fzfiaja vsak dan popoldne izvzemti nedelje in praznike. — inserati do 80 petlt vrsi a Din 2. do lOO vrst a D1d l 30 ao 100 do 300 vrat a D1d 3. večji inserati petlt VTsta Din %.—. Popust po dogovoru, inserstnt daveK posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. S Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, IMS in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 351. v Benetkah je madžarski zunanji minister prekinil svoje Bivanje v Italiji in se vrnil v Budimpešto — Uradni komunike poudarja enakost nazorov obeh držav glede na mednarodni položaj Benetke, 8. jan. br. Beneški se-ta^ek grofov C ana in Csakvja. ki je trajal dva dn.. ie v precejšnji meri prispeval k raz-čiščenju položaja v Podunavju in na Balkanu, ki se je v zadnjem času razvijal v senci nove velesile ki se je pojavila na neposredni severnovzhodni meji Podunav-ske^a bazena. To dejstvo je dalo sestenku v Benetkah tudi glavno obeležje Razgo-veri so se. kakor ugotavljajo sinočnj: listi, v prvi vrsti nanašali na položaj v srednji in južnovzhodni Evropi, ki bi ga bilo treba z vidika nove nevarnosti od severovzhoda čim prej in č'm temeljiteje ur.di-ti. da bi se omogočila skupna ak_ija vsega tega področja v obrambo pred morebitno nadaljnjo ekspanzijo sovjetske Rusije. Iz izjav in komunikejev, ki so bili objavljeni v zvezi s sestankom, sicer ne :zhaja n-č konkretnejšega, vendar kaže, da so sk'epi, ki so b:*i sprejeti v Benetkah, zelo nujni, ker erof Csaky iz Benetk ni kren l na napovedani osemdnevni dopust v San Remo, temveč se je nenadno vrnil v Budimpešto. Kakor znano, je prišel C.-akv v Benetke že v petek. V soboto dopoldne ob 10. se je iz R~ma pr.peljal še zunanji minister Cia-no. Ob 11. dopoldne sta se ministra prvič sestala Kakor je bilo pozneje naglašeno, je potekel že prvi sestanek v najprisrčnej-Sem duhu. Po sestanku ie :tal ianski zunanji minister izjavil novinarjem? Le kar naglasite, da je bil razgovor zelo prisrčen in da je pomenil utrditev tesnega sodelovanja cbeh prijateljskih držav ter da je prišla na njem do izraza absolutna enakost staiišč obeh vlad glede na mir v Evropi in še tesnejše sodelovanje med obema državama. Popoldne sta se zunanja m;n:stra v salonu Doževe palače znova sestala. Razgovor je trajat skoraj poldrugo uro. Tudi po tem drugem sestanku so novinarji ebkelili Ciana. ki je naglasiL da se je tudi pri popoldan ikem razgovoru pokazala pup. L-a ski?.i c t stališe glede vseh obravnavanih vprašanj. Včeraj dopoldne je bil tretji, zaključni sestanek, ki ie traial dobro uro. Po končani konferenci je bil izdan naslednji URADNI KOMUNIKE Zunanja ministra Italije in Madžarske sta na svojem sestanku izmenjala mi li o splošni politični situaciji v Evrcpi. Zastopnika obeh držav sta tudi to pot ponovno lahko z zadovoljstvom ugotovila trdnost njunih prijateljskih odnosov tn težnost delovanja obeh držav, ki temeljijo na strogo enakih nazorih, ki vladajo v vladah obeh držav. Po končani konferenci je grof Ciano izrazil zastopnikom tiska svoje zadovoljstvo o poteku konference in je poudaril, da vlada popolna skladnost v gledališču obeh držav ne samo na političnem, ampak tudi na moralnem polju, kar se tiče vprašanj, ki zadevajo vso Evropo. Italijanski komentarji o sestanku Italija ne bo dopustila nadaljnjega Širjenja komunizma v Evropi — Rim za popravo krivic .Tiirovnih pogodb na Balkanu — V Budimpešti so zadovoljni Benetke, 8. januarja AA (Štefani) O prilik] sestanka v Benetkah sta italijan k: zunanji minister grof Ciano in madžarski zunanji minister grof Csaky izmenjala misli o splošnem evropskem položaju t-r m**-gla tudi tokrat z zadovoljstvom ugotov:ti. da so temelji, na katerih sloni prijateljstvo in tesno sodelovanje obeb držav, trdni in zanesljivi in da ob toji popolna istovetnost naziranj med obema vladama glede vseh vprašanj. Rim, 8. jan. s. Rimski radio je podal v tedenskem pregledu političnega položaja v angleščini zanimiv komentar k razgovorom zunanjih ministrov Ciana in Csakvja. Pravi, da so razgovori veljali predvsem odnošajem Madžarske do njenih sosedov*, med katerimi je sedaj tudi sovjetska Rusija. Italija je sicer med prvimi obnovila diplomatske odnošaje s sovjetsko Rus'jo in sklenila prva z njo trgovinsko pogodbo, ne ' mogla pa bi dopustiti, da se razširi komunizem še dalje v Evropo. Italija stoji na stal sču, da mora vsaka država sama odločati o svoji usodi. Noče se vmešavati v notranje zadeve sovjetske Rusije, istotako pa ne dopusti, da bi se sovjetska Rusija vmešavala v zadeve evropskih držav. Vsak tak poskus bi naletel na skupen odpor Italije in vse ostale Evrope. V primeru, da bi sovjetska Rusija napadla Rumunijo !n se hotela polast ti Be-sarabije. bi prišle v nevarnost tudi mnoge narodne manjšine v Rumuniji. Zaradi tega je treba urediti predvsem to vprašanje med Rumunijo in Madžarsko Kot vzor naj bi služili v tem ozira od noša ji med Madžarsko in Jugcs av; jo, ki s.a manj. j šinsko vprašanje med seboj uredili v i obojestransko zadovoljstvo. Sploh se Italija zavzema za popravo krivic mirovne i pogodbe na Balkanu. Zaenkrat Italija ni za ustanovitev bloka balkanskih držav dokler ne bodo odstranjeni vzroki za spore in sumničenia med posameznimi balkanskimi narodi. Rim, 8. anuara. AA. (Štefani) Mussolini je sprejel armijskega generala Caracciolo. ki mu je zaupal vrhovno nadzorstvo nad vsemi vojno-tehničnimi strokami artileri-jo, inženirskimi oddelki in motoriziranimi ' enotami. Zadovoljstvo v Budimpešti Budimpešta 8. jan. AA (Štefani) Uradno poročilo o konferenci v Benetkah, ki ponovno poudarja tesno solidarnost med Italijo in Madžarsko, je