LETO XL , ŠT. 20
Ruj, 28. maja 1987
CENA 150 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
S kakovostjo v svet (stran 2)
Delavci in sindikat (stran 2)
V vrtu (stran 5)
Sto dni na »Lojtrci« (stran 6)
Šport (stran 9)
Ze drugič
najboljši v
Kumrovcu
Mirko Vindiš je tudi na 26 km
dolgi progi Partizanskega marša
v Kumrovcu ponovno dokazal,
da trenutno na dolgih progah ni-
ma resnega nasprotnika. Med
350 tekmovalci je prepričljivo
zmagal, ni pa mu uspelo izbolj-
šati desetletnega rekorda Seada
Konde. Za Mirkom se je uvrstil
na drugo mesto Kajan iz Saraje-
va, na tretje pa Jahič iz Slobode.
Med ekipami so že osmič zapo-
red zmagali atleti iz Sarajeva.
d. 1.
Z lopatami in krampi do vode
Okoli 70 staršev, učiteljev in učencev na delovni akciji.
Največja želja vsakega prebivalca krajevne skup-
nosti Leskovec je gotovo vodovodna pipa, iz katere
bi ob vsakem trenutku priteklo dovolj čiste, zdrave
pitne vode. Najbolj so si tega seveda želeli učitelji
tamkajšnje osnovne šole in starši otrok, ki so doslej
pili vodo sumljive kakovosti.
Kaže, da je vsaj za šolo in stanovanjski blok ta
problem rešen. V soboto se je pkoli 30 odraslih in 40
učencev zbralo pred šolo, nato pa kljub dežnim ka-
pljam pogumno zasadilo lopate v razmočeno halo-
ško zemljo. Do poldneva so izkopali dobrih 200 me-
trov jarka, po katerem bodo položili vodovodno cev,
ki bo pripeljala v dolino vodo iz tamkajšnjega zbi-
ralnika. Rešitev je začasna, dokler ne bo v ta del
Haloz pritekla voda po ceveh, ki so jih lani pričeli
vkopavati brigadirji.
Vode bo dovolj le za kuhanje in pitje, za sodobne
sanitarije je seveda ne bodo mogli uporabljati. Kot
je povedala ravnateljica šole Irena Tomanič, pa so
zelo veseli te začasne rešitve. Vsem, ki so jim poma-
gali, se toplo zahvaljujejo.
JB
Ekologija,
energija,
varčevanje
v torek so se v slovenski skup-
ščini zbrali delegati občinskih
konferenc SZDL, industrije,
strokovnih združenj in organiza-
cij s področja energetike, varova-
nja okolja in varčevanja z energi-
jo ter družbenopolitičnih organi-
zacij, da bi na problemski konfe-
renci o ekologiji, energiji in var-
čevanju oblikovali celovito po-
dobo o teh problemih v Sloveniji
in predlagali ukrepe za razum-
nejšo rabo energije in ekološko
prizanesljivejšo tehnologijo. Dr.
Peter Novak je na konferenci vo-
dil skupino za energetiko, veliko
pa je pripomogel, da je v sklepih
prevladala pobuda za »mehko«
energetsko različico razvoja in
da so sprejeli tudi predlog o
ustavitvi gradnje jedfskih elek-
trarn v Jugoslaviji do leta 2000.
Pogovor z njim lahko preberete
na peti strani.
d. 1.
15. jubilejno
srečanje
pobratenih
šol
Iz nastopa v dvorani v Podlehniku, kjer so mladi z glasbo, plesom in be-
sedo pričarali kanček svoje ožje domovine in ob koncu družno zapeli.
Foto: mš
Prenovljena podlehniška dvorana verjetno dolgo ne bo tako polna, kot je
bila v soboto ob srečanju učencev in učiteljev pobratenih šol Jugoslavije in ob
nedeljskem koncertu domače pihalne godbe, ki je kar blestela pod vodstvom
mlade dirigentke Marije Feguševe.
Besedi bratstvo, prijateljstvo, stiski rok, solze v očeh in obljube, da se bodo
mladi iz Rudnika, Titovega Drvarja, Andrijevice, Djakovice, Melencev, Vinice
in Belčišta še srečali s svojimi vrstniki iz osnovne šole Martina Koresa v Podleh-
niku — to je bil od petka do ponedeljka prizor, na katerega smo naleteli na vsa-
kem koraku. Taka pa je bila tudi skupna prireditev, v kateri so mladi z glasbo,
pesmijo in umetniško besedo predstavljali svoj rodni kraj, svojo republiko in
skupno domovino Jugoslavijo.
Mladi, ki niso obremenjeni s preteklostjo in se jim tudi prihodnost še ne
kaže v vsej svoji negotovosti, so lahko edini iskreni v tistem, kar rečejo in zapi-
šejo. In take smo doživljali vsi, ki smo prireditev spremljali. Enkratna in nepo-
zabna bo ostala Prešernova Zdravljica, ki jo je v slovenščini recitirala mlada
Vojvodinka, pa tudi naš folklorni naraščaj je dodobra ogrel dlani gostov.
Veliko solza je bilo ob slovesu, po dveh prijetno preživetih dneh na izletu
po Sloveniji; še jih bo ob srečanjih v Srbiji, Bosni in Hercegovini, pa v Črni Go-
ri, na Kosovem, v Vojvodini, Hrvatski in daljni Makedoniji. Mladi so naš ponos
in upanje; od njih je odvisno; kako in koliko bodo cenili in ohranjali tolikokrat
omenjeno bratstvo in prijateljstvo. Pri tem ne bodo pomagale nobene parole in
zveneče besede politikov. Tako srečanje lahko zaleže več kot nič koliko sestan-
kov, saj prihaja spontano in z eno samo iskreno željo in sporočilom, da niso nič
slabši, kot so bili tisti, ki so nosili vse breme revolucije in borbe. Nosili bodo
breme zgrešenih odločitev, slabih vzgledov in še kakšen greh, ki nas danes obre-
menjuje in nam črni prihodnost.
mš
Sodelovale
vse šole
Letošnja pionirska olimpiada je bila zelo uspešna, tako
po rezultatih v atletskih disciplinah kot po številni udeležbi in
dobri organizaciji. Tekmovanje so pripravili učenci,'učenke in
pedagoški delavci iz Kidričevega. Pomerilo se je kar 474 tek-
movalcev, veliko pa je bilo tudi gledalcev. Najiispešnejši so
bili pionirji in pionirke iz Osnovne šole Toneta Žnidariča, za
njimi pa iz Olge Meglic in Kidričevega. Zanimivo je, da so
medalje osvojili učenci kar dvanajstih osnovnih šol. Najboljši
so se že to sredo pomerili na regijskem atletskem prvenstvu.
Več o rezultatih z olimpiade lahko preberete na športni strani.
UVODNIK
Jasnovidci na pomoč!\
To pomlad mlade rastlinice sramežljivo lezejo iz zemlje. Seme I
krompirja, sladkorne pese, koruze se še vedno ni prav prebudilo vi
hladni zemlji, čeprav je tam že več kot mesec. Kot bi slutilo, da se'
zunaj dogajajo čudne in nemogoče stvari.
Že mesece in mesece, vseh bi našteli že za kaki dve leti, poslu-\
šamo opozorila, da je kmetijstvo v krizi, iz katere ne vidi izhoda. Pa \
kaže, da tega nihče prav ne verjame, ker bi sicer kot družba že\
zdavnaj morali ukrepati. Ali pa smo tako globoko zabredli v labi-i
rint samoupravnih ali še kakšnih poti. da bi lahko pravo pot v tej\
zmedi pokazala le čarovnica ali jasnovidka? 1
Organiziramo posvete, znanstvene razprave, pripravljamo se^
na partijske pogovore na najvišji ravni. Vse te besede, besede, bese-
de namenjamo problemom kmetijstva. Opozarjamo in se dogovar- \
jamo, kaj, kje, kdaj in kako bi morali pričeti razmotavati ta velikil
klobčič težav. Ne vemo le, kdo naj to naredi. Znova, in to gotovo žel
milijontič, smo za vse težave krivi vsi skupaj — in nihče. \
Vedno več stojišč v hlevih pa je praznih, prireja mleka usiha — \
sicer po kapljicah, vendar zanesljivo. Bomo začeli trezno misliti šelei
takrat, ko na krožniku ne bo več zrezka in ko na polici v trgovini nei
bo vrečke z mlekom ? I
Da bi omilili težave kmetovalcev in predelovalne industrije, ob-,
časno pač milostno dovolimo povečanje cen kmetijskim izdelkom,]
ki so pod kontrolo, saj so vendar te cene na spisku tistih, ki nas lah-\
ko socialno ogrozijo. Pa hkrati in mnogo bolj občutno podražimo še '
marsikaj, tudi energijo. Če je dražja ta, mora biti dražje vse drugo.
Tako samo povečujemo hitrost vrtenja začaranega kroga podraži-
tev. i
Kmetje pa si podražitev ne želijo, saj potegnejo krajši konec.
Lani so se rezultati njihovega dela podražili v povprečju za 60 od-\
stotkov, cene nasploh pa so porastle krepko nad sto odstotkov. Za ^
nameček so se davki in prispevki povečali kar za 200 odstotkov;\
ena letošnja akontacija je enaka prispevkom in davkom v lanskem i
celem letu. Pa so davki še vedno minimalni. Če mora plačati kmet i
okoli 100 tisočakov davka, znašajo prispevki za invalidsko, pokoj-\
ninsko in zdravstveno zavarovanje desetkrat toliko, torej milijon. \
Da lahko kmet vse to plača, mora doseči vsaj dobrih deset milijo- \
nov prihodka. Za ta prihodek mora prodati okoli 100 tisoč litrovi
mleka. Za to potrebuje veliko preusmerjeno kmetijo. Take pa bil
lahko na našem območju prešteli na prste. Kaj bi bilo, če bi morali^^
kmetje plačevati še prispevke za kulturo, izobraževanje, otroško \
varstvo in tako dalje? Vse to porabljajo na račun delavca. \
Morda bi morali zato delavcu zagotoviti poceni hrano. Sedaj\
mu jo, vsaj zaenkat še, po eni najvišjih evropskih cen. Ob vsem tem i
pa sami komajda povežejo začetek s koncem. '.
Vsa naša ekonomika je torej eno veliko. . . (oprostite, ne'
smem napisati).
Pred dnevi sem se zgrozil ob besedah precej znanega in dobre- ,
ga kmeta. Dejal je, da je srečen, ker je šel njegov sin delat v tovar-.
no. Če take besede slišimo iz ust človeka, kije vse svoje življenje \
preživel na zemlji, si ne moremo zamišljati lepše prihodnosti. Vsaj i
za kmetijstvo ne.
Jože Bračičl
Preveriti organiziranost
Tudi komunisti v ptujski občini ugotavljajo, da je med vzroke za
današnje težave potrebno šteti tudi neustrezno organiziranost organi-
zacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajev-
nih skupnosti. Zato so na seji občinskega komiteja po daljši razpravi
sprejeli uvodno gradivo za razprave v vseh osnovnih organizacijah.
Opozorili so, da razprave in kasnejši ukrepi ne smejo biti stihij-
ski, temveč na osnovi strokovnih analiz in temu ustreznih usmeritev.
Gre torej za to, da v vseh okoljih preverijo učinkovitost dosedanje or-
ganiziranosti in predlagajo spremembe, če so seveda potrebne. V vsa-
kdanjem življenju veliko poslušamo o »preorganiziranosti« na vseh
področjih, prevelikem predpisovanju vsega — sedaj, ob razpravah o
spremembah ustave in zakona o združenem delu, pa je priložnost, da
se o tem pogovorimo in začnemo s spremembami. Najprej in zlasti v
svojem okolju, saj je to naloga tudi naših sosedov.
Torej tudi na področju organiziranosti pričakujemo več razgiba-
nosti, smelosti, prodornosti.
1. k.
DANES V DVORANI CENTER
Gostujejo polfinalisti
evropskega pokala!
Danes (v četrtek) zvečer bo v športni dvorani Center zanimivo prijateljsko
rokometno srečanje. Ptujski Dravi bodo v goste prišli igralci in vodstvo RD Di-
nos—Slovan iz LjubljaTie, polfinalisti letošnjega tekmovanja pokalnih zmago-
valcev in peta ekipa državnega prvenstva. Ob 18. uri se bo pričelo srečanje ka-
detskih ekip, ob 19.30 pa bo začetek članske tekme. Predprodaja vstopnic za
tekmo, ki je namenjena popularizaciji rokometa, je v recepciji ptujskega hotela
in seveda pred tekmo v športni dvorani Center.
I. k.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
Z8. maj 1987 - XEDNIK
POGOVOR Z VLADOM HAASOM,
PREDSEDNIKOM MEDOBČINSKEGA
Hm   SVETA ZSS ZA PODRAVJE       jg
»Delavci včasih ne
poznajo sindikalnih
stališč...«
»v času začetih javnih razprav o dopolnitvah in spremembah
ustave in zakona o združenem delu, v času ekonomske krize, zaradi
katere družbenoekonomske odnose vse bolj urejamo na administrati-
vno-etatističen način, je nujno, da se bolj zavzemamo za uveljavljanje
delegatskih odnosov na vseh ravneh in utrdimo vlogo in naloge sindi-
kata pri odločanju v delegatskih skupščinah.
Medobčinski svet ZSS bo zagotavljal predvsem uveljavljanje sta-
lišč sindikata, medsebojno povezovanje občinskih svetov, delegatov
zveznega zbora in drugih dejavnikov v Podravju. Osrednjo pozornost
bomo namenili tudi delovanju in poglabljanju delegatskih odnosov in
delegatskega odločanja v SIS družbenih dejavnosti in materialne pro-
izvodnje, ki so organizirane na medobčinski ravni,« pravi predsednik
medobčinskega sveta ZSS za Podravje Vlado Haas.
Tovariš HAAS, kako se sindikat brani očitkov o svoji zlepljenosti z
ostalimi DPO, zlasti ZK, pa tudi poslovodnimi organi?
»Delavci govorijo o zlepljenosti sindikata z ostalimi DPO pred-
vsem zato, ker ne poznajo dela družbenopolitičnih organizacij. Kriv-
do nosijo tudi najrazličnejše koordinacije, ki onemogočajo seznanitev
članov sindikata z odločitvami oziroma zanje delavci zvedo šele, ko je
vse dogovorjeno. Pri tem pa odgovorni ničesar ne povejo o deležu
sindikata pri dogovarjanju in usklajevanju.
Mislim, da je očitek o zlepljenosti sindikata z zvezo komunistov
odveč. To smo dokazali tudi s kritiko interventnega zakona. Z zleplje-
nostjo sindikata s poslovodnimi delavci pa se srečujemo v okoljih,
kjer so predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov >odvisni<
od njih.«
Pogosto slišimo, da sindikat ne brani interesov delavcev. Očitki so
pogostejši in glasnejši ob raznih nezadooljstvih.
»Primera, da sindikat ne bi ščitil interesov delavcev, ne poznam.
Pri tem gre za zelo širok pojem. Velikokrat se srečujemo s skupinami,
ki bi želele uveljaviti svoje interese v škodo drugih. V takih primerih
je sindikat v izredno težkem položaju, saj gre v obeh za delavce —
člane sindikata.
Pri vseh prekinitvah dela, ki smo jim bili priče v zadnjem obdob-
ju, so delavci napadali notranje odnose, in ne sistem. Poudariti mo-
ram, da sindikat najbolj kritizira sedanje razmere: ležernost, premajh-
no iniciativnost in slabo organizacijo dela. Pomeni, da razmišlja tako
kot delavci. Povedati moram, da delavci velikokrat ne poznajo sindi-
kalnih stališč.«
Nezadovoljstvo s sindikatom se kaže tudi v tem, da nekateri ne želi-
jo več biti člani delavske organizacije. Kaj lahko poveste o tem?
»Tudi v Podravju je bilo nekaj pobud za izstop iz sindikata. Ko-
lektivna pobuda se ni uresničila, nekaj delavcev pa je kljub temu iz-
stopilo. Glavni vzrok je spet nepoznavanje sindikalnih stališč. Zakaj
prihaja do tega?
Mislim, da smo največji kivci profesionalni politični delavci, ki
smo >prekratki< pri prenašanju stališč v združeno delo. V političnih
organih hitro najdemo skupna stališča, delavcev pa z njimi ne sezna-
nimo.
Kakšno je stališče do interventnega zakona in ali je bil potreben?
»Prepričan sem, da delavci poznajo sindikalno stališče do tega
zakona. Ničesar novega ne bom povedal, če bom ponovil ugotovitev,
da smo s tem zakonom naredili več škode kot koristi. V devetih mese-
cih lanskega leta smo se v Podravju skoraj uskladili z resolucijskimi
cilji pri delitvi. Prepričan sem, da bi s politično akcijo do konca leta v
celoti uspeli. Decembrske grožnje o nujnosti interventnega zakona pa
so spodbudile želje po višjih osebnih dohodkih.«
Kako ocenjujete sindikalno delo v Podravju?
»V prejšnjem letu smo dokaj enotno delovali, poenotili smo se v
najpomembnejših vprašanjih. Ocenjujemo, da je največji problem da-
nes krepitev etatističnih sil: delavca vse bolj potiskamo v mezdni po-
ložaj, zelo malo ali nič ne odloča o ustvarjenem dohodku, samoupra-
vljanje pa vse bolj prekriva normativizem.
Zaradi tega in drugega sindikat izgublja zaupanje svojih članov.
Delavci ne morejo razumeti, da se vsi toliko trudimo za samoupra-
vljanje, krepita pa se etatizem in normativizem.«
Med najpomembnejšimi nalogami tega obdobja je javna razprava o
spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Kako bo poteka-
la?
»Vsem občinskim svetom zveze sindikatov v Podravju smo posla-
li program razprav. Dogovorili smo se, da naj bi o spremembah in do-
polnitvah zakona razpravljali v vsaki OZD. Poleg tega bomo organizi-
rali več posebnih razprav, na katere bomo vabili strokovnjake s posa-
meznih področij.
Vse razprave bomo povezali z aktualnimi prašanji nadaljnjega
razvoja našega samoupravljanja.« MG
Vlado HAAS
Foto: M. Ozmec
Z LETNE SEJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZSS ZA PODRAVJE
»Sindikat je partner le talirat,
1(0 ga potrebujejo...«
Na letni seji medobčinskega sveta ZSS za
Podravje so ocenili delo v prejšnjem obdobju
in sprejeli načrte za letos. Ugotovili so, da so
enotno delovali in v delovanju ni bilo čutiti
vplivov občinskih koordinacij. Vlado Haas,
predsednik Medobčinskega sveta ZSS za Po-
dravje, ki bo medobčinsko organizacijo vodil
tudi v bodoče, je poudaril, da bodo takšno
delovanje ohranili in posvete organizirali
pred vsako pomembno sejo republiškega sve-
ta Zveze sindikatov.
Več kot deset razpravljalcev je kritično
ocenilo sindikalno delo. Janko Kolar iz Slo-
venske Bistrice je menil, da je sindikat DPO,
ki ničesar ne more ali pa zelo malo. Pri tem
je mislil na enoto enostavnega dela, ki se ni
uveljavila kot planska sestavina v resoluciji
in družbenem dogovoru. Sindikat je ponovno
prejel klofuto, pokazalo se je, da je partner le
takrat, ko ga nekdo potrebuje. Ljudje sindi-
kat spoštujejo, če je dovolj samostojen. V
zdajšnjih razmerah je le sopotnik na vlaku, ki
ga vozi nekdo drug.
Vera Rep iz Ormoža je dejala, da premalo
zaupamo združenemu delu, ko gre za delitve-
no politiko in osebne dohodke. Zahtevala je
oceno reorganizacij v združenem delu: priča-
kuje, da jo bodo dopolnili člani republiškega
sveta.
