L J u r» 1. J A * * /
*,r T ,J
k 92
Pottmiaa foidulm (O. O, •« ta
« Trsta, v -dne. 17. oprto 1»7.
ktovllka M cent.
Letnik Lil

Vstajenje
Vesela pesem «AlelujaU m j-a»le«€t, zvonovi brnijo in razo-
gla*, kl priHad« U
^ uebesBih višav na zemljo
danes ves človeškirod
v eno samo radostno drutoo-Gospod je vstal od rnrtvM Od-valil se je z groba kamen ^j
viC, in On, srn
podan od O Četa, daodrešiClo-veStvo, je tretji dan izpolnil ob-
^^ Dane s proslavljamo spomin na ta največji čudež v jo j-Tini človeštva. Velikonočni duh duh zmagoslavja pravde nad temo. in mrakom, naj mi obrazov, naj se razliva iz
naših duš in src.
velikonočni duh, duh zmage, naj naa spornija povsod, posebno, v nadih križih in težavah,
^ ponedeljka. Nirofai—' a* 1 bnm celo Uto L 75.—, T moitmatro m 30 itot — Oglasaina m 1 Mi proden triovak« k obrta« ogla«« L 1.—, a L 1J0, oglut deaaraili uvodov L m prvi strani L X- ■
NOST
Urodaifttvo in opravaMtvo. Tni <3*. «Hem i FnaooM«	» Tai
Uion 11-17. Dopisi aa) •• polivajo i«kl>«6n* arsdniitva. otiad. rokU« nacijo ta doaar pa opravailtv«. Rokopisi so ao vračaj Nalraakiraa« pisma so ao sprajaaiajo. — Las*, salolba ia tUk Tiskamo *Maosta Podorodaifttvo v Ooriai » ulica Gioca* Carducrf tL 7, L a. — Talci «L m Oiavai ia odgovorai arodaiki prot FUJp Pwk
nam bo dale« vsak. obup. Oboro-ftenfen z zsave&t^o vrednosti ooa-be v stotemu celotnega narodnega življenja, nam na bo pretežka; nobena fcrtav, ki jo bo zar-htevaJo od nas izpolnjevanje naših dolžnosti napram sebi in skupnosti. V znamenju te notranje revolucije, ki naj nas osvobodi ia suženjstva materialističnega življenjskega nazirala ter nas povzdigne v gospodarje nad samimi seboj, želimo vsemu našemu ljudstvu veselo in zaidovoljno praznovanje vstajenja Gospodovega.
pri izpolnjevanju velikih in taS-Ž M, ki nam jih nalaga življenje. Odrešemkovo vstajenje'ie bila tudi najpopolnejša
človeka ^ ^. Suženjstvo, ki je poniževalo človeka na isto stopnjo z živino, zem-Ijo in drugimi rečmi, se ]e zdrobilo z nastopom nove kr-š&aiuske kulture v prah m pe-oei in k razvalin starega sve-tV4e je dvignila v vsem svojem sijaju človekova oseba. Samo-lasvtne velikaše, ki se niso le re--dSU od dela milijonov svojih sužnjev, temveč so tudi bili neomejeni gospodarji nad nptio-vi*u življenjem, jih ubijati m prodajali kakor živino iz hleva, je pretresla z nastopom krščanstva najstrašnejše, m na.j-•.dlocilnejša vseh socialnih revolucij v zgodovini človeštva
Naše današnje f velikonočno praisttovsnje naj 1*> proslava tudi te revoluciiie, proslava zmage osebe Prešine naj nas spoznavate da je naia zmaga mogoča le v imenu osebe. Ogromna ve-£*na vseh naših neuspehov, nesreč, težav, obupov in propasti izvira od tod, ker }e — postno v povojni matei-Lalisti^ni dom — popolnoma. zamrla ta zavest, zavest, da je oseba najvišja dobrina, krona vsega stvarstva. Iziodrin.il jo je mehani^tični interes. Materialna dobrina, ki bi morala biti le srodstvo za živ-lienje se je valila kot cilj in načelo, kateremu je podrejena oseba in vkovana v njegove ma-terielMfci&ae <czak.one».
Živimo torej v režimu in oblai-sti izvenospbnih dobrin. Oseba je teptana in vkovana v železno suženj stvo, načelo brezobzirnega interesa jo čedalje globlje potiska v grob. Bolj in bolj zgi-r^a osebna, zavest pri posameznikih vseh slojev, vzvišene življenjske cilje, ki nas edino moreta dovesti do trdnih in trajnih uspehov našega življenjskega iidejstvovanja, izpodrivajo iniri-IjiVA jalove razvade v ob»iki telesnega uživsmja brez mej. Brezštevilne so oblike in podobe te tragične borbe človeka naših dni s samim seboj, njegovega samoiztrebl j e vanj a: pijančevanje, zapravljanje na eni izkoriščanje, nepoštenje, razdor, sovraštvo in najrazličnejši podobni pojavi na drugi strani.
Tu je oni tajinstveni in nevidni zli duh, ki je pravzrok vseh naših križev in težav, nesreč in propasti. Pomanjkanje osebne zavesti, zavesti, da je vsa lepota, in vzvišenost življenja zapopedena v osebi in ne v izvenosebnili stvareh! V poman-kanju te zavesti je pravir vsega zla, ki nas tare in ruši ter nam jemlje veselje do življenja. Jonu je nam ga zato, ker smo že da\uo pc.ko\,a.li svojo osebo ter jo zasužnjili materialnim dobrinam. podredili duha materiji, dufevnost tclr.-no ti!
pokopavši svojo otobo v grob materi alističnega interesi zma, je človek tako sam prevrnil ravnotežo vsega socialnega življenja.. Minljive materialne dobrine pač ne morejo nadomeščati neminljivih življenjskih dobrin, ki so doma samo v osebi ter se samo potom nje prenašajo od roda do roda v obliki življenja družin in cclih narodov
Naj nad današnji sveti praznik navdahne s tem spoznanjem, naj nas napolni z novim duhom in prepričanjem, da so pravi naši življenjski cilji zapopade-ni le v onem, kar našo osebo povzdiguje, poveličuje in izpopolnjuje. Torej v nas samih in ne v zunanjih materialnih dobrinah in nasladah.
Prerojenim s tem spoznanjem
Italilansko-jDSoslovenskl odnofajl
Mnenja dveh rimskih Uator
RIM, 16. (Izv.) Se vedno nerazčiščeni odnošajl med Italijo in Jugoslavijo tvorijo tudi danee predmet uvodnih člankov dveh večernih rimskih listov.
«11 Giornale d'Italia» pravi v svojem uvodnem članku, ki tokrat nama podpisa svojega ravnatelja Virgttija Gayde, da je j ugoslovensko časopisje, kakor mu poročajo njegovi dopisniki, naravnost besno radi njegovih odkritij in radi italijanskega u-radnega poročila, da razgovori med Rimom to Beogradom sploh Se nDao bfti pričeti in da se ne morejo dotakniti tiranske pogodbe, ki je nedotakljiva. Da so njegova razkritja, ki dosedaj še niso bila ovrtena, vzbudila r Beogradu veliko razburjenje, j« popolnoma raMiml^ivo, ker jih je Beograd hotel prikrivati.
Razburjenje vlade in tiska v Beogradu radi italijanskega u-radnega poročila z znano vsebino pa priča o novi jugoslovanski potezi s katero hočejo predoče vati italijansko-jugoslo-venaki problem v docela drugI nepravi luči. Zato je treba jasno povderiti, da Italija teg«, ne bo dopustila. Med Neitimom in Ti-ne obstojajo nikake n«i čaisovne niti vsebinske vazi Ti dve pogodbi sta popolnoma nezavisni ena od druge in kot taki ju je treba tudi presojati. O kaki kompenzaciji med obema, kakor je to hotel Beograd, ni bilo niti govora. Tako pravi «Giomale d'Italia».
V listu «11 Lavoro d'Pfcatia* razpravlja mladi Alfred Signo-retti o možnosti, dai se Jugoslavija obrne radi interpretacije tiranske pogodbe na Družbo narodov. Ne veruje, da bi ta poslednja vzeLaj v resen pretres event uelneg^a jugoslovanskega protesta, pa Čeprav so v Ženevi nasprotniki Italije in fašizma jako številni. Ta protest bo zadela najbrž ista usoda, kakršna je zaideia protest Abasinije, ki je bil vržen enostaJvno v kož. V nasprotnem slučaju bi trpela sama Družba narodov, ki bi tefc-ko mogla preživeti podoben neuspeh. kat erega bi gotovo doživela. Italijansko-jugoslovenski odnošaji so nedvomno potrebni razčiščen j a, toda o kakem albanskem vprašanju, obstoječem med obema državama, ne more biti govora Prebrisano balkansko igro Jugoslavije, ki se pred-slaA'ije tudi tedaj kot žrtev, ko skriva pod plaščem nož, je treba razkrinkati na celi črti.» V to s vrh o bo treba zopet pogreti vprašanje Dalmacije, črne gore ter slovenskih in hrvatskih vojakov v Boroevićevi armadi, o katerih smo dosedaj radi ljubega miru molčali. Vsaka stvar mora imeti svoje meje in tako tudi balkanska predrznost.«
Ta,ka so v kratkih besedah mnenja, katera> zastopa rim-ki tfeko v vprašanju italijansko-j u gosi ov e lis k ega nes poraz u mijenja.	_
pravico, na da bi ae bHo to svrho neJLeti na Mgotofjft sporno pot pred meftano^Jto®-janako-avstaijako razaodiace. is-dane so b»e že odredbe, da m čimprej prtetopi k liknrkMranJu vojne odškodnine.
Grof Bettilen vzel Hooo
Kjeaeva br*ojavka linija
RIM, 16. (Izv.) Grof BethJen je naslovil na predsednika vlada sledečo brzojavko: «V tr«DoUtu, ko zapuščam tla Italije, ki je postala zopet rimljanska, tram za svojo dolžnost ae Se enkrat zahvaliti vaši ekacelenci in plemenitemu italljamekemn narodu za topli sprejem in prU srčno gostoljubnost, š katerima ste me počastili. Dnevi mojega bivanja v ItaMji. ki ao zapf&i-
tili Halijansko-ogrsko prijateljstvo, mi bodo ostala v neizbrisnem spominu.»
On. KunliBl v MSlann
MILAN, 16. Stao« ob prispel semkatj s poaebnim Tlakom načelnik vlade; potoval j< t strogo privatni ofciikL PreM^al bo par dni v krogni svoje di^tt-im v neki vili mtttanake okoiir-
6orlSkl cHIakl
▼ mirna
7 RIM, 16. (IZV.) Za praanike j« prte-p^io v Rim približno 100 sredsLjeMaklih dijakov is Gorice in Tolmina, med katerimi je tudi znatoo Stevtto Slovencev. Dijaki so nastanjeni v krasnem Soltškecm. poslopju Vittorino da Feltre. Hrano dobivajo dijaki v Šoli na prostem v bližina K.ok>-seja. Zai časa svojega rimskega brvanja si bodo ogledali spome-ndke starega in novega Rima^ pri čemur jih. bodo spremljali posebni odpoaianci generalnega ravnateljstva zal starinstvo in u-metnosti. V tanek, dne 19. t. m, bo teročen v gtonaaaji Visconti praporu tolminske gimnacoe trak, posvečen junaškemu mar jorju Vincencu AlbareUo, ki je v januarju 1916. zavzel Krni
Dva odloka
RIM, 16. (Izv.) DanaSnJs «Gaz-z&ULsl Ufficioie» prinaša kraljevi dekret z dne 27. marca 1927.,» katerim se sprejme ostavko borznega agenta na tržaSki bor-jji gospoda Rodriguez da Cesta Ruggero.
Istotako prinaša današnja «Gwazetta Ufficiale» mkiiBO-ski odlok z dne 7. aprila 1P°7., a ka-terfen se pooblašča denarni zavod «Gredi to Fiumano» a sedežem na Reki, da otvort lastno fflialko v Lovrani.
«Santa Karla tter. 2»
ŠESTO CAI.ENDE, 16. (lav.) Danes popoldne je bila kr&čena «Sanfta Maiin Štev. 2». Ceremonijo je opravil župnik v Šesto Calende. Letalo bo odvedei A-lekiSajnder Pajsaaleva jutri ^jnr traj proti Genovi.
Uslna odSKodnlna
RIM, 16. (Izv.) Finančni minister grof Volpi je sprejel danes zjutraj komisijo, kateri je bila poverjena izvedba sporazuma radi poravna/ve vojne odškodnine italijanskim državljanom, ki so trpeli tekom svetovne vojne na avstrijskem ozemlju škodo vsled izgrube pobištva poljskega orodja itd. V sporazumu dosežena svota, s katero že razpolaga zunanje ministrstvo, znaša tri milijone lir in z njo bo mogoče odSkodovati 1158 oškodovancev. Z izvedbo tega sporazuma, za katerega je dala inicijativo vlada, je omogočeno takoj odškodovati manjše vojne oškodovance, ki predstavljajo ogromno večino, s primerno odškodnino, do katere imajo
Sadi velikcacčsih praznikov so ram izostala običajna izvirna poročila iz Jugoslavije.