naletelo na veliko odobravanje v madžarski javnosti kakor tudi na odobravanje v političnih in novinarskih krogih Budimpešta, 8. jan. i. Današnji madžarski listi prinašajo obširna poročila o beneškem sestanku in razgovorih grofa Csakvja z italijanskim zunanjim ministrom Cianom. vendar brez vsakih komentarjev. Listi citirajo edino poročilo italijanskih listov ter hkrati prinašajo uradni komunike. Dodajajo, da bo sodelovanje med Italijo in Madžarsko v bodoče spet tesneje, ker se je na sestanku pokazala popolna solidarnost med obema državama, a hkrati izražajo prepričanje, da bo to sodelovanje še okrepljeno po razgovorih, ki bodo sledili z Beogradom Pariz, 8. jan. AA. (Štefani) Vsi snočnji pariški časopisi objavljajo pod debelimi naslovi uradno poročilo o sestanku v Benetkah. Francosko časopisje poudarja veliko važnost tega sestanka. Odmev v Berlinu Basel, 8. jan. s, »Basler Nachri^hten« j poročajo iz Berlina da v nemških diplomatskih krogih k razgovorom v Benetkah pripominjajo samo. da bodo ti razgovori preprečili razš rjenje vojne na jugovzhod Evrope. Izogibajo pa se v Berlinu vsakih aluzij glede italijanskega načrta, da prepreči sovjetski prodor v Podunavje. F® odstopu angleškega ve j nega ministra Njegov naslednik je dosedanji trgovinski minister Oliver Stanley — Pravi razlogi ostavke Kore Belishe niso znani — Pred važnimi izjavami ministrskega predsednika Chamberlalna London, 8. jan. t Tik pred prazniki sta odstopila angleški vojni minister Hore Bc-lisha in minister za informacije Mac Milan. Vojni ministei jo postal Oliver Stanlev, do-seuanji minister za trgovino na njegovo mesto pa je bil imenovan str Andrevsrs Dun-can. Ministrstvo za inf ormari je je prevzel John Reith. Vest o odstopu obeh ministrov, zlasti pa vojnega ministra Hore Bclisha je v Angliji pa tudi drugod po svetu izzvala pravo senzacijo, vendar se splošno poudarja, da vzrok ostavke niso bila nikaka politična vprašanja. Hore Belisha je svojim volllcem v Devonportu poslal pismo, v katerem se zahvaljuje, da so ga vedno podpirali v vseh 16 letih, odkar je bil izvoljen za poslanca. Truo je delal v raznih resorih. nazadnje pa v vojnem ministrstvu, na kar je najbolj ponosen. Tudi v bodoče bo vse svoje moči posvetil delu v korist domovine in njegova edina želja je. da Anglija v tej vojni zmaga. Tudi ministrskemu predsedniku Cham-berlainu je Hore Belisha poslal pismo, v katerem mu zagotavlja, da mu je tudi v bodoče na razpolago in naglasa, da ni med njim ln ministrskim predsednikom nobenih političnih diferenc. O spremembi vlade je agencija Reuter objavila naslednje službeno poročilo: Ker sta minister za vojsko Hore Belisha ter minister za informacije lord Mac Millan podala ostavki, ju je Nj, Vel kra'j sprejel in je podpisal ukaz o imenovanju novih m nistrov Za vojnega ministra je bil imenovan dosedanji trgovinski minister Oliver Stanlev. za trgovinskega ministra sir Andrews Duncan. a za ministra za informacije sir John Re th Hore Belisha. pravi poročilo dalje, je zavzemal položaj vojnega ministra od 1 1937 Pred tem je bil prometni minister Novi vojni nvnister Stanlev je bil od L 1937 trgovinski minister, sedaj pa je prevzel resor, ki ga je imel za svetovne vojne njegov tast lord Derbv. Novi trgovinski minister Andrews Duncan je znan industrijec in ravnatelj Angleške banke, pred kratkim pa je bil imenovan tudi za pred;edn ka odbora za kontrolo vojnih dobav Sir John Reith je znan kot bivši glavni ravnatelj družbe British Broadcasting Corporation, pozneje pa je postal predsednik nacionalne skupine angleškega civilnega letalstva Niti sir Andrews Duncan niti sir John Reith nista člana parlamenta, pričakovati pa je. da bosta oba v kratkem dobila mandata v spodnji zbornici London. 8. jan. a. (Havas). BI vil vojni minister Hore Belisha bo imel takoj na prvi seji parlamenta dne 16. t. m. govor. v katerem ho, kakor uradno poročajo, pojasnil vzroke svojega odstopa. Ameriške informacije o vzrokih odstopa Wa«hington, S. jan. i. Uradni ameriški krogi zatrjujejo, da so vsi glasovi v zvezi z demisijo vojnega ministra Hore Belishe netočni, resnica je uajbrže tale: 1) Hore Belisha ni demisioniral prostovoljno, ne^o je bil k temu prisiljen. 2) Ni pričakovati, da bi se iz njegovega govora, ki ga bo imel 16. t. m. v parlamentu, izvedeli razlogi odstopa, temveč šele po končani vojni. 3) Zaenkrat je gotovo le to. da je od zučetka vojne do danes nepretrgoma imel nesoglasja z raznimi strankami in naposled, da pomeni njegova izločitev iz vlade zmago nekaterih konservativnih krogov. Chamberlain bo goverii jutri, po drugi verziji pa ie danes London, 8. jan s. Ministrski predsednik Chamberlain bo imel jutri popoldne v Mansion House važen tričctrturnl govor, ki ga bodo prenašale vse angleške radijske postaje. Diplomatski urednik *Daily Telegraj ha piše, da je treba pripisovati temu govoru kar naivce jo važnost. Pričakujejo, da ho ministrski predseCity of Marseille«. Ladja je bila težje poškodovana, vendar se jo je posrečilo spraviti v pristanišče. Pri nesreči je bil en indijski član posadke ubit, 13 pa ranjenih. Meko letalo je aviziralo rešilne čolne, da so rešili nekaj članov posadke. Pri Gibraltarju je v soboto trčila angleška ribiška ladja »Kingston Cornelian« z neko francosko ladjo in se potopila. Vseh 17 članov posadke je pri tem Izgubilo živ* ljenje. Oslo, 8. januarja, AA. (Reuter). Parnik družbe »Hamburg America Line*, : Fran-kenwaldc (5000 ton) se Je včeraj v bližini Churchill na zapadni fronti Pariz, 8. jan. br. Prvi lord admiralitete Wirrstcn Churchill je na obisku pri angleških četah na zapadni fronti, Včeraj zjutraj