je bilo prepoznano pošteno, predano, skupin­ sko in strokovno delo, ki je moje osnov­ no vodilo.« Sodelovanje in skupinsko delo sta omo­ gočila znatno povečanje investicij v modernizacijo in nadgradnjo elektrodis­ tribucijskega omrežja v širši regiji, s čimer je družba dosegla opazen napredek. Elektro Maribor je pod njenim vodstvom uspešno odpravil zaostanke pri izdaji so­ BRANE JANJIĆ Skladno z Zakonom o prehodnem fi­ nanciranju pospešenega in pravične­ ga prehoda izstopa iz premoga se je s 1. januarjem začel nov režim obratovanja Termoelektrarne Šoštanj, katere pred­ nostna naloga je od zdaj zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Kot je zna­ no, sta bila Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje z omenjenim za­ konom izločena iz skupine Holding Slo­ venske elektrarne in sta prešla v last države oziroma pod upravljanje Sloven­ skega državnega holdinga. Tako je bil preprečen začetek insolventnih postop­ kov, ki so omenjenima družbama grozili z začetkom tega leta zaradi nezmožnos­ ti nadaljevanja dozdajšnjega načina sofi­ nanciranja proizvodnje prek HSE. Termoelektrarna Šoštanj tako po no­ vem od 1. januarja letos do 30. apri­ la 2027 namesto dozdajšnje primarne proizvodnje elektrike izvaja gospodar­ sko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Ve­ lenje in Šoštanj, pri čemer bo za proiz­ vodnjo toplote obratovala z zmanjšano močjo kot do zdaj. Ob tem bo še nap­ rej v omejenih količinah proizvajala tudi električno energijo, katere proizvodnjo bo mogoče zaradi potreb v sistemu ozi­ roma ob ugodnih tržnih razmerah tudi povečati, pri čemer naj bi za zagotovi­ tev obratovanja še naprej prednostno skrbel blok 6, blok 5 pa naj bi bil v mi­ rovanju vse do trajne zaustavitve, ki je predvidena v letu 2026. Za obratovanje Termoelektrarne Šoštanj in opravljanje gospodarske javne službe bo potre­ ben premog še naprej zagotavljal Pre­ mogovnik Velenje, cena premoga pa bo določena z medsebojno pogodbo, in sicer po metodi dodatka na upravi­ čene stroške, pri čemer ne sme prese­ gati tržne cene ustreznega premoga na uvoznem trgu, skupaj s stroški in z da­ jatvami, povezanimi z uvozom in dosta­ vo na deponijo TEŠ. Termoelektrarna Šoštanj je sicer v preteklem letu v pre­ nosno omrežje oddala dobre 3 TWh električne energije, kar je bilo za 12,6 odstotka več kot leta 2023. BRANE JANJIĆ 10 iz energetskih okolij naš Stik 11 FE UL Energetika Ljubljana SIMFONIJA ELEKTROTEHNIKE+ 2025 ZA POSTAVITEV VODIKOVE POLNILNICE TUDI EVROPSKA SREDSTVA Podjetje Energetika Ljubljana je kot vo­ dilni partner v konzorciju s podjetji LPP, Luka Koper in Arriva uspešno kandidi­ ralo na razpisu za sofinanciranje polnil­ ne infrastrukture za alternativna goriva CEF AFIF (CEF Alternative Fuel Infra­ structure Facility) in bilo pri tem uspeš­ no. Energetika Ljubljana bo tako v okviru omenjenega projekta postavila vodi­ kovo polnilnico, za omenjene naložbe pa ima podjetje zagotovljenih 832.500 evrov evropskih sredstev, kar predsta­ vlja 34 odstotkov sofinanciranja vred­ nosti tehnološke opreme polnilnice. Cilj razpisa je podpreti postavitev infra­ strukture za oskrbo z alternativnimi go­ rivi, kar bo prispevalo k razogljičenju prometa po celotni Evropi. V okviru pro­ jekta GrEn4Tran je zagotovljenih skupaj nekaj manj kot tri milijone evrov evrop­ skih sredstev za izvedbo naložb vseh partnerjev, in sicer električno in vodiko­ vo polnilno infrastrukturo, električna vozi­ la, vozila na vodik in sončno elektrarno. Projekt GrEn4Tran, ki se je sicer začel 7. novembra 2023 in se bo okvirno skle­ nil 6. novembra 2026, bo pripomogel k zmanjšanju ogljičnega odtisa in odvisno­ sti prometnega sektorja od fosilnih goriv ter zagotavljal do okolja prijazen nadalj­ nji razvoj. POLONA BAHUN HESS NA OBISKU PREDSTAVNIKI DIREKCIJE ZA VODE V družbi HESS so gostili predstavnike Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) in drugih ustanov, ki delujejo na področju upravljanja vodnih virov. Obisk je potekal v nadzornem centru za vode­ nje vodnogospodarskih objektov v Bre­ žicah, kjer so gostje spoznali sodobne sisteme avtomatizacije ter napredno pro­ Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je v februarju potekal večerni do­ godek Simfonija Elektrotehnike+ 2025. Osrednja tema letošnjega dogodka je bila kibernetska varnost, ki predstavlja ključni izziv digitalne preobrazbe. Program je bil usmerjen v raziskovanje sodobnih pristo­ pov, dobrih praks in tehnoloških rešitev za zaščito sistemov in omrežij pred narašča­ jočimi digitalnimi grožnjami, s posebnim poudarkom na povezovanju teoretičnega znanja s praktičnimi rešitvami. Večer se je začel z uvodnim nagovorom dekana Fa­ kultete za elektrotehniko prof. dr. Marka Topiča; ki je poudaril pomembnost elektrotehnike za družbeni in tehnološki razvoj. Sledilo je predavanje izr. prof. dr. Urbana Sedlarja, prejemnika Vidmarje­ ve nagrade; ta je osvetlil ključne trende in grožnje digitalne dobe. V svojem pre­ davanju je poudaril vpliv digitalnih napa­ dov na kritično infrastrukturo, podjetja in na posameznike ter predstavil rešitve, ki jih ponujajo različna področja elektroteh­ nike za spoprijemanje s temi izzivi. Osrednji del dogodka je bila okrogla miza z uglednimi strokovnjaki s področ­ ja kibernetske varnosti. Andrej C. Rant, specialist za informacijsko varnost iz podjetja ELES in ambasador European Cybersecurity Organization za Slovenijo, je delil svoje izkušnje pri zaščiti informacij­ skih sistemov. Franci Mihelič iz podjetja Magna Steyr, vodja kibernetske varnos­ ti in diagnostike, je spregovoril o izzi­ vih pri zaščiti kritičnih sistemov, medtem ko je Matjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije, predstavil strateške projekte razvoja te­ lekomunikacijskih omrežij. Razpravo je moderiral izr. prof. dr. Urban Sedlar, ki je strokovnjakom zastavljal vprašanja o ključnih izzivih in priložnostih v svetu ki­ bernetske varnosti. Zaključek dogodka je bil namenjen podelitvi priznanj in na­ grad za mentorje praktičnega usposa­ bljanja ter partnerja fakultete leta 2024. Ob tej priložnosti so obiskovalci spoznali tudi novo inovativno učilnico, ki omogo­ ča vpogled v prihodnost izobraževanja in tehnološkega razvoja. MARE BAČNAR gramsko opremo za učinkovito spremlja­ nje in upravljanje vodnih virov. Direktor družbe HESS Bogdan Barbič je v svojem nagovoru poudaril odlično sodelovanje z DRSV. Opozoril je na pomen povezova­ nja in izmenjave znanja med strokovnjaki s področja upravljanja vodnih virov, kar je ključno za trajnostno prihodnost. Obisk je potekal v nadzornem centru za vodenje vodnogospodarskih objektov v Brežicah, kjer so gostje spoznali sodobne sisteme avtomatizacije in napredno programsko opremo za učinkovito spremljanje pa tudi upravljanje vodnih virov. MARE BAČNAR 12 iz energetskih okolij naš Stik FE UL Elektro Gorenjska ŠTUDENTJE OBISKALI TEŠ IN TOPLARNO CELJE PRENOVLJEN KLICNI CENTER Elektro Gorenjska je poskrbela za po­ membno izboljšavo v komunikaciji s strankami, saj je njihov klicni center do­ Študentje elektrotehniške smeri ener­ getika in mehatronika ljubljanske fakul­ tete so se udeležili ekskurzije, v sklopu katere so si med drugim ogledali proiz­ vodnjo električne energije v živo in raz­ iskovali vlogo daljinskega ogrevanja. V Termoelektrarni Šoštanj so spoznali de­ lovanje termoelektrarne, hkrati pa raz­ pravljali o energetskih izzivih, s katerimi se spoprijemamo v sodobnem svetu. Obisk je pripomogel k boljšemu razume­ vanju kompleksnosti proizvodnje elek­ trične energije. Ekskurzija jih je popeljala tudi v Gorenje (Hisense), v katerem so se 13 živel temeljito prenovo. Ta nadgradnja omogoča hitrejšo, učinkovitejšo in pre­ glednejšo obravnavo vseh vprašanj ter seznanili s sodobnimi proizvodnimi pro­ cesi bele tehnike, kar jim je omogočilo vpogled v najnovejše tehnologije v indu­ striji. Zadnja postaja strokovne ekskurzije je bila Toplarna Celje, v kateri so študen­ tje raziskovali vlogo daljinskega ogreva­ nja in rabe odpadne toplote. S tem so pridobili celovito sliko o pomenu trajno­ stne rabe energije v lokalnem okolju. Ek­ skurzija je bila za študente priložnost za povezovanje teoretičnega znanja s prak­ tičnimi izkušnjami. MARE BAČNAR potreb uporabnikov. Na brezplačni tele­ fonski številki 080 30 19 tako lahko zdaj stranke preprosto izberejo področje, ki ga potrebujejo. Vsaka linija je namenjena specifičnim tematikam, kar zmanjšuje ča­ kalne dobe in povečuje učinkovitost sto­ ritev. Stranke lahko pridobijo pomoč pri obračunu omrežnine, vprašanjih glede števcev elektrike, prijavi izpadov elektri­ ke, pridobivanju soglasij za priključitve ali pri spremembah na merilnih mestih. Poleg tega so na voljo tudi splošne informacije, ki so prilagojene vsakodnevnim vpraša­ njem uporabnikov. Podpora za prijavo iz­ padov elektrike je na voljo 24 ur dnevno, vse dni v tednu, kar zagotavlja nemoteno pomoč ob morebitnih težavah. Za splo­ šne informacije je klicni center dosegljiv vsak delovni dan med 7. in 14. uro, med­ tem ko so linije za druga vprašanja odprte od torka do četrtka med 9. in 12. uro. MARE BAČNAR Zveza potrošnikov Slovenije NAPOVEDAN SKUPINSKI NAKUP TOPLOTNIH ČRPALK Na Zvezi potrošnikov Slovenije so v okviru evropskega projekta Clear – HP, katerega cilj je potrošnikom olajšati dostop do toplotnih črpalk za ogreva­ nje in jim ponuditi čim več informacij za izbiro ustrezne toplotne črpalke, začeli zbiranje prijav za skupinski nakup kako­ vostnih ogrevalnih toplotnih črpalk zrak/ voda. Kot so sporočili, v prvi fazi zbirajo samo nezavezujoče prijave zainteresira­ nih potrošnikov, v drugi polovici marca pa bodo vsi prijavljeni v skupinski na­ kup dobili tudi konkretno ponudbo in se odločili, ali jih nakup izbranih naprav za­ nima. Potrošniki, ki se bodo odločili za nakup toplotne črpalke v okviru skupin­ skega nakupa, bodo lahko za naložbo pridobili subvencijo in/ali kredit Eko skla­ da, saj sta še vedno odprta javna poziva za nepovratne finančne spodbude ob­ čanom za nove naložbe v večjo energij­ sko učinkovitost in rabo OVE v stavbah ter za kreditiranje okoljskih naložb obča­ nov. Na ZPS v povezavi s spodbujanjem sodobnega načina ogrevanja priprav­ ljajo tudi sklop petih tematskih delavnic, na katerih bodo prijavljeni za skupinski nakup dobili vse potrebne informaci­ je o nakupu, možnostih financiranja in o vzdrževanju toplotnih črpalk. Po podatkih Evropskega združenja pro­ izvajalcev toplotnih črpalk (EHPA) je bilo sicer v Evropi do sredine lanskega leta nameščenih nekaj manj kot 24 milijo­ nov toplotnih črpalk, pri čemer je proda­ ja v prvih šestih mesecih lani v primerjavi z istim obdobjem leta 2023 padla za 47 odstotkov, kar sicer v luči doseganja zas­ tavljenih energetsko-podnebnih ciljev ni spodbudno. Če bo namreč letna proda­ ja ostala na ravni iz leta 2023 (tri milijone naprav letno), bo do leta 2030 vgrajenih le okoli 45 milijonov toplotnih črpalk, kar je približno 25 odstotkov manj od ciljev EU, s tem pa bomo zamudili tudi poten­ cialne naložbe in rast industrije z ničel­ no neto vrednostjo ter priložnost, da bi zmanjšali izpuste za 70 milijonov ton CO2. BRANE JANJIĆ 14 iz energetskih okolij GEN-I DISTRIBUCIJA SKUPINA GEN-I IN DRUŽBA ENERGIJA PROJEKT NADGRAJUJETA SODELOVANJE Skupina GEN-I in družba Energija pro­ jekt po septembrski pridružitvi vetrnega parka Senj virtualni elektrarni Skupine GEN-I nadaljujeta medsebojno sodelo­ vanje s podaljšanjem pogodbe o odku­ pu fleksibilnosti za sistemske storitve in tržne pogodbe PPA za odkup proizve­ dene energije. Zadnjo sta hkrati nadgra­ dili z novim cenovnim modelom SPOT+, ki družbi Energija projekt omogoča, da del proizvodnje vetrnega parka zavaru­ je na nekaterih likvidnih terminskih trgih. Zaradi odvisnosti od vremenskih razmer je proizvodnja sicer velikih količin vetrne energije manj predvidljiva in tako pogos­ to ni usklajena s potrebami odjemalcev. Tovrstne izzive v Skupini GEN-I rešujejo z edinstveno inovativno storitvijo virtualne elektrarne, katere del je od septembra lani tudi vetrni park Senj, ki je z močjo 156 MW in načrtovano letno proizvodnjo 530 GWh električne energije največji na Hrvaškem. Skupina GEN-I in družba Energija projekt, lastnica omenjenega vetrnega parka, zdaj podaljšujeta pogodbo o odkupu fle­ ksibilnosti. Ob tem sta podaljšali tudi po­ godbo PPA, ki vetrnemu parku zagotavlja dostop do trga za proizvedeno elektriko, ob tem pa vso potrebno trgovalno infra­ strukturo za odsvajanje električne ener­ gije, vključno z zagotavljanjem vnaprej V okviru pogodbe PPA ima vetrni park Senj zagotovljen stabilen in predvi­ dljiv vir prihodkov, kar zmanjšuje finanč­ na tveganja, povezana z nihanjem cen energije. Sodelovanje so podaljšali tudi na področju nudenja sistemskih storitev v območju hrvaškega elektroenerget­ skega omrežja (HOPS), s čimer Skupina GEN-I kot pionir na trgu dokazuje, da s svojimi inovativnimi in z naprednimi pro­ dukti lahko ponudi višjo dodano vred­ nost partnerjem. POLONA BAHUN MOPE PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE NI VEČ LE IZBIRA, AMPAK NUJNOST To je ključno sporočilo s prvega skup­ nega srečanja okoljskih ministrov in direktorjev hidrometeoroloških služb ju­ govzhodne Evrope, ki je potekalo v za­ četku februarja na Brdu pri Kranju. Na njem je bilo poudarjeno, da so podneb­ ne spremembe postale ena največjih groženj prihodnosti, še posebej v jugo­ vzhodni Evropi, ki se segreva dvakrat hit­ reje od svetovnega povprečja. Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je ob koncu konfe­ rence poudaril, da Slovenija ne le opo­ zarja na podnebne spremembe, ampak tudi ukrepa. »Slovenija je prvo ministr­ stvo, ki sistematično gradi celovito prila­ gajanje podnebnim spremembam. Naš strateški projekt LIFE4ADAPT, vzpostavi­ tev Podnebne pisarne za občine in raz­ voj nacionalnega centra za podnebne 15.198 določene cene za določeno obdobje ter uravnavanje presežkov in primanjkljajev. analize so le nekateri izmed konkretnih ukrepov. Jugovzhodna Evropa je pod velikim pritiskom podnebnih sprememb, zato moramo ukrepati hitro in odločno. Naša naloga je okrepiti znanstvene in tehnološke zmogljivosti, izboljšati podat­ kovno podporo in zagotoviti konkretne prilagoditvene ukrepe, ki bodo zaščitili naša okolja, gospodarstva in skupnosti. Slovenija bo igrala ključno vlogo pri kre­ pitvi regionalnega sodelovanja. Naša naloga je izboljšati znanstvene in tehno­ loške zmogljivosti, zagotoviti učinkovite ukrepe prilagajanja in okrepiti odpor­ nost skupnosti na prihodnje podnebne izzive.« Na konferenci so se vsi udeleženci stri­ njali, da prilagajanje na podnebne spre­ membe ni več le izbira, ampak nujnost. Ministri in strokovnjaki so soglasno po­ udarili, da je potrebno večje vlaganje v meteorološke in hidrološke podatke, kre­ pitev čezmejnega sodelovanja in celovito naslavljanje izzivov, ki jih prinašajo pod­ nebne spremembe. BRANE JANJIĆ Toliko naprav za samooskrbo je bilo lani priključenih na elektroenergetsko omrežje, njihova moč pa je znašala dobrih 196 tisoč kW. Pet distribucijskih podjetij je sicer v letu 2024 skupno prejelo 3.981 vlog za izdajo soglasja za priključitev samooskrbnih proizvodnih naprav, od tega jih je bilo največ vloženih na oskrbnem območju Elektra Maribor (1.501) in Elektra Ljubljana (1.006). Število izdanih soglasij je bilo v preteklem letu bistveno večje, saj so po podjetjih reševali še zaostale vloge, in sicer je bilo v času od začetka januarja do konca decembra 2024 skupno izdanih kar 19.499 pozitivnih soglasij za priključitev samooskrbnih naprav, 7.243 vlog oziroma tretjina vseh pa je bila zaradi tehničnih in drugih omejitev zavrnjenih. V distribucijskih podjetjih ugotavljajo, da je bilo zanimanje za izdajo soglasij v preteklem letu precej manjše kot leto pred tem, podoben trend pa se nadaljuje tudi v tem letu, pri čemer gre glavni razlog pripisati ukinitvi sistema neto meritev. BRANE JANJIĆ 16 pogovor naš Stik 17 Naš cilj je postati osrednja regionalna borza z elektriko Skupini ADEX, ki je nastala z združitvijo slovenske in srbske borze z elektriko, je konec preteklega leta uspel veliki met, saj se ji je pridružila tudi madžarska borza HUPX. S to združitvijo je ADEX postal ključno središče trgovanja z elektriko v srednji in jugovzhodni Evropi s ciljem povečevanja likvidnosti, učinkovitosti in preglednosti borznega trga z elektriko v širši regiji. Mag. Anže Predovnik besedilo in fotografija: Brane Janjić zpostavljanje trga z elektriko ima v Sloveniji že bogato zgodovino, saj je bilo uradno odprtje notranjega trga 15. aprila 2001. Le slab mesec prej je bila ustanovljena tudi družba Borzen, ki je v začetni fazi trgovanja opravljala in izvaja­ la ključne funkcije energetske borze. Skupini, ki se je ukvarjala z oblikovanjem slovenske energetske borze in vzpostavitvijo hče­ rinske družbe BSP Southpool, se je po končanem študiju priklju­ čil tudi mag. Anže Predovnik in posledično leta 2008 prešel v novoustanovljeno družbo, ki je bila iz Borzena izločena ravno za­ radi namere, da se omogoči povezovanje z drugimi trgi v regiji. Izzivov mu tako v njej ni manjkalo, v svoji več kot petnajstletni ka­ rieri, v kateri se je osredinil na upravljanje trgov, oblikovanje cen in projekte spajanja trgov ter rastel s podjetjem, pa si je nabral tudi veliko dragocenih izkušenj. Te in bogato strokovno znanje so bili vzrok za to, da je bil kot direktor BSP izvoljen za prve­ ga predsednika uprave ADEX, kar je nedvomno veliko prizna­ nje njegovemu dozdajšnjemu strokovnemu delu. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih dogajanjih na slovenski borzi z elektriko, prednostih združitve z madžarsko borzo in o načrtih za naprej. Za vami je gotovo eno zahtevnejših let, ki ste ga decembra lani okronali s pridružitvijo madžarske borze HUPX. Kako pa sicer ocenjujete poslovno leto 2024? »Preteklo leto je bilo za nas z vidika obsega trgovanja z elektriko na borzi zelo uspešno, saj je to lani doseglo 14,7 TWh, kar je bilo v primerjavi z letom prej za 27 odstotkov več. Pri tem se je večji del prirasta nanašal na trgovanje na segmentu trgovanja za dan vnaprej, pri čemer v prihodnje pričakujemo postopno rast tudi na drugih segmentih. Uspešni smo bili tudi na področju izvajanja projektov, saj smo na BSP sodelovali pri vzpostavitvi vseevrop­ 18 skih avkcij znotraj dneva. Gre za segment, ki izhaja iz evropske regulative in zadeva vse evropske borze z elektriko. To je nov segment trgovanja, ki se umešča nekje med trgovanje za dan vnaprej in trgovanja znotraj dneva, poteka pa na način, da se dvakrat dnevno za razpoložljive prenosne zmogljivosti izvede­ jo avkcije.« Konec leta ste po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih razglasili uspešen zaključek konsolidacije slovenske borze BSP in srbske borze SEEPEX z madžarsko borzo HUPX pod skupnim lastništvom. Kako je vse to potekalo in kaj ta združitev pomeni za vašo nadaljnjo prihodnost? »Strateška odločitev lastnikov treh borz – madžarske HUPX, slo­ venske BSP in srbske SEEPEX – je bila, da se za regijo osred­ nje in JV Evrope vzpostavi enotna regionalna borza z elektriko. S tem namenom so stekla in bila decembra lani tudi uspešno končana pogajanja za ustanovitev skupne borze treh držav, in sicer kot del razširitve decembra 2022 ustanovljene slovensko­ -srbske borze ADEX. Pred nami je tako obdobje novih izzivov, ki se začenjajo s harmonizacijo poslovanja znotraj skupine ADEX. pogovor prenesti v prakso; pri tem bo imela pomembno vlogo, predvsem v smislu, da z borzami v skupini in s partnerskimi borzami zago­ tovimo čimprejšnjo izvedbo spajanja trgov in s tem povečanje li­ kvidnosti ter povečan obseg osnovnega delovanja predmetnih borz. Za nas je je trenutno v tem smislu najpomembnejša spojitev madžarsko-srbske meje, za katero si v osnovi močno prizadeva­ mo. Seveda pa aktivno podpiramo tudi kolege iz Črne gore in Severne Makedonije pri njihovih projektih spajanja trgov.« Ali lahko na osnovi povedanega rečemo, da dolgoročno obstaja težnja, da bi iz obstoječih regionalnih borz nastala neka enotna evropska borza z elektriko? »To je gotovo med cilji EU, v kateri že dve desetletji potekajo procesi konsolidacije borz. Prva takšna je bila združitev skandi­ navskega in danskega trga v okviru borze Nordpool, druga se je nato zgodila z vzpostavitvijo skupne francosko-nemške borze s sedežem v Parizu. Tretja aktualna je konsolidacija treh borz v naši regiji. Ti trendi po združevanju borz so bili prisotni že prej in bodo tudi v prihodnje. Evropska zakonodaja namreč stremi k robu­ stnosti in v tej luči gredo prizadevanja, da se evropski borzni trg Za vse te tržne segmente, ki se poleg rednega trgovanja z elektriko že pojavljajo na evropskem trgu, se pojavlja tudi potreba po enotnih nišnih rešitvah. In na tem področju lahko mi ponudimo svoje znanje, sisteme in platformo. Eden izmed ključnih ciljev pa je, da na našo borzo pritegnemo čim več borznih udeležencev in jim ponudimo storitve na najvišji ravni. Hkrati bomo sledili cilju, da ponudimo svoje sistemske re­ šitve tudi drugim akterjem v regiji in tako posledično še naprej ši­ rimo skupino. Kot zanimivost naj omenim, da že danes s skupino ADEX prek najema naših storitev sodelujemo še z dvema borza­ ma iz regije, in sicer s črnogorsko borzo BELEN in severnoma­ kedonsko borzo MEMO. Pri zadnji smo bili namreč uspešni na javnih razpisih za zagotovitev IT-sistemov za izvedbo trgovanja in finančne poravnave. Posledično smo sredi leta 2023 sodelovali pri tako imenovanem operativnem zagonu makedonskega in čr­ nogorskega borznega trga. Srednjeročno računamo, da se bos­ ta tudi ti borzi, ki sicer za zdaj ne delujeta z nami neposredno, sta pa naši partnerici posredno prek IT-sistemov, pridružili naši skupi­ ni. Naš poglavitni cilj ob združitvi je bil, da z doseganjem sinergij znotraj skupine ponudimo na zdaj razdrobljenih regionalnih trgih enovite rešitve. Povedano drugače, naš ključni cilj je našim ude­ ležencem zagotoviti storitev na enotni osnovi, vzpostaviti enoten trgovalni sistem za trgovanje za dan vnaprej in znotraj dneva ter jim ponuditi enotno klirinško rešitev. Drugi pomemben segment zajema enoten cenik, enotna borzna pravila in enoten pristop k članstvu. Tretji, najpoglavitnejši cilj pa je izvedba spajanja trgov oziroma implicitne dodelitve ČPZ na nacionalnih mejah omenje­ nih držav v regiji. Enoten evropski trg namreč deluje po uredbi 2015/1222, ki je postala evropski model delovanja borz v drža­ vah, katerih trge namerava povezovati oziroma jih že danes po­ vezuje. Skupina ADEX pa bo morala ta zakonodajna pravila šele oblikuje z manjšim številom borz, ki razpolagajo z dovolj tehnič­ nimi in finančnimi viri za organiziranje vsakodnevnega trgovanja.« Pa si posledično lahko obetamo tudi poenotenje cen elektrike? »V povezavi s tem je treba izpostaviti, da samo z združevanjem borz ne bo prihajalo do poenotenja cen elektrike, saj te nudijo le infrastrukturo za izračun cen in platformo za finančno poravnavo, oblikovanje cen pa je na različnih evropskih trgih odvisno od po­ sameznih dejavnikov in v osnovi tudi od razpoložljivih prenosnih zmogljivosti med trgi ter na vsako območje vezanih ponudb in povpraševanja. Za poenotenje cen bi se tako morali najprej poe­ notiti dejavniki, na osnovi katerih se na borzah izračunavajo cene. K poenotenju cen elektrike se na ravni EU trenutno prizadeva z zagotovitvijo enotnega modela izračuna in ne še enotne cene, pri čemer se sledi cilju, da se evropskemu gospodarstvu ponudi transparenten in javno dostopen signal o ceni elektrike kot teme­ lju za nadaljnje odločanje z vidika prihodnjih investicij ter z vidika nakupa in prodaje energije.« Ali obstajajo podobni modeli oblikovanja borz z elektriko tudi zunaj Evrope? »EU je na tem področju pionir in je največji organiziran tovrstni trg na svetu. Podobni trgi so na drugih celinah organizirani po dru­ gačnih načelih in so precej bolj razdrobljeni ter oddaljeni od na­ čel vzpostavitve evropskega enotnega trga. Evropski sistem je zelo napreden in vanj se vlaga ogromno truda, da služi trenut­ naš Stik nim vzorcem trgovanja in izmenjave elektrike pa tudi namenom evropskih politik, še posebej v zadnjem desetletju poudarjene­ mu zelenemu prehodu. Evropski trg z elektriko mora biti na eni strani sposoben podpirati klasične proizvodne vire in njihove potrebe po nastopanju na trgu, pa tudi vse nove vire, ki prihajajo na trg z elektriko.« Omenili ste že nekatere pomembne pridobitve, ki jih je prinesla združitev treh borz. Katere pa so še tiste druge ključne prednosti, ki smo jih pridobili z združitvijo? »Z vidika slovenske borze je za naš prihodnji razvoj pomembna predvsem ta, da smo znotraj skupine vzpostavili koncept cen­ tra odličnosti za trgovanje znotraj dneva za vse trge v skupini. Poleg tega bo slovenska borza izvajala upravljanje trgovanja znotraj dneva tudi na vseh trgih, na katere šele vstopamo. Tako smo julija lani uspešno vzpostavili srbski borzni trg znotraj dne­ va, v prihodnosti pa naj bi prevzeli tudi organizacijo madžarske­ ga trga znotraj dneva. Slovenska borza je v tem smislu ključni razvojni element. Drug pomemben segment, ki ga bomo op­ ravljali za skupino, pa predstavljata obračun in finančna porav­ nava poslov, ki so sklenjeni z nišnimi produkti na borznih trgih, kot so: trgovanje z zelenimi certifikati, upravljanje trgov prož­ nosti in podobno. Za vse te tržne segmente, ki se poleg red­ nega trgovanja z elektriko že pojavljajo na evropskem trgu, se pojavlja tudi potreba po enotnih nišnih rešitvah. In na tem po­ dročju lahko mi ponudimo svoje znanje, sisteme in platformo. Za srbsko borzo je najaktualnejši izziv prevzemanje projektnih nalog za spajanje trgov na njihovih mejah, ker še niso spojeni. Ocenjujemo, da bi na eni izmed njihovih mej z evropsko mejo lahko prišlo do spajanja v zadnjem četrtletju 2026. Na madžar­ ski borzi pa je ključni izziv organiziranje trgovanja za dan vnap­ rej. Vsak v skupini ima tako zastavljen neki svoj cilj in nalogo. Z vidika celotne skupine pa je največja dodana vrednost zdru­ žitve ta, da skozi enoten cenik, poenoten trgovalni in klirinški sistem ter poenotenje procesov vstopa v skupino našim tržnim udeležencem olajšamo sodelovanje oziroma poslovanje na borzi in jim tako zmanjšamo tudi stroške. Priložnosti, ki izhaja­ jo iz združitve, so večplastne, od enotnih pravil in postopkov do enotne klirinške rešitve. Delujemo kot skupina v tem širšem prostoru in s tem odpiramo pot evropskim politikam v to regijo in posledično tudi zelenemu prehodu.« Ali se združitev že pozna tudi na obsegu trgovanja in povečanem zanimanju udeležencev? »Na srbski borzi je lani obseg trgovanja dosegel 5,5 TWh, na madžarski 39 TWh in na naši 14,7 TWh, kar pomeni, da je obseg na ravni skupine dejansko dosegel 60 TWh. Pri nas in tudi na drugih dveh trgih je zaznati rast trgovanja na vseh segmentih, ne samo pri trgovanju za dan vnaprej, povečuje se tudi trgova­ nje znotraj dneva. Kot rečeno, je obseg trgovanja že dosegel 60 TWh, je pa še kar nekaj potenciala, saj srbski trg še ni spo­ jen. Ocenjuje se, da bi lahko obseg trgovanja, ko bo tudi ta trg spojen in bo del enotnega evropskega trga, obseg trgovanja v skupini narastel na 75 do 80 MWh. Zelo smo bili veseli tudi no­ vice, da je število tržnih udeležencev na madžarski borzi pred dnevi doseglo sto udeležencev. Na slovenski jih je 33 in na srbski 44, pri čemer se nekateri pojavljajo na več borzah hkrati. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da se je zanimanje za sodelovanje 19 na skupni borzi po združitvi povečalo. Ne nazadnje se pove­ čuje tudi naš delež v trgovanju, ki se iz bilateralnih sporazumov postopoma seli na borzne trge z elektriko. To pa med drugim kaže tudi na to, da se povečuje zaupanje udeležencev, kar gre pripisati tudi temu, da smo krizno obdobje v letu 2022 prešli brez večjih težav in smo ves čas zagotavljali finančno varnost in nemoteno izvedbo trgovanja. V Sloveniji se je na primer delež trgovanja na borzi napram evidentiranim pogodbam povečal iz deset odstotkov pred letom 2022 na dvajset odstotkov, kar po­ meni, da se je dejansko podvojil.« Koliko večjih borz pa sploh deluje v evropskem prostoru? »V Evropi deluje 17 borz z elektriko, potem pa imamo v regiji še leta 2023 nastale borze – albansko-kosovsko, severnoma­ kedonsko in črnogorsko. Če štejemo še srbsko borzo, ki ni del evropskega trga, imamo skupaj v širšem evropskem prostoru 21 delujočih borz z elektriko, ki so po svojih značilnostih lahko mo­ nopolne ali komercialne, kot je naša, in te se lahko med seboj povezujejo. V regiji imamo torej novonastale borze, ki še morajo sprejeti evropsko zakonodajo, pri čemer bo prihodnost pokaza­ la, ali bodo delovale samostojno ali v skupini, so pa vsekakor tudi naš potencial.« Imenovanje vas za predsednika združene skupine in hkrati predstavnico Elesa Andrejo Zevnik za podpredsednico nadzornega sveta skupine ADEX je nedvomno veliko priznanje za vse vaše dozdajšnje strokovno delo na tem področju. Kako zahtevno pa je bilo v pogajanjih s precej večjimi igralci na trgu uveljaviti naše interese? »Pogajanja, ki so bila večletna, so bila res zelo zahtevna, pri če­ mer je treba v teh procesih poudariti odločno podporo Elesa pa tudi pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo, brez katerih v pogajanjih ne bi bili tako uspešni. Imenovanje mene za predsednika uprave skupine ADEX pa povezujem predvsem s tem, da imam več kot desetletne izkušnje z vodenjem slovenske borze in s tem povezano tudi jasno vizijo o tem, kakšen naj bo razvojni koncept borze v širši regiji. Naše bogate izkušnje, prido­ bljene z vzpostavljanjem lokalnega trga in na drugi strani večlet­ no nagovarjanje partnerjev k organizaciji regionalne borze, ki bo ustrezala potrebam naših tržnih udeležencev in enotnega evrop­ skega energetskega trga, so pripeljale do tega, da smo ustano­ vili skupino ADEX. V tem procesu smo bili prepoznani kot ključen dejavnik in jaz osebno kot tisti, ki mu je zaupano vodenje skupi­ ne, s ciljem, da se uveljavimo kot vodilna borza v JV Evropi, kar mi je v izjemno čast in zadovoljstvo.« Med poglavitnimi cilji skupine, ki ste ga že večkrat poudarili, je povezovanje razdrobljenih trgov jugovzhodne Evrope v enoten evropski trg z elektriko in s tem doseganje sinergij. Kateri pa bodo prvi koraki v okviru vašega triletnega mandata? »Prvi cilj je konsolidacija družb v skupini, in sicer glede postavi­ tve prednostnih ciljev pa upravljavskih in procesnih postopkov. Drugi je povečati likvidnost naših trgov in s tem zaupanja v sku­ pino ter tretji naša nadaljnja širitev – vse to z namenom zago­ tavljanja izpolnitve vizije o povezovanju razdrobljenih trgov v enotno platformo in utrditve položaja vodilne energetske bor­ ze v širši regiji.« 20 aktualno naš Stik 21 Vlada RS NEKATERI IZMED KLJUČNIH CILJEV PRENOVLJENEGA NEPN Prenovljeni NEPN se osredinja na strateške koristi za Slovenijo in ljudi • znižanje skupnih emisij (upoštevajoč izstop iz premoga) vsaj za 55 odstotkov do leta 2033 (in od 35 odstotkov do 45 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005); • sektorski cilj zmanjšanja emisij v prometu za en odstotek do leta 2030; • zvišanje deleža OVE na vsaj 33-odstotni delež OVE v končni rabi energije do 2030; • dodatnih 500 GWh/140 MW zmogljivosti hidroelektrarn do leta 2040; • izstop iz premoga najpozneje do leta 2033; • sistematično izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, da raba končne energije ne bo presegla 50,2 TWh; • povečanje vlaganj v raziskave in razvoj na najmanj 3,5 odstotka BDP, od tega 1,25 odstotka BDP javnih sredstev do leta 2030; • zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev do leta 2030 do vrednosti največ med 4,6 in 3,8 odstotka. V decembru je bil sprejet posodobljeni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), s katerim je Slovenija določila ambiciozne cilje do leta 2030, ki bodo zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost. Ambiciozni cilji, predvsem pri zmanjševanju emisij, obnovljivih virih energije (OVE) in učinkoviti rabi energije (URE), so dokaz, da energetsko učinkovitost in prihodnost Slovenija načrtuje odgovorno. Posodobljeni NEPN je bil s polletno zamudo 30. decembra skladno z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov posredovan Evropski komisiji; ta ga bo ocenila in po potrebi predlagala popravke oziroma višje cilje. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Brane Janjić EPN je strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 (s pogledom do leta 2040) določiti cilje, politike in ukrepe za pet razsežnosti energetske unije: razoglji­ čenje (emisije) in OVE, energetska učinkovitost (URE), energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konku­ renčnost. Izvedba načrtovanih politik in ukrepov NEPN na vseh področjih in sektorjih rabe energije, od kmetijstva do gozdarstva, energetike, industrije, prometa, raziskav in inovacij, bo prispevala k nižji končni rabi energije, povečanju deleža OVE v bruto končni rabi energije in doseganju ciljev Slovenije, ki dolgoročno vodijo v podnebno nevtralno družbo. Prenovljeni NEPN podpira zmanj­ ševanje rabe fosilnih goriv skozi razvoj drugih domačih nizko­ ogljičnih virov oskrbe in učinkovitejšo rabo energije ter potrjuje nadaljnjo uporabo in načrtovanje gradnje nove jedrske elektrar­ ne s kakovostno in transparentno odločitvijo do leta 2028. S sprejetimi ukrepi povečuje vlaganja v raziskave in razvoj, za­ gotavlja zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, zadostne proizvodne zmogljivosti, pospešen razvoj tehnologij ter celo­ vit razvoj in vodenje omrežja za distribucijo električne energije ter blaženje in zmanjševanje energetske revščine. Energetsko varna in trajnostna prihodnost Slovenije terja nove investicije v zasebnem sektorju pa tudi prednostno usmerjanje in upora­ bo razpoložljivih javnih nacionalnih in evropskih sredstev v ta prehod. Potrebni javnofinančni viri za izvedbo politik in ukrepov ambicioznega scenarija z dodatnimi ukrepi NEPN so namreč eden ključnih pogojev za uspešno izvedbo NEPN. Zato NEPN vsebuje tudi pregled ekonomske ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov. Te so sicer podrobne in sorazmerno zaneslji­ ve v obdobju do leta 2030, medtem ko so po letu 2030 ocene zaradi negotovosti vhodnih predpostavk (stroškov novih tehno­ logij OVE, hranilnikov in višine investicij v jedrske zmogljivosti) le preliminarne. Investicije, ki so povezane izključno z naložbami, ki bistveno vpli­ vajo na doseganje ciljev NEPN, to je energetsko-podnebni del investicij, znašajo okoli 22 milijard evrov. Največ investicij bo tre­ ba usmeriti v ukrepe, namenjene gospodinjstvom, kot je ener­ getska prenova stavb in zamenjava energetskih naprav (5,4 milijarde evrov), omrežja za distribucijo in prenos električne ener­ gije (4 milijarde evrov), razpršeno proizvodnjo električne energi­ je iz OVE (3,8 milijarde evrov) in v industrijo (1,6 milijarde evrov). boljši kazalnik zanesljivosti oskrbe, nekoliko nižji delež OVE, raz­ like v emisijah in makroekonomskih učinkih pa so minimalne. Skupni ocenjeni obseg potrebnih spodbud za doseganje ciljev NEPN (brez prometa, dodatnih sredstev za raziskave in inova­ cije, distribucijsko omrežje in drugega) za obdobje 2024–2030 znaša okoli 5,4 milijarde evrov, kar je slaba milijarda evrov let­ no. Skupaj z načrtovanimi ukrepi, ki jih je treba še izvesti, pa je v Sloveniji za pokritje vrzeli na voljo dovolj virov, nacionalnih in evropskih. V prenovljenem NEPN je narejena tudi primerjava scenarijev DU-JE (dodatni ukrepi in jedrska energija) in DU-OVE (dodatni ukrepi in obnovljivi viri energije). Ta je pokazala, da med scenarijema do leta 2030 ni razlik, saj enako dosegata ci­ lje in imata pozitivne makroekonomske učinke glede na scena­ rij s samo obstoječimi ukrepi (OU). Po scenariju DU-OVE pa je zaradi manjše proizvodnje električ­ ne energije v Sloveniji pokritost rabe električne energije nižja, v zimskem času zahteva več uvoza električne energije, posle­ dično pa dosega slabši kazalnik zanesljivosti oskrbe, ki pa še vedno ustreza merilom strateške zanesljivosti. Do leta 2040 ni razlike med scenarijema glede končne rabe energije, le pri oskrbi z električno energijo. Scenarij DU-JE do­ sega višjo pokritost rabe električne energije s proizvodnjo v Slo­ veniji z izgradnjo jedrske elektrarne ter ima posledično nekoliko Posodobljeni NEPN tako predstavlja temelj za dolgoročno stabil­ nost in trajnostno prihodnost Slovenije s krepitvijo domačih OVE. Z zastavljenimi ukrepi krepi energetsko neodvisnost in odpor­ nost na geopolitične in tržne šoke, ustvarja nova delovna mesta in varuje okolje za prihodnje generacije. Usmerja pravičen pre­ hod in aktivnosti na področju energetske revščine. Spodbuja vla­ ganja v trajnostno infrastrukturo in zmanjšanje emisij, pospešuje razvoj in omogoča preobrazbo v podnebno nevtralno družbo, kar prinaša dolgoročne koristi za vse. S prenovljenim NEPN pa se Slovenija postavlja ob bok ambicioznim evropskim državam in sledi ciljem EU Pripravljeni na 55 ter pobudi REPowerEU. Pogledi Možnosti zelenega prehoda za Slovenijo Segrevanje planeta je neizpodbitna realnost. Posledice tega so na veliko lokacijah po svetu že skrb vzbujajoče, pri čemer je znanstveno ugotovljeno, da k tem spremembam največ pripeva človek s svojim delovanjem. Pri tem je ključna prevelika količina izpustov toplogrednih plinov, ki ustvarjajo povečan učinek tople grede. Sklop rešitev nastalih okoljskih težav je na mednarodni ravni zajet v tako imenovanem zelenem prehodu, v okviru katerega naj bi ključno vlogo prevzeli obnovljivi viri. Besedilo: Rajko Volk; fotografija: arhiv ELES-a 24 a načelni ravni se tudi v Sloveniji strinjamo, da so ti ukrepi nujni, vendar se pri umeščanju obnovljivih virov in potrebne energetske infrastrukture pogosto spopri­ jemamo z odporom javnosti, kar se poleg hidroelektrarn še po­ sebej odraža pri načrtovanju večjih sončnih in vetrnih elektrarn, pri katerih precej zaostajamo za preostalimi evropskimi državami. O tem, kako naj bi se najhitreje približali zastavljenim energetskim in podnebnim ciljem, se že dlje časa intenzivno razpravlja tudi v različnih strokovnih krogih. Tokrat podrobneje predstavljamo raz­ mišljanja tehničnega direktorja Soških elektrarn Nova Gorica Rajka Volka, ki je v preteklih desetletjih opravljal različne funkcije v podjetju in zelo dobro pozna delovanje elektroenergetskega sistema ter na ravni Holdinga Slovenske elektrarne vodi tudi sku­ pino za fleksibilnost, v kateri obravnavajo vprašanja, kako glede na velike spremembe v elektroenergetskem sistemu zagotoviti potrebno zanesljivost in optimizirati proizvodnjo. KLJUB MANJŠI PORABI ENERGIJE BOMO V PRIHODNOSTI POTREBOVALI VEČ ELEKTRIČNE ENERGIJE, KI BO TUDI FLEKSIBILNEJŠA Učinkovitejša raba energije in prizadevanja za zmanjšanje iz­ pustov CO2 bodo po vseh napovedih v prihodnje pripeljala do večje porabe električne energije, saj naj bi se ta kot ključ­ ni energent v večji meri uporabljala za ogrevanje, hlajenje in za transport. To bo sicer zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, vendar hkrati pomeni, da naj bi se v kratkem času poraba elek­ trične energije zelo povečala, kar zahteva tudi bistveno pospe­ šen razvoj elektroenergetskega sistema. aktualno Kot pravi Rajko Volk, se velikokrat spregleda, da mora elek­ troenergetski sistem v vsakem trenutku zagotoviti ravnoves­ je med proizvedeno in porabljeno energijo. Če viri energije niso sposobni prilagajati proizvodnje trenutnim potrebam, lah­ ko pride do presežkov ali pomanjkanja, kar lahko povzroči motnje v oskrbi ali celo daljše izpade električne energije. Tudi na strani porabe je vse več mogočih virov za doseganje rav­ novesja. Poleg omrežnine, ki usmerja porabo v manj obreme­ njena obdobja, so mogoči še energijsko kontrolirani procesi glede na razmere v elektroenergetskem sistemu in raba hra­ nilnikov pri porabnikih. Za primerjavo proizvodnih virov je pomembno upoštevati tudi stroške mehanizmov za izravnavo proizvodnje s porabo – od sekundne do letne ravni. Lastna cena proizvedene električne energije torej ni enaka njeni vrednosti za sistem. Na primer, energija, proizvedena s sončnimi paneli, ki je manj prilago­ dljiva, zahteva prilagoditve drugih proizvodnih virov ali upo­ rabnikov (če je to izvedljivo), kar v sistemu povzroča dodatne stroške. Nasprotno pa so viri, kot so plinske in vodne elektrar­ ne, prilagodljivejši, saj omogočajo regulacijo proizvodnje gle­ de na potrebe sistema. Določene prilagoditve zahteva tudi jedrska energija, čeprav je njena proizvodnja stabilna in kon­ stantna skozi vse leto (razen ob remontih in okvarah) ter neod­ visna od vremenskih razmer. Potrebe prilagoditve proizvodnje porabi so pri jedrski energiji manjše kot pri sončni energiji, jih je pa treba vseeno upoštevati pri načrtovanju energetske in­ frastrukture. ELEKTRIČNA ENERGIJA V SLOVENIJI V TWh: PREDLAGAN SCENARIJ PO LETIH naš Stik KAJ KAŽE PRIMERJAVA RAZLIČNIH VIROV ELEKTRIČNE ENERGIJE Možnosti za zagotavljanje dodatne električne energije je veliko, vendar so nekatere poti optimalnejše kot druge. Pri odločitvah je treba tehtati več dejavnikov: vplive na okolje, stroške preho­ da, tehnično izvedljivost (upoštevajoč naravne danosti), družbe­ no sprejemljivost in druge pomembne vidike. Pri vrednotenju posameznih projektov se prevečkrat kot ključ­ no merilo uporablja samo lastna cena proizvedene energije, ki predstavlja povprečni strošek proizvodnje na enoto energije v celotni življenjski dobi vira (upoštevajoč časovne dimenzije fi­ nančnih tokov), kar je izraženo v evrih na MWh. Lastna cena namreč ne zajema pomembnih dejavnikov, kot sta čas (kdaj v letu) in kraj (kje) proizvodnje energije, prav tako ne vključuje stroškov prilagoditve omrežja. Proizvajalci, ki jim uspe prodati energijo in preostale energetske produkte, ki so na trgu, po višji ceni od lastne, ustvarjajo dobičke, sicer pa izgubo. Konč­ ni uporabniki pa poleg prodajne cene proizvajalca plačujejo še marže trgovcev in njihove stroške prilagoditve kupljene energi­ je časovnemu profilu porabe končnemu kupcu, stroške izgub v omrežju, uporabo omrežja, stroške delovanja trga električne energije … S povečevanjem deleža spremenljivih in neprilago­ dljivih virov energije (npr. sončnih in vetrnih elektrarn) je postalo očitno, da lastna cena ni primerna za celovito primerjavo virov. Zato so bili razviti novi kazalniki, ki vključujejo dodatne dejavnike, ki upoštevajo čas in lokacijo proizvodnje, ali se vir lahko prilagaja trenutnim potrebam omrežja in podobno. Za družbo kot celoto so ključni čim nižji skupni stroški elektro­ energetskega sistema ob upoštevanju sprejemljivega tvega­ nja in okoljske sprejemljivosti. Na koncu namreč vsi uporabniki električne energije plačamo celoten strošek sistema, vključno s subvencijami. POTREBNA VLAGANJE V ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE Za uspešen zeleni prehod je ključnega pomena pravočasno vla­ ganje v izgradnjo in razvoj elektroenergetskega omrežja na vseh napetostnih nivojih. S premišljenim in celovitim pristopom lahko bistveno zmanjšamo potrebo po okrepitvi srednje- in nizkonape­ tostnega omrežja, pod pogojem, da se večino sončnih elektrarn priključi na visokonapetostno omrežje. Po ocenah bi prihranki na tem področju lahko dosegli tudi milijardo evrov (vir: Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji od leta 2023 do leta 2032, stran 227). Poleg finančnih koristi bi to zmanjšalo tudi logistične izzive, saj distribucijska podjetja že zdaj razpolagajo z omejenim številom usposobljenih delavcev za pot­ rebne obsežne nadgradnje nizkonapetostnega omrežja. LEGENDA Velike HE: obstoječe in prihodnje HE na večjih rekah Termo CO2: proizvodnja v termoelektrarnah (na premog ali zemeljski plin), ki imajo znatne izpuste CO2 (tudi iz BiH – odškodnina) JE: obstoječe in prihodnje JE SE: sončne elektrarne Ostalo: male HE, vetrne elektrarne, plinske elektrarne, ki ne izpuščajo CO2, geotermalne elektrarne, elektrarne na bioplin … OVE iz tujine: energija (električna ali zeleni plin za plinske elektrarne) iz čezmorske tujine, pridelana na »zelen način«, dogovorjena z dolgoročno pogodbo Uvoz: neto uvožena energija s kratkoročnimi dogovori do dveh let Potreba po okrepitvi nizkonapetostnega omrežja bo v prihodnje v veliki meri odvisna od prehoda na toplotne črpalke in delo­ ma (odvisno od koncepta) tudi od uvedbe domačih polnilnic za e-vozila. Nadgradnja srednje- in predvsem visokonapetostnega omrežja bo minimalno odvisna od tipa izbranega proizvodnega vira, bolj pa od spremembe potreb količine prenosa električne energije v posameznem delu omrežja. 25 SKLEPNE MISLI Pri rabi prostora se pogosto uporab­ lja način, ki postavlja »zaščito prosto­ ra« nasproti »dovoljenju za gradnjo«, kar zmanjšuje možnosti za uravnoteže­ no in dolgoročno načrtovanje. Namesto tega bi morali razvijati model, ki omogo­ ča zaščito prostora in tudi dovoljenje za gradnjo, da bi zagotovili trajnostni razvoj in ohranjanje narave. Veliko okoljskih gibanj pogosto prikazu­ je kratkovidno naravnanost, pri čemer je NE za posamezno investicijo, ki bi pripo­ mogla k čistim energetskim virom, v res­ nici DA za večje ekološko onesnaženje. To predstavlja paradoks, saj varovanje narave pogosto onemogoča projekte, ki zmanjšujejo škodljive vplive na oko­ lje, kot so projekti postavitve večjih ob­ novljivih virov energije. Ob tem gre še poudariti, da vsaka MWh iz obnovljivih virov (vključno s hidroelek­ trarnami) ali jedrske elektrarne names­ to proizvodnje iz fosilnih virov pomeni zmanjšanje emisij CO2 za skoraj eno tono, saj nadomeščajo proizvodnjo iz termoelektrarn na premog. Pri tem je iz­ gradnja nove jedrske elektrarne (JEK 2) smiselna, le če ob predvidenem začet­ ku njenega obratovanja vse druge mož­ nosti za zagotavljanje varne, zanesljive in ekonomične energije (vključno z uvo­ zom, ki je ustrezno zagotovljen) niso dovolj učinkovite. Zato bi morala biti iz­ gradnja JEK 2 obravnavana kot opcija, ne pa kot izhodišče za rešitev. Rajko Volk ob koncu še poudarja, da je ključno razmišljati globalno in ukrepa­ ti lokalno, saj so lokalni ukrepi del širše rešitve. 26 aktualno naš Stik NALOGE AKTERJEV V SLOVENIJI PREDLOG ELEKTROENERGETSKEGA KONCEPTA SLOVENIJE 1. ZAUSTAVITEV TERMOELEKTRARN IN PODALJŠANJE ŽIVLJENJSKE DOBE JEDRSKE ELEKTRARNE Obratovanje jedrske elektrarne (JE) naj se skuša podaljšati do leta 2063. Do zaustavitve TEŠ-a bo treba v Sloveniji zgraditi čim več rentabilnih in okoljsko sprejemljivih objektov za proizvo­ dnjo električne energije iz obnovljivih virov energije s pripada­ jočimi hranilniki energije, ki bodo omogočali tudi shranjevanje energije za do nekaj dni. Pri tem so najprimernejši hranilniki v hriboviti Sloveniji za do dvodnevno hrambo energije črpalne hi­ droelektrarne (ČHE). Teh lokacij je v Sloveniji preverjeno dovolj. Za večje OVE-objekte, ki niso v bližini fleksibilnih virov, je tre­ ba zgraditi baterijske hranilnike za polurno kapaciteto, ki bodo omogočali hitro odzivanje na spremembe v proizvodnji. Za se­ zonsko pokrivanje potreb pa je smiselno graditi plinsko-parne enote, ki bodo z razvojem tehnologij prešle na okoljsko spre­ jemljivejše energente in hkrati predstavljale sistemsko rezervo ob izpadu večjih proizvodnih enot. Takšna kombinacija rešitev bo omogočila proporcionalno urno celoletno pokritje potreb po električni energiji v Sloveniji. 2. 3. GRADNJA HRANILNIKOV ENERGIJE V Sloveniji bo treba zgraditi dovolj hranilnikov za do dvodnevno hrambo energije. Prav tako bo treba zagotoviti ustrezno količino energije za zanesljivost oskrbe ob izrednih razmerah. To rezer­ vo se lahko uporablja v kombinaciji s sezonsko hrambo, če je ekonomija primerna. Mogoči energenti so lahko: zemeljski plin, kurilno olje, amonijak, vodik in drugi energenti, ki omogočajo za­ nesljivost energetske oskrbe. Potrebni sezonski hranilniki so ob uporabi sončne energije iz Afrike minimalni in so lahko kombini­ rani s hranilniki za zanesljivo oskrbo z energijo s tem, da je znaten del teh kapacitet lahko tudi v tujini. Za to je treba zagotoviti skladi­ šča lahkega kurilnega olja, ki se lahko uporabljajo tudi v plinskih elektrarnah (delno že izvedeno), skladišča amonijaka v tekoči ob­ liki, ki se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije (in tudi umetnih gnojil) in je primernejši za shranjevanje kot vodik, saj Slovenija nima ustreznih danosti, kot so solni rudniki, ki so najpri­ mernejši za skladiščenje vodika. Razvoj zelenega amonijaka je v teku in ima potencial za uporabo kot sezonski hranilnik in skla­ dišče za vodik ali sintetične pline, ki se lahko uporabljajo kot se­ zonski hranilniki, če so zagotovljeni ustrezna skladišča, transport in ugodna cena. Proizvodnja vodika ali sintetičnih plinov (elektro­ liza) lahko pomaga pri kontroli trenutne energetske bilance. GRADNJA VELIKIH SONČNIH ELEKTRARN IN DRUGIH OBNOVLJIVIH VIROV V Sloveniji je treba začeti gradnjo velikih sončnih polj (večja od 10 MWp). V manjši meri ali sploh ne je treba spodbujati sonč­ ne elektrarne na hišah (do maksimalno 3 kW na objekt), saj je lastna cena v EUR/MWh takih sončnih elektrarn precej višja od velike sončne elektrarne, višji so tudi stroški vključitve na kWh v omrežje, kar se negativno odraža na stroških omrežnine. Poleg tega jih je tudi težje upravljati (spremljati, odklapljati …). Nadalje je treba, kjer je to okoljsko sprejemljivo in stroškovno upravičeno, zgraditi HE in mHE pa tudi vetrna polja (žal je ugod­ nih lokacij za proizvodnjo tovrstne energije pri nas premalo). 5. GRADNJA NOVEGA BLOKA JEDRSKE ELEKTRARNE EKSTERITORIALNA PROIZVODNJA (»UVOZ«) ENERGIJE OB ZAUSTAVITVI TEŠ Najpozneje ob zaustavitvi TEŠ bi bilo smotrno manjkajočo energijo začeti »uvažati« iz energetsko ugodnejših lokacij prek daljnovodov (in podmorskih kablov) ali plinovodov (v ogljično sprejemljivi obliki), ki potrebujejo čim manj dnevne in po mož­ nosti nič sezonske hrambe na podlagi dolgoročnih pogodb PPA (Power Purchase Agreement). Zaradi geopolitičnih tveganj ta uvožena energija, ki je sicer naj­ cenejša in ogljično optimalna, ne bi smela predstavljati več kot tretjine porabe v Sloveniji. Za zagotovitev zanesljivosti doba­ ve pa je smiselno, da so lokacije in transportne poti razpršene. Mogoče lokacije eksteritorialne proizvodnje so predvsem Bliž­ nji vzhod, Egipt, Tunizija, Alžirija, Maroko, kjer že potekajo ne­ kateri tovrstni projekti, kot je na primer projekt Maroko - Anglija (26 TWh/leto po načrtovani ceni v Angliji 57 EUR/MWh; 7 GW SE, 3,5 GW VE; baterija 5 GW/20 GWh; 2 X 1,8 GW podmorski kabel dolžine 3.800 km). 6. 4. 27 PRILAGODITEV OMREŽIJ Za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema je ključnega pomena ustrezna prilagoditev elektroenergetskih omrežij na vseh napetostnih nivojih. Če do trenutka potrebne odločitve o gradnji novega bloka JE ne bo zagotovil o zadostni energiji iz drugih virov, bo treba pra­ vočasno sprejeti odločitev o začetku gradnje nove JE (približ­ no od 10 do 12 let pred zaustavitvijo obstoječe JE) ali povečanju inštalacijskega miksa sončnih, črpalnih in plinskih elektrarn. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je možnost gradnje jedrske elektrarne še vedno okoljsko primernejša za bazno moč kot plinske elektrarne, ki uporabljajo naraven plin. V prehodnem obdobju, ko se bo povečala proizvodnja iz obnovljivih virov, pa se bo treba zateči tudi k prehodnim rešitvam, kot so: povečanje izvoza/uvoza električne energije, večja poraba zemeljskega plina in hranjenje presežkov energije obnovljivih virov v plino­ vodnem omrežju itn. 1. V državi moramo nujno čim prej sprejeti koncept razvoja elektroenergetike, ki bo bolj dodelan, kot so predvideni nastavki v NEPN-u. 2. Zagotoviti je treba zanesljivost dobave električne energije kljub zaustavitvi TEŠ. 3. Ne smemo sprejemati prezgodnjih dokončnih odločitev o gradnji nove JE. 4. Potrebna je pravočasna postavitev hranilnikov energentov za varnostno rezervo v Sloveniji in/ali tujini. 5. Sprejeti je treba pogoje za izvedbo predlaganega zelenega prehoda. 6. NEPN je treba zasnovati na ažuriranih vhodnih podatkih in pri drugačnem načinu zagotavljanja zanesljivosti dobave (ne po načelu skoraj 100-odstotne samozadostnosti na letni ravni). 7. Zagotoviti je treba državno pomoč v Šaleški dolini zaradi predčasne zaustavitve TEŠ. 8. Omogočiti je treba umestitev večjih obnovljivih virov (hidroter velikih sončnih in vetrnih elektrarn). 