TE&nsKi presled
Zanimanje velikega dela jajv-nos-ti, ne samo v Italiji, pač pa tudi v drugih državah Evrope je bilo v ore tekle m tednu obrnjeno na Rim, kjer se je pred posebnim tribunalom za zaščito države pričel prvi večji proces, proces pro«ti majorju Zanobom-ju. generalu Capellu in drugim, ki so obdoiženi, da so leta 192o. hoteli povzročiti oboroženo vstajo v di-žavi ter da so pomagali Zaniboniju pri pripravah za a-tentat proti načelniku vlaide on. M u&soliniju. Atentat nad bi sje bil izvršil 4. novembra, pa dan proslave zmage. Zarotniki so hoteli strmoglaviti fašistov-ski režam ter proglasiti vojaško diktaturo. Proces, ki je bil radii bolezni predsednika posebnega tribunala generala Sanne že večkrat odgoden, se je prtfiel pretekli pondeljek. O zasliđevar nju obtožencev in prič smo tekom tedna prinašali podrobna, poročila. Za one, ki tem poročilom niso sledili, bodi povedano v kratkem naslednje: Do-čim general Capello Tsanikat, da bi bil mislil na kako oboroženo vstajo proti fašistovskemu režimu in trdi, da mu o Zanibo-nijevih načrtih za atentat na predsednika vlade ni bilo nič
__prtemvva major Zani-
nnd, ćm js hotel umoriti vodjo in da bi bil svoj namen tudi »vršil, če bi ga policija ne Mfat aretirala prav v zadnjem trenotku v hotelu «Dragoni» v Rimu, kjer si je bil pripravil puško* a katero je hotel streljati na on MussoMntja. Kakor general Capello, tako zavračajo vse obdolžitve tudi ostali obtožene*. rasen enega, ki je policiji utekel in bo sodišče radi tega postopalo proti njemu v kontu-macAji.
Za Zanibonijeve načrte je policija izvedela na podlagi ovadb Karla Quae*ie, ki je glavna pri-fia v procesu. Quagi4a je bil do »dnje^ v Zanibonijevi družbi In je bil o vsem poučen. Zani-itKrt trdi celo, da ga je Quaglia vzpodbujal, naj izvrši atentat in je tudi zaliteval, naj major preskrbi še eno pušlco, da bo lahko tudi on streljal. Quaglia )e bfl. zasliSan v petek. Izpovedal je, da je natančno vedel, ka(| Zaaaibonii namerava in ko se mu nI posrečilo prepričati Za-ztfbonaja, da bi prevratne načrte opivtil, je vso stvar naznanil policiji. Zaniboniju je zagotovila svojo pomoč framaaonska lola T Rimu, katere eksponent je bil — po izjavah Qua^še — general CapeĆLo, ki je bil podrobno informiran o ZanSbonijevih nMnenih. Tudi ostali obtoženci ao vedeli, da se pripravlja dr-ftavni prevrat. Na izjave Qua-glie sta močno reagirala general Capello in predvsem Zani-boni. Prišlo je do živahnega incidenta, tako da je moral posredovat« predsediMfc sodnega dvora general Freri.
Proces je bil v soboto odgoden do torka.
Po poročilih, ki so prihajala tekom *pre($E3id*ijeg<a tedna iz Beograda, je povsod previ ado 1 o prepričanje, da se bo spor, ki je nastal radi Albanije med Italijo m Jugoslavijo, rešil v najkrajšem času in sicer potom direktnih razgovorov med Rimom in Beogradom. Zagrebške «Novo-sti» so n. pr. pisale, da je celo italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero izjavil, da se x> vsa zadeva poravnala tekom 24 ur. Nekateri listi so celo dobivali že poročila, po katerih >i se bili razgovori med on. Mus-soUndjem in Jugoslovenskim poslanikom v Rimu že pričeli. Za-"o je povzročil veliko pozornost tomunike, v katerem rimska vlada sporoča, da ji o kakih direktnih razgovorih ni nič znanega, ter naglaša, da bi sc even-tuelni razgovori ne mogli nanašati na tiranski pakt, glede katerega se ne da nič več izpre-meniti. Obenem je «Giornale d'Italia» prinesel nova poročila o pretveznih vojnih pripravah Jugoslavije. Čeprav je torej v zadnjih dneh nastopila nekaik-Šna nova napetost, je pa kljub vsemu najbolj verjetno, da se bo albanski spor rešil potom neposrednih razgovorov med Italijo in Jugoslavijo. Zadnja poročila govore sicer, da bo ju-goslovenska vlada predložila afero Družbi narodov, a ni, da bi človek takim vestem preveč verjel, kajti ni pričakovati, da bi ženevska Družba posredovala v tej zadevi, ki je morda precej kočljiva in so tudi nekatere velesile, vsaj posredno, pri tem zainteresirane.
V Jugoslaviji ni v zadnjem Času nastopil nikak nov moment, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da se bo v dogledne m času formirala kaka nova, ojačena parlamentarna večina, o kateri so listi zadnje čase mnogo pisali tudi z ozirom na zunanjepolitično situacijo. Takoj po praiznikih se bo spet sestala narodna skupščina Zasedanje parlamenta se pričakuje s precejšnjim zanimanjem, ker bo prišla na vrsto razprava o obtožnici Demokratske zajednice proti notranjemu ministru Boža Maksimoviću. Sele po tej raspravi se bo razjasnil položaj Uzunovič evegra kaibineta in bo mogoče sklepati o nadaljnjem razvoju dogodkov.
Na Romunskem so se nekateri krogi precej razburili radi sklenitve Italijan sko-madžarske pogodbe. Romuni ao namreč po vojni dobili zase precejšen del prejšnje Madžarske, Solnogra-ško, tako da živijo sedaj na Romunskem kaki trije milijoni Madžarov. Ker imajo Romuni že radi BeaaraMje precejšnje skrbi, ni prav nič čudno, če se nekateri izmed njih razburjajo,
ko vftdiio, (Uri Je njihova sosedi- I
nj* pričala dvigati glavo. Razburjene duhove je pomiril zunanji minister Mitiloneu, ki je podčrtava! lojalnost italijanske zunanje politike, o kateri je rekel, da stremi za ohranitvijo miru, saj j<e italijanski parlament še pred kratkim ratificiral beserabsko pogodbo, ki tvori jamstvo aa status quo med Romunsko, in Rusijo.
Ruski krogi so se precej razburili radi zadnjega napada na sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Na kongresu sovjetov v Moskvi je predsednik ljudskih komasar>ev Rykov naglaša1, da so piotiiruski izgredi v Pekingu maslo tujih držav in predvsem Anglije, ki skuša izzivati Rusijo ter jo zaplesti v vojno. Rykov je dejal, da bodo Rusi kljub vsemu skrbeli ca ohranitev miru, povdarjal je pa, da ni odvisno samo od Rusije. Angležem in drugim je namignil, da imajo Rusi Utrjene živce. Mislil je pri tem na Hindenburga* ki je tekom svetovne vojne jdejai, da bo zmagal tisti, ki bo imel bolj trdne živce.
Na protestno noto, ki so jo inozemske vlasti izročile kantonski vladi radi protitujsklh izgredov v Naaikingu, je Cen, zunanji minister kantonske vlade, baije že dal odgovor. Besedilo tega odgovora še ni natančno znano, kakor pa pravijo poročila, so Kantonci dali precej spravljiv odgovor.
Kanonske čete so v zadnjih dneh doživele par neuspehov. Umakniti so se morale na nekaterih mestih na desni breg
NAZNAN/LO.
Doferoznana prodajalna tkanin
GORSO 20
naznanja cenjenim odjemalcem, da prodaja, vrhi rasprodaja falimen-t ar neg a blaga, tudi veliko partija Ugotovljenih oblek, površnikov in hlač.
NB. - Razprodaja« cene so 2o označen« na vsakem pre um a ta.
S M I L A J O D a73
čisti kri
PRSNI SIRUP
taborno »ređstvo proti kašlju
QLYKO L
najbolji« okrepčevalno sredstvo
Likama Castslianovtcb - Trst, Via iti bioliasi 42
Lastniki F. BOLAFFIO
BERLITZ-SCKOOL
Trst, Via Fsblo Filzl 23 - telef. 44-62
Pouk In prevodi v vseh jezikih. 407
Slovenske žene! 1
manufakttirnega blaga dajajte prednost velikim »kladilčem v Trstu, Via Genov« Stev. 21 (prej Campanile)
MARIAACCERBONI
kjer se služIjo slovenske odjemalke 2e toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) po L 5.50. Brisače, nogavice in druge manu akturne potrebščine. (364) Govori se slovensko.
Tse Kjang-a, a so se kmalu spet opogumile. Čanff-Kaj-Šek )e pričel protiofenzrvo in je severna čete prepodil iz nekaterih krajev, ki &o jih pred par dnevi za^ sodle pod vodstvom saaiglunskoga. guvernerja Sun-čang-Fanara.
dnevne
Srečno Vel ko noč
želita vsam naročnikom, čitata-Ijtm, doplsuikoai in priialeljem lista ter vsemu našemu narodu uredništvo in upravništvo
«Edinosti». ***
Prihodnja Številka «Edinosti» izida T torek ob navadni uri-
Mi Mišasst in bM
To se tiče na&ih podeželskih gostalmrčarjeiv, ki tožijo, da so preobloženi z raznimi davki in pristojbinama, da je v deželi kriza in da zaslužijo kaj le ob nedeljah in pravnikih ter že ne vedo več, kako bi postregli ljubemu gostu, ki se prikaže v vasa ntfroogrede. Pouk pa ne velja le na&im podeželskim gostilničarjem, ampak vsakomur, ki ga zna obrniti naise.
Delavnik je in dva gospoda 30 mahatal p<rc<ti vaisi in kakor se vse zdi, se nameravaifca ustaviti v edini vaški gostilni. Stopata hitreje; sta že tu in res jo zavi-jeta naravnost v gostilno, kjer ju je opa»ovala s prag-a in pii-jaanega. obraza pričakovala mlada gicstilničajrka.
Tudi onajdva sta prijazna in vedela gosta ter si privoščita v dovoljni meri obojega, požirka in prigrizka. Tudi pusta človeka nista, ampak zelo zgovorna, vso ju zanima, še najbolj pa domače gostilniške razmere. Zasedita se in začneta igrati. Karte seveda. Takšne, kakršne premore vaška gostilna, stare so in umazane, pa nič zato. Bolj ko so umazane, rajši igrata z njimi, tako domača in prijazna sta. Nazadnje si zaželita prav starih kart, takžnib, s kakršnimi smo igrali pred petimi, šestimi leti. Bog ve, če so še pri hiši. Gostil ničarka prebrska vse kote in naposled, dobi nekaj takega, prav stare, zavržene karte so, otroci so se že igrali ž njimi, ona jih je bila ze pomela ven med smeti, pa jih je nekdo zopet spravil skupaj m shranil. Ne upa se jih dati gospodoma, pa taidva sama hlastno sežeta po njib in igrata ž njimi eno igro; potem plačata in odideta.
Čudna je gospoda, prav taik-Sua kakor otroci. Najprej si kako stvar poželi, ko ji jo daS, ti jo pa pusti to se ne zmeni zanjo. Prav takšna kakor otroci!
Sledeči dan pa sta prišla dva druga gospoda, zeleno oblečena, nista vprašala ne po jedi ne po pijači, le po starih kartah sta vprašala in skoraj sama segla po njih, kakor da dobro vesta zanje, in gostilničar je moral podirisati zapisnik. Nato sta jih
odnesla, rekoč da že pridejo druge, nove karte.
Čez štirinajst dni so prišle nove kaa<te ali bolje ena sama velika karta podpisana od gospoda finančnega intendanta z naslovom Deereto penale, tiskana in pisana na štirih straneh. Iz nje je gostilničar razvide!, da se ga na podlagi pri-stoj-biaskegu odloka-zakona o igralnih kartali z dne 30. grudna 1923 št. 3277 dolži in obenem kaznuje radi pristojbinskega pogreška, ker je v svoji gostilni imel in dal gostom, da so ž njimi igrali, igralne karte inozemsko fabrikacije in brez predpisanega kolka, pri čemer po postavi niti ne prihaja v poštev, če so bile polnoštevilne ali no. Radi tega se kaznuje z denarno kaznijo v znesku 1200 lir vrhu neplačane kolekovino v znesku treh lir. Za morebitni utok ali uvedbo postopanja za poravnavo s finančno oblastjo se mu dovoljuje rok petnajstih dni.
Zakon je zelo strog in kaznuje tudi Že samo posost zakonito prepovedanih kairt, tudi če so nepopolne.