se je nenadoma pripeljal v Francijo preko Rokavskega preliva in je takoj nadaljeval svoje potovanje na vzhod. Spotoma se je ustavil na več. angleških letališč.h. Potoval je z avtomobilom in po francoskih vaseh so ga ljudje takoj spoznali ter mu priredili navdušene ovacije. Churchill ostane tudi danes na fronti, kjer bo pregledal vse angleške postojanke in obiskal še nekaj letalskih oddelkov na raznih letel sčih. vhoda v fjord Sog, 60 km severno od Ber-gena potopi». Dva norveSka letalca, ki sta bila na lrdji "-Frankemvald*. je prevzela neka druga norvfška ladja na krov. Ixpuš2ena ameriška la£ja London, 8. jan. AA. (Reuter). Britanskim obk^item v Gibialtaiju so pc :!ali nalog, naj Bpuste ua svot jdci&r.ieiifki fcamOc Manhata Iii je bil pi eteklo. noč odveden v nadzorstveni pas. Žrtve bStke z „Ađjttiirafiofn Graf Speeu London, 8. jan. s. (Reuter). Aagleska admiral i te ta objavlja nov seznam žrtev v vojni mornarici. Seznam vsebuje tudi žrtve pomorske bitke s Admiralom Graf Spee. Kanadska vojna industrija OUavva. 8. jan. s. (Reuter) Kanadski transportni minister Harl je imel včeraj predavanje no radiu o sodelovanju Kanade v vojni. Dejal je, da je izvršila kanadska komisija za oboroževanje že za 14 in pol milijonov funtov naročil za vojne svrhe. Nadaljnih 5 in pol milijona funtov je bilo porabljenih za ureditev prometa v Kanadi. Po programu za vežbanje letalcev iz vsega angleškega imperija v Kanadi bo potrebnih 4000 letal. Od teh j:h bo 1300 iz-gotovila Kanada, razen motorjev, ki bodo uvoženi od drugod. 000 letal bo uvoženih iz Anglije, 600 pa iz Zedinjenih držav.. Kanadske tovarne bodo sedaj "z mo-fePStŠv izdelovale po 3000 do 40CC letno. uuuunu juvaini\iii», hrpiavrinni drugim: Srbi moramo razumeti, da je pred nami dvojna naloga. Predvsem moramo braniti *rbstvo. Ko se zaznamuje hrvatska etnična celota, tedaj se mora neogibno zaznamovati tudi srbska etnična celota. Nesmiselna bi bila trditev, da imajo v tej državi samo Hrvati nacionalno zavest In da imajo samo oni zgodovino. Kakor hitro se j« načelo hrvatsko vprašanje, se je načelo tudi srbsko vprašanje in Srbi morajo z zdru ženim! močmi braniti, kar je njihovega. Toda Srbi bi grešili, ako bi mislih, oa jo njihova naloga samo obramba srbstva. V skrbi za ureditev svoje banovine so Hrvati skoraj prenehali misliti na državno celoto. Oni so ne zanimajo mnogo za organizacijo centralne oblasti, ki se jim zdi ali kot luk-sus ali kot nekaj, kar je potrebno samo Srbom zaradi njih hegemonije. Toda bas zato, ker Hrvati ne uvidevajo potrebe močne centralne oblasti, se moramo ml Srbi brigati ne samo za interese srbstva, temveč tudi za pravice centralne oblasti. Za trajnost naše skupne države ni dovolj, da imamo skupno dinastijo, skupno vojsko in diplomacijo, imeti moramo tudi parlament, izvoljen po splošnem glasovanju, ki lx> predstavljal narod Jugoslavije brez ozira na razlike med Srbi, Hrvati ln SIovenc.L Te razlike bodo prišle i\o izraza v njihovih lokalnih parlamentih, v centralnem parlamentu pa mora priti do izraza njih skupnost ln ne razdvojenost. Tak parlament obstoja v Švici in v severnoameriški federaciji — in sploh v vseh federacijah. Celo tako konservativen državnik kakor Bis-marek je ob priliki ustanovitve nemškega cesarstva smatral tak parlament kot neogibno potreben za okrepitev nemškega edinstva. Iz krogov Jugoslovenov so se večkrat fculi glasovi, da se srbski nacionalizem, kakor tudi hrvatski nacionalizem, ne sklada is jugoslovenstvom niti tedaj, če se jugo-slovenstvo razume samo kot državna in ne tudi kot nacionalna Ideja. Po našem mnenja izvira ta zmeda odtod, ker se misli, da se morata nacionalna in državna ideja vedno ujemati druga z drugo. Potemtakem bi bil srbski nacionalizem dovoljen samo v srbski državi, v jugoslovenski državi pa bi bil nasprotno mogoč samo jugo-slovenski nacionalizem. Toda v zgodovini so primeri, ki jasno kažejo, da ni treba, da bi se morali državna in nacionalna ideja popolnoma ujemati. Poskus, da bi se s pomočjo državne oblasti v čim krajšem roku ustvaril jugoslo-venski nacionalizem, ki bi zadušil tako srbski kakor hrvatski nacionalizem, nI uspel. Toda to nam ne sme ubiti vere v bodočnost jugoslovenstva. Ako je jugoslovenstvo kot nacionalna ideja zadelo na težave v srbskem in hrvat^k^m nacionalizmu, to nI dokaz, da moro zadeti na iste težave kot državna ideja. Da-li se bodo velike sile ▼ srhskein in hrvatskem nacionalizmu postavile v službo jngoslovenske državne misli, to je na lumen koncev odvisno od politične daljnovidnosti In širokogrudnosti Srbov in Hrvatov. Te vrline pa so odvisne od politične vzgoje Srbov in Hrvatov. Tej vzgoji je treba posvetiti glavno pozornost. Treba je tako Srbom kakor Hrvatom govoriti, da njih rešitev ni v plemenskem egoizmu in fanatizmu — to je bilo vedno ovira ustvaritvi velikih držav — temveč da Je njih rešitev v državni skupnosti. Uredimo to zajednico tako, da se bodo v nji tako Srbi kakor Hrvati čutili kakor v lastni hiši, toda istočasno jim odpirajmo oči, da morejo ostati brez lastne hiše, ako ne bedo hoteli živeti skupaj. Niti srbski niti hrvatski nacionalizem nas ne more pripeljati na prav« pot, ako ne bo združen z jngoslovensko državno Idejo In niti jugoslovenskn državna Ideja ne bo Imela življenjske sile, ako se ne združi s srbskim in hrvatskim nacionali«-mom. ST. RADIČ O NARODNEM EDINSTVTJ L. 1897 je Stjepan Radič zapisal v praski »Hrvatski Misli«: »Popolno narodno edin s t vo Je naš Ideal. Nočemo sloge, kompromisa. Slogo sklepajo različni elementi. Naša narodna duša ie ena. Zdaj Je treba ta edlnstvo samo manifestirati. Narodno edln-stvo »postostručaje« narodno moč. Ono Jo prvi pogoj, da narod ne propade...