Edi Kupčič iz Ptuja je opozoril na »predpi-
somanijo«, ki ozdom in drugim jemlje za de-
lo potrebni čas. Stanko Debeljak iz F*tuja je
ugotovil, da sindikat izgublja svoj vpliv pred-
vsem zaradi administrativnega poseganja v
delitev. Predlagal je, da bi bili v bodoče pri
takih in drugačnih posegih bolj dosledni.
Sindikat ne pristane na to, da dokumente
sprejema nekdo drug, sam pa odgovarja za
njihovo uresničevanje.
Franc Štelcer iz mestnega sveta ZSS Mari-
bor je kritično ugotovitev o moči oziroma ne-
moči sindikata omilil in dejal, daje v okoljih,
kjer delavci prejemajo nizke osebne dohod-
ke, težko politično delovati. Pri vsem bodo-
čem sindikalnem delu bo potrebno izhajati iz
ocene razmer in se opredeljevati za predno-
stne naloge. Prav tako bo potrebno odpra-
vljati razmere, ki ovirajo samoupravljanje.
Matija Gjerkeš, predsednik medobčinske-
ga sveta ZKS za Podravje, je opozoril na ne
gativne posledice vse večjega etatizma in pe
simizma, posebej pa še na vrzeli v informira-
nju: ena prekinitev dela daje veliko več infor-
macij kot desetine sestankov. Zavzel se je za
stalno spremljanje reorganizacij v organizaci-
jah združenega dela in večje spodbujanje
inovativnega dela.
Konrad Breznik iz mariborske Livarne je
vprašal, o čem še delavci sploh odločajo, če
je vse predpisano. V zgodnjih sedemdesetih
letih je odločal o 62 odstotkih celotnega pri-
hodka, danes je ta odstotek močno okrnjen.
Jože Štravs od Lenarta je povedal, da so
delavci zlasti nezadovoljni, ker jim osebne
dohodke v glavnem deli družbeni dogovor,
sami le malo odločajo. Opozoril je tudi na
vedno slabše razmere v kmetijstvu.
Na letni seji so se seznanili tudi z možnost-
mi in preusmeritvami podravskega gospodar-
stva do leta 1990. Menili so, da so načrti, pri-
pravili so jih v medobčinski gospodarski
zbornici, dobri, vendar premalo konkretni.
MG
S KAKOVOSTJO V SVET
v mesokombinatu Perutnina
Ptuj so leta 1984 končali velike
naložbe v primarno perutninsko
proizvodnjo: vzrejo kokoši, star-
šev, starih staršev, brojlerjev. Že
takrat so se tudi odločili, da bo-
do pričeli modernizirati svoj naj-
pomembnejši objekt — mesno
industrijo. Ta modernizacija teče
in prav o tem smo se pred dnevi
pogovarjali s Slavkom Brglezom,
vodjo investicijsko-razvojne služ-
be v Perutnini:
Investicijo ste razdelili v tri fa-
ze.
»Da. Prvo fazo modernizacije
mesne industrije smo pričeli leta
1984. Zgradili smo novo kotlar-
no s priključkom na zemeljski
plin. Kotlarna je končana in je
tik pred začetkom obratovanja,
njena zmogljivost pa bo 24 ton
pare na uro. V prvo fazo je sodi-
la tudi zidava garderob za 300
delavcev v predelavi, sanitarnih
objektov in objektov družbene
prehrane.«
Kaj pa sodi v drugo fazo mo-
dernizacije?
»Gre za gradnjo hladilnic, saj
jih že nekaj časa potrebujemo.
Hladilnica bo sprejela približno
2.500 ton mesa in mesnih izdel-
kov, v drugi fazi pa gradimo še
odpravništvo in prostore za teh-
nične službe.«
Ob Zagrebški cesti v Ptuju je
veliko gradbišče. Tu torej gradite
omenjene objekte.
»Prav zdaj jih okrepljeno gra-
dimo. Sočasno bomo uredili tudi
dvorišče, kar nam narekuje pra-
vilnik o izvoznih objektih. Druga
faza modernizacije mora biti
končana do 18. septembra. Z iz-
vajalcem — SCT Ljubljana ima-
mo sklenjene pogodbe z zelo
ostrimi pogoji, in kot kaže, je
gradnja časovno usklajena, zato
upamo, da bo izvajeic dosegel
dogovorjeni rok izgradnje.«
Pred vami pa je še tretja faza.
Kakšni načrti so vezani nanjo in
kdaj jih boste pričeli uresničevati?
»Tu gre dejansko za najpo-
membnejši in finančno najzah-
tevnejši del modernizacije mesne
industrije. Obsega gradnjo mo-
deme perutninske klavnice in
predelovalnice. Poleg najpo-
membnejšega, najobširnejšega in
najdražjega objekta bo potrebno
urediti še ekološki del — kafile-
rijo z napravami za čiščenje zra-
ka in čistilno napravo za odpla-
ke. Urejati pričenjamo tudi novo
dovozno pot. Ta je namenjena za
dovoz živih piščancev in je kot
»nečista« pot predpisana s pra-
vilnikom. Kot sem že dejal, je
tretja faza izredno zahtevna tako
finančno kot tehnološko. Poleg
domačih strokovnjakov, ki imajo
zelo pomembno vlogo, smo pri-
tegnili k sodelovanju velik krog
zunanjih strokovnjakov iz Inšti-
tuta za tehnologijo mesa v Beo-
gradu, iz Maribora, za kafilerijo
pa iz Murske Sobote in ljubljan-
skega Koteksa. Z njihovo po-
močjo smo vključili v investicij-
ski program vse tisto, kar tak so-
dobni objekt potrebuje.«
Priprave na tretjo fazo moder-
nizacije so se torej že pričele.
Kdaj načrtujete začetek del?
»Naš cilj je, da dobimo vsa so-
glasja in zaključimo finančni del
te velikanske investicije do kon-
ca septembra letos. Pričetek
gradnje načrtujemo torej v zad-
nji četrtini letošnjega leta. Traja-
la bo približno leto in pol, sredi
1989. bo torej tretja faza sklenje-
na.«
Omenili ste, da Perutnina vlaga
v modernizacijo mesne industrije
velikanska sredstva. Koliko bodo
stale vse tri faze modernizacije?
»Prva faza je finančno in de-
jansko končana, stala je 560 mili-
jonov dinarjev. Druga faza, ki te-
če in je finančno pokrita, stane
okoli milijardo in pol. Tretja naj-
obsežnejša faza pa je ocenjena
po sedanjih cenah na 17 milijard
dinarjev. Skupno bo torej inve-
sticija v mesni industriji znašala
okoli 20 milijard dinarjev.«
Kako pa strokovno utemeljujete
tako velika vlaganja? Kaj bo Pe-
rutnina pridobila?
»Z novo klavnico ne bomo bi-
stveno  povečevali  proizvodnje
mesa. V srednjeročnem planu
predvidevamo petodstotno letno j
rast. Klavnico pa moramo gradi- i
ti, če želimo ostati izvozniki me- \
sa in izdelkov. Pravilnik za izvo-
zne objekte je zelo strog. Perutni-
na pa mora izvažati, če hoče pro-
izvajati. Z novimi objekti bomo
ustvarili pogoje za mnogo višjo
kakovost   obdelave   piščancev.
Naš cilj je, čimveč piščancev raz-
rezati, izkostiti, narediti file in
ostale izdelke iz perutninskega
mesa. V programu za leto 1990
imamo poleg 40 tisoč ton peru-
tninskega mesa proizvodnjo 9 ti-
soč ton klobas; samo za primer-
javo naj povem, da smo jih lani
naredili 5 tisoč ton. Naš najno-
vejši izdelek nosi delovni naziv
POM. Gre za izdelke iz oblikova-
nega mesa, povsem nov izdelek,
ki se uveljavlja na svetovnem tr-
žišču. Gre za številne izdelke:
mesno testo, panirano meso,
ocvrto, pečeno — skratka za vse
oblike izdelkov, ki jih zahteva tr-
žišče.Teh izdelkov bomo leta
1990 naredili od 2 do 3 tisoč ton.
V novih prostorih bomo imeli
možnost razreza, izkoščevanja in
pakiranja piščancev za domače
tržišče in izvoz. Ustvarili bomo
tudi možnost za proizvodnjo ka-
kovostnejših piščancev. Nameni-
li jih bomo domačemu tržišču, ki
postaja vse zahtevnejše.«
V Perutnini se torej zavedajo,
da morajo skrbeti za nenehno iz-
boljševanje kakovosti. Velikan-
ska sredstva, ki jih vlagajo v mo-
dernizacijo, je mogoče utemeljiti
z nekaj besedami: Perutnina mo-
ra ohranjati dobro ime, ki si gaje
pridobila na domačem in tujem
tržišču!
J. Bračič
Slavko Brglez: »Modernizacij«
mesne industrije bo stala okoli 20
milijard dinarjev.«
Veliko gradbišče ob Zagrebški cesti v Ptuju.
LB, KREDITNA BANKA MARIBOR, POSLOVNA ENO-
TA PTUJ
RAZPISUJE
1 kadrovsko štipendijo za šolsko leto 1987/88
za V. stopnjo — ekonomski tehnik.
Razpisni rok je 8 dni, to je od 29/5-1987 do vključno
5/6-1987.
Kandidati izpolnijo vlogo na obrazcu SPN-1 »vloga za uve-
ljavitev socialnovarstvenih pravic«, ki ga dobijo v Mladinski
knjigi. Izpolnjeno vlogo z uradno potrjenimi podatki o
osebnih dohodkih staršev za leto 1986, dohodki iz kmetij-
stva, mnenji delovnih organizacij in KS ter foto kopijo spri-
čevala preteklega leta pošljejo kandidati na naslov: LB,
KREDITNA BANKA MARIBOR, POSLOVNA ENOTA PTUJ,
Titov trg 10.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
TEDNIK - 28. maj 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
iMed tekmovanjem v Agisu (foto M. Ozmec)
Udeleženci tekmovanja ob zaključku v Kidričevem (foto L. Cajnko)
Sedmo delovno tekmovanje kovinarjev v Ptuju
v soboto, 23. maja, je bilo v Ptuju sedmo
občinsko in regijsko delovno tekmovanje ko-
vinarjev. V ptujski občini so priprave poteka-
le zelo skrbno. Tekmovanje je organiziral ob-
činski odbor sindikata delavcev kovinske in
elektroindustrije pod vestnim vodstvom
Stanka Čuša iz delovne organizacije HI KO
Olga Meglic. Udeležence tekmovanja je v
Delavskem domu Franca Krambergerja po-
zdravil predsednik Občinskega sveta ZSS
Stanko Debeljak. Tekmovanja so potekala v
delovnih organizacijah Agis in Tovarni glini-
ce in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem,
kjer so pri izvedbi tekmovanja nudili vse-
stransko strokovno pomoč, delovne prostore,
stroje in material, za kar se jim Občinski svet
ZSS javno zahvaljuje.
Najboljše delovne rezultate so v posamez-
nih poklicih dosegli:
— brusilci: 1. mesto — Danilo Bela, EKK
Ptuj, TOZD Tehnoservis Ptuj; 2. mesto —
Srečko Cajnko, TGA Boris Kidrič Kidričevo;
3. mesto — Stanko Petek, Agis Ptuj;
— rezkaici: 1. mesto — Jože Kolarič, Ma-
riborska livarna, TOZD Proizvodnja ogreval-
nih elementov Lenart; 2. mesto — Boris
Emeršič, Agis Ptuj; 3. mesto — Janez Lačen,
Agis Ptuj;
— strugarji: 1. mesto — Danilo Krajnčič,
IM POL Slovenska Bistrica; 2. mesto — Ja-
nez. Pečar, Agis Ptuj; 3. mesto — Janez Ver-
šič, obrtni delavec na področju samostojnega
osebnega dela;
— orodjarji: 1. mesto — ^tanko Vrtič, Agis
Ptuj; 2. mesto — Marjan Krbnič, Mariborska
livarna, TOZD Proizvodnja ogrevalnih ele-
mentov Lenart; 3. mesto — Vlado Emeršič,
Agis Ptuj.
Kovinarje je na njihovem delovnem tek-
movanju obiskal med drugimi tudi predsed-
nik Medobčinskega sveta ZSS za Podravje
Vlado Haas. Ob razglasitvi doseženih uspe-
hov sta zmagovalcem čestitala predsednik
občinskega odbora sindikata delavcev kovin-
ske in elektroindustrije Ptuj Franc Korošec
in predsednik Občinskega sveta ZSS Ptuj
Stanko Debeljak, ki je v imenu Medobčin-
skega sveta ZSS za Podravje regijskim zma-
govalcem, ki so dosegli prvo, drugo in tretje
mesto, podelil priznanje — srebrnik z likom
tovariša Tita. Priznanja Občinskega sveta
ZSS Ptuj pa bodo podelili na osrednji prosla-
vi v počastitev dneva samoupravljalcev, ki bo
v Ptuju 25. junija.
Delovna tekmovanja v ostalih poklicih so
potekala v Lenartu, Ormožu in Slovenski Bi-
strici.
V Ormožu so tekmovali obratni elektrikar-
ji, kjer so se najbolje odrezali: 1. mesto —
Andrej Brodnjak, IM POL Slovenska Bistri-
ca; 2. mesto — Viktor Kapi, Klemos Lenart;
3. mesto — Vekoslav Mar, Agis Ptuj.
V Mariboru — na Teznem — so tekmovali
avtomehaniki otto, kjer je Martin Škripač,
Agis Ptuj, dosegel 1. mesto. Podatkov o re-
zultatih iz Lenarta in Slovenske Bistrice še ni,
zato bomo o njih poročali prihodnjič.
Vsem udeležencem delovnega tekmovanja
kovinarjev izrekamo priznanje za udeležbo,
najboljšim pa iskreno čestitamo!
FB
Uspelo srečanje
kmetijskih šol
v četrtek in petek je bilo v Srednješolskem centru v Ptuju drugo
srečanje kmetijskih šol Slovenije. Srečanja so se udeležili učenci in
profesorji sedmih kmetijskih šol, vseh slovenskih, razen novogoriške.
Namen srečanj, ki postajajo tradicionalna, je, da se mladi, bodoči
kmetijski strokovnjaki spoznavajo med seboj in spoznavajo značilno-
sti posameznih kmetijskih območij v Sloveniji. Letos se je mladim
predstavilo kmetijstvo ptujske in ormoške občine, saj so pri organiza-
ciji in izvedbi srečanja sodelovale kmetijske delovne organizacije
obeh občin.
Poleg družabnih so pripravili tudi tekmovalne prireditve. Na kvi-
zu so se učenci pomerili v poznavanju perutninarstva in kletarstva,
tekmovali so tudi v praktični uporabi traktorja in priključkov; v šalji-
vo tekmovanje pa so vključili prenos vode s škafom, peko palačink in
vleko vrvi. V seštevku vseh tekmovanj je zmagala ekipa B ptujskega
centra pred ptujsko A in ekipo Maribora.
Omeniti moramo še pogovor o bodočnosti mladih v kmetijstvu.
Mladi iz slovenskih kmetijskih šol so ga vzeli resno, njihovi gostje s
predsednikom republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje na
čelu pa malo manj. Sicer ne bi prišli na pogovor brez konkretnih in
otipljivih podatkov, ki pa bi mlade, po njihovih vprašanjih sodeč, za-
nimali. Mladi tako razen dobrohotnih nasvetov niso slišali nič nove-
ga.
Ob koncu srečanja so bili udeleženci enotni v oceni, da je sreča-
nje uspelo. Dogovorili so se, da bo naslednje, tretje, čez leto v Novem
mestu.
JB
Kdo bo najhitreje priklopil trosilec umetnega gnojila na traktor?
Foto: M. Ozmec
ZMDA Slovenske goricer '87 bo!
če smo še pred kratkim poročali o odloči-
tvi zborov skupščine občine Ptuj, da letos ne
bo možno organizirati in izvesti zvezne mla-
dinske delovne akcije Slovenske gorice, po-
tem lahko tokrat trdimo ravno nasprotno.
Predsednik skupščine akcije Milan Cucek je
o tem povedal:
»Zborom občinske skupščine smo na sejah
v marcu in aprilu poročali o finančnih teža-
vah, do katerih je prišlo zaradi sprejetih nor-
mativov o življenjskem standardu brigadirjev
na zveznih akcijah. Zvezna konferenca ZSMJ
namreč zahteva, da izboljšamo bivalne pro-
store, ker so po njihovem mnenju dosedanji
v prostorih stare osnovne šole v Dornavi ne-
primerni. Tako nam je republiška konferenca
ZSMS predlagala kot edino možnost, da iz-
vedemo akcijo v Domu učencev v Ptuju. To
pa je vse skupaj precej podražilo in manjkalo
nam je okoli 30 milijonov dinarjev.
Ker denarja nismo mogli zagotoviti nikjer,
so zbori SO Ptuj sprejeli sklep, da akcije ne
bomo izvedli. Zaradi podobnih težav pa so
enake sklepe sprejeli tudi zbori občinskih
skupščin v Murski Soboti in Brežicah, kjer
prav tako že več let potekajo zvezne akcije.
Zaradi tega je republiška konferenca ZSMS
takoj pričela z akcijo zagotovitve sredstev, da
bi ZMDA v teh treh občinah vendarle izved-
li, saj so v drugih republikah brigadirje za
udeležbo že evidentirali.
Prejšnji teden so na posvetu, ki ga je skli-
cal podpredsednik izvršnega sveta SRS Janez
Bohorič, ki je istočasno tudi predsednik ko-
ordinacijskega odbora zveznih MDA v Slo-
veniji, ter po dogovoru s predsedstvom repu-
bliškega sekretariata za finance sprejeli do-
govor, da bodo po 1. juliju lahko zagotovili
sredstva v okviru proračunov oziroma z do-
datnimi olajšavami omenjenim občinam, ta-
ko da bo možno finančno konstrukcijo kon-
čati. Zvezna mladinska delovna akcija Sloven-
ske gorice '87 torej bo in o tem so obvestili tu-
di delegate vseh treh zborov SO Ptuj.
M. Ozmec,
Sedemdeset let od majniške deklaracije
in njen odmev na ptujskem območju
UUBICA ŠULIGOJ
1. Majniška deklaracija — mejnik v našem
narodnem življenju
Ko se je leta 1917 pri centralnih silah že
kazala utrujenost od vojne in se je krhala vi-
talnost pruskega militarizma, ko so začeli
vplivati odmevi oktobrske socialistične revo-
lucije na razpoloženje vojske, je plahnela tu-
di vera v zmago v tem imperialističnem tabo-
ru. V ljudskih množicah je pričenjalo nevar-
no vreti. Ljudsko nezadovoljstvo se je na Slo-
venskem zlilo v val narodnega gibanja, v tem
pa so se zrcalile tudi socialno-revolucionarne
težnje. V takih okoliščinah je nastala majni-
ška deklaracija. Izsililo jo je v bistvu gibanje
ljudskih množic, a v sebi je ohranila staro po-
litično orientacijo. V interesu domače bur-
žoazije je namreč postala deklaracija »instru-
ment za kanalizacijo revolucionarnega giba-
nja ljudskih množic v oportunizem in iluzi-
je«, piše Sperans v Razvoju slovenskega na-
rodnega vprašanja.'
Zavedajoč se ljudskega vrenja, nemirov v
vojski, dejstva, da je postala habsburška mo-
narhija ovira družbenega napredka in da po-
staja propad te dejstvo, je to slovenski bur-
žoaziji narekovalo, da iz politične pasivnosti
aktivneje nastopi, če noče ostati izolirana.
Ujeti je bilo potrebno tok družbenih doga-
janj, se postaviti na čelo, saj je vendarle sedaj
šlo za oblast. Da bi torej paralizirali revolu-
cionamo-socialno vrenje, so radikalnejši slo-
venski politični prvaki, kot sta bila dr. Koro-
šec in dr. Žerjav, začenjali reševati pozicije z
nacionalnimi slovenskimi in jugoslovanskimi
gesli.