Zato, gostilničarji, ki imate seda> vrhu vs-ega šo svoje trgovske kavcije, ki jamčijo za pravilno izvrševanje vaše krčmarske ol*rti, če imate še kje v kakem kotu stare kaJte z ne-za-konitm kelekom — brž v ogenj ž njimi!
Umik za trgovine in javne lokale o praznikih
Danes, v nedeljo, ostanejo trpo-vine ves rtan zaprte; v ponrieV^k se pa zaprejo ob 13. uri. Gostilne, restavracije, kavarne, bari in sla-doledarne ostanejo danes in jutri, v pondeljek, odprL5 do 2. ure; žue-njarne, ljudske kavarne, mlekarne in gostilne drugega reda so pa morajo zapreti ob 24. uri.
Iz urflfia POL dr. Eđiaast u Trstu
Marija vd. Finderle - Slnm: Je
v preiskavi. Manjkata še notor-nostni akt in spričevalo o mrliškem pregledu, že zahtevana od tamošnjega županstva. Požurite osebno.
Helena vd- Poropat - Trstenik: Zadeva še vedno v preiskavi. Manjka celot, dokumentacija, ki je bila večkrat zahtevana pri Vašem županstvu.
AndžoJ Šav - Oologorica: Zadeva je bila zaključena z negativnim odlokom š-t. 265704 od 23. VII. 1924. Omenjeni odlok Vam je bil vročen (odklonilen radi ekonomičnih in družinskih okolnosti).
Ivan Bavron - Gradina: Z odlokom S t 387087 od 18. XI. 1926. je bila odklonjena pokojnina z motivacijo, da umrli sin ni bil edina ali glavna opora, ker je ugotovljeno, da posedujete premičnine, nepremičnine in živino.
Laliko rekurirato na računski dvor v roku 90 dni, ko prejmeta negativen odlok.
KL
«*ajuu&3>
V Trstu, one 17. aprila 1S2V.
Ana vd. Godina . Slope: Akt ni
popolen; manjkajo eledeče listine: 1) Val krstni list; 2) mrtvaški list Vadega soproga; 3) certifikat italijanskega državljanstva overovljen po prefekturi. — Preskrbit« čimprej naštete listine, pa pošljite jih semkaj.
Ivan Obermel pok. Ivana, cestar Divača: Civilni ženi j v Trstu, njegovo prošnjo na Ministrstvo L.L. PP., Direz. Gen. Affari Generali dne 22. 11. 1926, 5t. 6925.
Ministrstvo je odgovorilo ženiju, ki je obvestil stranke, da se za cestarje ne da nič ukreniti, dokler ne pride zakon.
Franc Pirjevec - Dane: Brez knjižice moremo le ugibati. Vse-kaor pa glasom člena 26. kr. odloka št. 1491 pritiče pokojnina deČ-doin do 14. leta, deklicam do 16. leta, potem do 21. pa le v znižani meri.
J. O. - K.: Municipij v Izoli nam je javil, da je začel proučevati vse prošnje za popust zemljiškega davka. Vsa imena prizadetih, katerim bo dovoljen popust, bodo objavljena na občinski tabli.
Franc Jozbar - M. Žablje: Vam je priznana pokomina z min. odlokom št. 53504 od 11. 12. 1926. Tudi plačilni urad je ukrenir potrebno. Za nakazilo je treba požuriti na zakladni delegaciji v Vidmu.
Ana v d. PuiiČ - VeL Repen: Zadeva Se vedno v preiskavi, ker manjkajo vse potrebne listine zahtevane oktobra 1020. pri Vašem Županstvu. Požurite osebno.
Franc Cergalj - Vato vi je: Zadeva je še vedno v preiskavi, ker manjkajo sledeče listine: 1) krstni list prosilca; 2) kastni list mrtvega vojaka; 3) mrtvaSki list vojaka; 4) izjava županstva, iz katere bo izhajalo, Če in iz katerih vzrokov se ima smatrati pokojnik kot edina in glavna podpora; 5) notornostni akt županstva in 6) krstni list preostalih otrok.
Delež - žkccfjan: Tudi Vaša zadeva čaka dokumentacije, ki je bila večkrat zahtevana od županstva. Požurite osebno.
TaJniStvo.
Glasovi o	FranJ!šku»
O knjigi «Brat FranČišek», ki jo je izdala «Gori.ška Matica» v Gorici je prinesla «Mladika», ki jo ureiuie župnik in pisatelj Franc S. Finžgar, kratko kritiko in jo imenuje lepo in jo na koncu poleg drugih knjig o svetem Frančišku topio pripoccča.
V četrti številki »Ljubljanskega Zvona» je napisal o knjigi oceno dr. Joža Lovrenčič, čigar ime je vsakemu imed nas znano; neoporečno je, da je njegovo naziranje odločno katoliško. Ta pravi: «Bevk se utrne očitati in zna svojstveno reproducirati in p-losirati. To je pokazal z ^Bratom Frančiškom«, ki je vzrastel ob Jorgensenu, a je vendar Bevkov». Dalje: «Tehnika: Pripovedovanje Frančiškovega življenja v okviru. Brat Elija ga pripoveduje in odpre avtorju, ki je «od življenja», trepalnice. «Brat Elija» pripoveduje zavzeto toplo, a vendar skuša vse Frančižkovo življenje od stopnje do stopnje psihološko motivirati in pojasniti. Iz člevska vzraste svetnik,, ki ga vzljubiš in zažališ, da bi njegev dnh zavel človeštvo ncSUi dni in mu dahnil mir in ljube zen.»
DruSivsne vesti
— Pogrebno dražrivo v Rojanu
bo imelo v nedeljo 24. aprila 1927. redni občni zbor v prostorih «Kon-sumnega društva« v Bojanu. Začetek ob 9. uri predpoldne.
Iz tržaškega življenja
Velikopotezno zlikovsko podjetje. Družba «S.AF.E.M.» oškodovana za okoli ? 03.000 lir.
Ni Se pozabljena velika tatvina v prosti luki V. E. III., kjer so se zlikovci, kakor smo svojčas poročali, vtihotapili v noči od 4. na 5. aprila v tamošnji užitninsko-davč-ni urad ter ugrabili iz blagajne, ki so jo prevrtali, znesek 115.000 lir, ko je tržaška policija zopet alarmirana radi nove takšno tatvino, izvedene z največjo drznostjo. To pot so si zlikovci izbrali za cilj blagajno družbe za trgovanje z že-leznino «S.A.F.E.M.» (ex Greinitz), ki ima svoj sedež v lastni palači v ul. S. Caterina št. 1, torej v osrčju mesta. Brez dvoma so zlikovci «delali» po skrbno premišljenem načrtu, ki so ga morali že delj časa pripravljati, kajti sicer bi ne mogli izvršiti drznega pod-
jetja s takšno gotovostjo. Imeli so pripravljene ponarejene ključe, s katerimi 00 odprli najprej vežna vrata v ulici S. Caterina ,nato druga vrata v prvem nadstropju, ki vodijo v urad družbe. Ko so na ta način priftli ▼ blagajniški oddelek, so začeli obdelovati z raznim vlomilskim orodjem veliko blagajno; niso jo razparali na strani, kakor običajno, temveč so jim je posrečilo, da so jo vlomili pri ključavnici, kar je Lrez dvoma ttžavnejše. Po tem bi se dalo sklepati, da so bili svedrovci pravcati izvedenci v svoji stroki, ali pa se jim je nudila kaka posebna ugodnost, da so se lotiLi blagajne pri ključavnici. Ta okolščina vsekakor ni še pojasnjena. Vlomilska operacija se je zlikovcem popolnoma posrečila in omogočila, da so pričli do nenavadno bogatega plena; v blagajni so našli znesek 75.000 lir v gotovini, raznih dragocencurti za 20.000 lir ter znatno število vrednostnih papirjev, kakor akcij pa-roplovne družbe «CosuJich» i® voj-noodškodninskih obveznic. Vse te dragocenosti so zlikovci seveda pobrali. Nato 90 odšli, ne da bi jih kdo motil.
Tatvino so odkrili včeraj zjutraj uslužbenci družbe, ki so takoj obvestili kvesturo. Obenem so bili opozorjeni vsi denarni zavodi v mestu, da bi ne vnovčili ukradenih vrednostnih papirjev, ako bi jim bili eventuelno predloženi v ta namen. Na lice mesta se je* podalo več policijskih agentov, ki so ugotovili okoliščine, ob katerih je bila izvršena tatvina; pri tej priliki so zaplenili nekaj vl-omllskega orodja, a to je bila — razen vlomljene in izpraznjene blagajne — obenem edina sled, ki so jo svedrovci pustili za seboj. Tatvina je bila izvršena žnajbr okoli 2. zjutraj, kajti te daj so nekatere osebe, stanujoče v isti hiši, čule rahel ro£ot, ki je dozdevno prihajaj iz pisarniških prostorov družbe «S.A.F.E.M.» Toda nikomu ni prišlo na misel, da bi ugotovil, za kaj pravzaprav gre. Policija je z vso paro na delu, da izsledi drzne zlikovce. Zadnja večsrga želamifck-^a uradnika. - Je-dsi strupena gofce in umrl v hudih mukah.
Ob priliki velikonočnih praznikov je 53-letni železniški uradnik Adolf Kenda, rodom is Bovca na Goriškem, v zadnjem času nameščen na železniški postaji v Chiu-si-ju, dobil kratek dopust, ki ga je hotel prebiti v krogu svoje družine, bivajoče v ulici Sara Daviš št. IG. Preasinočnjim si je mož dal pripraviti za večerjo gobe v omaki, ki so se mu od nekdaj zelo do-padle; nakupil jih je bH isti dan v neki trgovini z zelenjavo v ul. Regina Elena. Možu je šla priljubljena jed v slast in ker jo drugi domači niso marali, jo je sam po-vžil poln krožnik. Toda kmalu po večerji ga je začelo grabiti in zvijati v želodcu. Legel je v posteljo, meneč, da mu bo sčasoma že odleglo. Toda bolečine so postajale čim dalje hujšo in proti jutru se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so domači morali poklicati na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je dognal, da je Kenda nevarno zastrupljen, zato ga je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Tekom te operacije pa je Kenda kljub prizadevanju zdrav-niokv rzdihnil; podlegel je — ka/-kor so ugotovili zdravniki — za-strupljenju z gobami.
TELESNA VZGOJA
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo Vsem članicam in udruženim danom želi Osrednje Športne Vodstvo vesele velioknočne praznike.
Sprejeti igralci: Gorjan Maks (Sv. Ivan).
Odvzeta izkaznice: Mol ar S.
(Tommaseo) radi kršitve člena 7. pravilnika nogom, tekem.
Finalne tekme: V naj kraj Sem času se bodo vršile finalne tekme za prvenstvo v Jul. Krajini med četami S. d. Adria - Trst, S. d. Obzor -Trst, S. k. 01ymp - Opatija in S. k. Sparta - Gorica.
Lahka atletika: odobruje se cross-countrv, ki ga bo organizirar-lo T. V. dne 1. maja v Bazovici.
Kolesarstvo: Na kolesarsko dirko, ki se bo vršila dne 18. aprila v Vrtojbi, se delegirata kot komisarja gg. Koruza Albert in Kravos Ljubo.
Promta - Obsat
Jutri ob 16. se vrši že omenjena tekma med imenovanima četama.
Igrišče Obzora, ki je te dni ravnem In gladko, bo omogočilo vsestransko tehnično izpeljavo tekme.
Prosveta nastopi v sledeči no*i formaciji: vratar Dekleva, obramba: KrferŠin III in Kobal; halfova vrsta: KuferSin II. (kap.) Dolfi«, Furlan; napadalna vrsta: Cek, Ka-ligarič, Flesgo (center), Zaired, KuferSin I.
Obzor igra v prvenstveni obliki. Pr$d to tekmo nastopijo rezerve Prosvete.
Igrišče Bazovica Danes se vršijo sledeče prijateljske nogometne tekme: ©b 2. uri Bazovica II. - Sv. Ivan II., o4> 4. uri Bazovica I. - Sv. Ivan I. — Tekme zanimive, občinstvo naj ne zamudi te prilike.
M. 4L P?8Kwfs - Trft Se strinjamo, kakor doa»enjeeo na igrišču Ofczor. — Sv. Ivan.
Priaarit - Adria V pondeljek, 18. t. m., na drogi velikonočni praznik, se bo vršila na igrišču Primorja zelo zanimiva tekma med I. četo Adrije in I. četo Primorja. Pred to tekmo se p* srečata hazenaška družina Adrije in Primorja. — Kdor ljubi fepi sport nogometa in bazene, se bo gotovo potrudil na Prosek. Hazena začne ob 2. uri popoldne, po tej tekmi pa nogomet. Kdo bo zmagal? — Primorje nastopi v sledeči formaciji: SosLč, Marte lanc, Tram puž, Cečk, Krpan, Lukša, Rino, Skerl, Miaaii, MiliČ, Trobec; rezerve Segi-na M., Jamžek.