9. Zagotoviti je treba pomoč Elesu in drugim pogodbenikom pri energetskih medcelinskih povezavah. Podrobnejše razlage in izračune za posamezne predlagane ukrepe si lahko preberete na portalu Naš stik. 28 aktualno GEN energija Projekt JEK 2 se nadaljuje Korejska družba KHNP je obvestila GEN energijo, da ne bo oddala ponudbe za izdelavo študije tehnične izvedljivosti in se prav tako ne bo potegovala za izgradnjo JEK 2. Kot razlog so navedli oceno trenutnega poslovnega okolja in spremembe v strateških poslovnih prioritetah. Kljub temu GEN energija nadaljuje projekt z drugima izbranima ponudnikoma, družbama Westinghouse in EDF. Besedilo: Mare Bačnar; fotografija: arhiv GEN energije Simulacija pogleda na JEK 2. naš Stik EN energija v letu 2025 nadaljuje pripravo strokov­ nih študij, ki so ključne za oceno varnosti in izvedlji­ vosti projekta JEK 2. Med njimi so študija SSAR, ki analizira varnost lokacije, radiološka analiza, poplavna študija PMF, študija potresne varnosti PSHA in študija tehnične izvedlji­ vosti TFS. Za izvedbo tehnične izvedljivosti sta bila izbrana dva ponudnika, francoski EDF in ameriški Westinghouse, ki bosta pripravila ločeni študiji v skupni vrednosti 8,3 milijona evrov. Za­ ključek je predviden v tretjem četrtletju leta 2025. Dan Lipman, predsednik družbe Westinghouse Energy Systems, poudarja: »Od postavitve prve enote v Krškem, ki uspešno deluje od leta 1983, je Westinghouse z družbo GEN energija vzpostavil več­ desetletno partnerstvo na področju obratovanja in oskrbe z go­ rivom. Veseli nas, da lahko to sodelovanje razširimo z natančno študijo izvedljivosti projekta drugega bloka v Krškem. Potencial­ ni projekt AP1000 Sloveniji ne bo zagotovil le čiste in zanesljive pasovne energije, ampak bo omogočil tudi dejanske gospo­ darske koristi in visokokakovostna delovna mesta za prihodnja leta, hkrati pa bo spodbujal energetsko neodvisnost Slovenije.« Celovita študija bo ocenila možnosti namestitve jedrskega re­ aktorja AP1000 v predlaganem drugem bloku jedrske elek­ trarne Krško. Projekt JEK 2 je načrtovan na lokaciji ob zdajšnji jedrski elektrarni Krško, ki je trenutno zasnovana na Westin­ ghousovi tehnologiji. Študija tehnične izvedljivosti predstavlja pomemben korak naprej pri ambiciozni strategiji Slovenije za zmanjševanje odvisnosti od tujih energetskih virov in dosega­ nje energetske neodvisnosti. AKCIJSKI NAČRT ZA MALE MODULARNE REAKTORJE GEN energija aktivno preučuje tudi potencialno postavitev ma­ lih modularnih reaktorjev v Sloveniji. V letu 2025 bo izvedena predhodna analiza izvedljivosti, ki bo vključevala identifikacijo potencialnih dizajnov in lokacij malih modularnih reaktorjev ter variantne rešitve, pri čemer bo potekal tudi strokovni dialog s ponudniki tehnologije. Vodja razvoja jedrskih tehnologij Gregor Srpčič poudarja, da ima Skupina GEN zadostno koncentraci­ jo znanja za razvoj novih jedrskih tehnologij. Cilj je vzpostaviti trdne temelje za nadaljnje postopke umeščanja malih modu­ larnih reaktorjev v prostor: »V Skupini GEN imamo ustrezno koncentracijo znanja in sposobnosti za razvoj novih jedrskih tehnologij. V letu 2025 bomo izvedli predhodno analizo izve­ dljivosti projektov SMR v Sloveniji, ki bo vključevala identifikaci­ jo potencialnih dizajnov in lokacij ter variantne rešitve, ter vodili strokovni dialog s ponudniki. V naslednji fazi bomo izvedli tudi podporne tehnične študije za poznejšo pripravo izvedljivostne študije, ki bo podlaga za pripravo in oddajo pobude za začetek umeščanja v prostor.« JEDRSKA ENERGIJA KOT STABILEN IN ZANESLJIV NIZKOOGLJIČNI VIR Družba GEN energija je na nedavnem srečanju z novinarji sicer podrobneje predstavila aktualne dejavnosti in prihodnje kora­ ke v okviru projekta JEK 2. Srečanje je bilo namenjeno osvetlitvi strateških odločitev, ki bodo vplivale na dolgoročni razvoj slo­ venske energetike, ter obravnavi ključnih izzivov in priložnosti, povezanih s temi projekti. Generalni direktor GEN energije dr. Dejan Paravan je v svojem nagovoru poudaril pomembnost 29 PODPIS POGODBE ZA IZVEDBO ŠTUDIJE TEHNIČNE IZVEDLJIVOSTI Družba Westinghouse Electric Company je konec januarja z GEN energijo podpisala pogodbo za izvedbo študije tehnične izvedljivosti, ki bo ocenila možnosti postavitve reaktorja AP1000® v Krškem. Jedrski reaktor AP1000® je edini delujoči reaktor generacije III+ s popolnoma pasivnimi varnostnimi sistemi, z modularno zasnovo konstrukcije in najmanjšo površino na MWe na trgu. Trenutno šest delujočih tovrstnih reaktorjev po vsem svetu postavlja rekorde v učinkovitosti obratovanja, dvanajst jih je v gradnji, za dodatnih pet pa so že podpisane pogodbe. Ob koncu desetletja naj bi na svetu delovalo že 18 enot, zasnovanih na Westinghousovi tehnologiji AP1000, ki je bila izbrana tudi za program jedrske energije na Poljskem, v Ukrajini in Bolgariji. Tehnologijo preučujejo še na številnih drugih lokacijah v srednji in vzhodni Evropi, v Združenem kraljestvu, Indiji in v Severni Ameriki. strateškega načrtovanja in razvoja energetske infrastrukture, pri čemer je posebej omenil vlogo jedrske energije kot stabilnega, nizkoogljičnega in zanesljivega vira energije. Ob tem je poz­ dravil pobudo predsednika vlade za celovito in strokovno jav­ no razpravo o energetski prihodnosti Slovenije, saj meni, da je vključevanje širše javnosti in strokovne sfere ključno za obliko­ vanje optimalnih rešitev za prihodnje generacije. UMEŠČANJE JEK 2 V PROSTOR IN TEHNIČNA IZVEDLJIVOST Inženirka za dovoljenja pri projektu JEK 2 Tjaša Kišek je predstavila nadaljnje korake pri umeščanju drugega bloka je­ drske elektrarne Krško v prostor. Poudarila je pomen celo­ vitega prostorskega načrtovanja in usklajevanja s številnimi deležniki, vključno z lokalnimi skupnostmi, državnimi ustanova­ mi in z okoljskimi organizacijami. Proces umeščanja v prostor je kompleksen in zahteva upoštevanje različnih dejavnikov, od okoljskih vplivov do zagotavljanja skladnosti z evropskimi in na­ cionalnimi zakonodajnimi okviri. Poslovni direktor in vodja pro­ jekta JEK 2 dr. Bruno Glaser je podrobneje predstavil izvedbo študije tehnične izvedljivosti, ki je ena izmed podlag za nadalj­ nje odločitve glede projekta. Študija vključuje analizo različnih tehničnih rešitev, finančno oceno projekta ter preučitev vplivov na energetsko varnost in stabilnost omrežja. Njegova predsta­ vitev je osvetlila vidike tehnične in ekonomske izvedljivosti pro­ jekta ter pomembne dejavnike, ki jih bo treba upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju. 30 aktualno naš Stik 31 ELES Prenova RTP Maribor za zanesljivo energetsko prihodnost Družba ELES končuje obsežno prenovo razdelilne transformatorske postaje RTP Maribor, ki vključuje dve veliki investiciji z jasno zastavljenim ciljem – izboljšati zanesljivost napajanja celotne Štajerske in slovenskega elektroenergetskega sistema. S skupno vrednostjo 25 milijonov evrov ta obnova predstavlja korak v širši strategiji razvoja slovenskega elektroenergetskega omrežja in bo omogočila zanesljivo obratovanje objekta vsaj še naslednjih dvajset let. Besedilo: Mare Bačnar; fotografije: Luka Pašič o tem, ko so leta 2017 v RTP Ma­ ribor zamenjali prvi 400/100 kV transformator, so bili zdaj skla­ dno z načrtom projekta izvedeni še: zamenjava drugega transformatorja, vgra­ dnja transformatorja 110/20 kV s pripada­ jočim 110 kV transformatorskim poljem za napajanje lastne rabe, izgradnja 400 kV obhodnega polja in obnova 400 kV zvez­ nega polja. Vsa dela so bila končana lani jeseni, vrednost te investicije pa je bila 10 milijonov evrov. V sklopu drugega projekta so zgradili novo komandno zgradbo z vgradnjo vse pot­ rebne tehnološke opreme (opremo lastne rabe in telekomunikacijsko opremo). Za­ menjana je bila tudi sekundarna oprema v 400 in 110 kV stikališču ter razdelilniki po relejnih hišicah. Dela na tem projektu so v sklepni fazi, vrednost projekta pa je oce­ njena na 15 milijonov evrov. Letos pričaku­ jejo še uradni zaključek obeh projektov s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. TEHNOLOŠKI PRESEŽEK V SISTEMIH ZA VODENJE IN ZAŠČITO Prenovljeni sistemi za vodenje in zaščito v RTP Maribor temeljijo na najmodernej­ ših tehnologijah, ki jih je uvedla Služba za sekundarne sisteme družbe ELES. Spe­ cialist za sisteme zaščite Darko Bordon pojasnjuje, da nov sistem omogoča za­ nesljivo in hitro komunikacijo prek dveh ločenih procesnih vodil, ki temeljita na tehnologiji SDN. »Inovativne rešitve za­ gotavljajo selektivno delovanje zaščitnih sistemov, ki so ključni za varno in zaneslji­ vo obratovanje sistema. Redundantni sistem vodenja prek dveh postajnih raču­ nalnikov omogoča nemoteno upravljanje RTP Maribor,« dodaja Bordon. POVEZAVA MARIBOR– KAINACHTAL: KLJUČNI DEL EVROPSKE ENERGETSKE HRBTENICE Daljnovod 2 x 400 kV Maribor–Kainachtal skupaj s celotnim 400 kV prenosnim sis­ temom predstavlja hrbtenico slovenskega elektroenergetskega sistema na najviš­ jem napetostnem nivoju. Poleg daljnovo­ da 220 kV Podlog–Obersilach zagotavlja povezavo prenosnega sistema Slovenije z avstrijskim prenosnim sistemom. Zara­ di navedenega povezava postavlja dalj­ novod 2 x 400 kV Maribor–Kainachtal v posebej zahteven položaj, saj v okviru celotnega prenosnega sistema ENTSO-E omogoča pretoke moči v severni in tudi južni smeri oziroma med osrednjo Evropo in območjem Balkana. Vodja službe za na­ črtovanje omrežja mag. Aljoša Deželak poudarja, da bo ta povezava v prihodnje omogočila vključitev ČHE Kozjak z dvema generatorjema skupne moči 420 MW, kar bo še dodatno okrepilo stabilnost in zmo­ gljivosti omrežja. ORGANIZACIJSKI IN LOGISTIČNI IZZIVI Uspešna izvedba tako obsežnega pro­ jekta je zahtevala usklajeno sodelovanje 32 med petimi različnimi izvajalci in notranji­ mi ekipami družbe Eles. Vodja službe za tehnično podporo graditve in vzdrževa­ nja ter vodja obeh projektov Rok Judnič pojasnjuje: »Dela so bila skrbno načr­ tovana, potekali so tedenski operativni sestanki, dnevno prisotni nadzorniki pa so sproti reševali težave na gradbiščih. Velik izziv je bila tudi zamenjava celot­ ne sekundarne opreme RTP v enem letu, kar je bilo še pred petnajstimi leti na tako velikem objektu nepredstavlji­ vo.« Logistično najzahtevnejša naloga je bila odvoz starega in prevoz novega transformatorja, ki zahteva veliko uskla­ jevanja in pridobitev veliko različnih do­ voljenj za izvedbo izrednih prevozov. Podobnih projektov je sicer Eles v pre­ teklosti izvedel kar nekaj – Judnič ob tem navaja dogradnjo in rekonstrukci­ jo RTP 400/220/110 kV Beričevo ter RTP 400/110 kV Divača. aktualno DOLGOROČNA PRIPRAVLJENOST IN PRIHODNJE INVESTICIJE Nova oprema, sekundarna (vodenje, meritve in zaščita) in tudi oprema lastne rabe, bo zanesljivo obratovala od 20 do 25 let, transformator T 400/110 kV pa ima življenjsko dobo več kot 40 let, kar po­ meni, da bo objekt zanesljivo obratoval vsaj naslednjih 20 let. Oprema je ta tre­ nutek najsodobnejša na trgu; izbrana je bila na podlagi tehničnih značilnosti in zahtev, ki so jih podali različni strokovnja­ ki in projektanti. Za dobavo vse opreme in izbiro izvajalcev je bilo izvedenih okoli 15 različnih javnih naročil. Eles z nadgradnjo prenosnega omrež­ ja ter z obnovami in izgradnjami no­ vih razdelilnih transformatorskih postaj in daljnovodov sledi ambicioznemu ra­ zvojnemu načrtu na ravni države in za­ danemu zelenemu prehodu na ravni EU. naš Stik Prenovljeni sistemi za vodenje in zaščito v RTP Maribor temeljijo na najmodernejših tehnologijah, ki jih je uvedla Služba za sekundarne sisteme družbe ELES. Kot pravi Judnič, bodo največje investi­ cije na področju RTP v družbi ELES v naslednjih petih do šestih letih prenova 220/110 kV Kleče (celovita rekonstrukci­ ja primarne in sekundarne opreme ter opreme lastne rabe pa tudi transforma­ torja 220/110 kV), zamenjava dveh trans­ formatorjev 220 kV v RTP Podlog in dveh v RTP Divača, rekonstrukcija RTP v Selcah, Ajdovščini in v Idriji ter izgradnja nove RTP Novo mesto. V teku so tudi številni drugi, sicer nekoliko manjši pro­ jekti (Formin, Doblar, Lipa, Brežice …), ki bodo izboljšali stabilnost omrežja v dru­ gih regijah. Vse te Elesove investicije po­ trjujejo zavezanost k razvoju sodobnega in zanesljivega elektroenergetskega sis­ tema, ki bo pripravljen na energetske iz­ zive prihodnosti. 33 34 aktualno naš Stik ELES Vzpostavljanje vseevropskega digitalnega dvojčka elektroenergetskega omrežja – TwinEU Projekt TwinEU združuje partnerje iz 15 držav v prizadevanju za vzpostavitev vseevropskega digitalnega dvojčka elektroenergetskega omrežja. S kombinacijo inovativnih rešitev, raziskav in sodelovanja med industrijo ter akademsko sfero projekt obravnava ključne izzive energetskega prehoda in integracije obnovljivih virov energije. Slovenski demoprojekt, ki ga koordinira ELES, izstopa kot pomemben del tega mednarodnega prizadevanja. Besedilo:Mare Bačnar; fotografija: arhiv ELES-a onec preteklega leta je družba ELES gostila tretjo ge­ neralno skupščino projekta TwinEU, ki je potekala v Tehnološkem središču v Beričevem. Na srečanju so partnerji pregledali napredek prvega leta projekta, predsta­ vili aktivnosti na osmih pilotnih projektih in načrtovali prihod­ nje korake. Slovenski demonstracijski projekt, ki ga koordinira ELES, je bil med osrednjimi točkami razprave. Ključni poudar­ ki so vključevali vzpostavljanje novih sistemskih storitev, kot je hitri frekvenčni odziv (FFR), ter izzive pri simulacijah in testiranju rešitev. Posebne delavnice so bile namenjene tudi razvoju re­ ferenčne arhitekture platforme TwinEU in komponent digitalnih dvojčkov. NAPREDEK SLOVENSKEGA PILOTNEGA PROJEKTA Slovenski demonstracijski projekt se osredinja na dolgoročno stabilnost elektroenergetskega sistema z velikim deležem ob­ novljivih virov energije. Trenutno poteka razvoj orodja za oceno statične in dinamične stabilnosti sistema (DSA), ki bo operater­ jem v centru vodenja pomagalo pri hitrejšem in učinkovitejšem odločanju. Orodje vključuje posodobljen model prenosnega omrežja in prvič tudi model distribucijskega omrežja, kar omo­ goča celovitejše analize. Poleg tega projekt testira storitev hi­ trega frekvenčnega odziva (FFR). To je inovacija, ki bo omogočila hitrejši odziv na nenadne spre­ membe frekvence, kar je še posebej pomembno pri naraščajo­ čem deležu obnovljivih virov energije. Ta storitev lahko zmanjša tveganje izpadov in omogoči večjo prilagodljivost pri vključeva­ nju novih virov v omrežje. V prvem letu projekta so slovenski partnerji dosegli številne pomembne preboje, ki prispevajo k razvoju digitalnih dvojčk­ ov. Posodobili so model prenosnega omrežja in zasnovali mo­ del distribucijskega omrežja, ki vključuje modelirane podatke o odjemu posameznih skupin porabnikov in proizvodnji iz raz­ pršenih virov energije. Prav tako so začeli zbiranje podatkov v realnem času, ki služijo za kalibracijo digitalnih dvojčkov, ter izvedli pilotne preizkuse novih sistemskih storitev, kar je pripo­ moglo k boljšemu razumevanju izzivov pri vpeljavi digitalnih dvojčkov. Posebno pomemben dosežek je bila tudi krepitev sodelovanja med akademskimi in industrijskimi partnerji, ki za­ gotavlja znanstveno podlago za nadaljnji razvoj. POMEMBNA VLOGA SLOVENSKIH PARTNERJEV Pomembno vlogo pri razvoju rešitev igrajo tudi slovenski par­ tnerji, ki razvijajo tehnične specifikacije, analizirajo potencialne vire za FFR in izvajajo simulacije, ki bodo podlaga za odločitev o uvedbi sistema na nacionalni in evropski ravni. HSE zagota­ vlja ključne podatke o prilagodljivosti in zmogljivostih elektrarn, medtem ko Elektroinštitut Milan Vidmar vodi analize stabilno­ sti ter sodeluje pri razvoju modelov in protokolov za storitev hitrega frekvenčnega odziva (FFR). Fakulteta za elektrotehni­ ko UL prispeva s svojimi raziskavami, z algoritmi in s simulacija­ mi za zagotavljanje hitrega odziva na frekvenčne spremembe, Elek­tro Gorenjska pa nudi vpogled v delovanje distribucijskega omrežja in izvaja testiranja v realnem okolju. Skupaj slovenski partnerji omogočajo celovit razvoj in uvedbo digitalnih dvojč­ kov v okviru projekta TwinEU. SLOVENSKI PILOTNI PROJEKT KOT DEL VSEEVROPSKE REŠITVE Rezultati slovenskega demonstracijskega projekta bodo pri­ spevali k združevanju digitalnih dvojčkov posameznih držav v vseevropski digitalni dvojček. Ta bo omogočil boljše sodelo­ vanje in usklajevanje elektroenergetskih sistemov po Evropi, povečal natančnost simulacij in pospešil integracijo obnovljivih virov. Standardizacija izmenjave podatkov je ključna za uspeh tega prizadevanja. Koordinator evropskega projekta je inšti­ tut Fraunhofer, ki usklajuje delo med 75 partnerji iz 15 držav. Njihova vloga vključuje spremljanje napredka, zagotavljanje skladnosti z načrti in povezovanje partnerjev pri doseganju stra­ teškega cilja – vzpostavitvi vseevropskega digitalnega dvojčka. Projekt TwinEU dokazuje, kako lahko sodelovanje med različ­ nimi deležniki pospeši prehod k trajnostnim in stabilnim ener­ getskim sistemom, slovenski demonstracijski projekt s svojimi dosežki in z inovacijami pa pomembno prispeva k tej skupni evropski viziji. 