Listek. Odpadnik. Dogodek iz življenja. — Spisal Nebrigate. «Jurij, ali te naj spremljam?* vpraSala je Anica svojega bratea, trgovskega pomočnika, priSedšega domov na počitnice, ko si je ravnokar zapenjal svilnato ovratnico. Deklica, stara kakih 19 let, prikupljivega, nežnega vedenja, oblečena v modro obleko z duhtečim belim klinčkom na prsih in molitveno knjigo v roki, bila je prava podoba nepokvarjene Slovenke. Mirno je vprla kot nebo viSnjeve oči v bratca in čakala odgovora; a Jurij je molčal. Globok vzdih izvil se je ubogemu dekletu iz prsij, solze so ji zahle oko in s tresočim glasom je rekla: «Jurij, ti se sramuješ svoje sestre?! Odkar si začel občevati s ptujskim pritepencem in odkar je prišel k sosedovim nov pomočnik, se me ogibaš in mi na moja vpraSanja niti ne odgovarjaš. Oh, prosim te, zapusti vendar tega nasprotnika slovenskega rodu!» ... — Jurij je nevoljno mahnil z glavo: «Pusti me pri miru; kaj me boS učila, ki o vsem tem ničesar ne razumed. ,Štajerca' mi pa Ie pri miru pusti, kajti on ima prav, če trdi, da bi se vsi Slovenci morali naučiti nemSki, ker so sicer preveč zabiti.» «Molči, Jurij!« vsklikne užaljena Anica. «Kam si za8el! Ti zaničujeS torej svoj materni jezik, zaničuješ domovino in se sramuješ svoje sestre. 0 dobro vem, zakaj bi naj vsi Slovenci znali nemški, ko ni treba. Nam kmetom, ki smo vedno doma, zadostuje jezik slovenski » «S teboj se ne bom prepiral!« odvrne jezno Jurij in si hiti oblačiti suknjo. «Toraj ne izdajo moje prošnje ničesar, Jurij ? l 0, saj vem, zatajil si svojo mater, ki te je rodila ter te učila prve besede v milem slovenskem jeziku; in ta jezik slovenski ti zametuješ ter se oklepaš tujega. Jurij! Bratec! Kaj bo s teboj?» Jurij je jezno poveznil klobuk na glavo in godrnjaje zaloputnil duri. Zunaj se mu je pridružil Anton, pomočnik v sosedni prodajalnici. Bil je dolg, dobro rejen mlad človek, ki se je navzlic slovenskemu imenu Cuk, podpisaval nemSko «Tschuck». Oba mladenča sta si prisrčno stisnila roke in se z glasnim «Heil» pozdravila. Potem sta Sla naprej pogovarjajoč se nemški in Anton mu je dal kar pet iztisov «Štajerca» ter mu pripovedoval, kako napada v današnji SteviJki slovenske mladeniče in dekleta. Anica pa se je po odhodu Jurjevem zgrudila na stul in bridko zaplakala. Njeno, v ljubezni za domovino, za mili materin jezik vneto srce, občutilo je globoko žalost nad bratom — odpadnikom. «0 kako veselo je bilo pač pred dvema letoma*, vzdihalo je potrto dekle, «ko je Se brat plamtel za ljubi slovenski rod, ko še ni poznal s sladkimi besedami omamljajočega zapeljivca — a sedaj; — in kedo je temu vzrok?» Ko so bogati trgovci ustanovili nemčurski list, in ker je Jurij bil ravno v službi pri takem trgovcu - ustanovitelju, poprijelo se je tudi njegovo neizkuSeno srce tega, svoji mili domovini sovražnega duba. In na počitnicah se je seznanil s pomočnikom domaCega trgovca, ki sta potem skapno ponujala in vsiljevala ljudem tuj list. Mnogo mladeničev in odraslih ljudi dobila sta na limanice ter jim skupno naročala nemčursko-slovenskega «Štajerca*; le dekleta so se odločno uprle. Pridobila sta komaj dve naročnici. Dekleta so se večkrat shajale, sklenile to in ono ter eitale in Sirile dobre, v krSčansko - narodnem duhu pisane časnike. Mladeniči pa, kar jih je ostalo zvestih materi Slavi, so nstavljali mladeniške zveze. Pa poglejmo, kaj dela Anica. Najdemo jo tam, kjer smo jo pustili, sedečo na stolu in jokajočo. Molitvena knjiga ji je odpadla. — Zvonovi so zaklenkali in Anica je preplašeno skočila po koncu, obrisala solze, pobrala knjigo in s klicem: «Moj Bog, kako sem se zamudila!