Vesti z Jšoriskega
Gorfšfee «tfestne vesti
- PBIBEIHTVE NA VELIKONOČNI PONDCLJEK
Res&ec Žnidarfeič - Deipinova dvorana. Začetek ob a.30. Pesmi: «Kafcrica» in «Pojdeim v Rute». Veeeloagra: Moiaerć-Sca-pianove »vijake.
fit Maver: Dvorišče pri Dolja-Icul Peetni, spevoigra, deklamacija, veseloigra. Z domačim društvom «Hr&et-om» sodeluje odsek Z. P. D. v Solkanu. Ob 3.30.
iLasovlfa-Srltt Trpinov mlin. Ob 3.30. Vesaotgra: «Paslednji mož».
&t«cjd: Grajsko dvorišče. Deklamacije. Pesmi: «Nazaj ▼ planinski rajj», «Ena ptica* JU dramia: «Stari in mladi».
Bobrov«: Ljudska, igra: «Ro-kovnje-£i»-
Tenafe«: Veseloigra* «P*>-slednji mo£».
E&nodrt kabaukfh koznkov ▼ mesfsesi ^iečišču m damo« m-ter no bo vršil.
SPOETira PRIDEDITVE
Društvena dirka športnega kluba «Jadraji» v Vrtojbi. Začetek točno ob 2. pop. Cesta dolga približno 45 km, j© v Furia-nijo in naša;}.
Javno celjenj* pr®8 ko«am
Goriški poteštat je določil v dogovoru z mestnim adravstvenim uradom, da se bodo morali v»i otroci, rojeni v drugi polovici lanskega leta, cepiti pri letošnjem pomladanskem cepljenju. Obenem s tem se bodo morali cepiti tudi starejši otroci, ki dosedaj ie niso Uit cepljeni-
15 PLESOV
Na velikonočni pondeljek se bo vršilo v goriški okolici, po vipavski dolini in Krasu samo kakih 15 do 20 plesov, morda še kak več. Na vsak način je težko, da jih bo 25, kar je res škoda, ker smo veseli ljudie na Goriškem in tudi vzrokov "imamo polno, da se veselimo. Blagajniki naAih posojilnic so veliki reveži v teh časih, tekajo vsi zasopljeni po cestah in ponujajo denar na posodo. Pa tudi drugače se komaj otreseš Ijudf, ki bi ti na menico radi posodili denarja. Pa kaj bi delal z denarjem? Za vino so se stepi i kupci in ti nasuli bankovcev, za živino te preplaču-jejo, da bi ga vsaj mogel oddati davkarjem. Pa se jim je tudi tem kar naenkrat uprlo. Nočejo, pa amen, še nazaj bi radi vračevah «rikeco mobi!e», pa zemljiški davek in vso drugo žlahto. Za. vrnjeni pasji davek bo treba našim ku2-
PODLISTEK

y. I. KRIŽANOVSKA:
EMEZA
ROMAN
—	Čemu jočeš, mama? jo je vprašaj končno, ko je zapazil, da je Valerija neprestano prelivala Bolze. — Zdaj ni1 treba, da si več žalostna! Bog moj, kako bo papa vesel, ko te bo videli Vsak. čas mora priti.
Te prostodušne besede so priklicale Valerijo k. resničnosti Naglo je vstala.
_Drago dete, ne morem ostati tu, takoj odidem, toda ti boš pogostoma prihajal k meni, stanujem tu blizu. In videl boš, kako bova vesela
Amadejevo obličje je zakipelo; njegove črne : oči bo se zabliskale.
—	In ti misliš, da te pustim proč? Za nobeno i reč! (Odločno je prijel materino roko).
V tem trenotku je vstopil lakaj ter sporočil,
i da je voz prispel.
_ Bodi pameten, golobček; aaj vidiš, da so
I prišli pome; toda obljubljam ti, da zopet pridem.
kom napraviti srebrne medajce pod vrat. Ne 15, 25 plesov bi bilo treba, da bi vse te naše silne prihranke spravili v promet.
Kot neizmeren dišeč vrt je naša deželica, toliko je v njej nakopičenih dekliških čednosti, fantovskih spodobnosti in nedolžnega deviš-tva. Ne bodimo prevzetni, ne prevzem ajmo se, 9 prešerno skromnostjo oddajmo v posvečenih gostilniških hram ovih v poznih večernih urah nad enim m drugim plesom vsaj polovico teh čednosti. Ne bilo bi lepo od vas, matere in očetje, da pustite vaša dekreta zvečer doma, čes mo mi veseli, naj bo ta dan še hudič vesel.
Navrhano polna je dežela denarja, dobro je obdelana in zaraščena njiva naših Čednosti, pa vse bomo oddali, le še z zdravjem ne vemo kam, kajti na sam velikonočni pondeljek ga ne bomo mogli celega zamenjati z lepo bFedo boleznijo in sladkimi arcnij&mi. Še se bomo »orali vrteti vse druge nedelje skori celo poletje, poteptati bodo nrerali podpisovati «nulla o«*ta», karabinerji pritrjevati, vijo-lini vzdihovati, basi brenčati tako dolgo, da ne bomo več razločevali, aH Je vesela polka, ščegetljiv tango ali pa mrtvaška koračnica.
Mrtvaška koračnica pri pogreira gospodarske trdnosti naših domov, telesnega in duševnega zdravja vsega nagega naroda.
ŠT. MAVER PHI GORICI.
Pirretiitev.
Prosvetno društvo «Hrast» priredi na velikonočni pondeljek 18. a-prila 1927. ob 15.30 na dvorišču gostilne Franca Doljaka veliko veselico s sledečim vzporedom: 1) a) Kosa in b) Na straži, poje pevski zbor «Mladine,» odseka Z. P. D. v Solkanu; 2) Dekletova molitev in Veseli pa6tir, deklamaciji; 3) Krojač in Čevljar, komični dvospev; 4) Lažizdravnik, burka v dveh dejanjih; 5) Prosta zabava in šaljiva pošta. Med odmori udarja tamburaški zbor iz Solkana. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev naslednjo nedeljo. Vfftor>r>fr?rt: Sedeži po 4 ki S L; stojišča L2.Ko-bilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Znanost Injimatnost
največja In nGjguraJMnjlga
Največja knjiga, ki je bila na •vetu ie kdaj tiskana, je bila nedavno iadajna v Ameriki. V New Yorku je bila razstavljena leta lfi25. Njen naslov je: «The Story of the South in the Building of the RepuLHc — Zgodovina Juga v grajenju republike«. Pod imenom Jug razumemo južne države Severno Amerike, republika so pa kajpada Zedinjene države. Knjigo je napisal zgodovinar Matthew Page An-drewš in je že radi svoje ohširnost; zanimivo elo. Po dolgem meri namreč dva metra (šest čevljev in •1«rHst pa."-ev/, en meter in 42 centimetrov jo čiroka, debela pa na 1 30 centimetrov Tehta dva kvintala in pol. Za obračanje listov te velikansko knjige imajo posebno električno pripravo.
Cirje se, da nameravajo geografske družb« vsega sveta izdati skupaj velikansko knjigo zemljevidov, ki bodo vsebovali vsako deželico na svetu. Ko bo to delo izšlo, bo gotovo nad krilil o po velikosti zgoraj omenjeno knjigo, v ostalem pa seveda ne moremo atlasov prištevati med knjige. Knjiga in mapa sta dve različni stvari.
Knjig v miniaturi je pa bilo doslej izdanih nešteto. Najpriklad-nejša oblika knjige je vselej taka, da jo z lahkoto držimo v eni roki, ko jo čitamo. Velikih knjig ne moremo držati tako, malih tovrstnih igračk pa tudi ne, ker se nam skrivajo za prste. Poleg tega majčkenih knjižic sploh ne moremo čitati, če nimamo pri roki povečalne leče. V sedemnajstem in osemnajstem stoletju so bile drobne in majčkene knjižice posebno v modi.
Največ od vseh vrst je bilo v miniaturi izdanih Zgodeb sv. pisma. Toda od vseh najmanjša tiskana knjiga na svetu je Dantejeva Divina Comedia. Šteje petsto strani, firke v njej so pa tako drobne, da jih ni mogoče čitati brez povečala. Skoro polovico so manjše kot najdrobnejši tisk, ki ga rabijo v trgovske svrhe.
Pred izumom tiska so bilo miniaturne knjige zelo cenjene. V štirinajstem in petnajstem stoletju so izdali z roko pisane knjižice, ki
niso bile večje kot je škatljica vžigalic, toda mnogo drobnejše.
Zanimivo je, da more človek z roko in očesom nadkriiiti tiskarski stroj, če je treba napisati najdrobnejše črke. Tako pravijo, da je živel na dvoru angleške kraljice Elizabete dvorni pisar Peter Bales. Leta 1590 je prepisal celo sv. Pismo m to tako na drobno in na gosto, da je cel spis pokril z orehovo lupino. Cicero zatrjuje, da so isto izvršili ob njegovem času s Homerje-vo I lij ado.
Charles Toppan v New Yorku je v poslednjem stoletju vrezal dvanajst tisoč Črk na ploščo, ki je merila eno osminko palca v kvadratu. Na ta način bi ne bilo težko prepisati Ilijado in jo skriti v orehovi lupini.
Dalje pripovedujejo o nekem bakrorezu, ki je bil tako spreten v svojem poslu, da je baje celo molitev «OČe naž» vrezal na površju glavice od igle bucike. Za to delo je porabil leta časa in ko ga je dovršil je postal docela slep, tako si je pri njem pokvaril oči. Pozneje so napravili posnetke te igle, ki jih ob priložnostih še danes kažejo.
Tudi Koran je bil nekoč prepisan v celoti in to na pergamentu, ki je bil deset centimetrov širok in ki je v premeru meril centimeter, ko je bil zvit.
Pa tudi tiskarji znajo pokazati nekaj sličnega. Okoli sto let je, odkar so izdali posebno izdajo Ro-ch&loucauldovih maksim. Strani v tej knjižici merijo kvadratni pniec, na vsaki strani je 26 vrstic in v vrsti največ štiriinštirideset črk.
F. M.
RAZNE ZgNimSTI
Modema pepelka
Nekoč je živela v Zagrebu deklica. Oče ji je bil lastnik bara, v katerem je najrajši sam popival. — Mati ji tudi ni bila dosti prida; ni poznala in ni hotela poznati zakonske zvestobe. V takem ozračju je živela in rastla mala Štefica. Ko ji je bilo 20 let, je oče, pijan kakor običajno, ustrelil svojo ženo in še sebe. ako je ostala štefica sama. A ni obupala. Dasi Še o-trok, Je vodila zajtrkovalnico svojega očeta dalje in si pri tem toliko služila, da ji ni bilo treba stradati, celo obisk v kinu si ie od Časa do časa dovolila. Ni dolgo od tega, ko je brala Štefica, ki se je bila v tem času razvila že v dekle, v listih vest, da zbira posebna komisija fotografijo lepih deklet, izmed katerih se izbere najlepša, ki jo bo dalo kinematografsko podjetje «Fanament» izučiti za kinematografsko igralko. Bolj iz lju bežni do kino-umetnosti ko pa iz prepričanja, da zmaga, je Štefica vposlala svojo fotografijo. In, erlej! Štefica je prišla v odsek šestih tekmovalk, pri strožjem pregledu je tekmovala le še z drugima dvema in končno jo je komisija izbrala kot najlepšo Jugoslovanko. Toda, ni dovolj. Podobne komisije so bile tudi po drugih državah v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Grčiji itd in povsod so izbrale izmed rajlepših najlepšo. Tako so prišle te končno pred zadnjo, najstrožjo komisijo, da ta izbere med vsemi temi najlepšo. In zgodilo se je, da je zmagala Štefica Vidačič tudi v tej tekmi in dobila k svojemu priimku «Miss Jugoslavija* še naslov: «Miss Evropa». Sedaj je štefica zaprla bar in se popolnoma posvetila umetnosti. 2e sedaj dobiva 100 dolarjev na teden in je skoraj bolje plačana kakor kak minister. Štefica je na najboljši poti, da pride kakor po pepel ko v pravljici, tudi po njo če že ne kak kraljevič, ker je teh precej malo, pa vsaj kak grof ali milijonar.
Ekspedicija na Wranglov otok
Svojčas je nastal med Ameriko rn Rusijo spor radi VVrangelovega otoka, ki se nahaja severno od Sibirije in pripada Jakutski sovjetski republiki. Amerika je namreč trdila, da otek njena last, dočirn je Rusija trdila nasprotno. Vendar pa je bil spor mirnim potom poravnan v prid Rusije. Nato je sovjetska vlada poslala na otok gotovo število osvojevalcev, ki so tam dvignili sovjetsko zastavo in s tem zapečatili lastninsko pravico Zveze sovjetskih republik do otoka. Koncem leta 1926. se je stalno naselilo na otoku nekoliko družin Eskimov, ki so tako postali edini prebivalci otoka in obenem državljani Zveze sovjetskih republik.