35 36 trenutek GRADIMO Na gradbišču odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem je bilo tudi na začetku tega leta delovno. Po predčasnem uspešnem zaključku be­ toniranja zadnjega panela v okviru gradnje podpornega zidu odlagalnega silosa so namreč začeli vrtanje razbremenilnih vodnjakov za preprečevanje morebitnega hi­ dravličnega loma zemljine med nadaljnjim izkopom. Začele pa so se tudi priprave na gradnjo povezovalnega obroča na vrhu silosa. Izgradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se je začela s slo­ vesno položitvijo temeljnega kamna 6. junija lani, je projekt državnega pomena in najobsežnejši projekt Agencije za radioaktivne odpadke. Konec gradnje in začetek poskusnega obratovanja odlagališča sta sicer načrtovana v letu 2027, od leta 2028 pa je predvideno njegovo redno obratovanje. naš Stik 37 Na gradbišču odlagališča v teh dneh poteka demobilizacija opreme izvajalca gradnje podpornega zidu (diafragme). Začela so se dela na vrhu diafragme, ki so potrebna za gradnjo povezovalnega obroča. Nadaljuje se tudi vrtanje razbremenilnih vodnjakov na območju silosa. Besedilo: Brane Janjić; fotografije: ARAO 38 proizvodnja in oskrba naš Stik 39 Pripravila: Brane Janjić in Borzen 13.816,5 GWh 11.300 GWh Domače elektrarne so lani v prenosno omrežje oddale 13.816,5 GWh električne energije, kar je bilo za 6,6 odstotka več kot leto prej in tudi za 10,3 odstotka več, kot je bilo sprva napovedano z elektroenergetsko bilanco. Nad bilančnimi pričakovanji so obratovale vse tri ključne proizvodne skupine, pri čemer so hidroelektrarne k skupnemu lanskemu izkupičku prispevale 5.026,3 GWh, NEK 5.544,3 GWh in TEŠ 3.021,4 GWh. 5.026,3 GWh Rekordne proizvodne rezultate sta hidroelektrarnam pokvarila zadnja dva lanska meseca, saj hidrološke razmere niso omogočale predvidene proizvodnje, še več, ta je bila celo precej pod prvotnimi bilančnimi pričakovanji. Po zaslugi ugodne hidrologije v preostalih mesecih pa so hidroelektrarne na Dravi, Savi in na Soči konec leta 2024 primerjalne rezultate z letom prej presegle za 4,9 odstotka in v prenosno omrežje oddale 5.026,3 GWh električne energije, kar je bilo kar za dobrih 27 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi napovedmi. 7.333,5 GWh 2.290 poslov Elektrarne iz skupine HSE, ki je največji proizvajalec električne energije v državi, so lani v prenosno omrežje oddale 7.333,5 GWh električne energije, kar je bilo za 9 odstotkov več kot v letu 2023. Za 3,4 odstotka so primerjalne medletne rezultate presegli tudi v skupini GEN, ki so k pokrivanju potreb po električni energiji lani prispevali 3.524,2 GWh. Na platformi operaterja trga za izravnalno energijo je bilo v letu 2024 sklenjenih 2.290 poslov v skupni količini 76 GWh. Največ poslov, in sicer 1.642, je bilo sklenjenih z urnimi produkti v skupni količini 69,2 GWh. V istem obdobju je bilo sklenjenih še 648 poslov s 15-minutnimi produkti v skupni količini 6,8 GWh. V primerjavi z letom 2023 se je količina sklenjenih poslov lani povečala za 2,2 odstotka, število sklenjenih poslov pa se je znižalo za 6,6 odstotka. V tako imenovani fazi »izravnalnega trga«, ki traja od ene ure pred dobavo do tik pred dobavo, je bilo na platformi operaterja trga za izravnalno energijo v letu 2024 sklenjenih več kot 98 odstotkov vseh poslov. Najvišja cena za nakup izravnalne energije je v letu 2024 znašala 700 EUR/MWh, najnižja cena za prodajo izravnalne energije pa –150 EUR/MWh. 11.024,7 GWh Odjemalci v Sloveniji so lani iz prenosnega omrežja prevzeli 11.024,7 GWh električne energije, kar je bilo za pol odstotka manj kot leto prej in tudi za 4,6 odstotka manj od prvotnih bilančnih napovedi. 9.740,3 GWh K manjšemu povpraševanju po električni energiji iz prenosnega omrežja je lani najbolj vplival zmanjšan odjem distribucijskih podjetij, ki so skupaj prevzela 9.740,3 GWh oziroma za odstotek manj električne energije kot leta 2023. Manj električne energije kot leto prej je lani prevzela tudi ČHE Avče, ki je za potrebe črpanja porabila 381,8 GWh in tako za primerjalnimi rezultati z letom 2023 zaostala za 5,9 odstotka. Medtem pa se je odjem neposrednih odjemalcev po precejšnjem upadu zaradi opustitve elektrolize v Talumu lani nekoliko povečal in je znašal 902,7 GWh, kar je bilo za 8,9 odstotka več kot leto prej. 384,39 MW V letu 2024 so se mesečne povprečne vrednosti cen za odstopanja gibale od 59 EUR/MWh v maju in aprilu do 146,77 EUR/MWh v novembru. V obravnavanem obdobju je cena za odstopanja najvišjo vrednost, 2.625,81 EUR/MWh, dosegla 29. julija v intervalu od 7.45 do 8.00. Najnižja vrednost cene odstopanj, minus 1.635,51, pa je bila zaznana 21. avgusta v intervalu od 10.45 do 11.00. Povprečna cena za odstopanja je v letu 2024 znašala 92,11 EUR in je bila v primerjavi z letom 2023 za 9 odstotkov manjša. 76.627 GWh 9.968,8 GWh Iz sosednjih elektroenergetskih sistemov smo lani uvozili 9.968,8 GWh električne energije ali za 9,4 odstotka več kot leta 2023, na tuje pa smo oddali 12.374,7 GWh oziroma za 16,5 odstotka več električne energije kot leto prej. Evidentiran izvoz brez upoštevanja elektrike, pridobljene iz hrvaškega dela NEK, je bil v primerjavi z letom 2023 lani višji za 33,9 odstotka in je znašal 11.300 GWh. Uvoz pa je bil višji za 21,1 odstotka in je znašal 11.670 GWh. Neto izmenjava elektrike na mejah slovenskega regulacijskega območja je v letu 2024 znašala 369 GWh, kar pomeni, da je bila Slovenija tudi v letu 2024 neto uvoznica elektrike. Neto uvoz se je sicer predvsem po zaslugi večje proizvodnje hidroelektrarn v primerjavi z letom 2023 zmanjšal za 69 odstotkov. 67.623 MWh Najvišja skupna mesečna pozitivna odstopanja (energijski presežek) bilančnih skupin v letu 2024 so bila v januarju in so znašala 49.848 MWh. Najvišja skupna mesečna negativna odstopanja (energijski primanjkljaj) bilančnih skupin pa so bila v novembru, in sicer 41.781 MWh. Povprečna mesečna odstopanja (pozitivna in negativna skupaj) bilančnih skupin so v letu 2024 znašala 67.623 MWh, kar je bilo v povprečju za 20,4 odstotka več od mesečnega povprečja v letu 2023. V letu 2024 je bilo skupaj evidentiranih 114.238 zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi v skupni količini 76.627 GWh. V primerjavi z letom 2023 se je število evidentiranih zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi povečalo za 12,1 odstotka, evidentirana količina pa je bila za 7,6 odstotka višja. Če se omejimo samo na zaprte pogodbe, podatki kažejo, da so bile količine v letu 2024 glede na leto 2023 višje za 9,3 odstotka. Evidentirana količina električne energije znotraj Slovenije oziroma med člani bilančne sheme se je znižala za 3,7 odstotka, evidentirana količina na mejah regulacijskega območja pa se je povečala za 24,1 odstotka. 3.366 enot Konec preteklega leta je podporna shema obsegala 3.366 enot s skupno nazivno močjo 361,7 MW. Od tega je bilo največ sončnih elektrarn, in sicer 3.108, sledile pa so jim soproizvodne enote na fosilna goriva (178). Omenjenima dvema skupinama elektrarn je lani pripadel tudi največji delež proizvedene električne energije, in sicer so sončne elektrarne prispevale 235,2 GWh, soproizvodne enote na fosilna goriva pa 91,9 GWh od skupno proizvedenih nekaj več kot 443,5 GWh električne energije. 84,5 V letu 2024 je skupna vrednost izplačil enotam, vključenim v podporno shemo, znašala 84,5 milijona evrov (brez DDV). Od tega je bilo največ izplačil namenjenih sončnim elektrarnam (52,4 milijona evrov), elektrarnam na lesno biomaso (9,8 milijona evrov), soproizvodnim napravam na fosilna goriva (9,7 milijona evrov) in bioplinskim elektrarnam (9,1 milijona evrov). 40 pod drobnogledom Elektrogospodarstvo nadaljuje intenzivna vlaganja Elektroenergetska podjetja so lani speljala za več sto milijonov evrov investicij, pri čemer med projekti na proizvodni strani prevladujejo predvsem naložbe v manjše in srednje velike sončne elektrarne. Te ostajajo v ospredju investicijskih načrtov proizvodnih podjetij tudi letos, saj se večji projekti spoprijemajo s precejšnjimi težavami pri umeščanju objektov v prostor. Zadnje povzroča precej preglavic tudi graditeljem elektroenergetskega omrežja, ki naj bi bilo nosilec zelenega prehoda. Besedilo: Brane Janjić, Polona Bahun, Bačnar Mare in dopisniki Fotografije: arhiv uredništva in iStock 42 Po grobih ocenah naj bi lani naložbe v po­ sodobitev in nadgraditev distribucijskega omrežja presegle 200 milijonov evrov, če zraven prištejemo še Elesove naložbe v prenosno omrežje, pa so se te približa­ le že 300 milijonom. Po napovedih naj bi bila letošnja investicijska vlaganja v pre­ nosno omrežje in distribucijska omrežja še za nekaj deset milijonov evrov višja, kar kaže na to, da podjetja vsaj za zdaj še skušajo slediti napovedim iz desetletnih razvojnih načrtov oziroma potrebam, ki jih narekuje povečevanje deleža razpršenih obnovljivih virov. Nekoliko manj uspešna so pri uresničevanju svojih razvojnih načr­ tov proizvodna podjetja, saj jim sledenje načrtom močno ovirajo dolgotrajni po­ stopki umeščanja v prostor. Takšne ugotovitve vsaj sledijo iz pogo­ vorov s predstavniki elektroenergetskih podjetij, s katerimi smo se pogovarjali o pod drobnogledom preteklih in za letos ključnih načrtovanih naložbenih projektih. HSE: NA MIZI VELIKO ZANIMIVIH PROJEKTOV ZA DOSEGANJE ZELENEGA PREHODA Izvršni direktor investicij v Holdingu Slo­ venske elektrarne Miha Pečovnik pra­ vi, da na ravni skupine HSE že dlje časa zaganjajo nov investicijski cikel, pri če­ mer je bilo v pripravo različnih projektov izrabe obnovljivih virov energije v pre­ teklih letih vloženega ogromno truda in dela. To se sicer ravno še ne odraža v številkah, si pa v Holdingu Slovenske elektrarne obetajo, da jim bo letos ven­ darle uspelo vsaj pri nekaterih projektih narediti pomembnejše korake v smeri realizacije zastavljenih načrtov. To velja predvsem za področje izgradnje večjih sončnih elektrarn, pri čemer so na pri­ mer konec preteklega leta uspešno kon­ naš Stik čali postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za nadgraditev SE Prapretno oziroma izvedbo druge in tretje faze na degradiranem območju nad Trbovljami, tako da konec tega leta pričakujejo že prve dodatne kilovatne ure električne energije iz te lokacije. Skupna moč SE Prapretno bo po izvedbi še teh dodatnih faz znašala blizu 10 MW, v okviru projekta pa bodo postavili tudi baterijski hranilnik, kar bo še dodatno izboljšalo obratoval­ ne zmožnosti elektrarne ter pozitivno vplivalo tudi na ekonomiko investicije. Konec februarja oziroma v začetku marca naj bi dobili prve kilovate tudi iz sončne elektrarne Kanalski vrh, ki so jo posta­ vile Soške elektrarne Nova Gorica. Ta družba ima v povezavi z izrabo sončne energije na primorskem koncu v letoš­ njih načrtih še kar nekaj večjih projektov, na primer postavitev večje sončne elek­ trarne Dekani, ki poteka v sodelovanju z Darsom, pri čemer pa bo izvedba teh projektov odvisna predvsem od poteka pridobitve vseh potrebnih dovoljenj. Ve­ liko upov v izrabo sončne energije pola­ gajo tudi v Dravskih elektrarnah Maribor, ki so dale pred kratkim v javno razgrni­ tev fotovoltaično elektrarno Zlatoličje– Formin s skupno močjo nekaj manj kot 22 MW. Njeno umeščanje v prostor in okoljske presoje naj bi končali do konca leta, ko pričakujejo tudi pridobitev grad­ benega dovoljenja. Na štajerskem kon­ cu poteka še en zanimiv tovrstni projekt, in sicer postavitev 10 MW sončne elek­ trarne na zaprtem odlagališču v Maribo­ ru, ki naj bi jo prav tako začeli graditi še letos. Omeniti velja še projekt izgradnje prve plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru, ki naj bi med dru­ gim zagotovil tudi potrebno zeleno ener­ gijo za proizvodnjo vodika na območju 43 Šoštanja in naj bi jo po optimističnih na­ povedih začeli postavljati prihodnje leto. Čeprav gre pri vsem naštetem za projek­ te, ki so, kot pravi Miha Pečovnik, lažje umestljivi v prostor, pa tudi tu ne gre pov­ sem brez zapletov. V HSE verjamejo, da jim jih bo vendarle uspelo izvesti v okviru predvidene časovnice. V HSE si sicer veliko obetajo tudi od načrtovanih hidroelektrarn. V ospred­ ju je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, kjer so trenutno v fazi pred objavo okoljskega poročila oziroma umešča­ nja v prostor in izvedbe okoljske spre­ jemljivosti. S tehničnega vidika pri tem projektu večjih težav ni, je pa precej iz­ zivov povezanih z okoljem, ki je zaradi vzporedne umestitve železnice in ces­ te še posebej občutljivo. V HSE na tem projektu, ki ima sicer že dolgo zgodovi­ no, intenzivneje delajo že vse od podpi­ sa koncesijske pogodbe leta 2020, pri čemer upajo, da bodo v letu 2027 priš­ li do gradbenega dovoljenja in začeli iz­ vedbeno fazo projekta. Ker z vse večjim deležem razpršenih vi­ rov v ospredje stopa pomen prožnosti, v skupini HSE veliko pozornosti namenjajo tudi hranilnikom. Veliko delajo na izved­ bi projekta ČHE Kozjak, za katero je bil državni prostorski načrt sicer sprejet že leta 2011. V letih 2023 in 2024 so tako izvedli novelacijo tehnične dokumenta­ cije, trenutno pa so v fazi izdelave različ­ nih študij – geoloških in geomehanskih raziskav, hidroloških študij in podobne­ ga. Naslednje leto naj bi bilo namenjeno izdelavi strokovnih podlag in dokumen­ tacije za pridobitev gradbenega dovolje­ nja, gradbena dela pa naj bi začeli konec leta 2027. V pripravi je tudi nekaj projektov posta­ vitve baterijskih hranilnikov na nekate­ rih obstoječih za to primernih lokacijah, predvsem ob dravskih elektrarnah, pa verjetno tudi v Trbovljah in Šoštanju. Med večjimi projekti, ki jih izvajajo v sku­ pini, gre vsekakor omeniti tudi projekt vzpostavitve Severnojadranske vodi­ kove doline, katerega prvo fazo naj bi končali prihodnje leto. Na območju TEŠ želijo tako postaviti prvi elektrolizer za proizvodnjo zelenega vodika, cilj pa je proizvodnja 300 ton vodika letno. V drugi fazi tega projekta, če bodo izpol­ njeni vsi pogoji, pa naj bi do leta 2029 postavili še dodaten 20 MW elektrolizer in zagotovili proizvodnjo dodatnih 2.700 ton zelenega vodika letno. Uporabiti bi ga bilo mogoče za hranjenje energije, tran­ sport ali proizvodnjo električne energije. V HSE imajo na seznamu tudi kar nekaj projektov vetrnih elektrarn, a se njiho­ va izvedba glede na številne zaplete z umeščanjem v prostor precej oddaljuje. V začetku tega leta naj bi vendarle zagnali prvo vetrnico v skupini, vetrno elektrarno Mali Log, ki ima značaj razvoj­ no-raziskovalnega projekta, saj naj bi si z njo pridobili predvsem potrebne obra­ tovalne in upravljavske izkušnje. Vetrnica Mali Log naj bi bila tako priprava na večje vetrne projekte, pri čemer so še najdlje s postavitvijo vetrnic na območju Ojstrice, za katere je bil lani po večletnih prizade­ vanjih sprejet državni prostorski načrt. Po optimistični različici naj bi gradnjo te prve večje vetrne elektrarne pri nas začeli v letu 2027 oziroma jo postavili še pred koncem desetletja, od razpleta projekta pa bo odvisen tudi potek preostalih na­ črtovanih vetrnih projektov. Kot rečeno, imajo v Holdingu Sloven­ ske elektrarne pripravljenih celo vrsto zanimivih projektov, ki so usmerjeni k doseganju zastavljenih nacionalnih pod­ nebnoenergetskih ciljev in zelenemu prehodu, se pa pri njihovi realizaciji pre­ cej zatika, predvsem zaradi dolgotraj­ nih in zapletenih postopkov umeščanja v prostor. Tako so lani vrednostno uspe­ li realizirati le dobro polovico sprva zas­ tavljenih načrtov, letos pa naj bi izvedbi načrtovanih projektov s področja no­ vogradenj, vzdrževanja in rekonstrukcij na ravni skupine namenili približno 120 milijonov evrov. Del tega odpade na prenovo HE Formin, pri čemer bodo z rekonstrukcijo pridobi­ li tudi dragocenih dodatnih 14 MW moči oziroma 40 GWh električne energije let­ no. Sredstva za investicije za zdaj zago­ tavljajo iz lastnih sredstev ter evropskih in domačih virov, kot sta modernizacijski sklad in sklad za pravičen prehod, s ka­ terim na primer sofinancirajo projekte v Zasavju in Šaleški dolini. Za večje pro­ jekte pa bo treba v prihodnosti računa­ 44 ti tudi na projektno financiranje oziroma izrabo dodatnih finančnih mehanizmov. GEN ENERGIJA: V NAČRTIH IZGRADNJA NOVIH SONČNIH ELEKTRARN S SKUPNO MOČJO 50 MW GEN energija je v letu 2024 izvedla šte­ vilne ključne investicije skladno z dolgo­ ročno vizijo in strategijo, opredeljeno v Strateškem razvojnem načrtu Skupine GEN za obdobje 2024–2030. Strateški načrt temelji na treh stebrih, pri čemer sta dva osredinjena na investicije v jedr­ ske tehnologije in obnovljive vire ener­ gije, tretji pa v zagotavljanje prožnosti in napredne storitve. S temi stebri podje­ tje zasleduje cilje energetske stabilnosti, trajnostnosti in inovacij. V preteklem letu je GEN energija naj­ več vlaganj usmerila v obstoječe proiz­ vodne enote, kar vključuje izboljšanje infrastrukture, vzdrževanje in optimizaci­ jo sistemov. Ti ukrepi zagotavljajo visoko razpoložljivost, učinkovitost in zaneslji­ vost obratovanja. Poleg tega so vlagali v nove tehnološke rešitve in proizvodne enote iz obnovljivih virov energije, vključ­ no z baterijskimi hranilniki, kar odraža nji­ hovo zavezanost inovacijam. Med pomembnejšimi lanskimi dosež­ ki Skupine GEN sta julijska postavitev desettisoče sončne elektrarne in sep­ tembrski zaključek gradnje druge velike sončne elektrarne v Severni Makedoniji, ki ima skupno moč 12 MW. Kot pravijo v GEN energiji, te investicije ne prispeva­ jo le k dolgoročni energetski stabilnosti in učinkovitosti, ampak tudi k uresničeva­ nju trajnostnih ciljev Skupine GEN in na­ cionalnih zavez na področju obnovljivih virov energije. V letu 2025 se sicer v GEN energi­ ji osredinjajo na nadaljnji razvoj strate­ ških projektov, pri čemer na področju obnovljivih virov energije načrtujejo iz­ gradnjo novih sončnih elektrarn s skup­ no močjo 50 MW, za kar bodo namenili 55 milijonov evrov. Med večjimi projekti izstopa sončna elektrarna ob hidroelek­ trarni Brežice s skupno močjo 9,2 MW. Pomembno mesto v načrtih zavzemajo tudi aktivnosti za pridobitev gradbene­ ga dovoljenja za hidroelektrarno Mokri­ ce, ki bo zadnja v verigi hidroelektrarn na pod drobnogledom naš Stik 45 spodnji Savi. Poleg tega bodo vlagali v vire prožnosti, pri čemer predvidevajo iz­ gradnjo baterijskih hranilnikov s skupno močjo 32 MW in investicijo v vrednosti 22,5 milijona evrov. Temelj dolgoročne strategije GEN ener­ gije ostajajo tudi jedrske tehnologije. Kot nosilec investicije za novo jedrsko elek­ trarno v Krškem (JEK 2) podjetje intenziv­ no pripravlja strokovne podlage, izvaja potrebne postopke in utrjuje zaupanje javnosti v jedrsko energijo. Končna in­ vesticijska odločitev za projekt JEK 2 je predvidena v letu 2028. Poleg tega GEN energija preučuje možnosti za uvedbo novih tehnologij, kot so mali modularni reaktorji (SMR), ki obetajo fleksibilno in varno proizvodnjo električne energije. Te investicije so ključne za stabilnost slo­ venskega elektroenergetskega sistema in dolgoročno zanesljivo oskrbo z elek­ trično energijo. Pri izpolnjevanju investicijskih načrtov se tudi GEN energija spoprijema predvsem z izzivi, povezanimi z dolgotrajnimi po­ stopki in s kompleksno zakonodajo na področju umeščanja objektov v pros­ tor. Največje ovire vključujejo zaplete­ ne in pogosto nasprotujoče si zahteve, ki otežujejo terminsko načrtovanje pro­ jektov. Neodzivnost organov in pravne možnosti strank v postopkih dodatno podaljšujejo časovnico projektov, kar lahko vpliva na ekonomičnost investicij. Spreminjajoča se zakonodaja predsta­ vlja še en pomemben izziv, saj pogosto povzroča neusklajenost med posame­ znimi koraki v procesu pridobivanja do­ voljenj. Za uspešno izvedbo načrtovanih projektov v GEN energiji v letu 2025 na­ črtujejo nekaj deset novih zaposlitev, s poudarkom na tehničnem kadru z viso­ košolsko izobrazbo. Ključna področja zaposlovanja vključujejo: jedrsko tehni­ ko, obnovljive vire energije, informatiko in kibernetsko varnost. S hitrim razvojem Skupine GEN podjetje aktivno spremlja potrebe na trgu dela ter načrtuje razvoj novih delovnih mest in priložnosti za izo­ braževanje zaposlenih. Cilj GEN energije je oblikovati močno ekipo, ki bo podpira­ la ambiciozne projekte, kot so: izgradnja JEK 2, razvoj prožnih rešitev za energet­ ski sistem in povečanje deleža obnovlji­ vih virov energije. S temi ukrepi podjetje ostaja zavezano svoji viziji ustvarjanja za­ Skladno z desetletnim razvojnim načrtom naj bi ELES letos za investicije namenil kar 119 milijonov evrov, od tega skoraj 38,6 milijona evrov za daljnovode, 23 milijonov evrov pa za razdelilne transformatorske postaje. nesljivega, trajnostnega in nizkoogljične­ ga energetskega sistema. HESS: ZA NALOŽBE LETOS PREDVIDENIH 13 MILIJONOV EVROV V družbi HESS letos načrtujejo naložbe v višini 13 milijonov evrov, sredstva zanje pa bodo zagotovili iz lastnih virov. Med le­ tošnjimi ključnimi naložbenimi projekti si­ cer izstopa gradnja dveh večjih sončnih elektrarn s skupno močjo 9,2 MW, načr­ tujejo pa tudi izgradnjo manjših sončnih elektrarn v posavskih občinah, kar vklju­ čuje podporo energetskim skupnostim in samooskrbnim projektom. Poleg tega so predvidena tudi vlaganja v obstoje­ če hidroelektrarne, pri čemer na hidro­ elektrarnah, kot sta HE Boštanj in HE Arto - Blanca, načrtujejo nadgradnje in posodobitve na nekaterih sistemih, na­ pravah in opremi. S tem bosta zagotovlje­ ni oziroma izboljšani nadaljnja varnost in zanesljivost obratovanja ter omogočeno učinkovitejše in varnejše vzdrževanje. V HESS načrtujejo tudi nadaljevanje izgra­ dnje multimedijskega stičišča okolja in energetike, ki bo služilo kot prostor za izo­braževanje, raziskovanje in promocijo obnovljivih virov energije ter trajnostnega upravljanja prostora. Vlagali pa bodo tudi v raziskave na področju hranjenja elek­ trične energije, pri čemer sodelujejo pri razvoju projektov za hranilnike električne energije, vključno z vodikovimi in baterij­ skimi rešitvami. Po mnenju družbe HESS obstoječa zakonodaja ne spodbuja in­ vesticij v zadostni meri, kar se kaže tudi v počasni realizaciji naložb na področju energetike. TEB: LANI USPEŠNO SKLENILI PROJEKT POSTAVITVE PLINSKEGA BLOKA 7 V preteklem letu so v termoelektrarni Bre­ stanica končali ključni projekt postavitve plinskega bloka PB7 ter v veliki meri ures­ ničili manjše investicijske načrte, kar se 46 odraža tudi v skupni višini sredstev, name­ njenih za naložbe. Načrtovana sredstva za naložbe v letošnjem letu so bila uskla­ jena z ustanoviteljem in potrjena s poslov­ nim načrtom za leto 2025, pri čemer bodo potrebna sredstva zagotovili iz lastnih vi­ rov. Predvidene naložbe bodo usmerje­ ne k doseganju dolgoročnih ciljev TEB, med večjimi letošnjimi naložbenimi pro­ jekti pa sta postavitev baterijskega hranil­ nika in motorjev z notranjim izgorevanjem, pri čemer je za letos predvidena izdela­ va projektne oziroma investicijske doku­ mentacije. Navedena projekta in revizija plinskega bloka 6 (PB 6) bodo, kot pou­ darjajo v Brestanici, prispevali k dosega­ nju ciljev, kot je povečanje neodvisnosti, fleksibilnosti in odpornosti elektroener­ getskega sistema. Obstoječa zakonodaja na področju inve­ sticij je po mnenju TEB v osnovi ustrezna, vendar obstajajo še določene možnosti za izboljšave. Eno ključnih področij, na katerih bi bilo mogoče izboljšati zako­ nodajo, je pospešitev postopkov prido­ bivanja potrebnih dovoljenj, saj trenutni postopki pogosto povzročajo zamude. Priložnost za izboljšave vidijo tudi v po­ stopkih javnega naročanja, predvsem v smislu njihove racionalizacije in optimi­ zacije. Za izpeljavo načrtovanih investicij imajo sicer na voljo dovolj usposoblje­ nega kadra, njihove ekipe pa imajo vse potrebno znanje in izkušnje za uspešno izvedbo vseh načrtovanih projektov. Po­ leg tega redno vlagajo tudi v dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposle­ nih, da bi lahko zagotavljali visoko raven strokovnosti in prilagodljivosti na hitro spreminjajoče se razmere v energetiki. ELES: ZA LETOS NAČRTOVANIH KAR ZA 119 MILIJONOV EVROV INVESTICIJ Do konca oktobra lani so v Elesu za nalož­ be namenili nekaj manj kot 58 milijonov evrov, med večjimi lanskimi naložbami pa gre poudariti dva večja projekta v RTP Maribor, s katerima se bo bistveno izbolj­ šalo napajanje celotne štajerske regije in celotnega slovenskega elektroenerget­ skega sistema. Na RTP Maribor je namreč priključena ena najpomembnejših med­ narodnih daljnovodnih povezav, in sicer 2 x 400 kV daljnovod Maribor–Kainachtal, ki slovensko elektroenergetsko omrežje povezuje z avstrijskim. pod drobnogledom V RTP Maribor so sicer lani zamenjali še drugi transformator – prvega so zamenja­ li že leta 2017 – ter vgradili transformator za lastno rabo in pripadajoče visoko­ napetostno polje, zgradili so tudi novo obhodno polje in rekonstruirali zvez­ no polje. V okviru drugega projekta pa so hkrati zgradili tudi novo komand­no zgradbo z vso tehnološko opremo, za­ menjali sekundarno opremo v 400 in 110 kV stikališču ter zamenjali razdelilnike po relejnih hišicah. Eles je lani po večlet­ nih prizadevanjih uspešno končal tudi gradnjo oziroma dokončal odsek 110 kV daljnovoda Gorica–Divača na območju Renč, s čimer je omogočeno dvostran­ sko napajanje severnoprimorske zanke in se je s tem bistveno izboljšala zaneslji­ vost napajanja severne Primorske tudi ob izrednih stanjih in ekstremnih vremenskih razmerah, omogočene pa so tudi boljše razmere za obratovanje ČHE Avče. naš Stik Skladno z desetletnim razvojnim načr­ tom naj bi Eles letos za investicije name­ nil kar 119 milijonov evrov, od tega skoraj 38,6 milijona evrov za daljnovode, 23 milijonov evrov pa za razdelilne trans­ formatorske postaje. Med večjimi načr­ tovanimi projekti gre poudariti izgradnjo 110 kV daljnovodov Brestanica–Hudo in Hudo–Kočevje ter 110 kV daljnovod Dra­ vograd–Velenje, ki bo delno kabliran. Nadaljuje se tudi projekt GreenSwitch, ki bo omogočil nadaljnjo preobrazbo omrežja v smeri pametnih rešitev in bolj­ šega upravljanja porabe energije. Pred­ videne so še prenove transformatorskih postaj v Ajdovščini, Dekanih, Gorici in v Divači, ki bodo zagotovile posodobitev zastarele opreme in omogočile prilago­ ditev omrežja naraščajočim zahtevam. Obeta se tudi celovita prenova sekun­ darne opreme v RTP Okroglo, v sode­ lovanju s Soškimi elektrarnami Nova Gorica pa je predvidena tudi prenova sti­ kališča ob HE Doblar. Potrebna sredstva za izpeljavo načrtovanih projektov bo Eles zagotovil iz lastnih virov, iz sredstev, pridobljenih na javnih razpisih, in s po­ močjo drugih finančnih mehanizmov. ELEKTRO LJUBLJANA: V LETOŠNJEM LETU VEČJI DEL SREDSTEV NAMENJEN OKREPITVI SREDNJE- IN NIZKONAPETOSTNEGA OMREŽJA V Elektru Ljubljana so v lanskem letu za izvedbo projektov načrtovali 66,5 mili­ jona evrov, kot pojasnjujejo, pa končne vrednosti v tem trenutku še ne morejo podati, saj se decembrski projekti še fi­ nančno zaključujejo. Ocenjujejo pa, da bodo realizirali načrt investicij v višini okoli 62,95 milijona evrov. V letu 2025 načrtujejo investicije v višini slabih 69,8 milijona evrov. 47 Največ sredstev so namenili za posodo­ bitev in nadgradnjo srednjenapetostne­ ga in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja ter za nadgradnjo visokonape­ tostnega omrežja. V delu izgradnje sred­ nje- in nizkonapetostnega omrežja so omogočili večjo prenosno zmogljivost na srednjenapetostnih vodih, transfor­ matorskih postajah in delih nizkonape­ tostnega omrežja. Velik poudarek so dali tudi zaključevanju projekta namešča­ nja naprednega merilnega sistema, pri čemer pa so bili zaradi težav z dobavo merilne opreme primorani načrtovano realizacijo zmanjšati. kadra za izvedbo povečanega števila projektov. Načrtovane cilje so sicer uspešno izpolni­ li, največ težav pa za družbo predstavlja­ jo: nepredvidljivo umeščanje objektov v prostor, pridobivanje ustreznih dovoljenj in pravočasno zagotavljanje ustrezne opreme ter zagotavljanje strokovnega Trenutno so tudi v fazi prijave za prido­ bivanje sredstev projekta REPowerEU za krepitev distribucijskega srednjena­ petostnega omrežja. Pripravljajo pa tudi dokumentacijo za prijavo projektov iz Sklada za modernizacijo, pri katerih na­ črtujejo posodobitev oziroma gradnjo štirih razdelilnih transformatorskih po­ staj na območju mesta Ljubljana do leta 2030. Aktivno nastopajo tudi pri projektu Green­Switch, s katerim načrtujejo hitrejšo zeleno preobrazbo elektroenergetske­ ga sektorja, vključevanje novih obnovlji­ vih virov energije in učinkovitejšo izrabo obstoječe elektroenergetske infrastruktu­ re. Posebno pozornost v Elektru Ljublja­ na namenjajo tudi digitalizaciji poslovnih procesov, pri čemer so s pomočjo izve­ denega projekta DIGIT Bela naslovili po­ samezna poslovna področja in vpeljujejo rešitve v redno uporabo. Za izvedbo načrtovanih investicij so v Elektru Ljubljana pridobili sredstva evrop­ ske investicijske banke EIB in ugod­na posojila za zelene naložbe. S pridobljenimi finančnimi viri iz Načrta za okrevanje in odpornost bodo sofinanci­ rali projekt za izgradnjo transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja, pri čemer naj bi zgradili dobrih 373 kilome­ trov nizkonapetostnega omrežja in 240 transformatorskih postaj. Večji del naložbenih sredstev bodo tudi letos namenili za okrepitev sred­ nje- in nizkonapetostnega omrežja. Med večjimi investicijami na visokonape­ tostnem omrežju sta izgradnja nove RTP 110/20 kV Bežigrad, ki bo nadomestila stari objekt, in zaključevanje obnove RTP 110/20 kV Žiri. Med večjimi naložbami gre omeniti še vlaganja v zamenjavo meril­ ne opreme oziroma vgradnjo pamet­ nih števcev električne energije. Aktivno se posvečajo tudi procesu digitalizacije poslovnih procesov, pri čemer načrtuje­ jo nadgradnjo funkcionalnosti sistema SCADA-ADMS, podatkovno-analitičnih rešitev za spremljaje stanja omrežja ter posodobitev informacijskega sistema za upravljanje s sredstvi in z investicijami z nadgradnjo na IBM MaximoAplication­ Suite 9.0. 48 Po njihovem mnenju je zakonodaja, ki se nanaša na področje investiranja v di­ stribucijsko omrežje, kljub napredku v zadnjih letih v določenih delih še vedno neustrezna. Gre predvsem za zakono­ dajo, ki določa pogoje za umeščanje v prostor, saj je javni interes v primerjavi z zasebnim (na primer lastništvo nepremič­ nin) podcenjen. Zaradi tega so postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj dol­ gi in zapleteni, neredko potekajo pred sodišči, nesorazmerne odškodnine pa investicije močno dražijo ali pa celo od­ daljijo od načrta. Izboljšavo bi pomenilo le večje upoštevanje mnenj in pripomb, ki jih v zakonodajnih postopkih dajejo elektrodistribucijska podjetja in Eles. V družbi opozarjajo, da za povečane in­ vesticijske cikluse v naslednjih letih, ki so posledica udeležbe v projektih Načrta za okrevanje in odpornost, GreenSwitch, REPowerEU in lastnih razvojnih načrtov, nimajo dovolj lastnega kadra in tehnike. Načrt bodo lahko uresničili le s pomočjo zunanjih izvajalcev gradbenih in elektro­ montažnih del. Kot pravijo, se navade končnih uporab­ nikov distribucijskega omrežja, tj. upo­ rabnikov omrežja in proizvajalcev, v zadnjem času močno spreminjajo. Na eni strani se z razpršeno proizvodnjo spreminjajo pretoki električne energije v nizkonapetostnem omrežju, na drugi pa se z elektrifikacijo prometa in ogrevanja poraba, predvsem v zimskem času, zvi­ šuje. Hkrati se povečuje tudi odvisnost uporabnikov od zanesljive preskrbe z električno energijo, s tem pa tudi njihove zahteve za zanesljivo in stabilno delova­ nje distribucijskega sistema. ELEKTRO MARIBOR: LETOS V NAČRTIH ZA SKORAJ ČETRTINO VEČ NALOŽB KOT LANI Za Elektro Maribor je, vsaj kar se iz­ polnitve zastavljenih načrtov tiče, eno uspešnejših let do zdaj, saj jim je v letu 2024 uspelo speljati vse načrtovane naložbe. Zanje so sicer lani namenili kar 51,2 milijona evrov, za letos pa ima­ jo še ambicioznejše načrte, saj naj bi za posodobitev in nadgraditev omrež­ ja namenili približno 63 milijonov evrov oziroma za 23 odstotkov več kot lani. Sredstva zanje bodo zagotovili iz lastnih virov, z nepovratnimi sredstvi iz nekate­ pod drobnogledom rih evropskih skladov (Načrt za okreva­ nje in odpornost, REPowerEU) pa tudi s pomočjo najema posojil. V Elektru Mari­ bor ocenjujejo, da bodo lahko letos in tudi naslednje leto še uspešno sledili sprejetemu razvojnemu načrtu, za leto 2027 pa bodo morali potrebna finančna sredstva še zagotoviti. Kadrovskih težav za izvedbo naložb za zdaj še nimajo, pri čemer si pri delu pomagajo tudi s po­ godbenimi izvajalci. Kot rečeno, skušajo v družbi v čim več­ ji meri slediti potrebam odjemalcev, tako da je večina za letos načrtovanih investi­ cijskih projektov namenjena nadaljnji kre­ pitvi celotnega distribucijskega omrežja, ki vključuje vlaganja v nove in obstoječe transformatorske postaje, širitev srednje­ napetostnih stikališč, kabliranje omrež­ ja in podobno, med večjimi prenosnimi projekti pa gre omeniti predvsem 110 kV daljnovod med Mursko Soboto in Len­ davo. Drugače pa tudi v Elektru Maribor izpostavljajo, da jim največ težav pri izpol­ njevanju investicijskih načrtov predsta­ vlja dolgotrajno in zapleteno umeščanje objektov v prostor. Ob tem dodajajo, da sicer povsem razumejo nekatere pomi­ sleke lastnikov zemljišč in drugih deležni­ kov, vendar bi se morala celotna družba zavedati, da je treba, če želimo razvoj in dodatne priključitve na električno omrež­ je, zgraditi dodatno infrastrukturo, ki pa mora biti umeščena v prostor. Oskrbno območje Elektra Maribor je znano tudi po velikem številu razprše­ nih proizvodnih virov, in čeprav je števi­ lo vlog za postavitev sončnih elektrarn na začetku tega leta v primerjavi z letom 2024 upadlo za več kot 80 odstotkov, pa trenutno narašča povpraševanje po večjih močeh sončnih elektrarn in hra­ nilnikih energije, za katere so potrebne obsežnejše analize in zahtevnejše vklju­ čitve v distribucijsko omrežje. ELEKTRO CELJE: Z INVESTICIJAMI DO ŠE ROBUSTNEJŠEGA OMREŽJA V Elektru Celje so v letu 2024 načrtova­ li za 48,2 milijona evrov investicij, pri če­ mer ocenjujejo, da bodo načrte v celoti uresničili. Nekatera odstopanja so sicer zaznali na področju neenergetskih inve­ sticij in drugih energetskih projektov, kar je posledica zamud pri javnih naročilih in naš Stik dolgotrajnih dobavnih rokih. Sredstva, ki niso bila porabljena v teh segmentih, so preusmerili v nove srednjenapetostne in nizkonapetostne objekte, nadomestitve, povečanje zmogljivosti ter v obnovo obstoječih sistemov. Za letos v Elektru Celje načrtujejo investicije v višini 50,9 milijona evrov. Sredstva zanje bodo za­ gotovili iz različnih virov, in sicer 17,83 mi­ lijona evrov iz lastnih virov, 6,46 milijona evrov iz nepovratnih sredstev države in Evropske unije ter 26,6 milijona evrov iz dolgoročnega kredita. Večji letošnji pro­ jekti vključujejo gradnjo novih in poso­ dobitev obstoječih daljnovodov in RTP, kot so 2 x 110 kV daljnovod RTP Trebnje in RTP Mokronog, zamenjava transfor­ matorjev v RTP Trnovlje, Selce in Sev­ nica ter gradnjo novih transformatorskih postaj, vključno s transformatorskima postajama Žepina jug in Gasilski dom Štore. Ti projekti bodo odpravili slabe napetostne razmere, omogočili priklju­ čitev novih odjemalcev, izboljšali zane­ 49 sljivost oskrbe in