* odhitela brzih korakov v cerkev. Tukaj je pokleknila in goreče molila za teptani narod slovenski, za brata, da bi ga Bog zopet spravil na pravo pot. Jurij pa in njegov lovariS Anton se nista zmenila za glas zvonov, ne za cerkev in službo božjo, temveč izustila nekaj nespodobnih besed čez duhovnike in zavila v krčmo. Služba božja je končala. Ljudstvo se razhaja in tudi Anica se podviza, da pride poprej domov. Naproti ji pride mladenič visoke vitke postave, prijaznega obnašanja in jo pozdravi: «Dober dan, Anica!» Deklica ga začudeno pogleda: «Tako pozdravljaS, Josip? Ali si že pozabil, kaj smo sklenili?* «Ne zameri, Anica», tolaži jo Josip, «hotel sem te le skušati, ali si ostala zvesta našemu pozdravu: ,Bog in domovina'!> «Ti-i porednež, le čakaj!» mu zažuga s prstekom; «včeraj sem videla, da si čital ,Štaierca'; ali ne veš, da mi dekleta ne govorimo s takim, ki čita ta list. Ta sklep hočem tudi izpolnjevati.» In hotela je oditi mimo njega, pa on ji je smehljaje zastavil pot: »Nikar se ne šali, Anica. Kako pobalinsko napada sedaj naSe duhovnike, naSe mladeniške zveze. — VeS, Anica! Jaz čitam ta list le zato, da mu znam potem odbiti njegove nesramne napade ter ga tako pred ljudmi razkrinkati. Sicer pa ne svetujem nikomur, da bi ga čitali, razun onim, ki znajo tudi brati med vrstami!» «Kako cudno govoriš, Josip; —,kaj pomeni to, med vrstami brati?» Josip se dobrovoljno nasmeje in reče: «To so tisti, ki čitajo laž in obrekovanje, kakoršno se nahaja v ,Štajercu' in znajo potem iz tega posneti resnico ter sprevideti pcdlost njegove pisave. — Cakaj, Anica, kaj pa je s tvojim bratom? poprej sem ga videl, da je z onim Čukom odSel v gostilno. Škoda fanta, da je zašel tako daleč, on bi lahko slovenskemu narodu mnogo koristil.» Anica je globoko vzdihnila in si otrla solzo. <Molčiva o tem, Josip; kolikor sem si že prizadevala, da bi se spreobrnil, pa vse moje proSnje so bile zaman. — In v krčmo je Sel, praviš?* «Da, — pa dovolj o tem, moral bom domov; pridite po večernici v čitalnico; imamo zborovanje, pa naj vas pride v obilnem številu. — Pa brata pripelji seboj, veS!» «Bom, ako bo hotel iti!> «Bog in domovina!> «Bog in domovina!>, zadonelo je iz dekliSkega grla — in odhitela je. Josip pa je postal, pogledal za njo, vzdihnil in z glavo zmajal. «Š6oda Jurija, da se nam je izneveril!» Popravil si je slovenski ovratnik in s ponosnimi koraki odšel na nasprotno stran, da še ukrene potrebno za popoldanšnjo zborovanie. »Jurij, po večerniei je v čitalnici zborovanje; ali prideS?« • Danes ne utegnem*, je kratko odvrnil. »Vsakokrat si bil navzoč, menda vendar ne bodeS sedaj tako ošaben, da ne bi Sel; tudi Josip, s katerim sta si vendar prijatelja, me je prosil naj te povabim.* «Ako sem ti že rekel, da ne utegnem. pa mir besedi!» Anica je stopila pred njega povzdignila roke in ga milo prosila: «Jurij, ako količkaj ljubiS svojo sestro in domovi.jo, pojdi; in če drugače nočeS, pojdi vsaj radi mene.»  