Ker se ta majhna naselbina (majhna je v pravem pomenu besedo kajti šteje komaj 62 duš) smatra za pijonirje sovjetske državne ideje v ledenih pustinjah Severnega morja, je rusko letalsko društvo «Aviohim» sklenilo, da odpošlje leto3 na otok posebno zračno ekspedicijo, ki naj ugotovi, kako se godi naseljencem, ki žive popolnoma ločeni od ostalega sveta. Ekspedicijo bosta gmotno podpirali družba državne trgovske mornarice in vojna avijacija. Na razpolago ji bo stavljeno posebno letalo, ki bo skrbno opremljeno z vsemi potrebščinami za dolgo potovanje. Ekspedicija bo odrinila koncem julija iz Vladivostoka, ki je oddaljen od Wrangelovega otoka 4.900 km v zračni črti. Radi velike razdalje bi letalci ne mogli izvršiti potovanja v enem samem poletu, zato bo proga razdeljena na štiri postaje. Prva postaja je Nikola-jevsk, ki je oddaljen od Vladivostoka 1.050 km. Ta proga gre preko Japonskega in Ohotskeg;; morja. Drugi polet, ki se bo vršil na progi Nikolajevsk — Petropav-lovsk na Kamčatki, je najtežji, ker bodo letalci morali ves čas letfti nad suho zemljo, dočim mo-re letalo pristati le na vodi in ledu. Veliko lažji, bo tretji polet od Petro-pavloska do mesteca 01 juter s k na obali Beringovega zaliva; ta proga j-e dolga samo okoli 800 km. Precejšnje težkoče bodo morali leialci premagati tudi na. zadnjem delu potovanja od Oljutorska do \Vran-geTove^a otoka, ker budo morali leteti kakih 200 km nad odprtim morjem; ta proga je dolga kakih 900 km. Letalci se bodo ustavili na otoku do prvih dni avgusta; tekom tega Ča:=a bodo raziskali vso ondotno pokrajino \ kiogili od 300 do 400 km od otokč>. O. g a niza tor ji ekspedicije upajo, da bo ob tej priliki odkrit kak nov del zemlje. Letalo, s katerim bo ekspedicija izvršila nevarno potovanje, bo celo iz trdega aluminija in bo zgrajeno tako, da se bo lahko dvigalo aH pristalo toliko na votli kakor na ledu; opremljeno bo z dvema motorjema po 400 konjskih sil. Drzni letalci bodo vzeli s seboj zador tno količino leczina, hrane in bodo preskrblj'ecii tudi z rezervnimi deli motorja, to za slučaj, ako bi jih med potovanjem doletela kaka nesreča. Na i>ovratku se bodo nalo-žiili z dragoceno kožuhovino, ki so jo gotovo obilo pripravili naseljenci, ker žive skoro izključno od lova. Z drugo hrano so bili zadostno preskrbljeni še ko so se prisegli na otok. Tedaj so bi.li tudi preskrbl-je-ni z orožjem in strelivom za dve leti.
Fat:5 poročena.
Te dneve se je poročila znamenita filmska igralka Peggy Hop-kins Joice v Palnibeachu v Floridi (Zedinjene državo) z milijonarjem C. A. Wheeler-jem. Ta poroka j>e radi tega. znamenita, ker je \Vheeler že peti mož igralke. Prejšnji štirje možje Everett Archer, PhMbrick Hopkins, Stanley Faice in grof M orni so bili tudi milijonarji. Iz vseh prejšnjih zakonov si je nabrala l'eggy tako pretfnože-nje, da velja za najlepšo in najbogatejšo žensko v IIo!lywoodu, sre-d*!Šču filmske industrije v Kaliforniji. Amerikanci, ki ljubijo stave, so že slavili precejšnje vbote, v kolikem času se poroči lepa Peggy s svojim šestim milijonarjem, Čigar priimek se bo moral začeti s črko Z, kajti doslej se je še precej držala abecednega reda: Archer, Hopkins, Foice, M orni i, \Vheeler.
Loterijske
izžrebane	dne 1	S. apHtfa		152	/ m
BARI	81"	69	45	16	54
FIRENZE	37	81	42	41	68 58
MILANO	42	09	3ti	14	
NAPOLI	C9	G6	7	80	76
PALERMO	71	81	24	G 5	45
ROMA	46	11	80	GG	51
TORINO	51	54	79	81	3č>
VENEZIA	60	0*1	15	48	17
DAROVI
V počastitev spomina blr opok. dr. Otokarja Rybafa so darovali Postojnci L 23L5.20.
Zavednim darovalcem, ki 11 "pustijo nobe»:e prilike, da	ne spomnili našiii malčkov, pra\ srčna hvala!
Vsem prijateljem 3n i?obroJn«':ora •Šclsketja druš.va« v	> rm
potem vesele in prijetne Veiiko-nečne praznike.
— je rekla Valerija in se skušala oprostiti otrokove roke. Toda Amadej ni hotel slišati nikakih iZr-govorov in se ni dal mamiti z obljubami. Bil je gluh za vsa prepričevanja, s solznimi oimi in vpijoč se je držal materinega krila, ko ga je vzgojiteljica s silo odtrgala in odnesla vkljub njegovemu ubupnemu upiranju.
Skrajno gin j ena je Valerija sedla v voz inni bila izpregovorila besede s teto Adelo, ki je bila zatopljena v svoje mislL
Ob dogovorjeni uri so knegtnji naznanili, da je ladjica pripravljena. Prva njena misel je bila, da bi odpovedala izprehod, toda premislila se je iix rekla:
— Dobro, takoj pridem.	^ ^
Razsodila je, da bo ta samotni ftprehotf pomiril njene živce in tedaj bo morda sposobna napisati Raulu pismo, v katerem ga je nameravala prositi, naj posti včasih k njej otroka, ker s knezom se ni marala sestati.
_Veliko zaslugo mi napraviS. — je rekla
teta Adela: — Če greš danes sama ali v sobariči-nem spremstvu. Tako sem utrujena od jutranjega nespametnega izprebodai, da res ne morem s teboj, ker maram takoj v postelj.
Mlada žena ni nič rekla; želela je biti sama, zato ni vzela s seboj sobarice, a veslač je bil zanjo nikdo. Čimbolj se je ladja oddaljevala od obrežja po zrcalastem površju jezera, tem mirnejša je postajala Valerija in "njena mrzlična nestrpnost se je umaknila tihi otožnosti. Gledala je na luč, ki je svetila skcei okna knezove vile. Tam je bil njen otrok. Spomnila se je na jok in zdvojenost Amadeja m solze so se ji udrle po licih.
Bila je tako zatopljena v svoje misli, da m zapazila, kako se je začela ladjica ustavljati in se končno popolnoma ustavila Tudi ni zapazila, da je en konec njenega ogrinjala zdrknil čez rob ladjice m se močil v vodi. V tem trenotku se je veslač sklonil, povlekel iz vode zmočeni konec ter ga položil na klopco; Valerija je nehote pogledala na njegovo rofeo in srce ji je zamrlo: to je bila aristokratska roka, bela tn tankih prstov; na mezincu se je ob lunini svetlobi lesketal znani ji prstan. S pritajenim vzklikom se je nagnila naprej In se srečala s strastnim Raulovim pogledom; snel je klobuk in ji prožil roke. Seveda Sta ga obleka m porastla brada zelo izpremenila, toda kako bi ga ne spoznala!
Valerija se je na^lo umaknila.
—	Prodana sem, prevar j ena! — je vzkliknila in vzkipela od nevolje.
—	V tej prevari se ti ni ničesar bati, razen tega* da poslušaš mojo prošnjo ter mi odpustiš in pozabiš na preteklost! — je odgovoril Raul. — Da, prišel sem semkaj, da bi te videl. Danes sem zvedel, da si nepričakovano prišla k meni, m sklenil sem, da ne čakam več, ampak se takoj pomenim s teboj. Po srečnem naključju si danes sama. Prosim te, vrni se k meni, daj da popravim preteklost in te s svojo ljubeznijo pripravim do tega, da boš pozabila na krivično sumničenje, s katerim sem te užalil.
—	Ali misliš, da more prepad, ki si po ti postavil med nama, izravnati nekaj laskavih besed? — je trpko rekla mlada žena. — Kako naj pozabim strašni tr enote k, ko si me postavil pred rodbinski sod, me obdolžil prešestva ter izjavil, da me je samo prošnja tvoje pokojne tere obvarovala pred javno sramoto. Ne, < moje srce trepeče pri tem spominu. Prit k :^ sem ti, da sem nedolžna, toda nisi mi verjel! .'n najmanjtt slučajnosti bi me vnovič teptal A nogami!
r
m.
V Trstu, dnt 17. aprila 1MT.
Velikonočna priloga „Edinosti"
/ Deci za Veliko noč
S cveticami je posejana, od daljnih sanj je stkana — Velika noč.
hKkamocr se oko zasanja, stotisoč nam glasov pozvanja — Velika noč.
In s slednje bilke sveže trate svoj blagoslov usiplje nate — Velika noč.
Srce prepolno je; v omami en vodi daleč nad zvezdami — Velika noč.
Da duša vam bi mirna bila, v veselju se v očeli iskrila —
\ v lika noč —
to naša srčna so voščila!
Fran Žgur:
Zagrnila pomlad cb-eije...
Zagrnila pomlad obrežje v b'estečih boj je svetlo zelenilo; zdaj vrbe mlade vse so težje, jblil jih solnćnih žarkov dež je — do tal hrepenenje je sklonilo...
hUrobežni, val vodice srž ? ljubezni govorice: — ftodiio solnčno jih oko,
zre snovanju bitij v dno... Čl.j luinje glas, sladak gre V vas, cz vrbe. sinji zrak in vodo — S; ii močan? — Zrel za svobodo? 'Srce — bi slap ljubezni pilo? Oči — pred ognjem ne bi skrilo? Zdaj slutnje čas. zdzi lutnje ftlas, razgaljen je ljubezni kras! Odzovi lutnji sc, odzovi sladki poneso valovi objem te ponrladanske slutnje — v hrepenenje daljno — lutnje...
Obšli so notranjost cerkve, počasi, korak za korakom, v grozni gneči, pojoči iz vsega grla in orgle so donele neprestano in zvonovi so peli.
Aleluja, aleluja, aleluja! je grmelo po cerkvi, stene so se tresle, vsa srca so pela, v«l grla so pomagala in vroči, s čuvstvom prepojeni glasovi so se dvigali v zaletu, krožili pod obokom cerkve in uhajali v pomladno noč.
Tik pred polnočjo je bila služba božja končana, ljudstvo je podvizalo iz cerkve... Ljudje so šli v skupinah ob straneh ceste, ki je bila v noči komaj vidna. Mesec je bil zašel, nebo je zeld potemnelo- Oblaki so se premikali čez nebo in pokrivali zdaj pa zdaj temno modre kose neba, na katerih so blestele daljne zvezde.
Fran Žgur:
Usoda
Velikonočna slika
ualoaac-k iz Rejmentovega romana »Kmetje«. — I". B.
Poti so bile že prazne in temne, v hišah so ugasle luči. Zadnji ljudje so hiteli mimo, pred cerkvijo so se trli vozovi, pred njimi so stali izpreženi konji; iz temine je bila slišna sapa nosnic in stopanje kopit, ob zvoniku so se temno odražale plemiške kočije.
Ana je v cerkveni veži še enkrat popravila nekaj 11a svoji j ,/ici, in ko je ruto spustila po hrbtu, se je začela z vso silo prerivati k sprednjim klopem.
Cerkev je bila natlačeno polna. ljudstvo je valovilo, šum i rmrajoče molitve, vzdihov, kašlja in poltihih pozdravov je trepetal v prostoru, da so zastave, ki so bile z drogovi pritrjene cl> klopi, in smrečice, ki so krasile oltar in stene, trepetale.
Jedva je izrinila do. svojega prostoru, ko je duhovnik začel luaševati; iz množice se je čul tu pa tam glasen vzdih in pogo-bo se v molitvi razširile roke; ljudstvo je padlo sploštljivo na kolena in se zgostilo še bolj; z ramo ob rami, z dušo o*b duši so klečali, in kakor v obširno polje -c je vrstila..glava ob glavi, le nešlevil ne oči so gledale kot metulji iz te sem in. tja valoveče množice in se upirala v glavni oltar, kjer je stal kip vstalega Odrešenika; gol in s krvavimi ranami je stal, z rdečim plaščem ograjen in z bandercem v roki.
Nenavadna tihota je nastala v cerkvi kakor v visokem poletju. ko solnce ogreva polje, veter potihne, upognjeno klasje šepeta med seboj in se le nekje «vV višavi modrih nebes glasijo pesmi škrjančka...
Prečastiti je pričel pridigova-ti, v cerkvi je nastal šum, zakaj ljudje so se dvignili s kolen in se natrpali okoli prižnice, glave so dvignili in uprli oči v duhovnika, ki jim je pravil o.Zveličar-jevem trpljenju in o tem, kako 90 ga grozoviti Judje križali, ker je prišel, da bi svet odrešil, dal zatiranim svoje pravice in pomagal ubožcem. Krivico, ki se je zgodila Gospodu, je predočil ljudstvu tako živo, da je marsikateremu planila kri v glavo in ce je več nego ena kmečka pest grozeče stisnila, medtem ko so kmetice glasno ihtele in imele opravila z nosom.