« Te besede Je St. Radič L 1904 no-tavil v m-o-pram svoje Hrvatske seljačke stranka. Druga točka tega programa se namreč glasi: »Hrvati ln Srbi so en narod«. IZ LISTOV NASE NEMŠKE MANJŠINE »Dle Donaa«, glasilo nemffkth katolikov v Jugoslaviji, piše: Odločno odklanjam« vsako oboževanje rasizma, čeprav spoštujemo narodnost, kateri pripadamo. Za nas narodnost ne pomeni nekaj, kar nas loči od drugih Ifndl. Ml zavestno težimo preko ozkih narodnostnih mej k skupnosti vseh ljudi. — »Deutsches Volksblatt«, glasilo Kulturbunda, priobčuje dopis Iz Berlina, v katerem trdi, da Je Maginotova Unija zastarela, d očim je Slegfrledova črta čud« moderne tehnike. Ust zatrjuje, da Ima nemška črta približno 20.000 utrdb, Maginotova pa komaj 5000. Novosadski »Dna« pripominja k temu: Zares Je potem pravi čudež, da Maginotova linija še ni prebita! Inserirajtc v ltSL Nar«tf«Mt Straa 3 ♦SLOVENSKI NAROD« ponedeljek, S. januarja 1940. Stev. Skrb občine za cerkveno pokopališče Ka] pravi Kušejevo »Cerkveno pravo« Maribor, 7. jmnarja Ker se od gotove str« m izražajo dvomi o pravilnosti našega stališča v vprašanju starega mariborskega pokopališča — izjemoma zagovarjajoč interese cerkve kot po-sestnice tako zvanega konfeaionalnega pokopališča — ae zadevno sklicujemo na odličen (slovenski) vir, Kuiejevo »Cerkveno pravo«, ki mora biti merodajen, ozir., ki bi moral biti se bolj kot nam, znan našim dvomljivcem. Razloček med Kušejevim in našim stališčem je le v tem, da nam poleg virov, ki služijo Kušejevi razpravi o cerkvenem pravu, služijo posebej glede pokopališč tudi še specialni pravni viri, med njimi zlasti: Staatslexikon III. B. von dr. Julius Rachem (po naročilu Gorrejeve družbe za negovanje znanosti v katol. Nemčiji) in Mavrhofer Handbuch III. B. — kar vse navajamo le z iskreno željo nasprotnike našega stališča prepričati, da smatramo to vprašanje tudi iz verskega in cerkvenega stališča za tako resno, kakor to zasluži svetost kraja, kakor je pokopališče kot božja njiva, kjer naj mrtvi v miru čakajo veliki dan Vstajenja. Načbe zakonika se zato ozirajo tudi na medverska, navadno občinska (mestna) pokopališča in velevajo ordinarijem, naj »krbe tam. kjer cerkev ne more udejstviti svoje pravice in zahteve po lastnem pokopališču za svoje vernike, da se blagoslove občinska pokopali- šča v celem obsegu, ako pripada večina umrlih katoliški cerkvi, ali v odmerjenem delu, ako so katoliki v manjšini; kjer pa tudi to ne bi bilo mogoče, tam naj te blagoslovijo posamezni grobovi od »lučaja do slučaja (c. 1206). (K temu odstavku se še povrnemo, ko bo govora tudi o mestnem pokopališču na Pob rež ju, ki še danes ni — blagoslovljeno). »Grobovi, kamni in spomeniki se morajo vestno vzdrževati in biti v skladu s katoliško vero...« »Pokopališča zanimajo tudi državno upravo iz zdravstvenih pogledov. Ti pogledi so rodili zakon z dne 30 aprila 1870 d. z št. 68, ki podreja vsa pokopališča zdravstveno-policijskemu nadzorstvu in ki nalaga občinam dolžnost, da skrbe v lastnem območju za pokopališča, ki odgovarjajo sanitarnim predpisom... Konfesionalno pokopališče je ono, ki stoji v upravi in rabi verske občine ali kake župnije. Vobče so starejša pokopališča večinoma verske naprave. Zakon z dne 30. aprila 1870 d. z. si. 68 jih je samo iz sanitarnih ozirov podredil občinam kot policijskim oblastvom, njih pravnega značaja ni spremenil. Ako ne bi versko pokopališče zadostovalo več potrebam in bi se cerkev branila ga povečati ali preurediti, bi morala občina skrbeti za zgradbo novega pokopališča.« To stališče si je treba dobro zapomniti! Mariborske zgodovinsko znameniti obletnice K posameznim se Se posebej psvrnemo Maribor, 7. januarja 80 let avtonomije mesta Maribor. Većina zgodovinskih virov stavi že leto 1S60 kot začetek avtonomije za mesto Maribor; le posaimeavi ta dogodek stavijo seđe v L 1866. torej za 6 let pozneje. Ena kot druga letnica je ne le dragoceni spomin, nego tudi opomin na sedanji socialno prav ni položaj mestne občine Maribor napram svojim svobodaitm občanom. 70 let mestne plinarne. Pred 70 leti (1. 1869) je dobil koncefljo za plinarno Bavarec G. Graff In Jo za novo leto (1870) priredil za obratov ar je. Po njegovi smrti (188S) je plinarna prešla (1889) v last družbe »Vere in Igle Gasvverke v Aug-sbur-gn. Od te pa jo je 1. 1915 prevzela mestna občina sama. L. 1871 so zagorele prve plinske muči v bližinti plinarne in glavnega kolodvora. Sele pologoma so bili te dobrote (namesto pet rele jk) deležni tudi ostali mestni deli, tako da je z letom 1902 plinska razsvetljava bila »izpeljana tudi preko starega mosta na MagdaJenako četrt. Moderno urejena je plinarna postala 9ele po prevratu pod veščim vouetvom inž. Dušana Tomšiča. V zadnji dobi (po upe-Ijavi elektrike) služI plinarna po večini le še gospodi njstvu in gotovim od plina odvisnim podjetjem. 90 Kn učiteljišča, ki se jv se 1. 1870 nahajalo — česGr marsikdo ne ve — v Gam-brin ovi dvorani pod katere streho so gostovali tudi naSi slovenski budtelji s svojimi kulturnimi priretiitvami. 40 let roestmffa vodovoda. L. 1900 je tvrdka Rum p«! in Waldeck na Teznem pričela z gradnjo mestnega vodovoda in ga dovršila 1. 1901. Stal je mestno občino 1 150.000 zlatih kron (Ta vodovod stoje v zvezi z zanimivimi vprašanji starega jezera na Teznom, podzemeljskega toka i Drave med Rušami in Duplekom in pofco-j pallšč okoli Slov. Kalvarje). 40 let mestne klavnico. Istočasno od 1. 