Prav gotovo, da je izpostavljanje narodnih
idej zadelo na oster odpor nemških uradnih
krogov v monarhiji in nemštva nasploh. Re-
akcije tukajšnjih nemških krogov bomo seve-
da podrobneje spremljali v nadaljevanju.
Uvodoma torej želim poudariti, da je po-
trebno majniško deklaracijo razumeti v naka-
zanem družbenem okviru.
Deklaracijo so mogli izvoljeni zastopniki
avstrijskih Jugoslovanov razglasiti šele, ko se
je znova sklical avstrijski državni zbor. Ta
zbor je namreč avstrijski ministrski predsed-
nik grof Kari von Stiirgh »zaradi delanez-
možnosti« preložil marca 1914 za nedoločen
čas, medtem ko je ogrski parlament redno
^zboroval?' Poslanci sq večkrat zahtevali sklic.
avstrijskega državnega zbora, a to se je zgodi-
lo šele po ruski februarski revoluciji 1917.
Dan pred otvoritvijo zasedanja avstrijskega
parlamenta so se jugoslovanski poslanci na
Dunaju združili v Jugoslovanski klub pod
vodstvom dr. Antona Korošca. Ta je potem v
imenu kluba 30. maja 1917 prebral v poslan-
ski zbornici »majniško deklaracijo«, ki zah-
teva na podlagi narodnostnega načela in hr-
vatskega državnega prava, naj se vse pokraji-
ne monarhije, v katerih prebivajo Slovenci,
Hrvati in Srbi, »zedinijo pod žezlom habs-
burško-lotarinške dinastije v samostojno dr-
žavno telo, ki bodi prosto vsakega gospostva
tujih narodov in zgrajeno na demokratičnem
temelju. Za uresničitev te zahteve svojega
enotnega naroda bodo zastavili vse svoje si-
le . . .«'
Ljudstvo je sprejelo predloženo deklaraci-
jo kot formulo, v kateri je videlo možnost, da
izrazi svojo željo po miru, po osvoboditvi iz-
pod nemške nadvlade, ne da bi pri tem dou-
melo, da resnične narodove svobode ne more
biti v avstrijski monarhiji, pod habsburškim
cesarjem. Kljub temu moremo imeti deklara-
cijsko gibanje za pomemben mejnik v prebuji
narodne zavesti, kar bi še posebej veljalo za
ptujsko območje, ki mu germanizatorični val
v preteklosti ni prizanašal.
V uvodu velja tudi povedati, da nekaj me-
secev po 30. maju majniška deklaracija na
Slovenskem ni bila deležna vidnejšega odme-
va med ljudskimi množicami. Šele s t. i. »lju-
bljansko izjavo«, ki jo je podpisal med drugi-
mi ljubljanski škof Jeglič, za Slovensko ljud-
sko stranko dr. Ivan Šušteršič ter za liberalno
Narodno napredno stranko dr. Ivan Tavčar,
se je začelo množično gibanje za majniško
deklaracijo s številnimi izjavami občinskih
odborov, z zbiranjem množičnih osebnih in
društvenih podpisov zanjo, od spomladi
1918 pa tudi z velikimi zborovanji in tabori.
Impulz temu gibanju je torej dajala vodilna
meščanska plast na Slovenskem. Zakaj je bi-
lo temu tako, sem uvodoma nakazala.
Ni namen tega zapisa, da bi se podrobneje
spuščala v tokove političnih vrhov na Sloven-
skem, v njihove nagibe in notranje peripetije.
Zanimajo nas predvsem deklaracijski odmevi
med širšimi plastmi ljudstva kot pomembna
prelomnica našega narodnega življenja. Lah-
ko ugotovimo, da je prišlo med ljudskimi
množicami na Slovenskem do velike razgiba-
nosti v boju za politično združitev Slovencev
s hrvatskim in srbskim narodom. Odraz te
množičnosti so številne izjave žena in deklet,
mlajših fantov in tistih starejših, ki niso bili
na fronti, naslovljene na Jugoslovanski klub
na Dunaju. Izjave, ki mnogokrat izražajo že-
ljo po miru in soglašajo z majniško deklaraci-
jo, je sproti objavljalo slovensko časoptisje,
tako v Mariboru Straža in Slovenski gospo-
dar. Danes se z obsežnim fondom deklaracij-
skih izjav lahko seznanimo v Pokrajinskem
arhivu v Mariboru, le gradivo Ormoža in
okolice je po neznani poti našlo varstvo v Ar-
hivu SR Slovenije v Ljubljani.
Seveda nas ob spremljanju deklaracijskega
gibanja nujno zanima reakcija avstrijskih
uradnih krogov, nemških fevdalno-meščan-
skih plasti, njihovih političnih strank. Na
kratko, odpor je bil silovit. Deklaracijo je ob-
sodila tudi nemškoavstrijska socialna demo-
kracija, kar je imelo za posledico, da se Jugo-
slovanska socialno-demokratska stranka ni
prvotno vključila v deklaracijsko gibanje in
je še vedno gradila svoj narodni program na
tivolski resoluciji iz leta 1909. Šele po odlo-
čni reakciji mladih socialdemokratov so se
spomladi 1918 tudi ti udeleževali deklaracij-
skih shodov."
Nadvse strupeno in divje pa je reagiralo
obmejno nemštvo in renegatstvo, tako seveda
tudi prosluli »Štajerc« in ptujsko nemštvo.
Nabiralci podpisov in tudi sami podpisniki
so bili izpostavljeni najrazličnejšim nagaja-
njem političnih oblasti in žandarmerije. Slo-
venski narod je za nemško buržoazijo pome-
nil oviro na poti proti Jadranu, in zato tako
silovit pritisk ter nasprotovanje deklaracij-
skim zahtevam.
(se nadaljuje)
OPOMBE:
' Edvard Kardelj (Sperans): Razvoj sloven-
skega narodnega vprašanja, Ljubljana 1957, str.
313.
' Lojze Ude: Slovenci in jugoslovanska
skupnost. Založba Obzorja Maribor 1972, str.
86.
' Kakor pod op. 2: Silvo Kranjec: Slovenci
na poti v Jugoslavijo, Spominski zbornik ob
20-letnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana
1939, str. 51.
* Kakor pod op. 2, str. 96.
Sodobneje in hitreje
v ponedeljek so v ptujski enoti Ktt Maribor svečano odprli pre-
novljeno poslovalnico v Lackovi ulici. V njej so s posodobitvijo omo-
gočili sodobnejše poslovanje prek terminala, pridobili dodaten pro-
stor za poslovanje z občani, uredili oddelek za poslovanje z drobnim
gospodarstvom in prostor, kjer se bo mogoče posvetovati o denarnih
zadevah. Poslovalnico so opremili tako, da je v njej možno pripravlja-
ti razstave. Trenutno so tam na ogled Oeltjenove grafike.
Delavci banke vas vabijo, da jih obiščete.
d. 1.
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
Javna razprava o Zakonu o združenem delu
Zvezni zbor Skupščine SFRJ je dal v javno razpravo osnutek
sprememb in dopolnitev Zakona o združenem delu. V občini Ptuj
smo s pripravami na javno razpravo pričeli že v drugi polovici meseca
aprila v občinski komisiji za spremljanje izvajanja Zakona o združe-
nem delu pri Skupščini občine Ptuj in v Občinskem svetu ZSS Ptuj, ki
je skupaj z osnovnimi organizacijami ZSS nosilec javne razprave v
združenem delu.
Na osnovi sprejetih izhodišč in usmeritev Republiškega sveta
ZSS je predsedstvo Občinskega sveta ZSS Ptuj sprejelo program jav-
nih razprav v združenem delu in imenovalo 30-članski politični aktiv.
Njegova naloga je, da z organizatorji razprav v delovnih in temeljnih
organizacijah združenega dela razprave kakovostno in v roku izpelje.
V zvezi z vsebinskimi pripravami in izvedbo javne razprave je Občin-
ski svet organiziral posvet s predsedniki osnovnih organizacij in kon-
ferenc osnovnih organizacij ZSS ter strokovnimi delavci, odgovorni-
mi za samoupravljanje. Na kratko so predstavili spremembe in spreje-
ti dogovor o aktivnostih pri organiziranju javnih razprav. Ta se je v
občini Ptuj pričela 14. maja in bo trajala predvidoma do 17. junija.
Osnovni namen razprave je, da pripravimo pripombe in predloge
k posameznim predlaganim spremembam in podamo tudi lastne reši-
tve iz prakse. Zato ne sme biti delovne ali temeljne organizacije zdru-
ženega dela v občini, ki bi predlagane spremembe podprla samo z
ugotovitvijo Strinjamo se, nimamo pripomb.
Naša skupna naloga je, da javno razpravo povežemo z drugimi
aktivnostmi, opredeljenimi v kritični analizi političnega sistema socia-
lističnega samoupravljanja, saj nam le povezovanje z razmerami v po-
sameznem okolju lahko prinese celovite in prave rešitve za izhod iz
sedanjih težavnih gospodarskih razmer in družbene krize.
Glede stališč predsedstva SR Slovenije do sprememb Zakona o
združenem delu je treba pojasniti, da je to ugotovilo, da predlagane
spremembe ne prinašajo ustreznih rešitev za prehod v moderno go-
spodarjenje in prevladuje etatistično vmešavanje v pridobivanje in
delitev dohodka. Navedene ugotovitve morajo biti seveda spodbuda,
da v javni razpravi dejansko kritično ocenimo predlagane spremembe
in dopolnitve. Pripombe in predloge k predlaganim spremembam Za-
kona o združenem delu je potrebno dostavljati na občinski svet ZSS
Ptuj takoj po končanih razpravah, najpozneje pa do 25. junija.
IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
V SFRJ in SR Sloveniji sta bila sprejeta družbena dogovora o
skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pri-
dobivanju in delitvi dohodka. Družbena dogovora z izhodišči odbora
podpisnikov in potrebnimi podatki za izvedbo obračuna osebnih do-
hodkov za leto 1987 omogočata, da organizacije združenega dela upo-
rabijo rešitve iz družbenega dogovora pri izplačilu osebnega dohod-
ka, vendar pa morajo z njegovimi določili najprej uskladiti planske
akte. Pri izplačilih osebnih dohodkov na podlagi gospodarjenja in
upravljanja z družbenimi sredstvi pa bo potrebno uskladiti tudi samo-
upravne splošne akte. Pri izplačilih osebnih dohodkov na podlagi go-
spodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi pa bo potrebno us-
kladiti tudi samoupravne splošne akte. V zvezi sindikatov se zavzema-
mo za kar najhitrejšo možno uskladitev planskih in samoupravnih ak-
tov in s tem za samoupravno odločanje delavcev o dohodku.
Za uskladitev so odgovorne strokovne službe, zato pozivamo os-
novne organizacije ZSS v delovnih in terrieljnih organizacijah združe-
nega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, da se najodločne-
je zavzemajo za izvedbo te pomembne naloge, tako da bodo možna
izplačila osebnega dohodka po novem že v juniju.
Stanko Debeljak
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
28. maj 1987 - TEDNIK
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Od prazgodovine do zgodnjega
srednjega veka
— Brane Lamut —
RIMSKO OBDOBJE IN PRESEUEVANJE UUDSTEV
(15 pr. n. št. - 476 n. š.), (-568)
Rimsko obdobje je čas, ko je naselbina ob prehodu čez Dravo
dosegla največji razcvet v svoji zgodovini. Rim je pokazal zanimanje
za noriško področje, kamor je sodila Poetovio, zaradi gospodarskih
interesov; predvsem si je skušal zagotoviti izvrstno noriško železo.
Skušal pa je zavarovati tudi SV vrata države, saj so se vrstili vpadi
plemen z Balkana in iz Panonije. Iz Like so vpadali Japodi, poročila
govore o prvih germanskih vpadih plemen Cimbrov in Tevtonov. Na
drugi strani se v 1. stoletju pr. n. št. na vzhodu okrepe Dačani, ki priti-
skajo proti zahodu in za Burebiste premagajo keltska plemena Bojev
in Tavriskov. Noričani pa so se obrnili za pomoč na Rim. Dobre za-
vezniške in trgovinske zveze, ki so se ob tem stkale, so pripomogle, da
so Rimljani kasneje noriško kraljestvo obravnavali kot posebno eno-
to, ki je bila šele za cesarja Klavdija pridružena imperiju kot provin-
ca. Ob rimskem posredovanju v letih 16/15 pr. n. št. pride naše po-
dročje pod rimsko nadoblast. V Poetovioni je nastanjena legija, ki
skrbi za varovanje pridobljenega ozemlja, obenem pa je bil kraj eno
od izhodišč za nadaljnja osvajanja Panonije, v katerih se je izkazal
predvsem kasnejši cesar Tiberij. Poetovio je bila zaradi važne strate-
ške lege ob cesti, ki je vodila iz Italije v Panonije in jo je morala kon-
trolirati vojska, odtrgana od Norika in dodeljena najprej provinci II-
lyricum, po razdelitvi te pa k Panoniji. Vojska je dajala ton življenju v
naselju kozi vso prvo stoletje n. št. Cesar Kiavdij je samo zamenjal
legijo, namesto Vili. Avgustove je prišla XHI. Gemina. Vrsta voja-
ških najdb nam izpričuje navzočnost vojske, ki je bila deloma naro-
čnica reprezentančnega namiznega posodja — terre sigillate — in ke-
ramike tankih sten, ki je oficirjem pričarala razkošje domačih poje-
din. Vrsta nagrobnikov in spominskih kamnov nam priča o poreklu in
usodi legionarjev. Med njimi je gotovo najlepši pomnik stotniku Mar-
ku Petroniju z reliefno predstavitvijo obrambnega orožja. Poetovio
stopi prvič v zapisano zgodovino v letu 69 n. št. ob sestanku panon-
skih legijskih poveljnikov, ki so po padcu julijskoklavdijske dinastije
podprli izmed možnih kandidatov za cesarja Vespazijana in so se se-
stali v legijskem taboru pri Poetovioni. V virih izpričan tabor so ar-
heologi poskušali locirati; danes prevladuje mnenje, da seje nahajal
pod teraso na Sp. Hajdini, v podaljšku vodovoda, ki ga je od Frama
na Pohorju zgradila legija XIII. Gemina. Sondiranja na tem kraju pa
niso dala jasnih rezultatov. Predvidevajo, da je Drava ob večkratni
menjavi struge odnesla tabor in teren kasneje ponovno naplavila. Ob
taboru pa je živela civilna naselbina obrtnikov in trgovcev, domači-
nov in priseljencev, ki je zalagala vojsko s potrebnimi izdelki in trgo-
vala ob glavni prometnici.
Nadaljevanje prihodjič
Antični lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj v spodnjem delu nekdanje-
ga dominikanskega samostana je ob celjskem največji v Sloveniji.
REGUSKO TEKMOVANJE »MLADI ZA SLO IN DS«
Ptujčani trikrat prvi
Kljub razmeroma slabemu in hladnemu vremenu je bilo minulo
soboto, 23. maja, pri osnovni šoli v Majšperku zelo živahno. Na regij-
skem tekmovanju mladih v znanju o splošni ljudski obrambi in druž-
beni samozaščiti se je zbralo kar 32 ekip iz lenarške, slovenskobistri-
ške, ormoške, vseh mariborskih in ptujske občine. Tekmovanje, ki je
potekalo v počastitev dneva mladosti, sta odprla Janko Bezjak, pred-
sednik komiteja za SLO in DS občine Ptuj, in Ladislav Cvahte, pred-
sednik medobčinskega sveta SZDL za Podravje, ki je bil tudi vodja
tekmovanja. V organizaciji Osnovne šole Majšperk in ob sodelovanju
z občinsko konferenco SZDL F*tuj ter garnizijo Dušana Kvedra Ptuj
je tekmovanje potekalo po istih pravilih kot istoimenska občinska
tekmovanja. Poleg reševanja pisnih testov s področja SLO in DS so se
mladi pomerili tudi v streljanju z zračno puško in v orientacijskem
pohodu, na katerem so reševali praktične taktične naloge.
In kakšni so bili rezultati? Med osnovnošolci se je najbolje odre-
zala ekipa OŠ Hajdina (občina Ptuj) pred ekipo OŠ Maribor — Tabor
in tretjeuvrščeno ekipo OŠ Tinje (občina Slovenska Bistrica). V kon-
kurenci srednješolskih ekip so osvojili prvo mesto člani ekipe Srednje
kovinarske, kmetijske in metalurške šole iz Ptuja, drugo mesto so do-
segli člani ekipe Srednje naravoslovne šole Miloša Zidanška iz Mari-
bor3, tretje pa ekipa Srednje šole elektrotehnične in računalniške
usmeritve iz Maribora. V konkurenci ekip nešolske mladine pa so
prav tako zmagali Ptujčani pred Ormožani in Bistričani? Vse zmago-
valne ekipe — torej iz občine Ptuj — bodo zastopale maiHborsko regi-
jo na republiškem tekmovanju.
OM
Težave
kmetov
se vrstijo
Slabo in hladno vreme je pov-
zročilo precej težav in škode. Se-
me v hladni zemlji slabo kali in
kmetje so zaskrbljeni. Čeprav na-
rava sama popravi svoje napake,
bo letos to težko storila; zamuda
je namreč že precejšnja.
Pa kmetovalcev ne teži samo
vreme. Precej nejevolje, jeze, pa
tudi solza, kot pravijo na davčni
upravi, je bilo v zadnjih dneh za-
radi visokih akontacij davkov in
prispevkov. Druga akontacija je
bila tolikšna, kot davki in pri-
spevki v minulem letu skupaj. O
tem smo pisali že v prejšnji šte-
vilki Tednika in govorili na ra-
diu. O tem pa je razpravljal tudi
svet za družbenoekonomske od-
nose v kmetijstvu in na vasi pri
predsedstvu OK SZDL Ptuj. Me-
nili so, da so take obremenitve
nevzdržne in sklenili, da prek
Republiške konference SZDL
posreduje pri Skupnosti pokoj-
ninskega in invalidskega zavaro-
vanja Slovenije, naj še enkrat
prouči umestnost tako visokega
povečanja prispevkov.
JB
Obvestilo
pridelovalcem
pšenice
v prvi in drugi dekadi maja
smo imeli zelo obilne padavine.
Na območju Murske Sobote je
padlo 75 mm dežja, na ljubljan-
skem 95 in na mariborskem 132,
to je za okoli 50 do 100 odsto-
tkov več od dolgoletnega pov-
prečja v tem času.
Ob takih vremenskih razmerah
prihaja zlasti na lahkih, plitvih
tleh do izpiranja rastlinskih hra-
nil, predvsem dušika. Zato pri-
poročamo, da pregledate pšeni-
čne posevke. Tiste, ki imajo liste
bledozelene barve, nemudoma
ponovno dognojite s 100 do 150
kg KANA na hektar, čeprav so
bili letos spomladi že dvakrat
dognojeni. Bojnih, gostih in tem-
nozelenih posevkov zaradi ne-
varnosti poleganja ne bomo po-
novno dognojevali.
Jože Šile
KMETIJSKI INŠTITUT SLO-
VENIJE
Namesto dveh — nova SIS
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje
proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe
v občini Ptuj bo naslednica dosedanjih interesne
skupnosti za pospeševanje kmetijstva in sklada za
intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Lstanovna
skupščina nove SIS je bila v torek, 26. maja, ob 13.
uri v domu Franca Krambergerja.