omogočili integracijo razpršene proizvod­nje električne ener­ gije. Poleg tega bo Elektro Celje zgradil nov poslovni objekt v Slovenj Gradcu. V podjetju ocenjujejo, da obstoječa zako­ nodaja na področju investicij potrebuje osvežitev, predvsem v smislu skrajšanja in poenostavitve postopkov za prido­ bitev gradbenih dovoljenj. Za izvedbo vseh načrtovanih projektov bo treba tudi kadrovsko okrepiti ekipo ali pa določe­ ne naloge oddati zunanjim izvajalcem. ELEKTRO GORENJSKA: LANI NALOŽB CELO NEKOLIKO VEČ OD NAČRTOVANIH Elektro Gorenjska je v letu 2024 za in­ vesticije namenila približno 24 milijonov evrov, kar je preseglo prvotno načrtova­ nih 22,2 milijona evrov. Uspešno uresni­ čitev oziroma preseganje investicijskega načrta v podjetju ocenjujejo kot pomem­ ben dosežek, ki kaže na učinkovito na­ črtovanje in izvajanje projektov. Za letos v Elektru Gorenjska načrtujejo investicije 50 pod drobnogledom naš Stik v višini 36,1 milijona evrov, kar je v opti­ mističnem scenariju občutno povečanje glede na prejšnja leta. Več kot 70 odstot­ kov sredstev bodo zagotovili z dezinve­ stiranjem, preostanek pa z nepovratnimi in drugimi lastnimi sredstvi. V Elektru Gorenjska bodo letos nada­ ljevali že nekaj začetih investicij in zag­ nali tudi nekaj novih projektov. Med že zagnanimi izstopa rekonstrukcija RTP Primskovo, v sklopu katere je projekt v izvedbi GIS že v teku in obsega gradnjo objekta, namestitev primarne opreme z napetostjo 110 kV ter sekundarne opre­ me z napetostjo 20 kV. Zaključek projek­ ta je predviden v tem letu. Nadaljuje se tudi zamenjava transformatorjev v RTP Radovljica, kjer bosta obstoječa transfor­ matorja z močjo 40 MVA nadomeščena z zmogljivejšima novima transformatorje­ ma. Poleg tega poteka še obnova RTP Tržič, kjer bo zamenjava 20 kV opreme končana že v prvi polovici leta 2025. Kot rečeno, leto 2025 prinaša tudi za­ četek več pomembnih novih projektov. Načrtovani so: izgradnja RTP Trata in RTP Brnik, rekonstrukcija RTP Jesenice ter začetek del na projektu Jeseniška zanka. Ti projekti so ključni za izboljša­ nje zmogljivosti in zanesljivosti elektro­ energetskega omrežja v regiji, hkrati pa prispevajo k njegovi dolgoročni mo­ dernizaciji. V Elektru Gorenjska tudi pri­ čakujejo sofinanciranje teh projektov iz Sklada za modernizacijo (2024–2030) pod okriljem Ministrstva za okolje, pod­ nebje in energijo. Del investicijskih sredstev bodo sicer namenili tudi prenovi dotrajanih 20 kV kablovodov (XHP in EHP), ki so starej­ ši od 30 let, in zamenjavi lesenih dro­ gov daljnovodov, saj so ti projekti ključni za izboljšanje zanesljivosti in varnosti omrežja. Posebno pozornost namenja­ jo tudi nadomestitvi 20 kV daljnovodov s kablovodi in krepitvi srednjenape­ tostnega omrežja. Za nizkonapetostno omrežje je načrtovana vgradnja 106 km kabelskih vodov, kar bo omogočilo več­ je priključne moči, boljše napetostne razmere in podporo rasti obnovljivih vi­ rov energije, e-polnilnic in toplotnih čr­ palk. Poleg tega načrtujejo še izgradnjo 67 kilometrov srednjenapetostnih ka­ belskih vodov s sofinanciranjem v okvi­ ru REPowerEU. 51 V Elektru Gorenjska ocenjujejo, da bi lahko sprememba zakonodaje, ki bi omogočala priznavanje amortizacije in donosa na energetsko infrastruktu­ ro, financirano z nepovratnimi sredstvi, precej izboljšala finančno vzdržnost in­ vesticij. Kljub povečanju investicijskih aktivnosti in s tem obsega dela v Elek­ tru Gorenjska v letih 2025 in 2026 še ne pričakujejo kadrovskih težav in bodo na­ črtovane projekte skušali speljati z ob­ stoječim številom zaposlenih. V letu 2024 je Elektro Gorenjska obrav­ navala 391 vlog za priključitev naprav za samooskrbo, od katerih jih je 20 še v postopku. Na začetku tega leta pa so prejeli 32 novih vlog, pri čemer opaža­ jo naraščanje zanimanja za skupnostno samooskrbo, kar kaže na pozitiven trend rasti trajnostnih virov energije. ELEKTRO PRIMORSKA: LETOS NAJ BI ZA NALOŽBE NAMENILI 30 MILIJONOV EVROV V Elektru Primorska so lani za nalož­ be porabili 31 milijonov evrov, kar je bilo celo nekaj več od prvotno načrtovanih 29 milijonov evrov, pri čemer so načr­ te presegli predvsem pri gradnji nizko­ napetostnih omrežij in transformatorskih postaj. Letošnji načrti so še nekoliko viš­ ji, in sicer naj bi za naložbe namenili 35 milijonov evrov, sredstva zanje pa zago­ tovili iz lastnih sredstev, posojil in tudi iz evropskih skladov. Med letošnjimi večji­ mi investicijskimi projekti načrtujejo za­ četek zamenjave programske in strojne opreme daljinskega centra vodenja, cilj nadgradnje pa je celovita posodobi­ tev sistema upravljanja distribucijskega omrežja, ki bo omogočal vpeljavo no­ vih konceptov obratovanja omrežja. Po­ leg tega načrtujejo tudi obnovo 20 kV stikališča v RP Bovec, skupaj z Elesom začenjajo obnovo 110 kV stikališča v RTP Ajdovščina ter obnovo primarne in se­ kundarne opreme v RTP Dekani. Velik del sredstev bodo tudi letos namenili ob­ novi in posodobitvi nizkonapetostnega omrežja in transformatorskih postaj, za­ čeli pa bodo tudi gradnjo dvojne 20 kV podzemne kabelske povezave Postoj­ na–Razdrto ter obnovo opreme RP Raz­ drto, s čimer bodo omogočili priklapljanje večjih razpršenih virov na tem območju. Kot pravijo v Elektru Primorska, za izpe­ ljavo vseh načrtovanih naložb nimajo na voljo zadostnega števila kadrov, tako da si pri projektantskih in elektromontažnih storitvah pomagajo z zunanjimi izvajal­ ci. Med poglavitnimi ovirami pri izpolnje­ vanju predvidenih naložbenih načrtov v podjetju navajajo predvsem dolgotraj­ ne postopke pridobivanja vseh potreb­ nih dovoljenj, pri čemer zato možnosti za izboljšave obstoječe zakonodaje vidijo predvsem v pospešitvi pridobivanja pra­ vice graditi. V družbi ob tem še poudarjajo, da je treba, če želijo uspešno slediti potre­ bam uporabnikov omrežja, za izvedbo določene naložbe v okrepitev omrež­ ja izvesti veliko več dela, kar pa traja tudi precej več časa, kot ga uporabni­ ki omrežja potrebujejo za postavitev sončne elektrarne ali toplotne črpalke. V letu 2024 so sicer prejeli 2.674 vlog za priključitev novih naprav na omrež­ je, pri čemer je v pregledu, dopolnjeva­ nju oziroma na čakanju za priklop pred plačilom stroškov priključevanja s stra­ ni strank približno 650 vlog. V zadnjih dveh dneh preteklega leta so prejeli še približno 160 vlog, novih vlog pa trenut­ no ne zaznavajo. GEN-I: TUDI LETOS V OSPREDJU PROJEKTI TRAJNOSTNIH PROIZVODNIH VIROV IN HRANILNIKI Družba GEN-I je v poslovnem načrtu za obdobje 2024–2026 predvidela inve­ sticije, namenjene zelenemu prehodu in digitalni transformaciji, v višini približno sto milijonov evrov, pri čemer njihov dol­ goročni načrt vsako leto prilagajajo gle­ de na tržne analize in spremembe. V letu 2024 je bil večji del investicij na­ menjen izgradnji malih, srednjih in velikih sončnih elektrarn, baterijskih hranilnikov in drugih naprav. Poleg vlaganj v proiz­ vodne vire so skrbeli za robustnost in vzdržnost zelenega prehoda ter zago­ tavljali odlično uporabniško izkušnjo in financiranje prehoda za fizične in poslov­ ne stranke. Njihove investicije so bile strateško razpršene po vseh segmen­ tih, kar je omogočilo stabilno rast prihod­ kov in dolgoročno vzdržnost poslovanja. Med ključnimi projekti, ki so jih uspeš­ no speljali v preteklem letu, v GEN-I iz­ postavljajo zagon druge velike sončne elektrarne (Ljubaš) v mestu Kavadarci v pod drobnogledom 52 naš Stik 53 investicij osredinjen na razvoj, gradnjo in na prodajo sončnih elektrarn ter ba­ terijskih sistemov. Ti projekti združujejo trajnostni razvoj z ekonomsko učinkovi­ tostjo in predstavljajo temelj njihovega prizadevanja za zeleno transformacijo. S temi naložbami, kot poudarjajo v pod­ jetju, ne gradijo le infrastrukture, ampak aktivno soustvarjajo prihodnost, v ka­ teri bodo obnovljivi viri osrednji steber trajnostnega razvoja. Pri tem lokalne sončne skupnosti, kakršna je v Ajdov­ ščini, predstavljajo pomemben korak k energetski neodvisnosti Slovenije. Zato želijo po zgledu iz Ajdovščine v prihod­ njih letih posamezne sončne elektrar­ ne postaviti čim bolj razvejano po vsej državi. Obstoječa zakonodaja nudi osnovo za izvajanje naložbenih aktivnosti, pred­ vsem z uvedbo določenih davčnih olaj­ šav in spodbud za projekte na področju obnovljivih virov energije. Kljub temu prepoznavajo priložnosti za izboljšave, predvsem na področju poenostavitve administrativnih postopkov in zagotavlja­ nja večje stabilnosti zakonodajnega okolja, kar bi dodatno spodbudilo razvoj investicij. Možnosti za napredek ostaja­ jo na področju gradnje velikih sončnih skupnosti in postavitve večjih sončnih elektrarn na degradiranih območjih, na katerih se trenutno spoprijemajo s pro­ storskimi in z regulatornimi omejitvami. Med ključnimi projekti, ki so jih uspešno speljali v preteklem letu, v GEN-I izpostavljajo zagon druge velike sončne elektrarne (Ljubaš) v mestu Kavadarci v Republiki Severni Makedoniji s skupno močjo 12 MW. Drugi prelomni projekt pa je zagon prve prave sončne skupnosti v Sloveniji. Republiki Severni Makedoniji s skupno močjo 12 MW. Drugi prelomni projekt pa je zagon prve prave sončne skupnosti v Sloveniji. Z občino Ajdovščina so naredili nov mejnik na poti zelenega prehoda in tudi tistim, ki ne morejo imeti lastne sonč­ ne elektrarne, omogočili pridobivanje elek­trične energije iz sonca brez lastne investicije. Sončni paneli v skupni površi­ ni 5.432 kvadratnih metrov imajo skupno moč skoraj 700 kW. Če jim kakšnih načrtov ni uspelo v celo­ ti uresničiti, pravijo v GEN-I, so razlogi za to predvsem posledica regulativnih ovir, vremenskih vplivov, logističnih izzivov in makroekonomskih razmer. V Skupini GEN-I še niso javno objavili po­ drobnosti o načrtovanih naložbah za leto 2025, in ker so trenutno vse informacije v povezavi s tem še v fazi notranjih analiz in odločitev, jih obravnavajo kot poslovno skrivnost. Javnost bodo o letošnjih načrtih obvestili v okviru objave letnega poročila za poslovno leto 2024, v katerem bodo predstavili tudi strateške cilje in poslovne načrte za prihodnje obdobje. Za letošnje investicije načrtujejo sredstva iz različnih virov, vključno z lastnimi sredstvi, bančnimi posojili, s slovenski­ mi in z evropskimi finančnimi mehaniz­ mi ter podobno. Njihov cilj je trajnostno in razpršeno upravljanje investicij, ki bo omogočilo uresničitev dolgoročnih stra­ teških ciljev podjetja. Prav tako ostajajo odprti za priložnosti zunaj začetno opre­ deljenih okvirov, kot so večji projekti ali vstopi na nove trge. Tudi v letošnjem letu se osredinjajo predvsem na projekte, ki vključujejo trajnostne proizvodne vire in hranilnike za lastno proizvodnjo in njihove odje­ malce. Med večjimi letošnjimi naložbe­ nimi projekti izstopajo tisti na področju osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer prepoznavajo velik potencial za razvoj obnovljivih virov energije. Njihovi ciljni trgi so razpršeni, kar zahteva prilago­ jene strategije vstopa in delovanja. Pri tem izkoriščajo bogato znanje, izkuš­ nje in poznavanje lokalnih razmer, ki jih zagotavljajo njihovi zaposleni v hčerin­ skih podjetjih in predstavništvih Sku­ pine GEN-I. V letu 2025 je velik delež Za izpeljavo načrtovanih investicij in iz­ vajanje ključnih nalog imajo v Skupini GEN-I vzpostavljeno usposobljeno eki­ po. Kljub temu pa skladno s poslovnim načrtom načrtujejo tudi nadaljnjo rast števila zaposlenih, saj krepijo svoje eki­ pe na področjih digitalizacije, samooskr­ be in sprejemanja podatkovno podprtih odločitev. Trenutno iščejo predvsem so­ delavce za razvoj poslovanja zunaj meja Evrope, sodelavce na področju na­ prednih energetskih sistemov, kot so: sončne elektrarne, baterijski hranilniki in električne polnilnice, analitike na po­ dročju trgovanja z energenti in trgovce z energenti. ENERGETIKA LJUBLJANA: LETOS V OSPREDJU VZPOSTAVITEV REDNEGA OBRATOVANJA PPE-TOL V Energetiki Ljubljana so lani za investici­ je namenili dobrih 44,5 milijona evrov, ve­ čino za plinsko-parno enoto (PPE-TOL). Sredstva za investicije sicer črpajo iz na­ jetih posojil in drugih prostih sredstev iz tekočega poslovanja družbe. Na projektu PPE-TOL prihaja predvsem do časovnih zamud, vzroki zanje pa izha­ jajo iz okoliščin, za katere je odgovoren iz­ vajalec. Sicer so oktobra za plinsko-parno enoto prejeli odločbo, na podlagi katere so vstopili v obdobje poskusnega obra­ tovanja in ki bo omogočila izdajo deklara­ cije za proizvodno napravo pa tudi vstop v podporno shemo. Med poskusnim obratovanjem, ki je skladno z odločbo predvideno za devet mesecev, v sopro­ izvodnji že proizvajajo električno energijo in toploto, ki se plasirata v omrežja, redno obratovanje nove enote pa bo sledilo uspešnemu zaključku poskusnega obra­ tovanja. Z rednim obratovanjem bodo še naprej zanesljivo zagotavljali obseg proiz­ vodnje toplote, ki je potreben za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani, ob tem pa podvojili proizvodnjo električne ener­ gije za potrebe elektroenergetskega sis­ tema Slovenije. V letu 2024 je družba izpeljala večji del načrtovanih nalog in ciljev, kar se odraža tudi na oceni poslovnega izida družbe. Njihova proizvodnja in distribucija toplo­ te ter proizvodnja električne energije delujejo varno in zanesljivo, prav tako je varna in zanesljiva distribucija zemeljske­ ga plina. Z že izvedenimi večjimi investicija­ mi pa tudi načrtovanimi investicijskimi naložbami sledijo predvsem zavezu­ jočim ukrepom, ki so pomembni za pri­ lagajanje proizvodnje okoljsko vedno ostrejšim zahtevam in izpolnitvi številnih energetsko-okoljskih ciljev evropske­ ga zelenega dogovora. Trudijo se tudi za ohranjanje visoke ravni zadovoljstva uporabnikov z njihovimi storitvami. V letu 2025 bo sicer osrednja pozornost namenjena vzpostavitvi rednega obrato­ vanja nove proizvodne enote PPE-TOL. Med večjimi projekti, katerih aktivno­ sti bodo potekale tudi v letošnjem letu, pa so še: povečanje rabe lesne bioma­ se, gradnja vodikove polnilnice in elek­ tričnih polnilnic za mestne avtobuse, izgradnja nove sončne elektrarne, ki bo nadgrajena s proizvodno enoto zelene­ 54 pod drobnogledom naš Stik V družbi Plinovodi so povedali, da vrednost vseh načrtovanih naložb za leto 2025 znaša 36 milijonov evrov. Viri sredstev bodo predvsem lastna sredstva in po potrebi glede na dinamiko izvajanja naložb tudi bančni viri. ga vodika. Nadgradili bodo tudi obstoje­ čo strešno sončno elektrarno na sedežu družbe, nadaljevali aktivnosti v projek­ tih energijske izrabe odpadkov, energij­ ske izrabe Ljubljanice in drugo. Seveda pa sta za varno in zanesljivo delovanje oziroma končno oskrbo uporabnikov poleg zanesljive proizvodnje energije pomembna predvsem redno vzdrževa­ nje in obnova omrežja. Glede zakonodaje so v družbi poveda­ li, da so postopki pridobivanja upravnih dovoljenj in pravic za izvajanje posegov v prostor dolgotrajni in podaljšujejo čas, ki ga potrebujejo za izvedbo nujno pot­ rebnih investicij za zagotavljanje zaneslji­ ve oskrbe, dekarbonizacijo virov toplote in plina ter oskrbo meščanov. Zaradi velikosti posameznih investicij te izvajajo postopoma, večinoma drugo za drugo, zato za zdaj težav z zagotavlja­ njem kadrov nimajo, saj se visokouspo­ sobljen kader po koncu posameznega projekta seli na novega. Če bi želeli inve­ sticije izvajati hitreje, bi se, podobno kot druga podjetja, zelo verjetno že sreča­ li tudi s pomanjkanjem tehničnega kadra. PLINOVODI: NAČRTOVANE NALOŽBE SLEDIJO ZAHTEVAM PO ZANESLJIVEM IN VARNEM PRENOSU PLINA V letu 2024 so v družbi Plinovodi za naložbe namenili približno 12 milijonov evrov. Načrtovane naložbe so sledile zahtevam po zanesljivem in varnem pre­ nosu plina, razvojni usmerjenosti druž­ be v zagotavljanje zadostnih prenos­nih zmogljivosti za domači in regionalni energetski trg ter vpetosti v projekte re­ gionalnega in evropskega pomena. Kot pojasnjujejo, so investicijske projekte delili na projekte za povečanje obrato­ valne zanesljivosti in širitev prenosnega sistema, projekte priključitev, projekte za razvoj povezovalnih točk s sosednjimi prenosnimi sistemi, projekte za prenos vodika in na druge naložbe. Dinamika izvajanja naložb v lanskem letu je sledila sklenjenim pogodbam. Najpo­ membnejše so: gradnja dodatne eno­ te na kompresorski postaji v Ajdovščini, aktivnosti na projektu izgradnje plinovo­ da M6 Ajdovščina–Lucija in priprava na gradnjo nove mejne merilnoregulacijske postaje Vrtojba. Izvajali so številne aktiv­ nosti na področju umeščanja v prostor, urejanja stvarnopravnih pravic in pridobi­ vanja gradbenih dovoljenj. Pri nekaterih načrtovanih naložbah je zaradi postop­ kov in prilagajanja razmeram na strani tretjih, tudi sosednjih operaterjev prišlo do usklajevanja časovnice realizacije in s tem k prenosu faznosti izvajanja del v leto 2025 in v prihodnje obdobje. V družbi Plinovodi so povedali, da vred­ nost vseh načrtovanih naložb za leto 2025 znaša 36 milijonov evrov. Viri sredstev bodo predvsem lastna sredstva in po potrebi glede na dinamiko izvajanja naložb tudi bančni viri. Načrtovani obseg naložb v povečanje obratovalne zaneslji­ vosti in priključitvev letu 2025 je povezan predvsem s plinifikacijo obalno-kraške regije, z izvedbo ljubljanske energetske zanke, izvedbo prve faze zanke od Konji­ ške vasi do Oplotnice ter z novo MMRP Vrtojba za povečanje prenosa plina iz za­ hodne dobavne smeri. Evropske uredbe jih zavezujejo, da omogočajo dvosmerne prenosne zmogljivosti na mejnih povezo­ valnih točkah ter zagotavljajo z zakono­ dajo in s tretjim energetskim svežnjem usklajeno programsko podporo, kar se odraža tudi v nekaterih načrtovanih pro­ jektih za razvoj povezovalnih točk. Kot operater prenosnega sistema se bodo v letu 2025 lotili projekta izvedbe rena­ membnosti na delu plinovodne hrbte­ nice za namen čezmejnega transporta vodika. Cilj projekta je priprava podlag za certificiranje sposobnosti delovanja pre­ nosnega sistema za prenos stoodstot­ nega vodika. Tako bodo za energetsko lokacijo v Šoštanju začeli pripravo stro­ kovnih podlag za načrtovanje in umešča­ nje cevovoda za prenos stoodstotnega vodika v prostor. Razvoj in delovanje družbe Plinovodi bosta v prihodnje temeljila predvsem na prilagajanju družbe novim razmeram na trgu, ki so oziroma bodo odraz načrto­ vanega razogljičenja plinskega sektor­ ja in ustvarjanje trga vodika. Dodatno bo družba izvajala tudi projekte za iz­ popolnitve, nadgradnje in za posodo­ bitve obstoječega prenosnega sistema plina. Pri načrtovanju in izvajanju investi­ cij v družbi Plinovodi upoštevajo vso ve­ ljavno zakonodajo ter najvišje strokovne standarde in zahteve. Pri tem zaposle­ ni, konec lanskega leta jih je bilo okoli 150, z ustreznim strokovnim znanjem in s poznavanjem zakonodaje zagotavljajo uspešno vodenje in izpeljavo vseh načr­ tovanih investicij. 