1900) so se pričela tudi c'ola giadnle modeme mestno klavnice. Ali smo radijski naročniki brezpravni? Upravičena pritožba iz vrst mariborskih radijskih naročnikov Maribor, 7. Januarja. To vprašanje si moramo nehote staviti, če pomislimo, koliko naa stane radio ln kaj imamo od njega. Ne mine dan, da nam ne bi grenili sprejema razni neblokiranl aparati, električni zvonci ln drugo. Za vse pritožbe imajo žal v Ljubljani gluha ušesa, čeprav obstoji 5 78. zakona o poŠti, telegrafu ln telefonu, po katerem se kaznuje, kdor ne blokira svojih motllnlh naprav, z denarno kaznijo 300 do 5000 din ali z zaporom (60 din za en dan zapora), motil na naprava se pa na njegove st roško prisilno blokira. V prav to področje spada odprava radijskih motenj, njih uradna ugotovitev ln poziv motilcem. da svoje električne naprave blokirajo, oziroma motilce. ki sistematično onemogočajo sprejem domačih postaj — in teh je pri nas mnogo —, naznanijo sodni pblaati. Ta zakon je. kakor na sebi čutimo, kljub osebnim in skoraj vsakodnevnim javnim časopisnim pritožbam, brez vsake moči. dokler se ne bo, ne glede na desno in levo, začel izvajati v korist radijskih naročnikov in plačnikov visoke najemnice. Cas je že. da se začne s temeljito preiskavo tega gorja, kajti kaj nam bo pomagala releiska postaja v Mariboru, če bedo ostale te motnje še naprej nekaznovane in neodpravljene! Polivamo pristojne Činitelje, da nemudoma posvetijo pažnjo temu zlu in uporabljajo § 78. z vso strogostjo. Le z ri^jroznim postopkom se bo dalo nekaj doseči. Mariborski radijski naročniki hočemo, če imamo dolžnost plačevati visoko najemnino, imeti tudi pravico, da zahtevamo odpravo teh motenj, in to v najkrajšem času. Mariborske in okcflške novice — 19. akademski ples, ki ga Je organizirala akademska podporna zadruga, je privabil Številno obč.nstvo. Ples, ki se je vršil v Sokolskom domu, je bil pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Ples je bil otvorjen s kraljevskim kolom, ves čas je vneto sviral plesni orkester »Svving Rhvthmc 1» Ljubljane. Cisti dobiček gre v prid mladinskega okrevališča mariborskih akademikov na Pohorju. — Vneti mariborski smučarji in smučarke so se v soboto ln nedeljo podali na Pohorje, kjer so imeli obilo prilike za prijetno in nadvse zabavno smukarijo. Pa tudi na okoliških hribih in gričih je bil razgiban zimskosportni živ-žav. — Družba sv. Cirila in Metoda v Maribora je prejela od g. Viktorja G laserja v Rušah 150 din kot novoletno darilo. Prijatelji obmejne mladine, posnemajte I — Požar na Pohorju, prt posestniku Ivanu Arbajterju v Kalfah na Pohorju Je v gospodarskem poslopju izbruhnil požar, ki je prešel tudi na stanovanjsko poslopje. Ogenj je v kratkem Času upepelii vso domačijo z vsemi gospodarskimi stroji in pridelki vred in ima posestnik Ivan Ar-bajter nad 30.000 din škode. Vzroki požara se niso točno ugotovljeni. — Skrivaj preko meje prihajajo v zadnjem času na našo stran številni tujci moškega spola, kl tečejo pri naa za toč Sče. Tako Je prišlo pri Mežici od onstran moja par oseb. ki so jih nafti obmejni organi zalotili pri ilegalnem prekoračenju nase tneje. — Okradena §«1«ka upraviteljica, v Vrbah se ze doslej se neznani ln ne izsledeni ilikovec vtihotapil v stanovanje šolske upraviteljice Štefanije Vrhnjak ter JI po-Jtradel razne obleke, perilo, jedilno orodje ter 1500 din gotov ne in a plenom pobegnil brez sledu. Vrhnja k ova Je zaradi tatvine oškodovana za okoli 5000 din. — H»-d mraz povzročil polarno katastra- fa\ V. tvornici bakra ZugmaVer ft Gruber v fcgomji Bistre! je izbruhnil v objektu za toplo valjanje požar, ki Je uničil stroj ta pogon veljaka. Požar je nastal zaradi **e£a, kex so zaradi hudega mraza zmrznile hladilne naprave. Stroj je postal vroč in so iskre prešle na gonilni jeimen, ki se je vžgal. Plameni so zajeli transformacijo in v kratkem času je bil ves objekt v plamenih. S love nje bi str Lš ki gasilci in delavci podjetja so ogenj lokalizirali, tako da ni prežel na druge objekte, kar bi bilo usodno za vso tvora'co. Skoda, ki jo ima tvrdka zaradi požara, znaša okoli 80.000 din. — Zaradi fingiranega vloma so aretirali orožniki pr; Sv. Barbari 251etnega trgovca Stanka Vtiča iz Korene, ki je pred dnevi prijavil orožnikom, da je bilo v njegovi trgovini izvršen vlom in da so vlomilci odnesli 13.200 din gotovine ter razno blago v skupni vrednosti 15.687 din. Preiskava pa Je dognala, da je bil vlom fngiran. Zaradi tega so Vtiča zaprli ln oddali v mariborske sodne zapore. Vtič je pri zaslišanju tajil vsako krivdo, vendar pa so orožniki zbrali toliko obremenilnega materiala, da so lahko Vtbča aretirali. — VSe kradejo. Iz neke tukajšnje kavarne je neznan tat ukradel zasebnici Vilmi Monderer kovčeg, v katerem so b li razni predmeti v skupni vrednosti okoli 800 din. — Lesnemu trgovcu in gostiln-čarju Rudolfu Smolarju iz Remšnika so posekali neznani tatovi iz gozda 53 lepih smrek. — V neki gostilni v Prepolah je izginil posestniškemu sinu Antonu Marči-Ču iz Starošincev zimski plašč, vreden 800 din. — Na Vodnikovem trgu je spreten žepar izmaknil zasebnici Mariji FerHnčevi denarnico, v kateri je bilo okoli 40 din gotov ne. — Rabu ka. V neki gostilni pri 9v. Juriju v Slovenskih goricah sta napadla dva moška 34letnega posestnika in kovaškega mojstra Janeza Baumana iz Spodnjega Jakobskega dola ter ga pobila na tla, tako da Je obležal nezavesten s hud mi poškodbami na glavi. Ostali gostje so hoteli napadalca pom riti in ukrotiti, toda v svoji besnosti sta razbila skoro ves gostilniški inventar. Rabuki so napravili konec orožniki, ki so napadalca aretirali. Gre za 25Ietnega Franca F. in 241etnega Ivana C. ki se bosta morala zagovarjati pred sodniki. — Smrt vzorne matere. V soboto