In ko je nato duhovnik pred oltarjem pričel peti pesem vstajenja in so ga orgle spremljale z mogočnimi glasovi, ko so zvonovi glasno zavriskali in je pre-častiti stopil z najsvetejšim zakramentom v rokah po stopnicah med ljudstvo, obdan od modrikastega dima kadila in zvo-nenja zvončkov, se je dvignila iz grl ena sama pesem in v vz-hičenju je planila množica za zibajočim se nebom...
Maksim Gorki:
Mati
Imel sem prijatelja, ki je bil še mlad, ko ga je težko preizkusila usoda. Bil je človek, ki ni poznal stranpoti, zato je tudi dospel naravnost tja, odkoder ni več vrnitve... Moj prijatelj je imel mater, uiinšestdesetletno starko, na katero je že čakala smrt za vrati. Istega dne, ko sem prejel zlo vest, kaj se je zgodilo mojemu prijatelju, sem prejel tudi pismo od njegove matere. V tem pismu mi je na^ znanjala, da me bo njen sin obiskal. Priporočila je mojemu varstvu njegovo dušo in njegovo telo in je vprašala, če morda ni že prišel in kako se kaj imava.. Ko sem prebral pismo, sem gledal par trenotkov to malo, bolno, staro-ženico pred seboj., Videl sem ugasel pogled, ki je razodeval neizmerno ljubezen do svojega sina in mislil sem nato, da napolnjuje skrb za njegovo srečo celo njeno življenje.
Ali naj ji razodenem grozno resnico? Resnice človek ne more prenesti. Take resnice namreč, ki prežene vso grešnost iz človeške duše. Ti resnici kličem: Bodi pozdravljena!
Toda poznam tudi drugo resnico, ki pade na glavo kot kamen in ii?.ni vzame možnost, da bi živeli ter nas umori.
Će povem materi, da je njen sin izgubljen za vedno, tedaj jo umoiim. Saj je pol svojega življenja zastavila zai dobro svojega sina! In danes, na pragu smrti,-nao izgubi vsaktero upanje, da njen sin ne potrebuje te ali one pomoči, da se mora za-naprej sama bojevati in sama zmagovati? In nji, ki čaka zmage, naj vržem trde besede v obraz: -
«Tvoj sin je padel!»
Nikdar! Raje bom lagal.
Posnel sem pisavo svojega prijatelja in pisal pismo za pismom, in. slednjega sem začel: «Draga, ljuba mamica!»
In odgovarjala mi je prisrčno in toplo in je prosila mene, mene, naj se varujem stoterih stvari. Jaz pa, ki sem posnemal pisavo njenega sina, sem ji pisal, da sem zdrav in da mi gre dobro na svetu, odpisoval sem ji uspehe, ki jih dosegam v življenju in v družbi, sem ji zagotavljal, da se bom ravnal po njenih nasvetih. Odgovarjala mi je vsa vesela:
«Moj dragi edinec. Še nikoli nisi bil tako prisrčen do tric-ne, kot zdaj v teh pismih. Bog te blagoslovi!«
Trudil sem se. da sem zopet naslikal z najl Ji širni baivami svojo srečo in svoje veselje, ko imam tako dobra in tako pobožno mamico.
Odgovorila mi je: «Materi, ki ima tako ljubega sina, je lahko umreti.»
In umrla je v veri v srečo svojega sina ravno v onem trenot-ku, ko je ta zapustil ječo in se napotil v prognanstvo, ki ne pozna vrnitve.
Slavko Slavec:
Izraza hočem, ki naj trd objel bi v6s moj gnčv in srd — l>a bi kot blisk razsvetlujoč, pregnal mi duše temno noč...
Izraza ni... Zdaj duh in kri obupno z mano se bori — Od burje jaz sem dvigan val, ki ga nazaj peh& obal!
Pastirček
Po Andersenu. — F. B.
Živel je princ, ki je imel zelo m&jlino kraljestvo, toda zadooti veliko, da bi se lahko poročil, in
poročiti se je botel.
Nekoliko drznosti je bilo pač treba, da bi dejal cesarjevi hčeri: «Ali me hočeš ?» Toda to je pač smel, zakaj njegovo ime je bilo znano po vsej zemlji na dolgo in široko. Na stotine prin-cezinj bi bilo njegovo snubitev z veseljem sprejelo. Toda, poglejmo, kaj je naredil.
No, zdajle bomo slišali!
Na očetovem grobu je rastel rožnat grm, prav zares, zelo lep rožnat grm. Vsakih pet let je cvetel, a je pognal eno samo rožo, ki pa je tako lepo vonjala, da je človek ob njenem duhu pozabil na vse križe in težave. Imel je tudi slavčka, ki je znal tako lepo peti, kakor da so vsi najlepši nape vi v njegovem grlu
skriti. To rožo in tega slavčka naj bi dobila princezinja. Ptič-
Dalja in dom
Iz živo pečenih se tujih valov do tihega rad bi zavozil zaliva, ne mami več duše mi dalja varljiva, čolnič domotoija me pelje domov.
Sladkd se domači nasmeje mi krov, vse tihe mi čare nanovo razkriva in duša se z njimi opaja, uživa, v stotisoč zapreda «se bisernih snov.
A komaj zaprede, zamreži se vanje, že jekne iz dalje mogočen poziv, iz du5e potrga umerjene sanje
in kot bi vihar me v vesolje podil, čolnič se mi vrača na morje brezdanje. In to bo vrstilo se. dokler bom živ?
k a so deli v srebrno kletko, rožo pa na srebrn krožnik in so oboje poslali princezinji.
Cesar je dal vse skupaj nes« v veliko dvorano, kamor se je bila princezinja pravkar podala, da bi z dvorjankami igrala znano igro: «Obisk pride». Ko jih je zagledala in še ni vedela, kaj nesejo, je od veselja zaploskala z rokami.
«0 če bi bila mačica!» je dejala in je zagledala krasno rožo.
«Ah, kako krasno je narejena!« so vzkliknile dvorjanke.
«Več nego krasna je», je dejal cesar, «ona je prečudovita!«
Princezinja se je je dotaknila in je skoraj za.plakala.
«Fuj, saj roža ni umetna, ampak sveža!»
« Počakajte«, je dejal cesar, «da pogledamo, kaj je tu notn, predno se razjezite«.
Prikazal se je slavČek. Pel je tako lepo, da niso mogli najti ničesar, v čemer bi mu nasprotovali.
«Krasno, divno!» so vpile
dvorjanke.
«Kako me ta ptič spominja na lepo petje pokojne cesarice«, se je oglasil star dvorjanik.
«Da», je vzdihnil cesar in jo-' kal kot majhno dete.
«Ta ptič je gotovo umeten«, je dejala princezinja.
«Ne, to je živ, pravi ptič«, so
ji dejali.
«No, izpustite ga, naj izleti 1» je dejala princezinja, ki ni hor-tela nič slišati o princu.
Ta se ni dal preplašiti. Poni azal si je obraz z rjarvo in črno barvo, potegnil kapo globoko na oči, potrkal in vstopil.
«Dober dan, cesar«, je pozdravil. «Ali bi ne mogel tu na gradu vstopiti v službo ?»
«Oh, tu jih je toliko, ki si iščejo službe«, je dejal cesar. — «Ali, počakaj malo. Enega pa v resnici potrebujem, da bi mi pasel svinje. Zelo veliko čredo jih imamo«.
Tako je sprejel princ službo pastirja cesarjevih svinj. Dali so mu malo sobico poleg svinjaka in tam je moral ostati. Ves dan je sedel in delal in ko se je storil večer, je bil majhen lončtk izgotovljen. Na lonček pa je pritrdil okrog in okrog kraguljčke, ki so peli, ko se je v loncu kuhalo:
«Kralj kraljico vpraša, , kje bo jutri maša... Gori na planinci pri sveti Katarinci«. Največje čudo pa je bilo, da si lahko držal prst v sopari, ki je puhtela iz lonca, in si takoj vedel, kaj kuhajo v vsej deželi. To je bilo pač nekaj drugega nego roža.
Princezinja se je Šla izprelia-jat s svojimi dvorjankami, zaslišala je pesem in postala. Bila je vesela, ker je poznala na-pev in je pesem tudi sama pogosta igrala na klavir. Bila je edina pesem, ki jo je znala I-grati, a še to z enim samim prstom.
«To znam tu4i jaz!« je vzklik-
nila princezinja. «To mora biti izobražen pastir. Pojdite in vprašajte, koliko stane njegovo nenavadno godalo«.
Ena izmed dvorjank je morala iti k njemu, toda preje si je obula coklje.
«Koliko zahtevaš, za lonec?« ga je vprašala.
«Deset poljubov od princezinje«, ji je odgovoril.
«Bog obvari!« je zavpila dvor-janka.
" «Man> ne vzamem«, je odgovoril pastir.
«No, kaj je dejal?« je vprašala princezinja.
«Tega ne morem povedati«, je odgovorila dvorjanka; «nekaj strašnega!«
^Pa mi pošepeči«.
{n posepetala ji je.
«Pored en je«, je dejala princezinja in je šla naglo dalje.
Komaj pa je naredila nekaj korakov, ko so zapeli kragulj-čki tako ljubko:
«Kralj kraljico vpraša, kje bo jutri maša..« «Cuj», je deiala princezinja, «pojdi in vprašaj ga, če hoče deset poljubov od moje dvor-jankel«
«0 ne«, je dejal pastir. «Deset poljubov od princezinje, ali pa obdržim lonec«.
«Kakšna grda stvar je to!« se je hudovala princezinja. «Toda vsaj zakriti me morate, da nihče ne bo videl«.
Dvorjanke so vstopile v krog ra<zpele obleko, pastir je dobi deset poljubov, princezinja pa lonec. •
No, to je bila sreča. Ta večer in ves drugi dan je moral lonec kuhati. Niti enega* ognjišča mestu ni bilo, da bi princezinja ne vedela, kaj kuhajo na njem, bodisi pri ministru ali pri zad njem čevljarju. Dvorjanke so plesale in ploskale z rokami
«Mi vemo, kdo kuha sladko juho in peče štrukelj. Mi vemo, kdo kuha krompir in močnik. Kako krasno! Kako lepo!«
«Res lepo!» je vzkliknila pr-. «Toda o tem molčite; j-az sem cesarjeva hči«.
«Niti besedica ne pride iz na-ših ust», so zatrjevale.
Pastir pa ni mogel živeti, če vedno kaj deial. Predno je
pred njo, da se mu je ona, ho-Ješ, nočeš, morala prikloniti.
«Tako daleč je prišlo, da te moram zaničevati«, je dejal princ. «Pošt enega princa niei hotela. Rožo in slavčka si zavrgla, pastirja pa si za ničvredno igračko poljubovala. Kar si zaslužila, to si dobila«.
Šel je v svoje kraljestvo, zaprl vrata in porinil zapah, da je princezinja zunaj ostala in bridko plakala...
Fran itfurt
Marko
Legel Marko letni dan je v travo,
na počinek in na sanek tihi.
Šareč verni čuva gospodarja
hrže, travo trže in se pase —
ali noče san da pride Marku...
Misli, kači dve sta mu na srcu —
Prva: kača — Raksanda devojka;
druga: kletev do neba visoka!
Joj, kako on vzljubil je devojko —
Iz oči pa Sle ji strelo žive,
a iz ust besede šle predrzne,
in mu v duši bujni pokončale
cvet ljubezni, smiljan in bosiljak
in zamrle sladki spev slavulja...
Joj, Raksanda, kača, guja, ljuta!
Ali jaz sem skrajša! te za roko
in s krvjo oblil ti belo grlo —
Kača ljuta, da t« Bog ne vidi!
Misel njemu druga v prsih sijes —
Kaj mi Musa Kesedžija hoče?
Hej, pobratil z zemljo sem ga črno!
Kaj mi Musa Kesed žija hoča?
Hej, pobratil zemljo sem ga črnof
Kaj razbojnik Musa Arbanasa?
Hej, odkrhnil sem z vratu mu glavo,
in poslal sem vragu ga v naročje —
ž njim vse druge roparje stambuljske!
_ Misel v duši zdaj mi je edina:
volja, moška čast in vera trda! — Vstane Marko, plane šarcu v sedlo , vajet stisne, gleda v solnce, reče: — «Hej, ljubezen — vetrom je prodana! Svet lažnjiv je in spreminja lice
in prijateljstvo — v*si na --
Rad ost — blisk je, k» ga noč pogoltne! Ljuba — zmija mi visi ob strani; Šestoper in buzdovan kovani — Ta sta meni verna pobratima. Šareč, moj prijatelj je edini!*
Plane Šareč, kakor iskra živa, v blesku solnca plapola mu griva — poje podkev z Vilo na planini! —
Ivan Žgur:
Vesel in jasen je azur,..