55 Elektro Primorska Elektru Primorska pravijo, da se zavedajo posegov, ki jih s svojo dejavnostjo povzročajo v okolju, zato varovanju in ohranjanju narave namenjajo veliko pozornosti in se predano vključujejo v različne naravovarstve­ ne projekte. Eden zadnjih takšnih je projekt LIFE23-NAT-SI-LIFE FOR LIFELINES, ki je namenjen zagotavljanju varnega ekolo­ škega koridorja za gnezdeče in seleče se ptice med Alpami in Jadranom. Poleg Elektra Primorska v njem sodelujejo še Dru­ štvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Občina Ilirska Bistrica in Park Škocjanske jame, projekt pa se bo ukvarjal tudi z blaženjem vpliva visokonapetostnih daljnovodov, s katerimi upravlja Eles, in s srednjenapetostnimi daljnovodi na območju Elektra Ljubljana. O poglavitnem namenu in poteku tega pro­ jekta smo se pogovarjali z nosilcem projekta Tomažem Miheličem iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Nov projekt za povečanje varnosti preleta ptic Za kak projekt v tem primeru pravzaprav gre in kakšne so njegove razsežnosti? »Omenjeni projekt sodi v okvir evropskih projektov iz skupine LIFE Narava, ki ga sofinancira Evropska komisija, natančneje Agencija za okolje. Skupna vrednost projekta, ki bo trajal pet let, je ocenjena na nekaj manj kot 3,4 milijona evrov, od tega bo 60 odstotkov evropskih sredstev. Osrednja pozornost pro­ jekta je namenjena zagotavljanju varnega preletnega koridorja velikim ujedam med Jadranom in Alpami, pri čemer gre za edi­ no povezavo oziroma prehod čez naše Dinaride; naša prizade­ vanja gredo v smeri, da naredimo to pot omenjeni skupini ptic čim varnejšo. Projekt tako vključuje obsežen monitoring, izolaci­ jo obstoječih srednjenapetostnih daljnovodnih stebrov in razvoj novih, oblikovanje novih tehničnih standardov, pa tudi ustano­ vitev novega krajinskega parka, pri čemer ima vsak izmed so­ delujočih partnerjev v projektu opredeljeno posebno vlogo. Pomembna razsežnost projekta je tudi izdelava smernic za ob­ čutljiva območja, kar bo v prid tudi investitorjem vetrnih elektrarn, saj bodo dobili podrobne podatke, katere težave lahko zara­ Beloglavi jastreb je ena glavnih tarčnih vrst tokratnega projekta. Elektro Primorska svojo odgovornost do družbe in okolja izkazuje tudi s sodelovanjem v različnih projektih, namenjenih ohranjanju narave. Tako je pred leti aktivno sodelovala v projektu Za Kras, ki je bil namenjen zaščiti velike uharice, trenutno pa je vključena v projekt Life za zagotavljanje varnega ekološkega koridorja za gnezdeče in seleče se ptice med Alpami in Jadranom. Besedilo: Brane Janjić; fotografije: arhiv DOPS Izolacija vodnikov v okvirju projekta za Kras se je pokazala kot zelo uspešna. 58 rubrika naš Stik 59 ENLITE Nastaja EPIK – spletni vodič za promocijo energetskih poklicev in kadrov Tomaž Mihelič pri nameščanju odajnika na veliko uharico. di ptic pričakujejo na določenih območjih. Pred leti je bila sicer izdelana neka generalna karta za celotno Slovenijo, tokrat pa se bomo podrobneje osredotočili na območje od Posočja do Snežnika oziroma meje s Hrvaško. V okviru projekta je predvi­ deno tudi opremljanje ptic z oddajniki, s čimer bomo dobili res natančne podatke o njihovih poteh, ki jih bomo lahko potem vnesli v mape.« Eden izmed partnerjev je tudi podjetje Elektro Primorska, s katerim ste že sodelovali v projektu Za Kras. Kakšna pa je tokratna njihova vloga? »Dejavnosti Elektra Primorska v tem projektu so podobne kot v omenjenem Za Kras, in sicer bodo v okviru projekta izolirali 1.000 daljnovodnih stebrov na območjih, ki jih bomo na osnovi opazovanj preletov velikih ujed, kot so velika uharica, planinski orel, kačar in beloglavi jastreb, določili kot zanje najnevarnejša. Poleg tega bo Elektro Primorska sodeloval tudi pri konstrukciji novega, do ptic prijaznejšega in hkrati ekonomsko sprejemlji­ vega daljnovodnega stebra, ki ga bomo preizkusili tudi v prak­ si. Težava z obstoječimi srednjenapetostnimi stebri je namreč ta, da so izolatorji manjši in ne preprečujejo kratkih stikov, ome­ njene ujede pa te stebre zelo rade uporabljajo, ker so odlične preže za lov.« Kaj pa se bo delalo na infrastrukturi visokonapetostnih daljnovodov, s katerimi upravlja Eles, in srednjenapetostnih daljnovodov na območju Elektra Ljubljana? »Pri Elesovih visokonapetostnih daljnovodih so težave druge narave, saj so tam izolatorji precej večji in ne povzročajo krat­ kih stikov. Smo pa zaznali težave z ozemljitvenimi žicami, ki so tanjše in manj vidne, zato prihaja do zaletavanja, saj ptice na teh višinah ne pričakujejo ovir. V okviru projekta bomo tako iz­ postavljene daljnovode na Ljubljanskem barju dodatno označili s posebnimi oznakami za ptice. Na območju Elektra Ljubljana, kjer je teh preletnih koridorjev manj, pa bomo na izbranih ko­ ridorjih izvedli dodatne izolacije približno 200 srednjenape­ tostnih stebrov.« Kakšna so vaša pričakovanja in ali obstajajo v povezavi s poškodbami ptic zaradi daljnovodov že kakšni konkretni podatki? »Tega projekta se v Društvu zelo veselimo, saj smo prepričani, da bo prinesel pomembne izboljšave. Ne nazadnje nam to potrjuje­ jo podatki o uspehih v projektu Za Kras z izolacijo stebrov pri ve­ liki uharici. Pozitivne izkušnje prihajajo tudi iz tujine, pri čemer so na primer v Bolgariji tudi že skonstruirali nov tip primernega dalj­ novodnega stebra. Ti so sicer prilagojeni različnim potrebam in ekonomskim zmožnostim, a verjamemo, da bomo skupaj z Elek­ trom Primorska tudi mi našli ustrezne rešitve. Glede konkretnih podatkov pa lahko rečem, da je na osnovi obstoječih podatkov primerov poginov ptic ob srečanjih z daljnovodi kar precej. Tako so na primer od dvanajstih telemetiranih sov uharic v prej kot enem letu poginile štiri, o precejšnjem številu poginulih ptic pa so poročali tudi Hrvati, ki so opravili obsežno raziskavo na Cresu. Te­ žava s pridobivanjem teh podatkov je v tem, da natančno vemo, kaj se dogaja samo s pticami, opremljenimi z oddajniki, saj druge poginule ptice pod daljnovodi hitro raznosijo mrhovinarji in tako ne ostane vidnih sledi. Je pa pogine zaznati predvsem pri večjih pticah, ki so velike vsaj 40 centimetrov in več.« Omenili ste, da boste v prvi fazi projekta določili tudi najbolj kritična območja. Verjetno pa že imate kakšne informacije o tem, kje je največ preletov. »Veliko se glede selitvenih poti ptic seveda že ve. Na območju Krasa tako izstopajo predvsem tri območja na kraškem robu, in sicer greben Goliča, Volovja reber in širše območje Nanosa. Osrednji brkinski grebeni Vremščica, Kokoš in Čebulovica pa so precej manj sporni.« Projekt je EU odobrila sredi preteklega leta. Kakšni so zdaj nadaljnji koraki? »Kot rečeno, bo projekt potekal kar pet let, do srede leta 2029. V prvem koraku je zdaj najprej predvidena opredelitev kritičnih območij, nato pa bomo postopoma začeli uvajanje konkretnih ukrepov na terenu.« Mlade področje energetike in energetskega prehoda zanima, vendar niso dovolj seznanjeni o zaposlitvenih priložnostih. To je ena temeljnih ugotovitev spletne raziskave, izvedene med več kot 200 mladimi iz vse Slovenije. V društvu ENLITE zato pripravljajo spletni vodič za promocijo energetskih študijev in poklicev; poimenovali so ga EPIK. Besedilo: Mojca Drevenšek; fotografije: iStock in osebni arhivi anketirancev raziskavi, ki je zajela več kot 200 mladih, večinoma v starostni skupini med 18 in 24 let, so največ zani­ manja za energetske poklice sicer pričakovano iz­ kazali študentje tehniško-inženirskih smeri, vendar pa je visoko zanimanje za to področje izrazila tudi več kot polovica anke­ tiranih študentov naravoslovnih in družboslovno-humanistič­ nih smeri. Ne glede na študijsko smer anketirani ocenjujejo, da imajo kljub zanimanju za energetsko tematiko slab vpogled v zaposlitvene priložnosti na tem področju. EPIK (ENERGETSKI POKLICI IN KADRI) Na podlagi ugotovitev raziskave v društvu ENLITE pripravlja­ jo interaktivni spletni vodič EPIK, katerega namen je promocija študijev in poklicev v energetiki. Promocijske vsebine, osredi­ njene na predstavitve energetskih podjetij, njihovih poklicev in aktualnih kadrovskih priložnosti, bodo povezali z multimedijski­ mi izobraževalnimi vsebinami za krepitev energetske pismeno­ sti. Te so združili v spletni zbirki ENERGUS, ki so jo lansirali lani. Interaktivno povezovanje informacij o študijih in poklicih z ener­ getskimi izobraževalnimi vsebinami, promoviranimi tudi prek družbenih omrežij, bo mlade spodbujalo k raziskovanju ener­ getskega ekosistema in njegovega pomena za družbo. KADROVSKE PRILOŽNOSTI V ENERGETIKI: KAJ PRITEGNE MLADE KADRE Predstavnike mladih, ki jih zanimajo energetske teme in na raz­ lične načine sodelujejo z društvom ENLITE, smo povprašali, kako se lotiti promocije študijev in poklicev v energetiki. »Mladim je treba zaposlitvene priložnosti v energetiki približati prek sodob­ nih komunikacijskih kanalov, kot so: spletne platforme, družbe­ na omrežja in interaktivni dogodki,« poudarja Urša Zlobec, vodja mladinskega odbora ENLITE, po izobrazbi komunikologinja. Podobnega mnenja je tudi Sara Gregl, magistrica inženirka elektrotehnike in svetovalka pri Energetski zbornici Slovenije, ki predlaga, da bi se mladim energetika približala skozi zgod­ be posameznikov, ki so na tem področju našli svojo pot in poslanstvo: »Poudarek naj bo tudi na inovativnih projektih in jasnih zaposlitvenih priložnostih, v katerih lahko mladi prepoz­ najo svoj prispevek in aktivno vlogo pri oblikovanju prihodno­ sti energetike.« Fleksibilnost dela, sodobne tehnologije in vključujoče delov­ no okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in timsko delo, pa poudarja Klemen Knez, mladi raziskovalec v Laboratoriju za električna omrežja in naprave na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, in dodaja: »Mladim se je treba približati z uporabo so­ dobnih komunikacijskih kanalov, kot sta Instagram in TikTok.« S tem se strinja tudi Petrisa Čanji Vouri, študentka ekonomije in predsednica Zelenega omrežja študentov, ki dodaja, da mla­ di cenijo avtentičnost: »Iskrene zgodbe zaposlenih in konkretni primeri, kaj podjetje ponuja, lahko naredijo vtis,« je prepričana Čanji Vourijeva. KAKO NAJ SE ENERGETSKA PODJETJA LOTIJO PRIVABLJANJA MLADIH KADROV? Petrisa Čanji Vouri, predsednica Zelenega omrežja študentov »Pomemben je vpliv našega dela na družbo in okolje, zato nam je treba energetski sektor predstaviti kot panogo prihodnosti, ki spodbuja inovacije, trajnostne rešitve in osebnostni razvoj zaposlenih. Mladi cenimo avtentičnost: energetska podjetja naj jasno pokažejo, kdo so, kaj jim je pomembno in kako lahko mladi z njimi rastemo.« Borut Cigale, strokovni sodelavec Mladinskega sveta Slovenije »Privlačijo nas izzivi, projekti in inovacije, ki prispevajo k razvoju energetske panoge in boljši družbi. V delovnem okolju cenimo fleksibilnost, demokratičnost in odprtost. Želimo si transparentne komunikacije o možnostih za dolgoročno zaposlitev.« Urša Zlobec, vodja mladinskega odbora ENLITE »Energetska podjetja naj skupaj z izobraževalnimi in drugimi partnerji prikažejo širši, interdisciplinarni pomen energetske panoge ter njeno povezanost z raznolikimi področji delovanja in poklici.« Sara Gregl, svetovalka, Energetska zbornica Slovenije »Mladim je treba energetiko približati skozi zgodbe posameznikov, ki so na tem področju našli svojo pot in svoje poslanstvo. Pomembno je tudi komuniciranje širokega spektra energetskih področij in povezovanja različnih znanj. Mlade zanimata preizkušanje različnih poklicnih vlog in spoznavanje raznolikosti te panoge.« Asist. Klemen Knez, mladi raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani »Zaposlitvene priložnosti v energetskem sektorju je treba predstaviti dinamično in interaktivno. Podjetja naj poudarijo priložnosti mentorstev in pridobivanja praktičnih izkušenj ter možnosti osebnega razvoja. Mladi cenimo priložnosti za rast in prispevek družbi.« Borut Cigale, strokovni sodelavec Mladinskega sveta Slove­ nije, s katerim je društvo ENLITE oktobra lani že drugo leto za­ pored soorganiziralo mladinski energetsko-podnebni forum, pa poudarja, da mlade privlačijo izzivi, projekti in inovacije: »Pod­ jetja, ki učinkovito komunicirajo svojo zavezanost naprednim tehnologijam in prehodu v nizkoogljičnost, imajo prednost pri privabljanju mladih talentov.« K vsebinskemu sodelovanju in podpori spletnemu vodiču EPIK bodo v društvu ENLITE povabili širok krog energetskih podjetij, saj želijo zajeti celovito predstavitev slovenske ener­ getike in njenih kadrovskih priložnosti zainteresiranim mladim kadrom. SPLETNI VODIČ EPIK BO MLADIM PONUJAL • vpogled v podjetja in organizacije slovenskega energetskega ekosistema in njihove dejavnosti; • multimedijske predstavitve konkretnih poklicev v energetiki v obliki kariernih zgodb zaposlenih; • predstavitve tehniških, naravoslovnih in družboslovno-humanističnih izobraževalnih programov in študijev, ki mlade opremijo z znanjem in veščinami za zaposlitev v energetiki; • povezave na aktualne informacije o kadrovskih priložnostih za mlade kadre, npr. štipendije, pripravništva, študentsko ali projektno delo, zaposlitve. Spletni vodič bo vzpostavil tudi bazo personaliziranih profilov mladih kadrov, ki so zainteresirani za študentsko delo, projektna sodelovanja ali zaposlitev v energetskem sektorju in z njim povezanih sektorjih. 62 zanimivosti iz sveta PRIPRAVILA POLONA BAHUN NA NORVEŠKEM LANI SKORAJ VSA PRODANA VOZILA POPOLNOMA ELEKTRIČNA Po podatkih norveške uprave za javne ceste o registraciji vozil je bilo lani na Norveškem že devet od desetih novih prodanih vo­ zil popolnoma električnih. Ta so leta 2024 predstavljala 88,9 od­ stotka prodanih novih vozil, kar je več kot leta 2023, ko je delež znašal 82,4 odstotka. Najbolj prodajana avtomobilska znamka je bila Tesla, sledita ji Volkswagen in Toyota. Kitajska električna vo­ zila trenutno predstavljajo skoraj deset odstotkov prodaje novih vozil. S tem je Norveška postala prva država na svetu, ki je s trga novoprodanih vozil skoraj v celoti umaknila vozila z bencinskim in dizelskim motorjem. Razloge za to gre pripisati dejstvu, da Nor­ veška bencinska in dizelska vozila obremenjuje z visokimi davki, čeprav njihove prodaje ni prepovedala. Medtem pa so bila ele­ ktrična vozila oproščena uvoznih davkov in davkov na dodano vrednost. Strokovnjaki ocenjujejo, da je takšna politika, čeprav so nekatere tovrstne dajatve leta 2023 znova uvedli, delovala predvsem zato, ker so jo vse dozdajšnje vlade dosledno izvajale. Kot zanimivost gre omeniti še to, da zaradi naraščajočega deleža električnih vozil na norveških cestah vse več bencinskih črpalk zamenjujejo s hitrimi električnimi polnilnicami. EURACTIV LANI PRVIČ V TEM DESETLETJU PADEC NALOŽB V SONČNE ELEKTRARNE Združenje SolarPower Europe v novem poročilu ugotavlja, da je v letu 2024 prišlo do 92-odstotnega padca rasti in naložb v sončne elektrarne (s 53 odstotkov v letu 2023 na štiri odstot­ ke v letu 2024). Do padca prihaja kljub padajočim cenam solar­ nih komponent in nižjim začetnim proizvodnim stroškom. Leta 2024 je sicer EU namestila za 65,5 GW novih sončnih elektrarn, s čimer je presegla rekord iz leta 2023 (62,8 GW novih zmoglji­ vosti), vendar je na nacionalni ravni od pet od desetih največjih trgov leta 2024 namestilo manj sončnih elektrarn kot leta 2023 (Španija, Poljska, Nizozemska, Avstrija in Madžarska). Na drugih vodilnih trgih: Nemčija, Italija, Francija, Grčija in Portugalska, so prav tako zaznali majhno rast, saj je večina omenjenih držav na­ mestila le za približno 1 GW novih zmogljivosti več kot leta 2023. Skupna zmogljivost sončnih elektrarn v EU zdaj znaša 338 GW, kar je štirikrat več kot pred desetletjem, ko je znašala 82 GW. Združenje oblikovalcev evropskih politik in sistemske operater­ je poziva, da naj poiščejo ustrezne korektivne ukrepe, preden bo prepozno, saj bo Evropa sicer zgrešila svoj cilj iz svežnja RE­ PowerEU, ki je zastavljen pri 750 GW novih sončnih zmogljivosti letno in dosegla le za 650 GW novih zmogljivosti letno. SOLARPOWER EUROPE naš Stik 63 V NASLEDNJI ŠTEVILKI S povečevanjem deleža obnovljivih virov se večajo tudi potrebe po hranilnikih. WWW.NAS-STIK.SI