je umrla v tuk. splošni bolnici gospa Alojzija Vatovee, vdova po orožidSkem poročniku. ritara 71 let. Rajnka je bila *z ugledne Draščkove narodne rodbine v Solkanu pri Gorici. Vse njeno življenje je bilo en sam delovni dan. Toplo je utripalo njeno zlato srce za drage svojce, pa tudi za druge, ki so b 11 potrebni pomoči in ki so se k njej zatekli. V predvojni dobi je s pokojnim možem tvegala trdote dvojnega gospodin]-stva v furlanski Gradiški in Gorici, samo da je s t^m zagotovila svojim otrokom šolski pouk v narodnih šolah v -Gorici. Lepo je vzgojila vse svoie otroke, najstarejši Rojko je orožnLški major, hčerka Ana je poštna kontrolorka, sin Franc je naš uredniški tovar š. najmlajši Bogdan pa gTadbeni tehnik. Do zadnjega utripa so bile njene misli posvečene rodnemu domu ln rodnemu kraju. Danes v ponedeljek pop. ob pol stilih jo pokopljejo na franci škanskem pokopališču. Vzglednl ženi. vzorni materi svetal spomin, žalujočim naše globoko sožalje! — 3411 radijskih sprejemnih aparatov je bilo dne 1. januarja 1940 registriranih pr. mariborski pošti, to je za 229 več kakor dne 1. januarja 1939. Zanimivo je, da ie bilo na primer leta 1929 v Mariboru le 389 radijskih aparatov. Od leta 1929 se je število radij-kih aparatov naglo pomnožilo. Tako j h je bilo leta 1930 že 579, leta 1931 875, leta 1932 že 1135. naslednje leto 1376, v letu 1934 1723. v letu 1935 2057, leta 1936 2340, leta 1937 pa 2728 radijskih aparatov, katerih Število se je do leta 1939 pomnožilo na 3411 aparatov. — Klub lekarnarjev v Mariboru je Izdal tudi letos lično bro&urico, ki obsega red lekarniške službe za leto 1940, nadalje par misli o lekarnah, naslove mariborskih zdravnikov in zobozdravnikov, živino-zdravnikov ter koncesioniranih denti?1ov tehnikov v Mariboru ln naslove babic Razen tega vsebuje tudi koristne navedbe o rasti in teži dojenčka, o tež: in višini odraslega človeka ter o najvažnejših telefonskih številkah v Mariboru. — Grob pri grobu. Na Pob rež J u je preminila zasebnica Ivana Eferl, stara 72 let. Žalujočim naše globoko sožalje. — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Alojzij Uranjek, šofer, in Angela Hadrjan, kuharica, Aleksandrova 40; Anton Lesjak, posestniški sin, in Pavlina Zupane, kmečka hči, od Sv. Jurija ob j. ž.; Franc Jamsek. zasebni nameščenec, in Barbara Ploj. hči hiš-negn posestnika, Kocenova 10; Štefan Kranjc, delavec, in Frančiška Sel, zasebnica, Ribniško selo 24; Anton Žunko, delavec in Ana Koled-nik, tovarniška delavka, Počehova 61; Ferdinand Galun, tkalec, Zblgerjeva 9, in Roza Germ, šivilja, Spodnje Radvanie; Adolf Anderle, gostilničar, in Roza Lobnik, vdova po ključavničarju državnih železnic. Zgornje Radvanje; Janez Lečnik, tkalec, in Kristina Bari, delavka, Radvanje — Nova vas; Franc Pečenik. pred:lec, in Alojzija Gorjup, predilka. Nova vas; Konrad Krištof, tkalec, in Štefanija Janžekovič, tkalka, Pobrežje; Roman Cvetko, tkalec, Pobrežje, :n Manja Dobaj, tovarniška delavka. Stritarjeva 3; Franc Čurin. čevljarski mojster, in Marija Weber, tkalka, Pobrežje; Dušan Volčič, fotograf, in Marija Gorjup. Bilo srečno! — Avtobusna proga 3Iaribor — Ptuj. Mestna podjetja MaribDr, avtobusni promet so začela obratovati na progi Maribor — Ptuj po sledečem voznem redu: odhod iz Maribora, Gl. trg dnevno ob 6.45, 13. in 18.30, odhod iz Ptuja dnevno ob 6.35. 11.35 in 18.30. Posebej se opozarja, da avtobus ne odhaja v Mariboru z gl. kolodvora, temveč od avU&usnega perona na Glavnem trgu. Končna postaja v Ptuju je pred mestnim magistratom, — Veliko tatvino so odkrili v prodajalni in steklarni A. Bernharda na Aleksandrovi cesti. Tatvine je bil osumljen 29-letni Ernest Hojnik, ki je bil pri A. Bern-hardu zaposlen kot dninar. Policija je pri E. Hojniku napravila hišno prei-kavo in našla pravcato zalogo raznih jedinih, vinskih, kavinih in čajnih servisov, ki jib je Hojnik ukradel svojemu delodajalcu. Ker obstoja sum. da je Hojnik del ukradenih predmetov že razpečal, oziroma prodal, se tem potom pozivajo vsi. ki so kupil: od Ernesta Hojnika kakšno blago, naj se javijo na pred stoj ništvu mestne policije v sobi štev. 15. — Na dnu življenja. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sedišča je obsodil 21 letnega Martina Mešla na 3 mesece zapora, ker je dne 16. julija 1939 v Farni vasi izvrš'1 nasilje nad neko 16 letno slaboumno deklico. — Jopič je hotel kupiti ukradel pa kos blaga. V Skrablovo trgovino v Gosposki ulici je prišel dne 28. oktobra 1939 neki moški, ki je zahteval neki jopič. Trgovec Feliks Skrabl mu je pokazal razne vzorce, ki pa mu očividno niso ugajali. Zaradi tega je spet odšel. Toda predno je stopil iz trgovine, je segel po kosu blaga, ki je ležal na prodajalni mizi in ga hotel neopaženo stlačiti pod suknjo. Toda g. Skrabl je to opazil in stekel za moškim na ulico, kjer ga je dohitel in predal policijskemu straž- niku. Možakar, 32 letni čevljarski pomočnik Ivan Kampl. se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki ga je obsodil na 5 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. — V Maribor jo je spet zamikalo. V neki gostilni v Vetrinjski ulici Je policija aretirala 31 letno Justino Segovec. ki je bila lani v avgustu za dobo treh let izgnana iz Maribora in okolice. Segovčevo so oddali na dermatološki oddelek v splošno bolnico, po zdravljenju pa bo deležna kazni, zatem pa bo spet izgnana. — Notno lekarniško službo imata tekoči teden Aibaneževa lekarna v Fra n kopan o-vi 18, tel. 27-01. ter Konigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. • m — Mariborske društvene novice. V nedeljo 24. jan. bo v čitalnici