Iniciativni odbor /a njeno ustanovitev je pripravil
o svojem dosedanjem delovanju in odločitvi za usta-
novitev interesne skupnosti naslednje poročilo:
Na osnovi določil /akona o pospeševanju proiz-
vodnje hrane in zagotavljanju osnovne prakse (Ur.
list SRS 46/86) smo v občini Ptuj pričeli z aktiv-
nostmi za ustanovitev samoupravne interesne
skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in
zagotavljanje osnovne preskrbe. V ta namen je
predsedstvo OK SZDL na seji 12. decembra 1986
imenovalo osemčlanski iniciativni odbor. Ta je bil
po sprejetem programu dolžan izvesti vse aktivno-
sti za ustanovitev skupnosti do 31. maja 1987. Žal
te naloge do navedenega roka ni bilo mogoče izve-
sti iz objektivnih razlogov, saj se je pri ustanovite-
ljih zavleklo sprejemanje sporazuma o ustanovitvi
sisa. Kljub določilu, da je samoupravni sporazum
sklenjen, ko ga sprejme najmanj polovica predvi-
denih udeležencev, iniciativni odbor ni sklical
ustanovne skupščine, saj do svoje šeste seje 5. ma-
ja 1987 ni prejel sklepov o pristopu od ustanovite-
ljev, ki zaposlujejo prek 30 % delavcev v občini.
Ustanovitev sisa je narekovalo dejstvo, da je bi-
la dosedanja organiziranost na področju pospeše-
vanja proizvodnje hrane, preskrbe in občinskih
blagovnih rezerv razdrobljena-v programih, pri za-
gotavljanju in usmerjanju sredstev. Zaradi pre-
majhne povezanosti in intervencijskega načina fi-
nanciranja tudi niso bili doseženi zaželeni, opti-
malni rezultati. Vsi intervencijski ukrepi in zbrana
sredstva so doslej v znatni meri prispevali k ohra-
njanju in povečanju kmetijske proizvodnje, večji
tržnosti, boljši oskrbi in večjim blagovnim rezer-
vam, pa kljub temu v Ftuju ocenjujemo, da je mo-
žno doseči še boljše rezultate.
Z novo organiziranostjo bo zagotovljena tesna
povezanost vseh področij, kar bomo dosegli:
— z usklajenimi programi usposabljanja zem-
ljišč, pospeševanja proizvodnje hrane, intervencij
v proizvodnji in porabi hrane ter blagovnih rezerv,
ki bodo Izmerjeni k doseganju večje in kakovost-
nejše proizvodnje hrane, k zagotavljanju ustrezne
strukture kmetijskih pridelkov in optimalni izko-
riščenosti proizvodnih zmogljivosti;
— s povezanostjo vseh področij, ki so vključena
v SIS
— z boljšo, racionalno organiziranostjo strokov-
nih, analitičnih in drugih operativnih del brez za-
poslovanja novih delavcev, pač pa s vključeva-
njem strokovnih delavcev upravnih organov: ob-
činskega komiteja za kmetijstvo, družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje ter oddelka za občo
upravo.
V Ptuju smo se odločili, da ustanovimo svojo
SIS, čeprav zakon omogoča, da ga ustanovijo dve
ali več občin. Da bomo skupne programe uresniči-
li in pridobili dodatna sredstva, se bomo povezo-
vali s področnimi in republiškimi sisi ter v progra-
me drugih sisov v regiji in republiki.
Z ustanovitvijo nove SIS prenehata z delom SlS
za pospeševanje kmetijstva in sklad za intervencije
v proizvodnji hrane. V letošnjem letu veljajo dose-
danje stopnje (0,8% za intervencije in 0,15% za
občinske blagovne rezerve) in zaposlenih ne.bomo
dodatno obremenjevali. Prav tako prevzema nova
SIS letošnje programe sklada za intervencije v
kmetijstvu in občinskih blagovnih rezerv in jih je
dolžna uresničiti.
Iniciativni odbor je svojo aktivnost usmerjal zla-
sti v pripravo samoupravnih aktov. Tako je pripra-
vil:
— samoupravni sporazum o ustanovitvi samou-
pravne interesne skupnosti za pospeševanje proiz-
vodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe
občine Ptuj, h kateremu je doslej pristopilo 142
ustanoviteljev od 175,
— statut SIS,
— poslovnik o delu organov in izvršilnih orga-
nov skupnosti ter
— samoupravni sporazum o opravljanju stro-
kovnih in drugih nalog za SIS.
Samoupravni sporazum in statut sta bila dovolj
časa v razpravi pri ustanoviteljih in pripombe, ki
jih je odbor prejel, je pri pripravi predlogov upo-
števal.
Sočasno s pripravo aktov je odbor vodil kadro-
vanje za posamezne funkcije ter organe in izvršil-
ne organe skupnosti. Upošteval je predloge usta-
noviteljev in jih usklajeval z odborom za kadrov-
ska vprašanja pri OK SZDL.
Ker bo letos nova SIS uresničevala dosedanje
načrte sklada za intervencije in občinskih blagov-
nih rezerv, iniciativni odbor ni organiziral razprav
o načrtih. Tako ima SIS skladno z določili zakona
o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavlja-
nju osnovne preskrbe naslednje planske akte: sa-
moupravni sporazum o temeljih plana, srednjero-
čni plan in letni planski akt.
Samoupravni sporazum o temeljih plana bo vse-
boval programe, aktivnosti in ukrepe, pogoje za
dodelitev sredstev po programih, obseg sredstev
za izvajanje programov in stopnje prispevkov.
Na podlagi samoupravnega sporazuma — spre-
jet bi naj bil do konca letošnjega leta — bo skup-
ščina skupnosti sprejela srednjeročni in letni plan-
ski akt. Srednjeročni plan bo vseboval cilje v zago-
tavljanju večje proizvodnje hrane, nemotene pre-
skrbe in oblikovanje blagovnih rezerv.
Na podlagi srednjeročnega plana bo sis v let-
nem planskem aktu podrobneje določil ukrepe za
izvajanje nalog, višino sredstev, pogoje, ki jih mo-
rajo izpolniti izvajalci, obseg sredstev za izvedbo
posameznega programa in delež sredstev za posa-
mezni program.
Iniciativni odbor je pri svojem delu v celoti sle-
dil določilom zakona o pospeševanju proizvodnje
hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe ter navo-
dilom, ki jih je prejemal od iniciativnega odbora
za ustanovitev SIS za pospeševanje proizvodnje
hrane in osnovno preskrbo SR Slovenije.
Poročilo pripravil:
Janko Mlakar, ing. agr.
K razpravi o zemljiškem maksimumu
MIRKO KOSTANJEVEC
(Nadaljevanje in konec)
4) Z zakonom se urejajo razmerja, ki nasta-
nejo pri izkoriščanju zemljišč na podlagi za-
kupa ali kooperacije.
5) Pogoje in meje, v katerih je mogoče pri-
dobivati lastninsko pravico do gozdov in
gozdnega zemljišča, določa zakon. Člen 80
Ustave SFRJ ne vsebuje določbe, opisane
pod 4. točko 97. člena Ustave SR Slovenije,
sicer pa je njegova vsebina enaka kot vsebina
cit. čl. 97.
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMUIŠClH
(SKRAJŠANO ZKZ)
(Ur. list SRS, št. 1/79, 1/81)
Ta zakon določa, da sme kmet oz. kmečka
družina imeti v lasti le do 10 hektarjev obde-
lovalne zemlje, če leži zemlja v ravninskem
predelu, medtem ko lahko v gorskih in hribo-
vitih predelih ima do 20 hektarjev. ZKZ šteje
za gorske in hribovite tiste predele, ki ležijo
nad 600 m nadmorske višine. Za gorske in
hribovite predele se po ZKZ štejejo tudi tiste
zemljiške parcele, ki ležijo pod 600 m nad-
morske višine, katerih večji del pa je nagnjen
nad 25 %. Koliko obdelovalne zemlje sme
imeti kmet oz. njegova družina v primeru, če
taka zemlja leži deloma v ravninskem, delo-
ma v gorskem oz. hribovitem predelu, je do-
ločeno v 53. členu ZKZ. Zakup kmetijskega
obdelovalnega zemljišča se praviloma všteva
v zemljiški maksimum, razen če kmet vzame
v zakup tisto obdelovalno zemljišče, ki bi
ostalo neobdelano, če ne bi bilo v zakupu,
kar na predlog kmetijske zemljiške skupnosti
ugotovi za kmetijstvo pristojen občinski
upravni organ.
Po ZKZ skupna površina kmetijskih zem-
ljišč in gozdov, ki je lahko v lasti kmeta in
njegove družine, ne sme presegati 45 hektar-
jev, le kmečka posestva z izredno slabo do-
nosnostjo lahko obsegajo tudi več, če to v po-
sameznem primeru dovoli 'republiški upravni
organ za kmetijstvo. Nekmet oz. nekmečka
družina pa sme po ZKZ imeti v lasti:
a) v ravninskih predelih skupaj do 1 hektar
kmetijskih zemljišč in gozda, vendar od tega
največ 0,5 hektarja gozda in 0,5 hektarja vi-
nograda,
b) v gorskih in hribovitih predelih največ
do 3 hektarje, od tega največ 0,5 hektarja
gozda in 0,5 hektarja vinograda:
V tistih območjih, v katerih so po občin-
skem prostorskem planu kmetijska zemljišča,
ki so glede na svoje naravne lastnosti, pri-
mernost za uporabo sodobne tehnologije in
možnosti za oblikovanje kompleksov za
družbeno ali družbenoorganizirano proiz-
vodnjo temelj proizvodnje hrane, pa nekme-
tje oz. nekmečke družine sploh ne morejo
imeti v lasti takih zemljišč (glej 3. odst. 58.
člena ZKZ).
KDO SE ŠTEJE ZA KMETA PO ZKZ?
Po 4. členu ZKZ se šteje za kmeta:
1) občan, ki z osebnim delom obdeluje
kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo last-
ninsko pravico, je za to obdelovanje ustrezno
usposobljen in mu je kmetijska dejavnost
glavna oziroma dopolnilna dejavnost,
2) občan, ki mu je kmetijska dejavnost po-
menila glavno ali dopolnilno dejavnost, ven-
dar zaradi starosti, delovne nezmožnosti ali
začasnega dela v tujini ne obdeluje kmetij-
skega zemljišča z osebnim delom, če poskrbi
za njegovo obdelavo,
3) občan, ki da izjavo v zapisnik pri občin-
skem upravnem organu, pristojnem za kme-
tijstvo, da bo z osebnim delom obdeloval
kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobi-
ti, da mu bo kmetijska dejavnost glavna ali
dopolnilna dejavnost ter dokaže za to dejav-
nost primerno usposobljenost.
4) občan, ki kot lastnik kmetijskega zem-
ljišča tega ne obdeluje z osebnim delom kot
glavno ali dopolnilno dejavnostjo, ker je v
delovnem razmerju ali je obrtnik in podob-
no, če to zemljišče z osebnim delom kot gla-
vno ali dopolnilno dejavnost obdelujejo nje-
gov zakonec ali oseba, ki je po predpisih o
zakonski zvezi izenačena z zakoncem, njego-
vi potomci, posvojenci in njihovi potomci,
njegovi bratje in sestre ter nečaki in nečaki-
nje. Vse navedene osebe lahko zahtevajo, da
se dejstvo, da se tudi one štejejo za kmete, za-
znamuje v zemljiški knjigi.
V istem členu ZKZ najdemo še določbe o
glavni in dopolnilni dejavnosti kmeta, o
odločanju o statusu kmeta itd.
Kot vidimo, glede zemljiškega maksimuma
ni razlike med občanom, ki mu je kmetijstvo
glavna dejavnost, in občanom, ki mu je kme-
tijstvo samo dopolnilna dejavnost.
Na sedanjo zakonsko določitev statusa
kmeta kakor tudi na prakso v tej zadevi pri
pridobivanju tega statusa je zelo dosti kriti-
čnih pripomb. Tako je npr. na občnem zboru
Zadružne zveze Slovenije dne 9. IV. 1987 de-
legat iz Frama kritiziral pridobivanje statusa
kmeta in povedal, da je v njegovi krajevni
skupnosti lastnik kmetije, ki na zemlji še ni-
koli ni delal, kmetijo daje v najem, zaposlen
pa je na CK ZKS (glej Večer, 10. IV. 1987,
str. 2).
ALI BO GLEDE ZEMUIŠKEGA MAKSI-
MUMA PRIŠLO DO USTAVNIH SPRE-
MEMB?
Poleg drugih določb Ustave SFRJ je sedaj
v razpravi tudi določba o zemljiškem maksi-
mumu. Čeprav so mnogi kmetje in kmetijski
strokovnjaki že več let dokazovali, da so od-
padli razlogi, zaradi katerih je bil izdan Za-
kon o kmetijskem zemljiškem skladu, da
zmogljivost strojev, s katerimi danes razpola-
gajo kmetje, na 10 hektarjih ni dovolj izkoriš-
čena, da so za rentabilnost nekaterih panog
poljedeljstva in živinoreje potrebne večje po-
vršine zemlje itd., se pristojni za tako doka-
zovanje niso zmenili. V Sloveniji je na primer
v Zvezi komunistov prevladovalo stališče, iz-
raženo v referatu tov. Miloša Prosinca, poda-
nem na 11. seji CK ZK Slovenije dne 4. XI.
1981, ko je med drugim dejal: »Tem zahte-
vam, ki se skrivajo pod plaščem strokovnih
in na videz konceptualnih razmišljanj, mora-
mo jasno in odločno odgovoriti, da spre-
memba hektarskega maksimuma na zemlji v
zasebni lasti ni izhod, ki bi zagotavljal ures-
ničevanje strateških ciljev razvoja na področ-
ju kmetijstva in učinkovitejšo izrabo vseh
proizvodnih zmogljivosti. To bi le povečalo
ekonomske, socialne in politične probleme
na vasi in zavrlo že začeti proces povezova-
nja, združevanje kmetov ter podružabljanja
kmetijske proizvodnje. Predvsem pa bi se utr-
dila miselnost, ki je v nasprotju z osnovnimi
načeli naše družbene in ekonomske ureditve,
po katerih položaj človeka v naši družbi do-
loča le njegovo delo, ne pa lastnina. (Glej ča-
sopis Komunist z dne 6. novembra 1981, po-
ročilo o II. seji CK ZKS Slovenije).
Izgleda, da se je v Sloveniji stališče glede
zemljiškega maksimuma sedaj spremenilo, in
če sodim po izjavah Andreja Marinca, člana
CK ZKJ, Mirana Potrča, predsednika skup-
ščine SR Slovenije, in ^ŽIilana Kneževiča,
predsednika Republiškega komiteja za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano, na letošnjem
občnem zboru zadružne zveze Slovenije, je
pri odločujočih organih prevladalo stališče,
da je ustavno določbo o zemljiškerfi maksimu
treba" spremeniti o^iropia črtkati.
TEDNIK - 28- "aj 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
L manj narediti več
V torek je bila v Ljubljani problemska konferenca
SZDL Ekologija, energija, varčevanje. Že pred njo smo
obiskali dr. Petra Novaka, ki vodi svet za varstvo okolja
pri Republiški konferenci SZDL. Poznamo ga že z javne
tribune o ptujski čistilni napravi, kjer se je odkrito spopa-
del z napakami in neodgovornim ravnanjem strokovnja-
kov in prepočasnim ukrepanjem inšpekcij ter odgovornih
v občini.
VELIKO PRIZADETIH CAKA
NA ODGOVORE
— Na osnovi razprave v celo-
tni Sloveniji bi lahko ocenil, da
je konferenca bila dobrodošla in
učinkovita, saj smo na njej razči-
stili osnovne dileme slovenske
družbe o nadaljnjem energet-
skem in s tem splošnem razvoju.
Veliko pa je ostalo še odprtih
vprašanj na področju varstva
okolja. Na konferenci bomo ta-
ko imeli kar cel sklop posebnih
vprašanj, kako naj jih rešujemo.
Zelo ostra je, na primer, zahteva
prebivalcev in proizvajalcev iz
velenjske kotline in Zasavja, da
bi pospešili gradnjo čistilnih na-
prav pri njih. To v naših planih
ni bilo predvideno v tako krat-
kem času. Toda škoda je ogrom-
na, gozdarji s tega področja zah-
tevajo hitro sanacijo virov ones-
naženja. V vseh pokrajinah smo
slišali enako zahtevo po hitrem
reševanju skladiščenja odpad-
kov, čiščenju voda. Če tega ne
bomo kmalu uredili, da vprašlji-
va celotna veriga elektrarn na
Savi in Muri. Z ekologijo je na-
mreč tesno povezano tudi vpra-
šanje novih elektrarn. Nismo še
našli pravilnega načina gradnje
hidroelektrarn. Takšnega, kot
smo ga predvideli v načrtih, niso
podprli prebivalci Slovenije, še
posebej ne v prizadetih krajih.
Vendar moramo ločiti dvoje.
Prebivalci ne nasprotujejo grad-
nji hidroelektrarn nasploh, tem-
več načinu izvedbe teh elektrarn.
Pričakujem, da bo konferenca
sprejela predlog, da bi se o tem
problemu posebej pogovorili vsi
prizadeti na skupnem sestanku.
Tako kot ne želijo imeti Trebuša-
ni hidroelektrarne z jezom, zara-
di katerega bo zalita prelepa do-
lina, tako tudi prebivalci Velenja
in Zasavja poudarjajo, da ne mo-
rejo samo oni prispevati k proiz-
vodnji elektrike in imeti zato
onesnažen zrak in mrtve gozdo-
ve. V Sloveniji bomo morali najti
skupni dogovor o tem, koliko
mora vsak žrtvovati, da bomo
bolje živeli.
O varčevanju pa lahko rečem,
da so vsi sprejeli usmeritev, da je
potrebno spremeniti našo proiz-
vodnjo, našo tehnologijo, naš
odnos do energije. Žal pa moram
reči, da je bilo zelo malo predlo-
gov, kaico to doseči. Ne vemo,
kako naj uredimo razmerje cen,
stimulacijo za varčnejšo porabo
energije, kako bomo varčevali s
surovinami, malo pa imamo tudi
pobud, katere tehnologije je po-
trebno zamenjati. Nekateri, ki
imajo za slovenski prostor nepri-
merne tehnologije, z vso vehe-
menco nadaljujejo s svojim de-
lom in tudi zahtevajo, da jim
omogočimo nemoten razvoj. Na
konferenci se bomo morali dogo-
voriti, katere usmeritve v naši
proizvodnji bodo lahko še nekaj
časa ostale, in določiti, za katere
je vendarle potrebno pripraviti
program ukinjanja.
NAJBOUE MLADI IN
ZDRAVSTVENI DELAVCI
— Sodelovanje vseh v Sloveni-
ji je bilo dobro. Presenetljivo vi-
soka je bila udeležba mladine in
občanov na posameznih zborih.
Zavest o tem, da moramo v svo-
jem razvoju nekaj spremeniti, je
močna; ne gre samo za čustva
ljudi, kajti ljudje so pripravljeni
za spremembe žrtvovati tudi del
svojega trdo prigaranega materi-
alnega bogastva. Čutijo, da so
ogroženi njihovi otroci. Prizade-
tost so pokazali, in menim, da bi
takšno aktivnost želeli tudi na
drugih področjih. Prav tako do-
bro so se v razpravo vključili
zdravstveni delavci in drugi stro-
kovnjaki. Razočarala pa so neka-
tera strokovna združenja. Niče-
sar ni storila zveza društev za
energetiko.
O MLADINSKEM EKOLO-
ŠKEM PROGRAMU
— Menim, da tako kot vsi, ki
smo bili mladi, tudi oni vidijo
končne rešitve v čistem, svetlem
cilju, ki pa ga v praktičnem ži-
vljenju ni mogoče zmeraj doseči.
Življenje je vendarle rezultat cele
vrste dogovorov, popuščanja
obeh strani. Mislim, da se bomo
ujeli vsi tisti, ki želijo stroge reši-
tve, tisti, ki so najbolj zagnani za
sedanji tip razvoja, in tisti, ki me-
nimo, da je resnica nekje na sre-
dini.