Jurij je storil par korakov po sobi ter rekel zamolklo: «No pa pridem!» Vzel je klobuk in odSel. Anica je nekoliko dvomila nad njegovo obljubo, češ: ali pride ali ne; ko pa ga je zagledala v čitalnico vstopivSega, zaiskrilo se ji je od Teselja oko. Jurij je pa priSel iz namena, da bi seznanil ljudi s «Štajercem» in da bi pridobil naročnikov. Toda, krasno ubrano petje, pevcev in pevk, navduSeni govori in živijokHci, vplivali so nanj tako, da je postal ves zamišljen. Vsiljevala se mu je misel, da je »Štajerc* hudoben nemčurček, in on, da rajSi pohaja z razuzdanim Antonom, sovražnikom slovenskega jezika, duhovnikov in mladeničev. Sklenil je storiti temu konec in povrniti se zopet v naročje matere Slave. Na predlog Josipa, da naj se osnuje dekliška zveza, je vse enoglasno privolilo in njega sestrico, Anico, postarilo za voditeljico; Juriju se je zbudil nenavaden ponos in vzradoSčen je vzdignil glavo. Josip pa je 8el ravao mimo njega ter mu molče in krepko stisnil roko, in Jurij ga je prosil za besedo. Ko so odpeli: «Slovenka sem!> naznanil je Josip, da hoCe Jurij govoriti; grobna tihota je nastala. Jurij je govoril navduSeno in jedernato, besede so se zlivale v slarospev do predrage domovioe slovenske in obraz mu je žarel od notranjega veselja in naTdušenja. cVse za vero, dom, cesarja», rskliknil je krepko, prosil odpuSčenja, da je tako dolgo taval v mraCnosti ter pozabljal na Boga in tajil narod, ter da hoče vse to popraviti. Nazadnje je izvlekel tistih pet iztisov «Štajerca», katere mu je dal Anton, da je naj razdeli, ter s slovesnimi besedami: «proč od mene nesramni lažnjivec in obrekovalec*, raztrgal in poteptal. «Od sedaj hočem biti zopet vaS, zopet matere Slave zvesti sin!» Gromoviti «Ziviio»-klici polnili so na te odločne besede sobo in zrak in s klicem < Anica, odpusti!» «Jurij»; padla sta si brat in sestra v naročje. Pevski zbor je zapel: Naj viharja mo6 razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj drobi; Vendar, kakor siva skala, Sred vihaijeT bode stala Večna bo Slovence? fcast! Po konCani pesmi nastopili so Se nekateri mladeniči - govorniki, popisajoč z živimi besedami butanje sovr8žnega valovja v slovenski čolnič, hoteč ga požreti, in da se moramo složno in z vsemi močmi vpreti temu navalu. Nato so šli vsaki na svoj dom z Teselim prepričanjem, da bodo kmalo nastopili za domovino boljši časi. Minilo je dve leti, odkar se je ustanoTila mladeniska in dekliska zveza z bralnim druStvom. Velikanski napredek sta povzročili, ker narod se je začel vzbujati iz svojega spanja, izprevidel je, kam jih vodi <Štajerc> in po vrsti so se mu odpovedali. Nekaj časa je ta nemčurček godrnjal nad te «neumne» kmete, da ga nemarajo več, dokler ni nekega lepega dne počil glas, ki je letel kakor brzojav od sela do sela: «Štajerc», ta kramarski nemčursko-liberalni list, je radi pomanjkania naročnikov že prenehal. Oni dan ga je konjederec na smetižči zakopal. MladeniSka in dekliska zveza pa \e krasno procvitala, ter tako izborno delovala na polju slovenskega naroda, da so jo stavili v izgled. In res; mladina se je kmalu vzdignila in navduževala za narod in se ravnala po geslu: «Biti slovenske krvi, bodi SloTencu ponos!» Smeiničar. Zakaj ni plašljiv. Vrban: <Kako vam je vSefi moj konj, ki sem ga kupil v petek na sejmu?» Tomaž: «lnače je lepa žival, le nekoliko plašljiv in boječ se mi zdi.» Vrban: «To pa že ni res. Moj konj ni bojeC ne pla8ljiv. Saj vendar sedaj že tretjo noč sam t hleru spi, pa se nikogar ne boji.»