Studijske knjižnice s pričetkom ob 10. uri redni letni občni zbor Zgodovinskega društva. Dnevni red obsega poleg poročil odbora in preglednikov računov izpremem&o pravil in volitve odbora. Badnjak v Mariboru Maribor, 7. Januarja Tudi letos je Maribor z velikim zanimanjem motril pestro povorko s trad cio-nalnim badnjakom, ki so ga peljali skozi mesto Čez državni most v vojašnice onstran Drave, nato pa v meljsko vojašnico kralja Aleksandra. Po glavnih ulicah, koder je krenila trad ci ona Ina povorka, se je zbrala velika množica ljudi, ki Je z zanimanjem opazovala lepo povorko. Na čelu sprevoda so bili konjeniki in godba, sled 11 so okusno okrašeni vozovi z badnjakom. Sokoli jezdeci, številne okrašene kočije, velik tovorni avto. Slikovito povorko pa Je zaključil oddelek vojaških konjenikov. Vs; konji so bili okrašeni s trakovi v narodnih barvah, prav tako tudi kočije in ostali vozovi. V povorki je bil zlasti štev lno zastopan mariborski častniški zbor, udeležili pa so se badnjakove-ga slovesnega obhoda tudi drugi mariborski odličnik! in predstavniki nacionalnega življenja, polnoštcvilno pa člani mariborske pravoslavne cerkvene občine. Učinkoviti ob čaj je napravil na Mari bo i -čane globok in lep vtis. Kintsrenca JNS v Križevrih Ljutomer. 7. januarja 'V nedeljo teden ob 9, uri so se sestali v Kri že vol h pri Ljutomeru v KosJJevih prostorih člani širšega odbora sreske or-ganlzaclje JNS za ljutomerski srez. Kljub veliki zimi in oddaljenosti Je konferenci prisostvovalo lepo število zastopn kov krajevnih organizacij. Sejo je otvoril predsednik sreske organizacije JNS bivši bansk1 svetovalec in župan g. Fran Skuhala, ki je toplo pozdravil zastopnike iz vseh občin sreza. Obš meje je poročal o organizacijskih zadevah predsedujoči, nakar je poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju podpredsednik banovinske JNS bivši poslanec g. Milan Mravlje. Obe poročil: so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje ter sklenili v novem letu poživiti delo na organizaciji stranke. V tem smislu je poleg predsednika podal tudi nekaj navodil bivši narodni poslanec Avgust Lu-kačič. Sejo odbora, kjer so sodelovali vsi zastopniki krajevnih organ zacij, je po dveh urah in pol zaključil predsednik g. Skuhala z željo, da po raznih neuspelih sestankih novih polit čnih gibanj stopi JNS zopet z delom v ospredje, ker je v JNS mesta za vse stanove, JNS pa ostane tudi Ae dalje zag^. ornica narodnega edinatva. Iz L) utomera — Osebna vest. Za inšpektorja V. položajne skupine na Železniki postaji v Mariboru je imenov an naš bivši narodni poslanec in rojak g. Avgust Lukačič iz Male Nedelje. K reaktivaoijl, na katero je Lukačič že dolgo čakal, mu iskreno Čestitamo! — Po ledu čez Muro. V velikem ovinku ?vlure pri Razkrižju ter na nekaterih mestih proti Dolnjemu Medjimurju je Mara pok lita z debelo ledeno ploščo. Plošča je tako debela in močna, da hodijo po njej ljudje brez vsake skrbi čez Muro. Zaradi debele ledene plošče je sedaj preko Mure ustavljen ves tovorni promet, ker brodi ne morejo voziti. Kakor so povsod, so bili tudi tu radovedneži pri ledeni plošči, ki pokriva strugo Mure. Ko so sekali led, so ugotovili, da je v ovi.akth Mura zamrznila do dna struge, ker se je prostor med ledeno ploščo in dnom zamašil s srežem. Ker Je struga tenai vsa zamrznjena. Je trenutno tok vode ustavljen, ki pa bo prej ali slej moral dvigniti ledeno ploščo ali pa se bo spustila voda preko ledu. Marsikateri se pri Muri ustavi ter gleda trume ljudi, ki hodijo veselo preko Mure in jim ni treba plačevati brodnine. Iz P!&]a — Pravoslavni badnjak je proslavila tukajšnja gamizija na svoj tradicionalni način. 6h pol 14. uri so se zbrali Številni go-etje na dvorišču vojašnice Kralja Petra Osvoboditelja ,od koder je ob 14. uri kre-n!a povorka po svoj »badnjak*. V sprevod so se uvrstiJi poleg oficirjev, vojaštva še Sokoli ter zastopniki oblasti in društev. Povorka je krenila po Prešernovi ulici, Florjanskem ti-gni, MaJstrovi ulio', kolodvorskem drevoredu v Ljudski vrt, kjer so sprejeli badnjake in se nato vračala po Ljutomerski cesti. Srbskem trgu m FreSemrnd ulici. Povorka se je ustavila pred vojnšnico orožnIAke čete, kjer so komandantu 'iaroč-ili badnjak. Od tu pa je povorka krenila nazaj v vojašnico, kjer je komanJan-t podpolkovnik Markovič Mijo sprejel badnjak. — Osebna vest. TukajSnji prujuVJenl komandant mesta n.ajor g. Markovič Ml-jo je napredoval v Čin podpolkovnika. Iskreno čestitamo! — Mestni magistrat je rzdal razglas, s kater "m so (jxre d-pisani znaki za primer napada na mesto iz zraka Uporabljali se bodo sledeči znpki: Za pretečo nevarnost se bodo oddali streli na Panoramskem hribu, trt minute trajajoče zvon en Je zvenov s prekfciitvajrni in tri minute trajajoče tuljenje siren s Šestimi prekinitvami na ml:-nuto. Znaki za prenehanje nevarnosti bo* do tri minute trajajoče neprekinjeno potrkavam je zvonov, tri minute trajajoče ne- J prekinjeno tuljenje Str«L Ti znaki veljajo razvem v primeru vojne tudi ob protiletalskih vedbbah v mirnem času — Avtobusno progo na državni cesti Mar.'bor—-Ptuj. kateri promet je dosedaj vzdrževalo avtobusno podjetje Liningor v Maiiooru, je prevzelo mestno poglavarstvo v Maffiboru. Mestno avtobusno ped jot je je začelo obratovati s 6. t. m. in je dalo v promet lep, moderen avtobus, tako da to vožnja prav udobna. — poslovilni veciv priredi Oflctrslka čitalnica Ln oatalo. društva odhajajočernu dosedanjemu komandantu g. podpalkovai'ku Markoviću v ponedeljek zvečer ob 20. uri v Oficirski čitalnici. Ker se je g", po polkovnik Markovič udejctvoval pr. raznih društvih m je bil med mehčani zelo priljubljen, se vabijo vsi, da se poslovilnega večera udeleže. — Z živilskega trga. s popuščanjem mraza, je tudi zelo oživel naš živilski Lrg. Kmetje prinaša.jo vsega v izobilju na trg. Zlasti v petek je bil trg dobro založiti. med drugim tudi s kuretino. Par p!