Vesel in jasen je azur, meglic gredo tam ceste — Zdaj ptiček vsak je trubadur in ptičke so neveste.
ni
minil dan, je naredil hrestalico; če jo je vrtel, so doneli vsi valčki, polke in mazurke, kar jih je bilo znanih od stvarjenja sveta.
«To je čudovito«, je dejala princezinja, ki je šla mimo. «Ni-koli še nisem slišala tako lepo igrati. Pojdi in vprašaj, koliko stane to godalo. Poljubov mu
ne dam«.
Dvorjanka je vprašala, pastir — ki je bil, kakor veste, princ — je odgovoril: «Sto poljubov od princezinje zahtevam!«
«Saj je norec!« je dejala princezinja, ko je to slišala, in je šla par korakov, ko je zastala. «To moram imeti«, si je dejala. «Ce-mu sem pa cesarjeva hči? Reci mu, da mu dam deset poljubov kot včeraj; druge dobi od mojih dvorjank«.
«Takp nerodno nam je«, so se branile dvorjanke.
«Tik-tak!» je zavpila princezinja. «Čemu pa vam dam hrano in plačo?«
Nič ni pomagalo. Zopet so morale iti k pastirju.
Pastir je bil neizprosen.
«Dobro», je dejala princezinja
jezna. «Zagradite me, da naju
kdo ne vidi!...»
«Kaj neki pomeni ta gneča pri svinjaku?« si je mislil cesar, ki je gledal skozi okno. Nastavil si je očala na nos, a še ni mogel prav videti. «Tam doli imajo zopet dvorjanke kaj posebnega. Moram iti pogledat!«
Presneto, kako se mu je mudilo!
Ko je prišel na dvorišče, so bile dvorjanke tako zamaknjene, ko so štele poljube, da ga niso opazile. Postavil se je na prste in pogledal, kaj se godi.
«Kaj pa je to?« je zavpil, snel z nog svoje copate in jih začel pretepati.
«Proč!» je vpil* «Ven iz moje države!«
Izgnana sta bila princezinja in svinjski pastir.
Princezinja je stala na cesti in jokala, pastir je klel, dež pa j« padal v gosti plohi in ju je močil
«Ah, jaz nesrečuica!« je stokala princezinja. «Zakaj nisem vzela princa, ki me* je snubil! Ah, kako sem nesrečna!«
Pastir pa je stopil za drevo, obrisal si je madeže z obraza, vrgel raz sebe grde cunje in v legi prinčevski obleki je stal
Hej, misel jaisna, bel golob je k solncu poletela, tam zdravja si čez kupe rob nalila je vesela!
Izpod nebeških sinjih cest napila je zdravico: Naj ptiček ptički, ženin zvest, v stan vzame si ženico.
Zaljubljen vrabček do ušes zasnubil je vrabuljo — Splul samček pisan v svat j i ple3 s siničko — klepetuljo...
France Bevk:
Psgogar na uemnsll
Pomlad je bila, nebo vedro m jasno. Ni bilo tiste bridke jasnine, ki je včasih v jeseni, ko oko zaman išče opore v brezdanji globini neba. Po netou so bili razsejani oblački, lahki kakor kosmiči, ob robovih prozorni. Oko se je odpočilo na njih.
Na vrhu zelenega hribčka je stalo eno samo drevo, to drevo je bilo obsojano z belimi rožicami. Pomlad...
Na verandi je sedel pred četrtin-ko vina človek, ki je z obupnimi pogledi obešal svojo grenko misel na kozarec vina, ki ga je le za prst odpil, ostanek je vrtel med prsti pred seboj.
«Pa kaj misliš?« je dejal tovarišu, ki je sedel temu nasproti. »Človeku je vseeno bridko. Pa kaj misliš, na Pirih?»
Pirih se je smehljal, kot se smejejo vsi optimisti. Smejal se je v sreči in nesreči in zgibal z rameni. Bil je pač take nature človek, da se ni razburjal radi niča, četudi bi bil ta nič smrt.
«Eh, kaj hočeš, Krivda! Tako je. Lutka si! Skoprniš, če te kdo z očesom samo premeri. Ce ti reče besedo, se pogrezneš. Preveč se vzne-mirjaš.»
«T1 bi se ne?»
«Jaz? Kaj pa mlatiš? Ne domišljaj si, da si to, kar si. Ti si vedno tiato, kar ljudje hočejo, da si. Ti si testo, oni so roka, ki te ugnete. Angel »i, iz perutnic ti narede ro-iičke, počrnijo te, pa si hudič. Spominjam se-iz mladosti...«
Krivda se je 9mejal, tako dobra se muje zdela ta beseda. Srknil je vino. Ker se je bal, da je prekinil Piriha v Lesedi, ga je vprašal:
«Kaj se apominjaS Iz mladosti?«
«Ah, da... Take lutke, kakršna si ti! Človeka brez volje, ki vse sprejme vase, dobro in slabo in izžareva samo žalo«t in nevoljo... Poglej ptička, ali ni hotel prileteti na mizo?«
«Morda!» se je ozrl Krivda za {ttičtt* ki j* sedla, prvo na rob ve-
rande, nato je zletela v vejo bližnjega drevesa. — »Povej dalje!»
«Tega človeka smo rabili za po-ickuse, ne da bi se on zavedal. Hoteli smo ga napraviti bolnega. Ko ga je prvi prepričeval o bolezni, ni verjel. Deseti ga je s prvo besedo prepričal, legel je v posteljo...«
«To sem bil jaz,» je vzkliknil Krivda.
«Ti aH kdo drugi... Mnogo je takih. In veš, kaj je posebno čudno?« «Kaj?»
«Z besedo smo mu priklicali bolezen, zdravja mu nismo mogli priklicati.«
«VidiŠ,« je postal Krivda nenavadno živ. Dvignil je prst, kakor da nanj opira svojo notranjost, ki je nihala. «To je najhujše. Vzamejo ti, dati ti ne morejo več.»
«Vem,» je pritrjeval Pirili, kakor da gre za vsakdanjo stvar. «Mi smo se igrali zavedno, iz hudobije in mladostne prešernopti. Ljudje... hm... ljudje ne mislijo pri tem nič. Ce jih vprašaš. Čemu tako, bodo skomizgnili z rameni in ne bodo znali, kaj odgovoriti. Ce ti porečejo, da si poštenjak, si poštenjak, če tudi kradeš. Ce te razglase za tatu, molči in hvali Boga, da nisi razbojnik. Zakaj lahko se nekega dne izmislijo ljudje, da si razbojnik, in ne boš se mogel upirati. Ce pa so ti dejali, da si svinjar, in ila si pohujševal ljudstvo, dasi jo bil tvoj namen drug in čistejši, bodi vesel, da je tribut, ki ga, plačaš a tem javnemu mnenju, tako nizek, bil bi lahko obeutnejŠi.»
«Ali ne trdć, da dobro delo, ki jo narejeno nezavedno, ni dobro delo?«
«Še ko sem bil dijak, sem to slišal in se mi je vse uprlo. Ko pa sem pomislil, da mora biti tudi slabo delo, če si ga atoril z dobrim namenom, nezapisano...«
«Vidiš,» je Krivda zopet usločil prst.
«Ničesar ne vidim. V življenju sem spoznal nasprotno. Ljudje Šo tvoje dobro delo razgalijo in obrnejo tako, da kaže svojo nagnusno plat. Kaj da bodo šele spregledali tvoj pogrešek, če si ga v resnici storil.«
«Vrag jih vzemi!«
«Pusti življenje, naj gre po svojem potu. Še jaz jim ne zamerim, ki so mi hoteli vzeti dušo.«
Ptiček je zopet sedel na rob verande. Ogledoval se je in mahal z repom, kakor da ga neizrečeno zanimajo drobtine, raztresene na mizi. Krivda je gledal vanj in je ie napol poslušal.
«Poslušaj! Sreča me človek na cesti in mi reče: ,Cul sem, da si postal brezverec....' Dobi me nekdo v kavarni, prisede k meni in šepne: ,Kako je s teboj?' — ,Tako,tako...* mu rečem. V dnu oči se mu !>vr-tli-ka javno mnenje, ki izoblikuje človeške usode. U prem se in rečem? ,To so praznice!' — A oni: ,Ne taji; bolj moško je, da priznaš!' — Drugič se smehljam in človek pravi: ,In ti ne rečeš nič nato? Torej je resnica?' — Kakor da jo vera bisaga, ki jo je mogoče napolniti in izprazniti po svoji mili volji. Na-skrajnih koncih najglobokejših vprašanj so točke, v katerih so mnenja morebiti križajo. Ne radi moje nevere, duri tega, ker je nujno, da različne dobe in različni ljudje nekatere nebistvenosti razlagajo po svoje. Bistvo pa je Bog, ki ga čutim v slednjem atomu, v solncu in v zraku, v pomladi in v ptičku, ki naju gleda; njegov obraz strmi iz vseh nerešenih ugank ve-soljstva.«
«Ali ni to panteizem?« «Bistvo panteizma mi podrobneje ni znano. Nisem filozof,» je dejal Pirih.
Ptiček je priletel na mizo. Spretno in naglo je popadel mrvico kruha in jo je frfotaje odnesel na rob verande.
«Vidiš ptička. Ce bi me imeli za svetega človeka, bi dejali: ,Vidite, še božja živalica se mu je brez strahu približala'. Jaz pa vem, da se mi je približala radi lakote, ko je videla krušno mrvico pred menoj.«
«To je pa racionalizem.« Ptiček se je približal vdrugič, sedel je na rob mize in odletel.
«Kaj boš storil?« se je spomnil Krivda na lastno bridkost in jo vprašal, kakor da vprašuje sebe.
Krivda je pokazal s prstom na zeleni grič, na katerem je stalo belo, cvetoče drevd. «Poglej drev6!>> «Ali, lepote!...«
«Ali bi bilo manj lepo in manj drhteče, če bi se imenovalo — kakorkoli, samd ne drev6.
«Ne... nič manj lepo bi ne bilo.« «Glej... Odgovoril si. Poglej vase in bodi sam sebi svet. Sebi odgovarjaj, ne drugim, zase in ne za drugo... Grem.«
Pirih se je dviguil, ogrnil suknjo in gorel v obraz. Za njim je vstal Krivda iit stori' k steni. Ta hip *ta priletela dva ptička na mizo. Eden je pobral mrvico in jo del drugemu
v ki junCek; kljunčka sta ostala pol trenutka združena.
«Vidiš, to je pa ljubezen,« je vzkliknil Krivda; bil je vesei. da se je vs»o pot po kostanjevem drevoredu tiho smehljal.
Veselo Veliko noč!
IV.
•EDINOST*
V Trstu, dne 17. aprila 1®27.
Ffia tgur:
Veliki petek
< MriorijM
Vetttai petek... Dan v»eh bolečin, umrl ljubezni kralj Je, božji Sil.. V hram boi ji vtihotapil se j« mrak. vzdih te težki, grobno je molčanje v topilo pni z mučenik mrmranje — — Tihoto grobno, moti plah korak... Svečanost, ki jo duh potrt 1« čuti, zag^mja bolji hram ves v čut sladak: — — v nadzeraske sreče blažene peruti! — Množica moli in na prsi bije, globoko križa se in lice krije... A dusi moji ss zazdi: — Glej, črni šal raztrgal Krist od vrha je do tal. in stopil pred molečo je množico, zavzdignil je in posvaril z desnico: —— • Zakaj, čamu mi kri je na dlaneh? Zakaj mi hram preboden je ljubezni? Napuh, zavist gnezdi vam v prsih, greh, strasti pekla vas žro valovi jezni! Od moje gte zaSii poti postave, na ustih med, a duše ste lokave! — Srce vam je nečistih misli gnezdo, v rnočvir, ljubezni ste zavrgli zvezdo!« — Ko množica zasliši tožbo to, vzroji, in se nad Krista spravi, in bije ga po licu, sveti glavi, vanj pljuje in mu govori tako:
♦Kaj ti učil boš nas?» — In rane nove, odpro iz svete se strani Njegove...
Pesmi Srečka Kosovela
Odbor za izdajo pesmi Srečka Kosovela v Ljubljani je pregledal literarno zapuščino pokojnega pesnika, našega kraškega lojalca, in je izbral iz obširnih rokopisov približno šestdeset pesmi, katere je uredil filozof Alfonz Gspan ter jih povezal v enotno zbirko.