POZIDAVA PLODNE ZEM-
LJE IN ZASTRUPUANJE
PODTALNICE
— Na konferenci bodo delega-
ti gotovo postavili tudi ta vpraša-
nja. Prav gotovo bodo tudi zah-
tevali, da je potrebno spoštovati
zakonodajo. Občinske skupščine
so pogosto, pod pritiskom raz-
mer, prekoračile zakonodajo in
izkoristile za pozidavo še zadnje
plodne predele v neposredni bli-
žini naselij. Splošno stališče je,
da je plodna zemlja naše izjem-
no bogastvo, ki je nastajalo tisoč-
letja; nihče nima pravice, da bi z
desetletno odškodnino za pride-
lek na tej zemlji le-to za vedno
uničil. Bomo pa ponovno pregle-
dali zakonodajo, in če bo potreb-
no, zaostrili ta vprašanja.
Varovanje podtalnice pa je še
bolj v rokah prebivalcev posa-
meznega področja. Imamo velike
probleme z vodnjaki, ki so po
napeljavi vodovoda postali sme-
tišča. To je bolj vprašanje morale
kot zakonodaje. Tudi podjetja
spuščajo v tla marsikaj, česar ne
bi smela. Morali jih bomo pre-
pričati ali pa prisiliti, da tega res
ne gre počenjati. Splošno vzdu-
šje je takšno, da moramo uspeti.
V Sloveniji imamo 70 odsto-
tkov go.spodinjstev, ki so priklju-
čena na vodovod, samo 30 pa jih
je priključenih na kanalizacijo. Z
zagnanostjo, ki je značilna za
gradnjo vodovodov, bi sedaj mo-
rali graditi tudi kanalizacijo.
POSTOPNO ODMIRANJE
VELIKIH PRAŠIČJIH FARM
— Ne vem, kaj bodo delegati
zahtevali, pričakujem pa, da bo-
do o tem razpravljali, ker je to
eden največjih ekoloških proble-
mov. Kaže pa na to, da nismo
dolgoročno pametno ravnali. Ce
bodo ljudje zahtevali ukrepanje,
bomo to tudi pospešili. V vsa-
kem primeru pa so tisti, ki redijo
prašiče na farmah, moralno dol-
žni spremeniti stanje. Marsikaj
se da spremeniti. Farme imajo
določeno življenjsko dobo. V tu-
jini so sistematično prešli iz veli-
kih objektov na manjše, in tudi
pri nas bi morali razmišljati o
tem. Količino mesa moramo si-
cer res ohraniti, vendar pa lahko
spremenimo način prireje. Pri-
mer ihanskih farm kaže, da to ni
samo ekološko, temveč tudi
zdravstveno vprašanje. Ta nauk
bo samo pospešil spremembe, ki
pa se jih tudi že kmetijci dobro
zavedajo, pa jih zaradi težkega
položaja kmetijstva ne morejo iz-
peljati. Poudarjam pa, da morajo
take projekte takoj izdelati, ne
pa čakati, da bodo strokovnjaki
pripravili brezhibno čistilno na-
pravo. Imamo slabe izkušnje in
vemo, da te naprave ne delujejo.
O MODERNIZACIJI TGA KI-
DRIČEVO
— Že pred leti sem povedal
svoje mnenje. Vendar je po toči
zvoniti prepozno. Sedaj lahko le
trdim, da so delovni pogoji ljudi,
ki delajo v sedanjih obratih te to-
varne, nečloveški. Tudi če ne bi
prišlo do modernizacije, bi mo-
rali te obrate zapreti. Nikjer ali
malokje delajo delavci v takih
pogojih kot tam. Objekt pa je tu,
skoraj že plačan, postavljen in
mora pričeti obratovati. Mislim,
da je naša naslednja naloga ne
širiti proizvodnje, v kolikor za to
ne bo ekonomskega opravičila,
in količino aluminija hitro pre-
delati v izdelke; teh ne bomo
prodajali po 900 ali tisoč dolar-
jev za tono, ampak po tri do štiri
tisoč dolarjev na tono. Potem bo-
mo lahko upravičili tudi višjo ce-
no elektrike in vse ukrepe, ki jih
bo ta tovarna še morala narediti,
da bo ekološko primerna. Pri sta-
rih kotlih namreč nimajo elektro-
filtrov za pepel in izgorevanje ne
ustreza normativom. Moram pa
reči, da je že plan prenehati s
proizvodnjo glinice in jo uvažati,
korak naprej, kajti tudi spozna-
nja ne stojijo na enem mestu.
Ekonomski pogoji bodo naredili
svoje, jasno pa je, da sedanjo in-
vesticijo moramo ekonomsko do
konca izkoristiti, če ne, bomo še
na slabšem.
PRIPRAVILA:
Darja Lukman
Naše misli o mladosti
Mladost je najsrečnejše obdobje našega življe-
nja. Prinaša nam veselje, srečo. Mladost nas spaja.
Je šola za nadaljnje življenje.
Mesec maj je mesec mladosti in ljubezni, zato
ga imamo vsi radi. Biti mlad, pomeni, biti srečen.
Mladost je najlepši čas življenja, če ga živiš v
svetu, kjer ne vihra vojna.
Zame je mladost največji zaklad, saj si svobo-
den kot ptica na modrem nebu, ki jadra v daljave.
Mladost je kot ptica, ki leti po zraku in ne ve. na
katero vejo naj sede.
Pomeni mi svobodo, veselje, razigranost.
Zame je mladost to, da se lahko prosto gibljem
po naravi, da lahko včasih pogledam tudi za de-
kleti.
Mladost mi pomeni ljubezen in svobodo. Mla-
dost je kakor najlepša roža, ki cveti, nato pa oveni.
Mladosti se bom z veseljem spominjala, saj je
moja mladost srečna, brezskrbna, polna dobrin.
Mladost je najlepša. To smo mi, ki smo polni
smeha, norčij in upanja v še lepšo bodočnost.
Vsem otrokom sveta želim lepo in brezskrbno
mladost.
Učenci Osnovne šole
Videm pri Ptuju
V VRTU
Pred kratkim smo v prispevku o opravilih v vrtu
govorili o prehrani rastlin. Rečeno je bilo, da rast-
lina oziroma list dobiva iz zraka ogljikov dvokiš,
iz tal pa sprejema v vodi raztopljene rudninske
snovi.
Ce v listu iz kakršnih koli razlogov pride do mo-
tenja usvajanja-asimilacije (zaradi bolezni, škod-
ljivcev, toče, viharja ali drugih mehaničnih po-
škodb ali je v tleh prišlo do fizikalnih, kemičnih
ali bioloških motenj pri presnovi anorganske in or-
ganske hrane v rastlini dostopno obliko ob suši,
eroziji, prezasičenosti tal z neustreznimi kemični-
mi snovmi, ob pomanjkanju humusa ali vrsti dru-
gih možnih pomanjkljivosti, ki jih storimo pri ob-
delavi tal, prehrani in negi vrtnih rastlin, lončnic
in sobnih rastlin), potem še imamo možnost seči
po tako imenovanih listnih ali foliarnih gnojilih.
Rudninsko hrano v tleh pripravijo mikroorga-
nizmi, ki žive v humusu; kemični industriji pa je
uspelo razviti makro- in mikroelemente v takšni
obliki, da jih list lahko neposredno usvaja.
Pri pesi, zeleni, špinači in sadju ugotavljamo vse
večje pomanjkanje biogenega mikroelementa bo-
ra; mangan primanjkuje krompirju in sadju, ma-
gnezij pesi, krompirju in sadju, prav tako železo;
tega primanjkuje vrtninam, še več pa okrasnim
Pri nas je najbolj znano gnojilo FOLIAR; nje-
gova uporaba je zelo enostavna, hkrati pa poceni,
saj ga lahko mešamo z vsemi škropivi — pesticidi
— in ga rastlini nudimo sočasno, ko jo škropimo
proti boleznim ali škodljivcem. Foliar vsebuje 9 %
dušika. 9 % fosforja, 7 % kalija in naslednje mi-
kroelemente: železo, mangan, bor, baker, cink, ko-
balt in molibden. To gnojilo preprečuje pojav klo-
roze ali listne bledice, blaži posledice slane, suše
in vseh vrst mehaničnih poškodb listov in drugih
rastlinskih organov. Zaradi krajše poti hrane v list
in pripravljenosti hranila v rastlini primerno obli-
ko z listnim gnojilom rastlini hitro in učinkovito
pomagamo pri prehrani in presnovi.
Rastlini ga dodajamo v koncentraciji 3—4 del
na 100 1 vode, škropljenje z njim pa je priporočlji-
vo opraviti tri- do štirikrat v sezoni. Od mineralnih
gnojil, ki so v široki porabi, je kot listno gnojilo
primerna le urea, ki pa je izključno dušično gnoji-
lo. Dodajamo jo prav tako ob škropljenju s pesti-
cidi, in sicer 50 do 75 dag raztopljene v 100 1 vode,
po potrebi, toda največ tri- do štirikrat v sezoni.
Pomnimo, da je foliarno gnojenje rastlini le do-
polnilno ali posredovalno, v nobenem primeru pa
ne more nadomestiti osnovne prehrane.
j Miran Glušič, ing. agr.
NA DRŽAVNEM
TEKMOVANJU
Kaj veš
o prometu
Na republiškem tekmovanju
kaj veš o prometu v Portorožu
sem dosegel tretje mesto in se ta-
ko uvrstil na državno prvenstvo.
Že misel, da se bom peljal na dr-
žavno tekmovanje v Ohrid, me je
navdušila, saj je bila to zame ve-
lika nagrada.
Cas za pripravo na to tekmo-
vanje je hitro minil. Najprej sem
odšel v Maribor, od koder smo
se odpeljali na letališče Brnik. ^
Ko smo vzleteli, sem bil zelo za-
dovoljen, ker je bilo to moje pr-
vo potovanje z letalom. Ker je le-
talo pristalo še v Dubrovniku,
smo nekaj časa' leteli nad mor-
jem. Potovanje z letalom je bilo
zelo udobno. Pristali smo v bliži-
ni Ohrida. Vsi tekmovalci smo
bili navdušeni nad letenjem. Na-
mestili so nas v hotelu blizu jeze-
ra. Drugi dan smo imeli tekmo-
vanje.
Najprej smo se pomerili v zna-
nju o prometu osnovnošolci, za
nami pa še srednješolci iz vse Ju-
goslavije.
Vzdušje med tekmovanjem in
po njem je bilo prijetno. Nasled-
nji dan smo z ladjo križarili po
jezeru. Razkazovali so nam tudi
kulturne in zgodovinske zname-
nitosti Ohrida.
Popoldan je bila razglasitev
j rezultatov in dva najboljša tek-
movalca bosta tekmovala v Sov-
jetski zvezi. Potem smo z avtobu-
som odpotovlai v Skopje, kjer
smo prenočili, in naslednje jutro
odpotovali domov. Želim si, da
bi še kdaj dosegel uvrstitev na
tkašno tekmovanje. Upam tudi,
da se z letalom peljal nisem zad-
njič.
Andrej Rižner, 8. a,
OŠ VIDEM _
PTUJ - MESTO
PRETEKLOSTI
(JAKOB EMERŠIČ)
16. nadaljevanje
Preden se spustimo z gradu, si lahko ogledamo Ptuj z vseh strani.
Ce smo videli s spodnje dvoriščne strani zlasti jug, lahko z grajskih
oken vidimo zahodno stran v lepem vremenu tja do Pohorja, bližnjo
Vičavo in Orešje s številnimi rimskimi najdbami.
Spomnimo se na avtorje oziroma dela, ki se dogajajo na gradu
ali ga omenjajo. V zgodovinskih romanih in povestih ga vidimo pri S.
Cajnkarju (Sloven iz Petovije), liki Vaštetovi (Svet v zatonu), Oskarju
Hudalesu (Požar krvi), povesti Marije Pučko-Švajncer (Mamika, MR
1946), pri že omenjeni nemški pisateljici Anni VVittuli (Dekle Ančka
od Zlatega noja), v nekaterih Remčevih ptujskih pesmih idr. Leta
1969 je grad obiskal naš pokojni predsednik Josip Broz-Tito.
Ob vrnitvi proti Srbskemu trgu vidimo na zahodni strani (na levi)
s sadnim drevjem posajeno Panoramo, ki je bila pomemben rimski
del Ptuja, saj so na njej izkopali več sledov rimskih templjev ter grški
napis, ki govori, da je bila tukaj tudi ranokrščanska cerkev (in ob tem
se je razvila med arheologi in klasičnimi filologi polemika, ali se ta
napis nanaša na sv. Viktorina Ptujskega ali ne). Škoda, da Panorame
ob prenovi nasada leta 1948 arheologi niso utegnili ali smeli natan-
čneje prekopati.
Na Srbskem trgu zavijemo takoj na levo, v smer pokopališča.
Zadnja stavba ob tej poti, ki je sicer na pravokotnem odcepu pod po-
kopališčem, je nekdanja Oeltjenova hiša, slikarja Jana Oeltjena, ki je
prišel s severne Nemčije ter razvil v Ptuju in Halozah svoj posebni
umetniški izraz. Hiša žal ni bila zaščitena in je v lanskem letu dožive-
la neprijeten nekrolog.
Na starem mestnem pokopališču (sedaj je opuščeno), leži poleg
ptujskih meščanov in okoličanov več osebnosti iz slovenskega kultur-
nega prostora, od katerih omenimo skladatelja Davorina Beraniča
(1879—1923), arheologa Rudolfa Brataniča (1887—1962), narodnjaka
Antona Brumna (1857—1930), jezikoslovca Oroslava Cafa
(1814-1874), pol. delavca dr. Alojza Gregoriča (1843-1886), slikarja
Rudolfa Jakhela (1881 — 1921), kiparja Alberta Jerina-Aichholzerja
(1850—1944), narodnjaka Franca Jurtelo (1833—1923), ptujskega
Aloisa Kasimirja (1852—1930), ped. pisateljico Elizo Kukovec
(1879 — 1954), narodnega prosvetiteljskega delavca Karla Lubca
(1845-1931), slikarko Elso Oeltjen-Kasimir (1878-1944), slikarja
Jana Oeltjena (1880—1968), narodnega buditelja Jožefa Gregorja
Plohla (1730—1800), narodnega buditelja Jakoba Ploja (1830—1899),
lokalnega zgodovinarja Ferdinanda Reispa (1818—1898), pisatelja
Alojza Remca (1886—1952), arheologa Viktorja Skrabarja
(1877—1938), raziskovalca zgodovine NOB Staneta Terčaka
(1905-1976) idr.
Takoj za pokopališčem stoji na nekdanjih meniških njivah, pol-
nih arheološkega materiala (kipi, grobovi, lončenina, okrasje iz pra-
zgodovine) nov srednješolski center, stavba, v kateri so od 1979 zdru-
žene vse ptujske srednje šole. Na drugi strani se delno ob Volkmerjevi
cesti, delno med bloki širi novi del F*tuja, ki skoraj v celoti leži na rim-
skem obrtniškem, v glavnem lončarskem delu mesta.
Volkmerjeva cesta nosi ime po prvem štajerskem pesniku, »vese-
lem pevcu Slovenskih goric« Leopoldu Volkmerju (1741, Ljutomer —
1816), ki mu je bil zaradi štajerskega jezikovnega okvira gorak France
Prešeren.
Med bloki srečamo na Volkmerjevi cesti dve skulpturi mlajšega
ptujskega kiparja Viktorja Gojkoviča, a to so le redki primeri. Ptuj, ki
je poln rimskih in srednjeveških spomenikov, ima le nekaj obeležij
NOB, od novejših spomenikov pa praktično nobenega (le dve skulp-
turi Branka Zorca). Ko sekamo novi del v smeri Ljudskega vrta, vidi-
mo na levi strani restavrirano keltsko peč.
Ljudski vrt je ostanek nekdanjega sprehajališča in je danes zara-
di vsesplošne pozidave zožen na ribnik, gozdiček ter otroško igrišče.
Malo nad ribnikom stoji nekoč znano gostišče Švicarija, a je sedaj
propadajoče stanovanjsko poslopje.
Pred Osnovno šolo Franca Osojnika (spredaj je Osojnikov dopr-
sni kip) se spustimo na Potrčevo cesto, ki nosi ime — enako kot bolni-
ca — po zdravniku, komunistu in humanistu Jožetu Potrču (1903,
Vintarovci — 1963). Potrčeva cesta se je do nedavnega imenovala
Ljutomerska, pa tudi Radgonska cesta.
Na štev. 26 je plošča z napisom, da je tukaj pred vojno stanoval
narodni heroj D. Kveder, po katerem se imenuje manjša, s Potrčevo
cesto vzporedna ulica (pri Paviljonu na Dravski je njegov doprsni
kip, delo V. Gojkoviča, prej se je imenovala po njem gimnazija, sedaj
pa srednješolski center in garnizija)..) Več o njem piše V. Roje v delu
Dušan Kveder-Tomaž, 1976).
Na drugi strani, malo niže, je na vzpetini cerkev sv. Ožbalta, ki
ima romansko osnovo, a so jo Turki v 16. stoletju požgali in je bila
obnovljena. Pozneje so jo večkrat spreminjali. Okrog nje je bilo do I.
svetovne vojne pokopališče. Pod cerkvijo so bili v srednjem veku letni
sejmi (znani ptujski sejmi so na jurjevo, ožbaltovo in katarinino).
Malo naprej na drugi strani Volkmerjeve c, ko se ta pridruži Po-
trčevi ulici, so ostanki kapucinske cerkve in samostana iz 17. stoletja,
ki so v glavnem že od 1786 v vojaških rokah.
Na križišču zavijemo po Ciril-Metodovem drevoredu na levo
proti avtobusni postaji. Na CDM, nekdanji Hammerlingstrasse, so le-
ta 1908 nemškutarji napadli ciril-metodijske zborovalce.
Po Osojnikovi (prej Masarykovi ali v Avstriji Bahnhofstrasse)
gremo mimo železniške postaje (na desni strani), avtobusne postaje
(na levi) ter ob železniškem prelazu mimo hotela po Slekovčevi ulici,
ki nosi ime po lokalnem zgodovinarju in piscu številnih del iz ptujske
in ormoške okolice Mateju Slekovcu (1846, Kunova — 1903), proti
dravskemu mostu. Ce bi zavili prek prelaza, bi nas na levo popeljala
pot na rogozniško in novo ptujsko pokopališče, naravnost na Ormo-
ško cesto, ki vodi v Ormož in v Zagreb, ali na desno na Cučkovo (ne-
koč Zrinjsko —Frankopansko) cesto z osnovno šolo Toneta Žnidari-
ča, nekdanjo Mladiko. Sedaj nosi šola ime po naprednem skojevcu in
začetniškem pisatelju Tonetu Žnidariču (1913, Nova vas pri Ftuju —
1944). Tu si lahko ogledamo še športno dvorano Mladiko in stadion.
V začetku Cučkove in Ormoške ceste je poleg starega zdravstvenega
doma spomenik borcu Francu Krambergerju, v Krambergerjevem do-
mu, ki stoji za njim, pa je Mežanova freska z delavskim motivom.
V parku ob Slekovčevi ulici je skulptura pobratenega Arandelov-
ca in na desni strani minoritski samostan, pa smo tako že na izhodi-
šču — na Trgu svobode.
Konec.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
28. maj 1987 - TEDNIK
PISMA BRALCEV
Je zdravnik v Kidričevem
le za zdrave ljudi?
v ponedeljek, 11. maja, sem odšla k zdravniku v zdravstveno am-
bulanto v Kidričevem, da dobim recept za tablete, saj sem jih nujno
potrebovala. Na žalost je bila »moja« zdravnica odsotna, zato me je
prijazna medicinska sestra napotila v drugo ordinacijo. Tu pa sem do-
živela neprijetno presenečenje. O kakšni prijaznosti niti sledu. Preobi-
lica dela, sem pomislila in pogoltnila neprijazni ton. Niso me hoteli
sprejeti, in ker sem recept nujno potrebovala, sem pač vztrajala. Bo-
lje, da ne bi, toda bolni človek pač nima izbire.