šOan-cev stane od 25 do 35 d'n kure po 20 do 25 din za komad. Fižol prodajajo Eter po 4 din. Tudi slaninarjev je to pot bilo veliko. Slanino so prodajali po 16 din za kg. Iz Celja —c Na badnji dan v soboto 6. t. m. ob 14.15 Je krenil badnji sprevod iz vojašnice kralja Petra skozi mesto na Spodnjo Hu-dinjo po badnjake. Sprevod je otvoril oficir na konju z državno zastavo, sledila je vojaška godba, nato pa so se razvrstili oficirji, podoficirji in vojaki na okrašenih konjih in vozovih. Sprevod je opazovalo na ulicah mnogo ljudi. Na povratku v mesto so oddali badnjake v vojašnici kralja Aleksandra ter v stanovanjih poveljnika vojaškega okrožja, prote g. Bulovana in poveljnika pogranične čete, en badnjak pa so pripeljali na dvorišče vojašnice kralja Petra, kjer so se zbrali oficirji, vojaštvo in mnogo domačega občinstva, med njim številni pravoslavni verniki. Po cerkvenem obredu je prota g. Bulovan po lepem nagovoru čestital oficirjem in vojaštvu božič. Sledilo je splošno čestitanje, nato pa so oficirji, podoficirji in vojaki ob zvokih vojaške godbe zaplesali kolo. Ob zaključku so bili gostje pogoščeni. —c Evropski dogodki vplivajo tudi na tujski promet v Celju. Lani je obiskalo Celje 12.776 tujcev (11.122 Jug.-slovenov in i654 inozemcev) nasproti 13.788 (11.320 Ju^oslovenom in 2468 inozemcem) v letu 1938. ter 13.208 tujcem v letu 1937. in 13 542 v letu 1936. ,_c Konziim alkoholnih pijač J** nazadovat V mestu Celju so lani popili 6360 hI vina (nasproti 7000 hI v letu 1938 >, 2640 hI piva, 1750 hI sadjevca ter 630 hI žganja, konjaka ln likerja. —c Poraba soli je znašala lani v celjskem srezu 1,242 065 kg. _c Celjani so lani porabili mnogo življenjskih potrebščin. V mestni klavnici v Celju so lani zaklali 129 bikov, 927 volov, 1285 krav, 291 telic jalovk, 2449 telet, 1975 nad 60 kg težkih prašičev, 1414 prašičev, težkih 30 do 60 kg, 119 do 30 kg težkih prašičev in X ovco. Po podatkih mestne klavnice so uvo-ill lani v Celje 13.214 kg govedine, 100.362 kg teletina, 161,G07 kg svinjine, 2763 kg sveže slanine, 11.477 kg suhega mesa, 1153 kg suhe slanine, 4920 kg klobas in salam. 2347 kg mesnih konzerv, 5941 kg rib, 95 kg divjačine, 265 kg perutnine. 10.232 kg masti in 2795 kg so-ljene slanine. — Lani so uvozili v Od je 6200 vagonov premoga, 2910 sežnjev drv, okrog 480 vagonov moke, 120 vagonov sladkorja 14 vagonov sadja, 50 vagonov krompirja, 240 vagonov železa, za 1,200 000 din konfekcijskih oblek, 43.000 parov čevljev, okrog 160 vagonov tekstilnih surovin, 150.000 kg manufakturnoga bla^a in 40 vagonov bencina in petroleja —c Kajenje je visok davek. Glavna tobačna zaloga v Celju je prodala lani za 13,643 125 din tobaka in toVačnih izdelkov ter za 180.200 din clgareinih papirčkov. ,_c KanallzaclJHka dela v Vodnikovi Mllci «> v odseku med Kralja Petra cesto in Gledališko ulico že gotova, zato je ulica v tem odseku spet odprta za promet z vozili. Sedaj kanallz rajo ulico v zadnjem odseku med Gledališko ulico in Vrazovim trgom. _c Redna telovadba pri Bokolakem društvu Celje matica se bo pričela danes. Vabimo članstvo, naraščaj in deco, da se redno udeležuje telovadbe. —c Nesreča ne počiva Ko se Je vračala 141etna hčerka topilniškega mojstra Kristina 2ekarjeva s Folul pri Celju v soboto iz cerkve domov, je padla na zamrzlih tleh in si zlomila desno roko. — Pri spravljanju lesa je ploh udaril 201etnega delavca Petra Prislana lz Trnavice pri Mozirju in mu zlomil levo nogo pod kolenom. — V soboto je padel 141etni vajenec Evgen Breznik lz Nove vasi pri Celju pri smučanju in si izpahnil desno nogo. —■ Te dni je padel 531erni dninar Janez Rak od Sv. Krištofa pri Laškem na poledenelih tleh in si zlomil več reber na levi strani. Vse ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. —C Umrla je v Gregorčičevi ulici 3 v Celju 661etna zasebnica Karolina Zvvetko-va. _V celiski bolnici je umrl 291ctnt krojač Rudolf ^Steble z Zgornje Hudinje pri Celju. — V soboto je umrl v celjski bolnici 211etni krojaški pomočnik Ludovlk Steblov-nik lz Celja. Pokojni Je bil zelo nadarjen nogometaš ter je pred leti igral v moštvu SK Celja, v zadnjih letih pa v moštvu SK Jugoslavije v Celju. Služil je vojaški rok v Beogradu. Pred kratkim Je prišel na bolezenski dopust v Celje, kjer je podlegel sladkorni bolezni —c TJmrla Je v nedeljo dopoldne na Mariborski cesti 1 v starosti 65 let, zadeta od srčne kapi ga. Josfpina Jlrakova, vdova Rebekova, soproga sreskega tajnika v pik. g. Jiraka v Celju, vdova po obrtniškem prvoboritelju Ivanu Rebeku in mati uglednega ključavničarskega mojstra g. Antona Rebeka v Celju. Pokojna je bila odločno narodna ln blaga žena. Pogreb bo v torek ob 15. lz hiSe žalosti na okoliško pokopališče. Pokojni bodi ohranjen časten sponvin, svojcem naše iskreno sožalje! _e Celjska podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva je imela v nedeljo občni zbor v okoliški Soli. Lani je dobila podružnica nujno potrebno sadno sušilnico pri Mestnem zavetišču v Medlogu. Na občnem zboru je bila poudarjena potreba, da podružnica namesti strokovnjaka za nadziranje sušenja sadja ln suSinlce same. Lani so v suSilnlci posušili okrog 8000 kg sadja. Sprejeta Je bila resolucija, v kateri zahtevajo sadjarji ln vrtnarji sprememb** lovskega zakona. Na obenem zboru Je bU izvoljen dosedanji odbof.