Ker sem hipotonik (bolnik z znižanim krvnim pritiskom), sem se
po dvotedenski prekinitvi jemanja tablet strahovito slabo počutila;
imela sem močno vrtoglavico in slabost, in sem recept resnično potre-
bovala. Milostno so mi ga dali z besedami, naj prihodnjič počakam
na svojo zdravnico, grem k njej, ko pride, pa čeprav čez mesec dni.
Verjemite, da mi je pritisk v trenutku zrasel, in to brez tablet. Resni-
čno! Ko mi ga je »prijazna« medicinska sestra izmerila, je bil sicer
znižan, vendar v mejah normale, čeprav se čudim, da ni bil zaradi
ogorčenosti celo zvišan. In tako sem po besedah medicinke bila še hi-
pohonder, ki izsiljuje recept.
Sprašujem se, ali bi še kdo želel iti k zdravniku. Že pred tem do-
godkom sem šla, kadar je bilo to zares nujno, sedaj pa bom še te obi-
ske omejila. Popolnoma pa sem prepričana, da me v tisti »prijazni«
ordinaciji ne bodo videli nikoli več.
Maja
Trpljenje v stanovanju
živim v bloku. Naši sosedje so milo rečeno, zelo »vesele nara-
ve.« Za nas je najhuje ponoči, ko se razživijo, vrtijo glasbo, vpijejo,
pijančujejo čez polnočne ure.
Pogovor ne zaleže, smo že poskusili. Tudi policija je že ukrepala.
Ta žulj moti še koga drugega v sosednjih blokih, saj mladi radi
navijajo preglasne zvoke podnevi, posebno pa v nočni tišini, celo od
21. ure naprej.
Počitek je ena od osnovnih človekovih pravic; z njimi bi morali
biti seznanjeni že osnovnošolci.
Hrup, ki ga povzročajo nekateri, postaja nasilen. Razdiralna moč
samovoljnega hrupa vdira v človeka in ruši njegov ugled in moralo.
Zato nekateri drago plačujemo probleme v družbenem stanova-
nju.
Kako naj sprejemamo svojega bližnjega, če moramo zjutraj ne-
prespani v službo, kako naj sprejemamo starejši občani hrup, ki spa-
da v nočni lokal, kavarno, disko, in ne v blok.
Kako naj sprejema bolnik bobnanje nad glavo?
Pošteni občan, ki rad dela in je utrujen, si želi vrnitev iz službe
domov, da si oddahne pri svoji družini ali ob televizijskem programu,
ki ne povzroča hrupa.
Kje naj išče svoje pravice, če so tudi predsedniki in hišni sveti
gluhi in se neradi vtikajo v težave, ki spadajo k sodniku za prekrške.
Marsikateri občan bi bil zelo hvaležen, da bi se stanovanjska
skupnost zopet malo potrudila in ponovno dala odloke o hišnem redu
v vse bloke in objavila v časopisih zahtevo, da o njih na sestankih ob-
vestimo vse stanovalce.
Tudi družbeno lastnino in okolje, v katerem živimo, bi morali
manj uničevati. Stanovanjska komisija naj bi vsaj enkrat letno pregle-
dala škodo na zelenicah in grmničevju, saj so pred nekaterimi bloki
popolnoma uničeni in pohojeni.
Tiste pa, ki povzročajo nočne nemire, naj se vsaj malo potrudijo,
da bi manj pijančevali ali pa pili tam, kjer so temu namenjeni lokali.
Stanovalci iz novega Ptuja
Pregled operativne sposobnosti
V nedeljo, 17. maja, je štab operative gasilskega centra Markovci izvedel v
Novi vasi pregled operativne sposobnosti vseh gasilskih društev centra.
Nastopilo je 23 desetin, in sicer štiri desetine pionirjev A, štiri desetine pio-
nirjev B, dve desetini pionirk B, dve desetini mladincev, deset desetin članov in
ena desetina članic. Vsa društva so se za pregled dobro pripravila, saj se je na
občinsko tekmovanje uvrstilo 20 desetin.
Sodilo je osem sodnikov gasilskih disciplin. Svoje delo so strokovno zelo
dobro opravili, saj ni bilo nobene pritQžbe. Pohvalo pa vsekakor zaslužita po-
veljnik GC Martin Zamuda in podpoveljnik Stanko Veselic, ki sta zelo aktivna
ter strokovno in organizacijsko zelo sposobna.
Pripomniti moramo, da bomo morali v bodoče usmeriti naše delo v razvoj
ženskih desetin, saj jih je bilo na pregledu odločno premalo.
Č. G.
Nova avtoelektričarska
delavnica
v ponedeljek, 25. maja, je pričel v Jurovcih, blizu križišča avtoceste
Hajdina—Macelj in magistralne ceste Jurovci —Videm, delati v svoji
delavnici Friderik Bračič iz Vidma. Opravljal bo avtoelektričarske
storitve na vseh motornih vozilih (delovnih strojih, traktorjih, osebnih
avtomobilih, tovornjakih ...). Delavnica bo odprta vsak dan od 7. do
15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
Friderik Bračič je znan kot dober strokovnjak, zato smo prepričani,
da bo s kakovostnim delom pridobil veliko strank in mu dela nikoli
ne bo zmanjkalo. Vsi, ki imamo težave s svojimi vozili, pa smo veseli,
da do popravila ne bomo imeli daleč.
In če bo ob delavnici kdaj gostilnica, bomo navsezadnje še veseli,
ker nam je avto crknil blizu Frica.
Avtoelektričarska delavnica Je sodobno in lepo opremljena.
(Posnetek: jš)
»Najina pesem«
že sto dni
na »lojtrci«
v začetku aprila je ptujski narodno-zabavni ansambel MA-
VRICA izdal svojo prvo kaseto. Na njej so skladbe: Po Štajer-
skem, Tu smo doma. Vse za gosta (v Ptuju), Pomlad na Ptujski
Gori, Po ptujskih ulicah in druge. Naslovna pa je NAJINA PE-
SEM, s katero se sprehajajo gor in dol po LOJTRCI DOMA-
ČIH.
Poleg članov so se je razveseli-
li vsi, ki jih radi poslušajo. Kase-
ta je obenem krona petnajst let-
nega dela. Posneli so jo v študiju
TOP TEN Dareta Novaka in v
študiju 14 RTV Ljubljana. Pro-
ducent je bil Tomaž Tozon. Be-
sedila je prispeval Stanko Golob,
aranžmaje pa profesor Feliks
Klemenčič.
Danica Žibrat in Silvo Pilin-
ger, pevca pri Ansamblu, sta pre-
pričana, da bo pri drugi kaseti
veliko lažje. Zadovoljna sta s
prodajo, in če bodo poslušalci
tudi v bodoče vztrajni pri glaso-
vanju za LOJTRCO DOMA-
ČIH, se bodo z NAJINO PE-
SMIJO uvrstili v sklepni del te
prireditve.
V ptujski občini je veliko na-
rodno-zabavnih ansamblov in
vsi se trudijo, da bi bili čim bolj-
ši. Tako je tudi pri MAVRICI:
vadijo dvakrat tedensko, če je
potrebno tudi večkrat. Ob sobo-
tah in nedeljah pa razveseljujejo
obiskovalce prireditev v občini
in zunaj nje. Tudi v tujini jim ra-
di prisluhnejo.
Silvo Pilinger je prvič javno
zapel pred 12 leti na prireditvi
»Pokaži, kaj znaš«. Pozneje seje
»brusil« pri ansamblih Dekor,
Novi val. Metuljček ... V Mavri-
co je prišel leta 1985 po odhodu
tedanjega pevca Boštjana Rihtar-
ja.
Silvo je tudi povezovalec pro-
grama in skrbi za »podrobno«
predstavitev ansambla. Želje?
Da bi čimveč in dobro posneli.
Danica Žibrat je po stažu
najmlajši član ansambla. Prvič je
javno zapela pred nekaj leti na
Ptujskem festivalu. Njen oče vo-
di Ptujski instrumentalni ansam-
bel in jo je povabil k sodelova-
nju. Potem je še večkrat zapela
na različnih zabavah. Zaradi šol-
skih obveznosti je petje za nekaj
časa pustila ob strani. Medtem
pa je poskrbela za »piljenje«:
dve leti se je učila solo petje pri
profesorici Eriki Druzovič v Ma-
riboru.
Po odhodu pevke Marte Pal je
ansambel Danico povabil na av-
dicijo. Želje? Čim više v narod-
no-zabavni glasbi, čeprav ji je pri
srcu tudi zabavna, vztrajati pa
mora tudi zaradi družinske tradi-
cije. MG
Mavrico sestavljajo: Stanko
GOLOB, vodja ansambla —
trobenta. Vlado MARKOVIČ
— kitara (vohal), Branko
PERNAT — harmonika (vo-
kal), prof. Feliks KLEMEN-
ČIČ — klarinet, saksofon,
profesor Marjan RUS — bari-
ton, pozavna, bas-kitara in
Metod SKAMLIČ - bobni ter
pevski duet: Danica ŽIBRAT
in Silvo PILINGER.
Silvo Pilinger in Danica Žibrat
foto: KOSI
Upokojenci izvolili nov odbor
PODLEHNIK
Na svoji letni skupščini so se
srečali in pogovorili upokojenci
v KS Podlehnik, kraju v osrčju
vinorodnih Haloz. Iz poročila, ki
ga je podal Mirko Širovnik,
predsednik društva, povzema-
mo:
Društvo šteje 161 članov. V
lanskem letu so pospremili k
zadnjemu počitku kar 14 svojih
članov. Slišali smo, da so v član-
stvo zajeli doslej le 65 odstotkov
vseh, na tem območju živečih
upokojencev. Razumljivo, da se
bo število članov še povečalo,
ker je DU v Podlehniku bilo
ustanovljeno šele pred nedav-
nim. Upravni odbor je bil dokaj
delaven: med drugim so pripra-
vili dva izleta in oba sta dobro
uspela. Tudi v letošnjem letu na-
črtujejo kakšnega.
Posebej je zanimivo, da znaša
njihova povprečna pokojnina le
55.900 din. V informacijo zapiši-
mo, da je povprečje v republiki
kar 79.380 din, v občini Ptuj pa
67.590 dinarjev.
Podlehniški upokojenci imajo
velike načrte za v prihodnje. Ra-
di bi ustanovili svoj pevski zbor,
saj imajo v svojih vrstah nekaj
odličnih pevcev. Pri tem je ovira,
da nimajo zborovodje, pa tudi,
da so nekateri preveč oddaljeni
od središča. Uspelo jim je razviti
društveni prapor, na katerega so
prav ponosni.
Njihove letne skupščine se je
udeležil Miha Kolarič, predsed-
nik občinske Zveze društev upo-
kojencev Ptuj; ta je med drugim
dejal, da je bilo v Sloveniji v zad-
njem času za upokojence dosti
storjeno zlasti glede sprotnega
poviševanja pokojnin, pa so žal
še vedno prenizke. Zahvalil se je
odboru, ki se je trudil, da je dru-
štveno delo dobro zaživelo.
Ker je dosedanjemu odboru
društva potekel mandat, so izvo-
lili novega. V novem odboru je
nekaj dosedanjih članov. Naj jih
naštejemo: Lizika Herga, Janez
Kurež, Rozika Sakelšek, Mirko
Širovnik, Božo Šlehta, Milica
Verk in Anton Žvikart.
Novemu odboru želimo čim-
več delovnih uspehov.
Franjo HOVNIK
Novi delovni prostori in financiranje
Medobčinsko društvo slepih in slabovid-
nih Ptuj praznuje letos svojo 40-letnico. Na
jubilej je spomnilo tudi s sobotnim občnim
zborom in izdajo jubilejne brošure NAŠA
POTA, ki jo bodo prejeli vsi člani društva.
V Klubu mladih se je zbralo 80 članov in
njihovih spremljevalcev. Prišli so tudi pred-
stavniki sorodnih društev iz Maribora, Mur-
ske Sobote in Varaždina.
Silva Dimič, predsednica društva, je v svo-
jem jedrnatem poročilu predstavila uspehe in
probleme. Kljub velikim težavam zaradi ne-
rednega dotoka sredstev je društvo pozitivno
poslovalo in v celoti uresničilo sprejete nalo-
ge. Ne vedo, kako bo v bodoče: svoji tajnici
Brigiti Primožič bi radi dali soliden osebni
dohodek. Predlagajo, da bi poiskali skupne-
ga financerja in bi tajnico v bodoče plačevala
skupnost socialnega skrbstva.
Skupnega financerje poznajo v ostalih de-
vetih medobčinskih društvih. V Mariboru na
primer vso društveno dejavnost slepih in sla-
bovidnih financirajo sisi družbenih dejavno-
sti. Ptujčani so svoje probleme predstavili tu-
di Občinski konferenci Socialistične zveze
oziroma njenemu koordinacijskemu odboru
za vprašanja invalidnih oseb, ki je obljubila
vso podporo.
Skromen društveni prostor v Prešernovi
ulici je drugi vzrok za šibko delovanje, saj je
večina članov zunaj društvenega delovanja.
Kot je povedal Anton Žerak, vsi nestrpno ča-
kajo Dom društev, v katerem bodo sedeži hu-
manitarnih organizacij.
Zbor je soglašal, da bodo o vseh perečih
vprašanjih govorili povsod tam, kjer imajo
svoje predstavnike. Poleg tegg^J)odp sly"t>eli
za šolanje, rehabilitacijo in zaposlovanje svo-
jih članov, za socialno in zdravstveno dejav-
nost, šport in rekreacijo ter kulturno dejav-
nost.
V jubilejnem letu bodo organizirali tudi re-
publiško prvenstvo v igrah z zvenečo žogo.
Poleg tega bodo vse 203 člane povabili na iz-
let. Skušali bodo ponovno oživiti delo meša-
nega pevskega zbora in zastaviti dejavnost
aktivov žena in mladih. Rednim krvodajal-
cem so naložili, da se polnoštevilno udeležijo
krvodajalske akcije, ki bo 18. junija. Novo v
dejavnosti društva pa je radioamaterstvo; pet
članov je že opravilo preizkus.
Jubilejni zbor je razrešil dosedanje vod-
stvo in izvolil novo ter potrdil spremembo
pravil. Svoje delo je sklenil z družabnim sre-
čanjem.
MG
DEVETI KRAJEVNI PRAZNIK
Praznik krajevne skupnosti Videm pri Ptuju je
3. junija v spomin na krajane, ki so v najtežjih
dneh v zgodovini jugoslovanskih narodov in na-
rodnosti kot borci in aktivisti sodelovali v narod-
noosvobodilni vojni in socialistični revoluciji.
Prireditve ob krajevnem prazniku so vsako leto
v drugi vasi, v tisti, ki je v enoletnem obdobju med
praznikoma uspela v svojem okolju izboljšati ži-
vljenje ljudi — modernizirati kak kilometer asfal-
ta, urediti vaški dom, napeljati vodovod, tele-
fon ... Letos je organizator prireditev terenski od-
bor Pobrežje, saj so uspeli dograditi vaški dom, v
katerem se bodo odslej srečevali Pobrežani na naj-
različnejših prireditvah.
Program ob letošnjem prazniku je pripravila ko-
misija, ki deluje v krajevni skupnosti, obsega pa
najrazličnejše prireditve od nedelje, 31. maja, do
nedelje, 7. junija. Srečali se bodo starejši krajani,
športniki, mladinci, šahisti, organizirali bodo kul-
turni večer, sklepna prireditev pa bo svečana seja
skupščine, na kateri bodo podelili priznanja kraje-
vne skupnosti in bronasta odličja Osvobodilne
fronte.
Vse krajane KS Videm in okoličane vabijo na
prireditve, saj so prepričani, da jih bodo v Pobrež-
ju in Vidmu uspešno organizirali.
jš
Vaški dom v Pobrežju, kjer bodo osrednje prireditve ob letošnjem kra-
jevnem prazniku. (Posnetek: jš)
Program prireditev ob devetem prazniku KS Videm pri Ptuju
— od 31. maja do 7. junija —
Nedelja, 31. maja, ob 15. uri v Pobrežju:
— Srečanje starejših krajanov.
Ponedeljek, 1. junija, ob 15. uri v Vidmu:
— Medšolski turnir v streljanju z zračno puško.
Torek, 2. junija, ob 15. uri v Vidmu:
— Medšolski turnir v malem nogometu.
Četrtek, 4. junija, ob 17. uri v športni dvorani Mladika v Ptuju:
— Meddružinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za
prehodni pokal krajevne skupnosti.
Petek, 5. junija, ob 20. uri v Pobrežju:
— Večer ljudskih pesmi in plesov.
Sobota, 6. junija, ob 15. uri v Pobrežju:
— Turnir ekip krajevne skupnosti v malem nogometu ob 20.
uri v Pobrežju:
— Večer mladih.
Nedelja, 7. junija, ob 9. uri v Vidmu:
— 8. ekipni šahovski turnir Štajerske za prehodni pokal
krajevne skupnosti.
ob 15.30 v Pobrežju:
— Slavnostna seja skupščine KS Videm pri Ptuju, oob 17.
uri v Pobrežju
— Sklepna zabava z ansamblom Zrelo klasje.
TEDNIK - 28- maj 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Španski borci
Včasih rečemo komu, da mu je
neka stvar španska vas, se pravi,
da je tako daleč ali pa tako neza-
nimiva ali nepomembna. Tako
približno bi lahko rekli tudi za
odnos do predavanja profesorice
Ljubice SULIGOJ O ptujskih
španskih borcih, ki je bilo 20.
itiaja v domu Franca Kramber-
gerja. Res je, da so španski borci
in dogodki okoli španske drža-
vljanske vojne oddaljeni že več
kot 50 let, vendar so nekateri
španski borci še živi, pa tudi epo-
peja španskega ljudstva in med-
narodnih brigad, ki so se tri leta
borili za bolj demokratično ži-
vljenje in svobodo, je še vedno
aktualna.
Predavateljica je le 15 poslu-
šalcem podrobno orisala politi-
čne in družbenoekonomske raz-
mere v Španiji od leta 1930 do
zmage Ljudske fronte leta 1936
in upor reakcije z generalom
Francom na čelu, ki so mu že po-
magale nekatere evropske drža-
ve, v katerih je bil fašizem na po-
hodu.
V španski državljanski vojni je
sodelovalo 1664 Jugoslovanov.
Več kot polovica se jih ni vrnila.
Zraven Jugoslovanov so v med-
narodnih brigadah bili borci še
iz 52 drugih držav. Vsi ti ljudje
so se zavedali, da če ubranijo
Španijo, bodo tudi svoje domo-
vine ubranili pred naraščajočim
fašizmom in nacizmom.
Največ časa je bilo na preda-
vanju namenjenega ptujskim
španskim borcem: Tonetu Žni-
dariču, Dušanu Kvedru, Leopol-
du Mendašu, Ivanu Dolencu,
Francu Lazarju in Dušanu Rau-
terju. Njihovi pestri življenjepisi
so nam odkrili marsikateri vzrok
za njihov odhod v Španijo, ki so
ga prav gotovo pospešile tudi
politične in ekonomske razmere
v predvojni Jugoslaviji.
Odlomek iz govora Dolores
Ibarruri članom mednarodnih
brigad je izzvenel kot velika po-
hvala in zahvala za njihov nese-
bični delež v španski državljan-
ski vojni.
Pogovor po predavanju je
osvetlil še nekaj potez iz življenja
naših španskih borcev in o nači-
nu njihovega odhoda v Španijo
in kasneje vrnitve.
Veliko podatkov, fotografij in
kopij časopisnih izrezkov o jugo-
slovanskih španskih borcih
1936—1941 je razstavljenih v pa-
viljonu Dušana Kvedra. Gre za
predstavitev arhivskih dokumen-
tov iz Arhiva CK ZKJ Beograd
in Arhiva Jugoslavije. Razstava
je faktografska in zahteva od
obiskovalca kar nekaj časa, da se
»prebije« skoznjo, vendar nudi
obilico podatkov in osebnih vti-
sov posameznikov. Razstavi, ki
jo je posredoval Pokrajinski ar-
hiv Maribor, je Zgodovinski ar-
hiv Ptuj dodal vitrino o ptujskih
španskih borcih.
V imenu Zgodovinskega dru-
štva Ptuj se prof. Ljubici SULI-
GOJ zahvaljujemo za predava-
nje.
ZGODOVINSKO    DRUŠTVO
PTUJ
Tone Žnidarič v Španiji (iz arhiva
PMP)
Odpor prebivalcev Madrida se je leta 1939 izrazil z znanim geslom:
»No pasaran« (Ne boste prišli skozi).
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
(5)
Istrski motivi se v Lugariče-
vem slikarstvu pojavijo dvakrat v
obliki dveh ciklusov, v prvi polo-
vici petdesetih in v prvi polovici
osemdesetih let. Za petdeseta le-
ta lahko trdimo, da so Istre tista
Lugaričeva dela, v katerih se je
morda najbolj odrazil njegov iz-
razit občutek za dojemanje kra-
jinskega razpoloženja.
Seveda pa je v petdesetih letih nastala tudi vrsta drugačnih kra-
jin, največ iz sliicarjevega najbližjega okolja. Naslikal je mnogo pogle-
dov na F*tuj, pa večjo skupino zimskih krajin, ki so zanj sploh značil-
ne, in več slik z enotnim naslovom: Brajde.
Albin Lugarič: Brajde, olje — lesonit, 1959 (85 x 116 cm, sign. d. sp.
LA 59). Sliko razstavlja Pokrajinski muzej Ptuj v stalni zbirki (inv. št.
G 1052 s). Odkupljena je bila leta 1983 iz sredstev Borlske kolonije.
Foto Marjeta Ciglenečki (fototeka kulturnozgodovinskega oddelka
PMP št. F 2646).
Umetnika je pritegnil raster navpičnic in vodoravnic, ki ga
ustvarjajo brajde. Prav ta raster je postal nosilni element slike, ogro-
dje, na katerem temelji celotna kompozicija. Lugarič je brajde najraje
upodabljal pozimi, ko se gole še posebej ostro zarisujejo v pokrajino.
Slikal pa jih je tudi prerasle s pomladanskim zelenjem in ovite v je-
sensko mavrico barv. Brajde poznamo v mnogih variantah, od dokaj
realistično zasnovanih pa do močno abstrahiranih, ko se slikarsko
platno spremeni v površino, ki je na gosto in na debelo prepredena z
nervozno igro črt.
Brajd ne moremo sestaviti v časovno sklenjen ciklus. Lugariča
zanimajo vseskozi, morda je nekaj več teh del nastalo ob koncu pet-
desetih let. Pristop k slikanju tega motiva pa zaznamuje Lugaričev li-
kovni svet tudi pri upodabljanju drugih motivov.
Marjeta Ciglenečki
Človek v šipi
»ČLOVEK V ŠIPI« (igra z epilo-
gom) avtorja Petra Božiča, predstava,
ki jo v letošnji dramski sezoni pred-
stavlja TEATER III, je impresivna
postavitev.
Zanimiva je predvsem scena; prev-
laduje bela barva. S črnimi kostumi je
dosežen svojstven kontrast. Gledalci
so tako rekoč v središču dogajanja, na
odru. Razpeti so med dogajanje na
odru in pod njim, so del dogajanja.
Ali jih naj imenujemo anti-junaki, ta-
ko kot osebe v igri? Dramska nape-
tost je na trenutke posebno izrazita in
je dosežena tudi z glasbo Primoža Ra-
movša (le-ta bi lahko bila še bolje
vključena v dogajanje z večjim upo-
števanjem dinamike).
Uvod v igro z epilogom je za spo-
znanje predolg. Osvetljava je zelo na-
tančna in učinkovita. Pri nekaterih
igralcih je bilo opaziti tremo in nes-
proščenost (Dekle z belimi lasmi,
Anja, mati), nasprotno pa so Meščani
in Govornik predstavljali svoje vloge
tako sproščeno, kot da jih ne igrajo,
in so tvorili boljši del predstave.
Igro spremlja gledališki list z naslo-
vom »Vsakdo ima svojega človeka v
šipi«. Svojega dvojnika torej. Človek
v šipi je eksistencialna drama, ki se
loteva osnovnih problemov bivanja.
Problem dvojnika je dosledneje pri-
kazal Hermann Hesse v romanu Step-
ni volk. Zanimivo je, da je to delo na-
stalo istega leta kot Človek v šipi, na-
mreč 1955., torej ne gre za posnema-
nje. V Stepnem volku je ta tema bolje
definirana, bolje psihološko zasnova-
na, kar ni nič čudnega, saj je bil Hes-,
se prijatelj (in občasno tudi pacient)
C. G. Junga, začetnika globinske psi-
hologije. V novejšem času piše o tem
ameriški antropolog Carlos Castane-
da.
Samemu tekstu očitam na nekate-
rih mestih prešibko izrazno moč in tu-
di to, da ne podaja rešitve problema.
Ni težko rušiti, ker se stavba sama po-
dre pod težo svojih (krivičnih) dejanj.
Destrukcija ne sme biti negativna, po-
trebna je zato, da začneš graditi...
Vendar o tem, kaj naj se gradi, pred-
stava ne pove ničesar. Konča se v ni-
ču, v brezizhodni situaciji in vdanosti
v usodo, v kateri glavna oseba resi-
gnirano pravi: »Igram junake, ki na
koncu dejanja padejo ...«
Rešitev iz eksistencialne stiske naj-
demo v Knjigi Zakona: »Zapomnite
si vsi vi, da je bivanje čista radost; da
so vse žalosti kot sence; minejo in se
končajo; toda tu je to, kar ostane.«
(ALLII: 9)
Gledalec je kot udeleženec dogaja-
nja dolžan rešiti problem svojega bi-
vanja, presekati ta gordijski vozel.
Predstava Teatra 111 nakazuje proble-
me modernega človeka (biomehanoi-
da) in je s porajanjem eksistencialnih
vprašanj dosegla svoj namen.
Alenka Bone
Takšni smo bili pred desetimi leti
Deseta obletnica mature
Navada je, da se ob obletnicah matur srečajo učenci, dijaki in študenti, ki
so bili pred leti nerazdružni prijatelji, si pomagali v stiskah, trgali hlače in krila
v istih klopeh ter ob koncu šolanja trepetali kot šiba na vodi in upali, da bodo
uspešno prebrodili zrelostni izpit — maturo.
V soboto, 16. maja, so se v Ptujskih toplicah na deseti obletnici mature sre-
čali učenci oziroma maturanti nekdanje poklicne šole za prodajalce v Ptuju. Za
prijetno vzdušje pa so poskrbeli kar sami. Res, da jih je v desetih letih pot pope-
ljala vsepovsod in so premagovali številne težave, doživljali vzpone in padce v
svojem življenju, pa so kljub temu v današnjem hitrem življenju našli čas, da se
snidejo s prijatelji, se pogovorijo in razveselijo. Srečanja se niso udeležili samo
tisti, ki prebivajo v občini Ruj, temveč tudi iz drugih krajev — Ormoža, Domžal
in Kranjske Gore. Za udeležbo bi se zahvalili razredničarki te generacije tovari-
šici Kostanjškovi saj je edina našla čas in prišla med nekdanje razposajence
tretjega letnika PSP Ptuj, ki jim ni prenehala stati ob strani niti v težkih trenut-
kih mature.
Udeleženci srečanja in tisti, ki ste pozabili ali niste utegnili priti, spomi-
njajte se prijetnih skupnih let! Srečanja ob petnajstletnici se udeležimo vsi zdra-
vi in veseli.
ZB
Vlak se dolgo ni premaknil. Obkrožali so ga žandarji in zdaj pa
zdaj se je v svitu električne svetilke pojavil obraz častnika, ki se je ho-
tel pogovarjati z ljudmi. Toda ti so se pretvarjali, da že spe, in so pod
krinko zaspanosti metali ostudne kletve in ostre zabavljice preplaše-
nemu častniku v obraz.
Tik pred odhodom so hoteli žandarji zapreti vozove, toda naen-
krat so stali med vrati ljudje s puškami v rokah. Nastal je krik in vrišč,
grožnje in vpitje častnikov in moštva, celo samoten strel je zaječal v
jutranji zrak. Vtem se je vlak premaknil in je potegnil ljudi s seboj.
Stali so med vrati s puškami v rokah in gledali v jutranjo noč, ki je že
spuščala iz objema mesto, pogorje, ravnico, reko. Ko so se vozili proti
železniškemu mostu, so ustrelili parkrat, kakor da bi jim kdo nenado-
ma zaklical povelje, v čredo zleknjenih, velikanskih, gobavih barak, v
katerih so do sedaj prebivali. Vlak pa je hitel z njimi dalje. J
Na bojišču ni Marin dožiVel ničesar posebnega, razen da je ne-j
koč v neki peščeni jami naletel na trojico obešenih ubežnikov. Ko jih j
je ves trd gledal, je naenkrat žlopnilo napihnjeno truplo enega na tla,'
kjer se je še premaknilo in obležalo. Južni poldan je bil, vendar je vi
kričečem joku bežal, dokler ni dospel do ljudi. Tam se je spomnil na^
levega razbojnika s Kalvarije, ki je tudi padel na zemljo, kjer je po i
Staničevih besedah več trpel kakor na križu. j
Uničevanje ljudi, živali, hiš, gozdov, njiv ga ni vznemirjalo. Za
lastno življenje se ni bal. Na dom ni mislil. Ko je bilo vsega konec, je
na begu z drugimi vojaki plenil skladišča. Nakopičena živila in drugo
blago so ga omamljala do blaznosti. Gazil je po moki, udaril dna vin-
skim sodom, tlačil oblačila in živila v svoj nahrbtnik, dokler ga ni ne-
koč na rahlo oplazila vreča sladkorja, ki jo je nekdo zagnal z višine na
tla skladišča. Takrat je vrgel vse naropano blago stran, si priboril
vstop na vlak in se na vernih duš dan po strašnih dogodkih, ki pa so
ostali izven njega, pripeljal v domače mesto. Šel je v rodni kraj, kjer je
našel mater in Micko, otrok pa ni več živel. Ženski sta ga menda ob
trgatvi pozabili na dvorišču, kjer se je utopil v gnojni jami.
Naval razdraženega ljudstva je postajal vedno silnejši, predrznej-
ši in nevarnejši. Marin je stražil z deseterico vojakov magistrat, kamor
je hotela množica vdreti. Ker se je pripravljala, da z zaletom podre
stražo na tla in vlomi zapahnjena vrata, je Marin izgubil strogi vojaški
izraz in se začel smehljati. Smehljal se je preko ljudi v svetli zimski
dan, ki je sipal vse jutro rahel, droben sneg na mesto in ga preoblekel
v mirno belo obleko, ki je niso mogle prevpiti velikanske nemške za-
stave, viseče z vseh oken, niti razjarjena množica, ki je poplavila ves
obširni trg. Za sivimi oblaki, ki so se razvlačili, je slutil toplo sonce,
dasi je bilo šele konec januarja. Prisegel je, da bo branil domači kraj,
do katerega je tvorilo ključ potujčeno mesto. Zato je bil miren, čeprav
se je zavedal, da ga z vojaki vred lahko zdrobe pred zaklenjenimi vra-
ti. Čutil je sicer strah vojakov poleg sebe, vendar se ni zmenil zanje.
Mislil je, da brani pravico in niso ga begale grožnje, psovke in strašni
naval enoglave, tisočroke in tisočnoge množice. Smehljal se je in se je
prvič v življenju čutil potrebnega — edinega.
Vse zahteve, da zapusti svoje mesto, je prezirljivo zavračal. Na-
raščajoča razburjenost v množici ga ni plašila, v njem je bil ponos, da
kljubuje tisočem, da brani pred njimi vhod do mednarodne komisije,
ki odloča o usodi mesta. Konec
Tristota izjava
Ni posebnega vzroka, da bi bili ob skoraj sedemletni dejavnosti
in tristoti izjavi jezikovnega razsodišča posebej zadovoljni in ponosni.
Dvoje je, kar nam lahko vzbuja prej zaskrbljenost kot slovesno obču-
tje. Vprašanja (slovenskega) jezika so tako po stopnji pozornosti, ki
so je deležna, kot tudi po svojem položaju v družbenem vrednostnem
sestavu čedalje bolj podrejena vprašanjem komercialne učinkovitosti.
Nemalo primerov, ki smo jih javno obravnavali, kaže, da na primer
gospodarstveniki v svojih prizadevanjih za uspešno poslovanje obču-
tijo skrb za slovenščino kot nujno zlo, kot nekaj, kar je podobno jugo-
slovanski zakonodaji: ker pač že je tu in je ni mogoče odpraviti ali
preprečiti, si je treba prizadevati, da bi se ji izognili ali ji ušli skozi ši-
vankino uho. Po drugi strani pa skrb za naš materni jezik, ki je pred-
vsem stvar narodove kulture in potem kulturne politike, postaja čeda-
lje bolj politično zaznamovana kot nacionalistična, uperjena zoper
enakopravnost narodov v Jugoslaviji ali zoper posamične politične ali
vojaške ustanove. Ne prvo ne drugo gotovo ni v prid razvoju narodo-
ve jezikovne kulture.
Najslabše, kar bi mogli v tem času storiti, bi bilo popustiti tež-
njam po razvrednotenju pomena načrtne skrbi za slovenščino kot
ključno sestavino samobitnosti in razvoja slovenskega naroda. Današ-
nji čas postavlja vse razmeroma majhne narode, ne le slovenskega, v
položaj, ki ga nekateri po pravici označujejo za posledico kulturnega
imperializma. Vse tesnejše zbliževanje narodov sveta čedalje bolj sili
v izgubljanje posebnosti in različnosti manjših narodov, ki pač nima-
jo dovolj (gospodarske) moči, da bi se uspešno upirali diktatu »veli-
kih« jezikov. Zlasti razvoj sodobnih informacijskih tehnologij, na pri-
mer računalništva in satelitske televizije, vsiljuje narodom, ki premalo
vlagajo v razvoj lastne (jezikovne) kulture, tiho asimilacijo; če ji hoče-
mo uiti, moramo zavestno uravnati »stihijske« jezikovne procese, še
posebej v večnarodnih skupnostih. Jezikovno razsodišče bo zato še
naprej po svojih močeh skušalo prispevati k spreminjanju napačne
zavesti o »naravnem« razvoju jezika in mnogokje zakoreninjene mi-
selnosti, da naj bo skrb za jezik naložena strokovnjakom, ne pa vse-
mu narodovemu telesu.
Ob jubilejni izjavi gre posebna zahvala za sodelovanje številnim
občanom, ki nas opozarjajo na jezikovne nepravilnosti in malomar-
nost ali nam pošiljajo jezikovna vprašanja. Vsaj tolikšnega sodelova-
nja kot doslej si želimo tudi v prihodnosti.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v ja-
vni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republi-
ška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
8 - ZA RAZVEDRILO
28. maj 1987 —
TEDNIK
Dober den po naši stori navodi. Po dežovnem no hladnem vremeni
smo se te le malo sunčeka včakali. Gnes, v nedeljo, te sen van jaz toto pi-
smo pisa.je tak lepo toplo, ke mi duge gate same od sebe doj lezejo. Tudi
rastline so ble tak sunčeka potrebne, da se meni direktno zdi. ke vidin
kak trova. koruza, krompir no druge naše jedavščine rosejo. Tudi v gori-
cah zaenkrat še kar vredik kože. samo da je do sladkih grozdekov no vin-
čeka še zlo daleč.
Zdaj se pričenja cajt veselic, tombol, srečolovov in drugih auf-biks
prireditev. Jaz še zdaj samo po tombolah hodin. Kosilnico no traktor mi
je že tak vrag vzeja. dnara za nove stroje neman no me zdaj lehko še sa-
mo kokšni (po)glovni dobitek na tomboli reši. Itak imajo na visoki tom-
boli med dobitki tudi traktor To ovokrot v Vitomarcih nesen meja sreča.
Zdaj me čokata še tomboli v Staršah no v Gerečji vesi. Mislin. ke bo tan
več sreče. Če nede glih traktor, bom tudi z avtom zadovoljen, saj tak zlo
izbirčen pa glih nesen, saj vete, ke tudi pri mesi provim: naj bo mujcek,
pujcek aU pesek, samo da je mesek. Pri vinu pa seveda tak, ke mi glih ne
paše vse, kaj teče. Najboj man odpor do vode. ki nema nič po vinskih
mušicah žmaha. Pivo še nekak, žganih pijač pa nikol nisem povohna. Ci-
garetom -em se čista odpoveda že pred več leti. Kafeta tudi ne pijem. Saj
vete, kaj so največji strupi za moške: kofein, nikotin pa še babohin poleg.
Pri ženskah je to seveda dedohin. Obojnim pa lehko tudi fejst alkohol
škodi. Zato jaz provim: Ničesar preveč: z nikotinom se zastrupiš, s kofe-
tom se zastrupiš, z alkoholom se zastrupiš, pa tudi ženska te lehko v grob
sprovi. Sicer pa je tak, da imamo do smrti vsi pravico živeti.
Pa naj bo zadosti za gnes. Pišite mi kaj s črnim na belem. Vas lepo
pozdrovlam do drugega tjedna. Vaš Lujzek.
RADIO PTUJ
(93,1 MHz — ultrakratki val, stereo: 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 28. MAJA: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame. Včeraj—danes—ju-
tri). 18.00—19.00 Iz naših krajevnih skupnosti. Sredi življenja — vmes
novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi.
PETEK, 29. maja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame. Včeraj —danes—jutri).
18. —19. Kultura, Za konec tedna, V vrtu — vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 30. maja: 17.00-19.00 V SOBOTO POPOLDAN (novi-
ce, obvestila, uspešnica dneva, reklame. Včeraj —danes—jutri, V ŽI-
VO — vmes zabavna glasba).
NEDELJA, 31. maja: Čestitke, 11.00 Tedenski pregled, obvestila.
Iz uspešnic dneva, reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domače
ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke.
PONEDELJEK, 1. junija: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame. Včeraj—danes—
jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti. .. vmes vedno le-
pe melodije.
TOREK, 2. junija: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame. Včeraj —danes—jutri).
18.00—19.00 Pogovor o . . ., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih kole-
ktivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 3. junija: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame. Včeraj—danes—jutri).
18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo
v disko in zabavna glasba.
POSLUŠAJTE NAS IN POKLIČITE! (771-223)
TEDNIK -   "^^J
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Danes in jutri
sklepne prireditve
za bralno značko
Za vse, ki so tudi v letošnjem
šolskem letu pridno obiskovali
knjižnice in segali po knjigah iz
programa za bralno značko, so
se sklepne prireditve začele vče-
raj, nekaj pa jih bo še danes in
jutri. Tudi letos so se v program
vključili besedni ustvarjalci Ka-
rolina Kolmanič, Ivo Zorman,
Nada Gaborovič, Anica Sume-
njak in Slavko Jug, prvič pa tudi
naša novinarska kolega Zdenko
Kodrič, ki je lani izdal prvo sa-
mostojno pesniško zbirko, in Ne-
venka Dobljekar.
mš
Pionirji in pionirke v poifinalu
Ekipe RK Drava tokrat niso bile uspešne. Člani in mladmci so izgubili v
Crenšovcih, mladinke pa doma.
V soboto bosta v dvorani Center dve tekmi. Ob 17. uri bo začetek tekme
mladincev Drava-Angel Besednjak, ob 18.30 pa članske tekme Drava-Šem-
peter. Članice so včeraj gostovale v Beltincih, ob koncu tega tedna pa jih čaka
nastop v Titovem Velenju. Rokometaši Velike Nedelje bodo gostovali v Mari-
boru, Ormožani pa v Gornji Radgoni.
Pionirji in pionirke Drave so se uvrstili v polfinale republiškega prvenstva.
Pionirji bodo v nedeljo dopoldan nastopili na turnirju v ptujski dvorani Center,
pionirke pa bodo gostovale v Novem mestu. 1. k.
Aluminij—Proletarec 1:8 (1:2)
Nogometaši Aluminija so tudi v 20. kolu prvenstva v vzhodni območni
članski ligi ostali praznih rok. Kljub temu da so nastopili tudi Dončec, Skerja-
nec in Bek, proti telesno boljše pripravljenemu moštvu iz Zagorja niso imeli
možnosti. Dobro so sicer igrali v prvem polčasu, v drugem pa so jim pošle moči
in gostje so jim napolnili mrežo. V naslednjem kolu bo Aluminij gostoval v Žal-
cu in se pomeril z domačim Partizanom. 1. k.
Rezultati pionirske olimpiade
(4., 5. razred): Tamara Gomil-
šek; mlajši pionirji: Marko Kme-
tec; učenci 5. in 6. razreda: Tarig
Jagoub; učenke 5. in 6. razred:
Damjana Petek.
Skok v daljavo: 5. in 6. razredi:
Brigita Beranič^ Bojan Štrucl.
Met žogice: 5. in 6. razr.: Nad-
ja Drevenšek, Sandi Petek.
Suvanje krogle: 7. in 8. razr.:
Dijana Koštro, Dejan Doki.
Skok v višino: 7. in 8. razr.:
Anita Mlinaric, Boris Lašič.
Tek na 100 m: 7. in 8. razr.:
Tanja Rozman, Matjaž Iskra.
Tek na 300 m: Martina Voglar,
Franci Jerenko.
Tek na 6000 cm: Romana Vi-
dovič.
Tek na 1000 m: Robert Prelog.
Štafete: Pionirke 4 x 200 m:
1. O. Meglic, 2. T. Žnidarič, F.
Osojnik; pionirji 4 x 200 m: T.
Žnidarič, Kidričevo, F. Osojnik.
Rekordi: Iskra Matjaž v teku
na 100 m s časom 11,4 (blizu re-
publiškega rekorda); Tanja Roz-
man v teku na 100 m s časom
12,9; Tamara Gomilšek 9,1 na
60 m; Bojan Štrucl v skoku v da-
ljavo s 483 cm; Dejan Doki v su-
vanju krogle s 14 m in 80 cm;
Anita Mlinaric v skoku v višino s
150 cm.
d. 1.
Novo vodstvo
ZTKO
Pred tednom dni je bila sedma seja
skupščine Zveze telesnokultumih or-
ganizacij občine Ptuj. Delegati so naj-
prej potrdili poročila o delu v letu
1986, nato pa sprejeli usmeritve in fi-
nančni program zveze za letos ter na-
čin nagrajevanja trenerjev in vadite-
ljev. Zatem so v članstvo zveze spreje-
li Judoklub Gorišnica in razrešili do-
sedanje skupščinske in izvršilne orga-
ne. Za novega predsednika skupščine
so izvolili Stanka Meška, predsednik
izvršnega odbora pa bo še naprej dr.
Lojze Arko, ki mu bodo pomagali
Slavko Ivanovič, Miki Prstec, Branko
Zupanič, Danilo Polajžer, Marjan
Goznik, Uroš Langerholc, Nada Gla-
žar, Jakob Rajh, Franc Predikaka in
Ivo Krnjič. Komisijo za množičnost
bo vodil Branko Zupanič, za šolski
šport Miki Prstec, za tekmovalni
šport mr. Anton llec, za objekte Dra-
go Vobner, samoupravno kontrolo
Janko Bohak, disciplinsko komisijo
pa Ljubo Cucek. 1. k.
Turnir v badmintonu
športno društvo Turnišče-Ptuj pri-
reja prvi turnir v badmintonu-perjani-
ci, ki bo v nedeljo, 31. maja, ob 9. uri
na pomožnem igrišču pri gradu Tur-
nišče.
Ker je takšen turnir v dokaj nezna-
ni športni panogi organiziran prvič v
občini Ptuj, so se organizatorji odloči-
li, da ga izvedejo za posameznike v
samo eni kategoriji. V prihodnje bo-
do turnirje organizirali po posamez-
nih kategorijah udeležencev.
Najboljši bodo prejeli medalje in
priznanja; prijavnina je 500 din.  ZB
GERECJA VAS POTRDILA NASLOV
MEDOBČINSKE
NOGOMETNE LIGE
12. Zg. Polskava 21   3 5 13 31:61 11
Pari 22. kola, (zadnjega), v nedeljo, 31. maja, ob
10.30: Hajdina-Boč (delegat Zorčič), Osankari-
ca—Slovenja vas (delegat Ščurič), Skorba—Gerečja
vas (delegat Doki), Pragersko—Središče (delegat
Vogrinčič), Drava—Oplotnica (delegat Zemljarič),
Tržeč—Zg. Polskava (delegat Lečnik).
B-liga:
1. Stojnci 14 13 O 1 53:16 26
2. Markovci 14 9 2 3 28:18 20
Rancarji vabijo
Kot kaže se bo vreme otoplilo in s
svojo dejavnostjo bodo pričeli tudi
člani brodarskega društva Ranča. Za
začetek se bodo zbrali na občnem
zboru, ki bo jutri ob 19. uri v posebni
sobi Pri Belem križu. Vabijo vse ljubi-
telje deskanja in športov na vodi, da
se jim pridružijo s predlogi o nadalj-
njem delu.
d. 1.
Komisija za delovna razmerja
TOZD Eiektro Ptuj,
Ptuj, Ormoška c. 26/a,
objavlja
prosta dela in naloge treh kv
elektromonterjev v skupini.
Pogo)i:
— poklicna šola — kv elektrikar-
energetik
— 6 mesecev delovnih izkušenj v
stroki
ali brez prakse kot pripravnik
— kv elektromonter
S kandidati bomo sklenili delovno
razmerje za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Prijave z dokazili bomo sprejemali
v kadrovsko-splošni službi 8 dni
po objavi.
10 — ZA RAZVEDRILO
28. maj 1987 - TEDNIK
TEDNIK -21-maj 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
Razstava znova
navdušila
v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je bila
od 21. do 24. maja druga razstava cvetja. Pripravilo jo je Turi-
stično društvo in ptujski cvetličarji, gozdarji. Kmetijska za-
druga, Srednješolski center in Mladinska knjiga.
Vtisi so odlični, čeprav so tudi letos manjkali občani. Tu-
ristično društvo jih je povabilo, da bi širšemu krogu predstavi-
li svoje cvetlice, ki jih sicer ljubosumno čuvajo, a jim lepšajo
vsakdanjost.
Uspele pa so tudi spremljajoče prireditve: predavanje o
vzgoji in negi sobnih cvetlic ter ogledi videofilmov o Ptuju.
Razstava cvetja in podobne prireditve bogatijo turistično
ponudbo, obenem pa spodbujajo k urejanju okolja.
MG i
Z otvoritve, ko je zbrane nagovorila Zvonka Kneževič
foto: KOSI
Uboga tumiška Amalija
Debele stene turniške graščine skrivajo v sebi mnoge vesele in žalo-
stne podobe preteklosti. Tenkočutni sprehajalec bo na elegantno spelja-
nih kamnitih stopnicah še vedno ujel v uho šelest svilenih oblačil, skriv-
nostno šepetanje zaljubljenih in razočaranih, veselih in žalostnih, srečnih
in nesrečnih nekdanjih prebivalcev, povabljencev in slučajnih obiskoval-
cev »Turnaua«.
Romantiko danes zagrinja žalost, ki se ji zadnje dni vdaja duh lepe
kontese Amelije, blodeče po pogorišču. Saj ne more verjeti, da je ta, njej
tako ljubi in s prijetnimi spomini prežeti grad uničen. Ni je toliko priza-
del požar, kije slovensko srenjo še enkrat opozoril na turniško graščino!
Prizadel jo je odnos dame, kije teta po njeni smrti postala lastnica gra-
ščine. Skupščina Občine Ptuj je kaj čudno ime za damo, takih v njenih
časih niso poznali, si misli Amelija in brska po pogorišču. Kje so lepe fre-
ske, čudovite lesene ograje in opaži, kje je tista čudovita soba. kjer ji je
boemski slikar šepetal besede ljubezni? Saj to ne more biti res, se zgrozi
in spotikaje se ob kupe ožganih opek in tramov hiti ogledovat nekdanje
domovanje. Noč ni dovolj svetla, da bi lahko dodobra pregledala vse ko-
tičke, podnevi pa ne tipa na piano. Okrog gradu in v njem je čez dan ne-
šteto ljudi, ki glasno razpravljajo o usodi gradu. Slišala je, da bo obubo-
žana dama Skupščine Občine zaprosila za pomoč Tujega Investitorja —
kdo neki bi to bil? Da bo njena ljuba graščina ponovno blestela v nekda-
njem blišču, če bo gospod Tuji Investitor — kako čudna imena imajo lju-
dje danes — odvezal mošnjiček in natrosil zlatnikov za gradbenike, mi-
zarje, tapetnike, steklarje, krovce in kleparje. Če bo to res stord, bo v gra-
ščini spet zvenela mila glasba, petičneži bodo jedli slastne jedi in pili iz-
brana vina, v igralnici bo ruleta zidala in podirala stolpiče zlatnikov,
kakih štirideset služabnikov bo streglo željam vsaj 61 gostov z debelimi
mošnjički.
Vroče glave jim bo na sprehodu po tako kot nekoč urejenem parku
hladil mili vetrič, lepe mladenke bodo v prsih petičnežev zažigale iskre
ljubezni. Toda ob tem sanjskem prividu se lepa kontesa Amelija naen-
krat zgrozi; slišati je, da dama srednjih let s čudnim imenom Skupščina
Občine, nima dovolj denarja, od Kulturnikov, nekih revnih podložnikov,
pa si nikakor ne more obetati zlatih novcev. Tudi če bi jih imeli, bi jih kr-
vavo potrebovaU za druge potrebe, so ji bojda dejali!
Kontesa Amelija se še spominja, da se slikar, njej tako ljubi človek,
ki se je celo dvobojeval zanjo, in se je vendarle odpovedala njegovi goreči
ljubezni, zdravnik Carus in botanik Unger niso in niso mogli načuditi le-
pi legi gradu, današnja lastnica pe je štiri desetletja grad prepuščala uni-
čevalnemu zobu časa. Morda ji bo sedaj uspelo popraviti zamujeno, če-
prav se bo na Amelijino nezadovoljstvo spečala z gospodom, ki nosi to
čudno ime — Tuji Investitor
In kaj poreko k temu revni podložniki?
Nevenka Dobljekar ^
Mladi ob
dnevu mladosti
Mladina ptujske občine je proslavi-
la dan mladosti na osrednji prireditvi
minulo soboto, 23. maja, na Titovem
trgu v Ptuju, kjer se je že pred petnaj-
sto uro zbralo precej mladih in še več
slučajno mimoidočih občanov
Pozdravni nagovor je imel Miloš
Kuret, član predsedstva Republiške
konference ZSMS, ki je pozneje sku-
paj s predsednikom Občinske konfe-
rence mladih v Ptuju Rudijem Bogda-
nom izročil najzaslužnejšim mladin-
cem in njihovim mentorjem mladin-
ska priznanja. Srebrne znake ZSMS
so prejeli: Darja Habjanič, Metka Ju-
rišič, Liljana Ditrih, Blanka Žuran,
Anton Botolen, Bojan Hojnik, Irena
Hunjet, Darja Petrovič, Davorin Zu-
panič, Daniel Hengelman in Janez
Gole. Med mentorji pa so srebrne
znake ZSMS prejeli: Marija Mezna-
rič, Darinka Cretnik, Janez Janžeko-
vič in Viktor Markovič.
V kultumo-zabavnem programu so
nastopili štajerska minišov godba in
skupina Kivi iz Cirkovc, obiskovalci
pa so si lahko ogledali tudi modno re-
vijo odlično izdelanih mladostnih
oblačil butika Sonja iz Ptuja.
-OM
Tudi na Švabovem po kmečko
Delavci temeljne organizacije
Slovenske gorice-Haloze v okvi-
ru Emone-Kmetijskega kombi-
nata Ptuj so v petek, 22. maja,
skupaj s predstavniki družbeno
političnih organizacij Podravja
in občine  Ptuj  proslavili po-
membno delovno zmago. V Hra-
stovcu pri Zavrču so odprli pre-
novljeno zgradbo »Na Švabo-
vem«, v kateri bodo razvijali, pr-
vi v Halozah, družbeni turizem
na kmečki način. Kot je povedal
vodja tozda Jani Gonc, gre za ši-
ritev turistične ponudbe Ptuja,
saj želijo poleg obiskov v vinski
kleti in pokušenj v vinskem hra-
mu popeljati obiskovalce (turi-
ste) tudi na sveži zrak, med idili-
čne haloške griče. In kot pravijo
domačini, ni lepšega razgleda,
kot je s Švabovega.
Sicer pa obljubljajo, da bo na
Švabovem gostinska ponudba
podobna tisti, ki jo imajo turisti-
čne kmetije pri Emeršiču, Pun-
gračiču, Toplaku in še kje: meso
iz tiinke, domač kruh, ocvirkove
pogačice, orehi, gibanice in po-
dobne dobrote, pa seveda pri-
stna vinska kapljica iz završke
kleti.
Obrat je gostinskega tipa, ven-
dar ne odprtega, saj je za obisk
Švabovega potrebno prijaviti
vnaprej vsaj 20 oseb, in sicer v
tozd Slovenske gorice-Haloze v
Ptuju. Turistične agencije se že
dogovarjajo, da bodo turistične
obiske v Ptuju obogatili še z obi-
skom na Švabovem.
-OM
Na Švabovem je vse urejeno v domačem slogu.
Foto: M. Ozmec
Požar v Turnišču povzročila malomarnost
Hudemu požaru, ki je v torek,
19. maja, zvečer upepelil ostrešje
gradu na Turnišču, je botrovala
malomarnost. Iz uprave za notra-
nje zadeve v Mariboru so sporo-
čili, da so se tega dne (v torek)
nastanili v gradu štirje delavci
obrtnika gradbene stroke Shaba-
na Gorania iz Prizrena, začasno
stanujočega v Mariboru. Delavci
so pričeli pripravljati adaptacijo
gradu. Po končanem dopoldan-
skem delu so se hoteli umiti, zato
so v prvem nadstropju, kjer so
nameravali prenočiti, zakurili ka-
min, da bi zagreli vodo. Ker pa
je bila dimna tuljava tega dimni-
ka na podstrešju zaradi dotraja-
nosti prekinjena, so iskre zaneti-
le papir in ostalo navlako na
podstrešju. Zaradi tega se je po-
žar bliskovito razširil in kljub
razmeroma hitremu posredova-
nju gasilcev so ognjeni zublji po-
polnoma uničili vse lesene dele
na podstrešju in močno poško-
dovali tudi stropove.
Proti omenjenim štirim delav-
cem so podali kazensko ovadbo
zaradi utemeljnega suma, da so
storili kaznivo dejanje zoper
splošno varnost. Prav gotovo bi
se požaru lahko izognili, če bi bi-
li delavci nastanjeni v ustreznih
bivalnih prostorih ali gradbenih
barakah, kot to zahtevajo predpi-
si. Delavci Zavoda za spomeni-
ško varstvo škodo še ocenjujejo,
prav gotovo pa je ni mogoče pri-
merjati z dejansko izgubo, ki jo
je ta kulturnozgodovinski spo-
menik utrpel.
Vodja požarnega inšpektorata
pri upravi za inšpekcije SO Or-
mož in Ptuj Edvard Kozel je ak-
cijo gašenja dobro ocenil, saj so
po njegovem mnenju gasilci pri-
stopili k akciji pravilno iz vseh
strani, ker je ob njihovem priho-
du požar že zajel celotno ostre-
šje. 117 gasilcev iz enajstih gasil-
skih društev je z 18 vozili požrt-
vovalno gasilo dobre tri ure in
pol, na požarišču pa je prvo noč
dežurala domača gasilska ekipa
iz Turnišč. Najbolj učinkoviti so
bili tako imenovani gasilski to-
povi oziroma visokotlačne bri-
zgalne, brez katerih bi po vsej
verjetnosti požar težko pogasili.
Vsem, ki so sodelovali v akciji,
želimo izreči vso priznanje. -OM
Pri gašenju ni bilo potrebno le gasilsko znanje, temveč tudi mnogo po-
guma. (Foto: M. Ozmec)
osebna kronika
Rodile so:
Irena Fišer, Lovrenc na Dr.
polju 23 — Vanjo; Danica Petro-
vič, Stojnci 92/a — Dušanko;
Elizabeta Vajda, Bukovci 134 —
dečka; Lidija Vaupotič, Sedlašek
71 — dečka; Jožica Furek, Pre-
polje 89 — Mio; Zdenka Kodrič,
Bukovci 146 — Majo; Marija
Rakovec, Središče, Šolska 31 —
Jerneja; Milena Podgoršek, Nji-
verce-vas 35 — Heleno; Štefka
Krajnčič, Kicar 84 — Uroša; Bri-
gita Kopajnik, Zg. Hajdina 160
— dečka.
Poroke:
Edvard Turk, Vel. Varnica 46,
in Verica Urankar, Vel. Varnica
46; Marjan Tominc, Apače 252,
in Lidija Gajšt, Podlože 85;
Maksimiljan Krajnc, Ul. 25. ma-
ja 8, in Elizabeta Hliš, Ul. 25.
maja 8; Franc Malek, Krčevina
pri Vurb. 154, in Danica Teskač,
Krčevina pri Vurb. 49; Ivan Ko-
lednik. Veliki Vrh 15, in Barbara
Petrovič, Veliki Vrh 15; Franc Pi-
hler, Sp. Velovlak 15, in Milena
Lazar, Kicar 145; Miran Stajnko,
Maribor, Sokolska 31, in Darin-
ka Kopše, Maribor, Sokolska 31;
Anton Vogrin, Vitomarci 69, in
Milena F*učko, Vitomarci 69; Jo-
sip Cingesar, Budinščak n. h., in
Zdenka Krajnc, Kicar 141;
Franc Rihtarič, Stojnci 30, in Li-
dija Šmigoc, Stojnci 135; Branko
Rogina, Ul. pohorskega bat. 4, in
Darinka Valentan, Ul. pohorske-
ga bat. 4; Alojz Petek, Polenci
33, in Ivanka Munda, Prerad 7;
Janko Puc, Potrčeva 23, in Vero-
nika Ber, Potrčeva 23.
Umrli so:
Janez Sodeč, Pobrežje 25, roj.
1922, umrl 17. maja 1987; Eliza-
beta Zoreč, Grajenščak 89, roj.
1908, umrla 14. maja 1987; Va-
lentin Lenarčič, Kicar 17, roj.
1930, umrl 16. maja 1987; Alojz
Rajh, Strezetina 17, roj. 1928,
umrl 18. maja 1987; Simona
Kramberger, Zavod dr. M. Boršt-
narja, roj. 1966, umrla 19. maja
1987; Marija Gabrovec, Dravinj-
ski Vrh 32, roj. 1928, umrla 19.
maja 1987; Antonija Goznik, Ki-
car 145, roj. 1906, umrla 20. maja
1987; Janez Cajnko, Bresnica 30,
roj. 1931, umrl 21. maja 1987;
Elizabeta Vrečar, Dom upok.
Ptuj, roj. 1919, umrla 23. maja
1987; Marija Ratek, Podvinci 92,
roj. 1900, umrla 22. maja 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja- i
kova 5, poitni predal 09. Ure- i
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Marjan
ftneberger in novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-281 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
Je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.