Knjiga izide že v začetku meseca maja. Imela bo lično zunanjo opremo, štela bo okrog sto strani, prinese tudi SreČko-vo sliko z življenjepisnimi o-pombami. Odbor se je držal načela, da zbirka zaenkrat ne po-trebuje uvoda, ki bi tolmačil pesnikovo delo; sklenil je položiti pesmi pred javnost takšne, kakršne so bile. Saj je bil pokojni Srečko tako pristen otrok naše razbičune dobe, da ga bo vsak sodobnik razumel in z lahhkoto čital. Kakor nihče med naimlajšo slovensko slovstveno generacijo, je Srečko v svojih peismih pokazal strašni prepad med duševnimi stremljenji in med -^ozo gmote, ki zaposluje človeka našega časa. Izrazil je ta razkol na svoj poseben način v pesmih, kjer opeva konec Evrope, deloma pa tudi v sonetih, ki podajajo — kakor prt Prešernu in Ketteju — najpopolnejšo podc.bo Sreč kove notranjosti, njegov življenski nazor, ki je za 22-letnega mladeniča krepko izčiščen in izkristaliziran.
Pesmi so razdeljene na štiri oddelke z epilogom. Uvod prinaša pesem v prozi «Rad bi povedal», kjer precizira Srečko Evoje razmerje do sveta, ljudi jn prirode; bolj kakor ljudje ga razumejo bori na gmajni in grmi za skalami. Sledi krepka, v širokem slogu napisana, «Bala-da», v kateri podaja pesnik Sigoščeno usodo slovenskega pevca, ki pri le, za-poje in na-lije ž-rca s pelinom.
Prvi oddelek obsega impresivne motive. Tu vidimo Srečka v začetku deloma še pil polni življenski moči. Zbirko otvarja dvokitična pesem «.Tuirc. na go-ri», ki se bere kakor persaž z naše domače zemlje. ' Planine kipe v nebo; pesnik si želi nanje, med sive ostrine in sive vrhove, zakaj tam se počuti kakor blizu Boga. Takoj za tem se oglasijo nežni erotični motivi s silim «Plesu v rdečem». Z lahnimi prehodi prehaja prvi oddelek v drugo strujo melanholije in resignacije. dokler ne izzveni v « Vetru » v kipno sliko pokopališkega nočnega razpoloženja, s «Predsmrtnico:> pa v duševno bol mladega človeka, ki čuti, da bodo vsi dosegli svoj cilj, le on ga ne bo dosegel...
Drugi oddelek obsega kraške motive. Po večini so to pejsaži, pomešani z rezkimi črtami o-strega Krasa; te poteze so tem bolj ostre, ker jih uvaja skoro povsod lirični nastroj subjektivnega pesnikovega razpoloženja. Iz te pesini čutiš šelestenje skrivnostnih borov na gmajni; v drugi vidiš bedno kraško vas s sestradano družino, kjer nimajo otroci kaj jesti, medtem ko vihra burja skozi lino. Drugje se ti odpre rdeča sipina z živino, ki se napaja ob kalu in jo je zbudil iz tope zamaknjenosti v vodo šele topot stopinj. Višek v tem razpredelku pa tvori pesem «Kdo je hodil?, v kateri je izplakal pesnik vse gorje našega trpljenja. V legendi «Oreh» izzveni konec grenko, a tolažilno.
V tretji oddelek je urednik zbil ke uvrstil prehodne motive iz impresivnem i i. Pesnikova duša začenja čutiti potres, ki preti z uničenjem starega sveta. Prva pesem tega, dela je še Bturna in
obeta tiho luč, ki posije na človeka in njegovo delo; druga, kjer prihaja vihar nad majhno drevo, že naznanja katastrofo. Tako se pesnik proti koncu tega dela obračaj z «Molitvijo» k Bogu in prosi, naj pride med nje, ki so v tragedije sveta zajeti... Ti akordi postanejo pozneje Se obupnejši. Iz groze ni izhoda. Nai poti skozi tesno ulico v velikem mestu vidi pesnik neizprosno usodo najnižjih in naj-bednejših. Žene hite z lončki, v katerih nosijo kosilo svojcem. In odpre se mu vidik ob «Orjaškem kolesu», v katerem se vrti vse živo na, svetu: roke mole kvišku v procesiji, črni možje padajo na tla. «Na pomoč, na pomoč!« — to je vzklik, ki se mu izvije iz prsi.
Četrti del prinaša sonete. V prvih dveh, ki nosita naslov «Sad spoznanj a», odgrinja pesnik zaveso svojih notranjih doživetij. To se je lomilo v njem, ko ga je objelo spoznanje! Nevihta mu je raztreščila oltar, strele so padale, on pa je kopnel cd strahu in bojazni. A vse to je zadelo in obogatilo s spoznanjem samo njega — svet živi in se razvija naprej, tam zunaj piha hladen ponevihten zrak.
V sonetih spoznamo Srečka kot celoto in pesniško individualnost. V nobenem drugem delu ne stopi njegova osebnost tako plastično pred nas kakor tu. Tu se izpoveduje o sebi, gleda človeka v najrazličnejših va-rirjantah — spomni se na svoje brate-trpine, ki se morajo vrli-njati s trdim ročnim ciklom, da lahko skromno žive Ta pot je dolga, a rodovitna in bogata. Pripelje ga. do izpovedi cRomar pod goro», kjer vidimo razgrnjeno celo njegovo Življenje. «Kot duši nerazjašnjena sivina bežalo je življenje pred menoj, kot bridka, tužna pesem harle-kina, ki ji sledi pijan, ubit h£-roj...»
To je tragični motiv baiazza, ki obse že celo Srečko vo življenje. Med ljudmi je bil vesel, smejal se je, v duši pa so se mu trgali plazovi obupa. Nekoliko tolažil na je njegova misel v prvem sonetu tega cikla, kjer pra.vi «Brat stopi v temo, ker tema je sla, roko do roke, srce do srca--». A naslednji sonet govori že dingače. Tam je romar pod goro in se zaveda, da ne bo prišel nikoli na vrh. «Vsak mora sam, ah sam doseči cilj, in pasti, če mu nedostaje sil...» To je tragično spoznanje mladega človeka,, ki mora vsakogar pripel j a rt i v obup. Tretji sonet je zopet za spoznanje mirnejši, iz njega se na koncu oglasi resignirana struna., da življenje vendar ni bilo zaman, kajti «meni, meni se je razode!o». Četrti sonet p-a izzveni v speznanju resnice, da so peruti duše pribite in ne morejo več nazaj. Torej konec, tra.-gičen konec, s katerim se življenje zaključi za vedno.
Sledita še dva soneta «Bog», kajti s človekovo smetjo še ni vse končano. Razbit, obupan tava pe-snik po svetu, z dvomi nad vsem in končno zakipi iz njega: «Dvigni se, duša, ubita, steptana, dvigni, zagori, zapoj do Boga!» In v naslednjem sonetu se ta krik zopet konca z vprašanjem: «Ali si Oče, ali si Brat, ki v slutnjah naših diš živiš?» —. Ter na koncu: «0, da mi spoznati je to enkrat — svetlejši in lažji bi bil moj križi*
Če ne bi bil Srečko Kosovel zapustil nič drugega kakor te sonete, bi bilo vredno, da se njegova zbirka natisne in ohrani našemu rodu. Ali naipisal je poleg sonetov še veliko lepega.
Epilog prinaša tri pesmi: Proti Človeku, Ecce hocso in Ekstazo smrti. Se enkrat se o-glasi v prvi motiv blazne človeške borbe na zemlji. Kolesje se vrti, se lomi, vse pada v nič. Eno samo oko gleda v tem kaosu na človeka; oko matere. «Ecce homo» je pesem transcendentalnega kova in zveni že kot pol u glas iz onstranstva. «Ekstaza smrti» končno objame misel naše nemočti, radi Tdaierte pada, v prah vse delo evropskega človeka
Pesniška zbirka Srečka Kosovela je ena najznačilnejših slovenskih knjig po vojai in hrani toliko literarno vrednega gradiva, da jo bo vzel v roke in z zanimanjem prebiral preprost človek in izobražene«.
Knjiga je lično natisnjena. Naslovno stran je napravil znani dekorativni slikar Anion Gojmir Kos, sin pokojnega goriškega zgodovinarja. NaroČila za naše kraje posreduje »Ženski svet», Trst, Cascila postale 38i in podružnica v Ljubljani, Karlo v tka cesta 20.
f Srečko Kosovel:
Trije svetli akordi
Trije svetli akordi
mog#če v«eeli, mogoče žalostni,
ao se ofltali.
A kakor na svečo kajfež bi pel so se spet potopili.
Kot ti akordi mladosti moje .
dnevi so ugasili. Po ulici grem, premišljam jih: ne veni, kakšni so bili...
f Srečko Kosovel:
Odšla je
Odšla je; še slfSfm njen lahki
[korak,
še je v sobi njen zlati smeh, in še blešči pred mano trak, ki ga je imela v plavih laseh.
In v moji sobi bo tiho sedaj; nikogar ne bo, ki bi se smehljal in ki bi govoril kot ona nekdaj
sam s sabo bom in bom molčal.
* • t
Se vrne li še v ta tihi hram, da bo ves zlat od njenih,las? Ah, zdaj sem v njem tako sam,
[tako sajm,
zdaj mi je tako tesno in dolgčas, f Srečke. Kosovel:
O, ta gospod!
(Francoski narodni <imotiv) O, ta gospod, ne vem mu za par, prod Mantovo je pal; o groza! Če ne bil bi pal, pa bil bi živ ostal.
Bil je priljuden in pošten
in lep; visok, stasit —
rjHeoli klobuka ni z glave snel,
če ni bil pokrit.
O, to je bil miren in sladak ko«t je njegov oče bil; nikoli se preveč razburjal ni, razen, če se je srdil. Zavida! bi mu, tako je bil od vorjakov objokovan. In tisti dan, ko je uinrl, je živel svoj zadnji dan.
f Srečko Kosovel: !
Na deželi
Travniki svetlozeleni, v mehko solnce potopljeni, veter v gozdni senci leži — žito ne šumi.
Preko baržunastih preprog stopam sam. Tam cvete glog.
O, ko bi bila tukaj ti--
Poljubil bi te na oči.
t Srečko Kooovel:
Pesnikom
Pesniki, Lihi prvroki v globinah
gora — kaj čujete z daljnih bregov? Zvezda — o glejte! — se ni zgubila v
[teminah, kot božje dete se je vrnila domov!
Rože so dvignile glave spočite; ponosno kakor kraljice vsrkavajo sveži zrak, grm ob skali dehti, drevo je rosno,
in zemljo spaja z nebom rdeči trak.
Stopil sem tudi jaz izpod skriljeve
[strehe — J Kras je kol borovo morje zadetel; rože, latniki, pod njimi sive lehe — vse drhli, ves svet je oživel.
Iz korenin zapluli so sokovi po deblih v veje in od tam naprej kot da ise novi porajajo svetovi pljuska v meni radost in nima mej.
Iz teme vstali sivi so orjaki — pozdravljene, pozdravljene gore, , vi kameniti, dragi nam vojičmki, ki spečo silo čuti ▼ vas src«.
Zvezda je prisvctila, vstala, oj vstala, čez ve« svet razlila svoj omamni biilc. Pesniki, kai so vam srca ob vinu za-
fspala? — Pojte, vriskajte — saj Min smo po-
__[mladič!
f Srečko Kosovel:
Pomlajevanje
Zgodovina išče predvsem kvaliteto ljudi, malokdaj kvantiteto. Kajti samo veliki ljudje vnašajo v živl^^ ideje, ki svetijo s svilom bodočnosti v sedanjost, samo veliki ljudje postavljajo fioveštvu velike cilje.
Svojim telesnim potrebam, svojim nagonom ustreče Človek kmalu, svojim duševnim potrebam nikoli. Dočim stremi telo k zadostitvi najnujnejših vitalnih potreb, išče duša trajnega zadovoljstva, harmonije In baš radi tega so prav za prav duševne potrebe one, ki gibljejo Življenje ter ga pomlajajo.
To pomlajevanje pa stopa v svet z mladino. Ona začetkoma nezavedno, pezireje zaveano stremi k novim ciljem življenja.
NAŠE REVIJE
i
Izšla je 4. številka «Našaga glasa ■ sledečo vsebino:
Lojz Kraigher: Matej in Matilda; Ivo Mihovil o vić: Uskrsli Hrist; Damir Feigel: Povest se začenja; Stanko Bunc: Večerna; Tu-Fu: Zmagovalec; France Bevk: «Kdo je -pijan?...« Branko Perović: Ponoćna peuna; Radivoj Rehar: Iz belih lilij; WaKh Whitman: Pesem o meni (prev. 2. Vekarić); Fr. Bevk: Ponočni obiski (pripovedka z banjške planote); Janko Samec: Kovači; Branko Perović: Zalaz sunca — Znanost in vzgoja. - Dr. Lavo Cermelj: Isaac Nevvton; dr. J. R.: Kdaj bo zmanjkalo ljudem na zemlji iiveža? Zorko Jelinčič: Po trnovskem gozdu "(konec); Zj.: Društveni večer, - oderček za društvene večere; Tristan da Cunha, otok samotnih; V. Šinkavec: Skriv nostni podmorski dogodki v Biskajskem zalivu. — Listek. - Priroda: Borba za nevesto, Čudna jezera. — Obrazi: Arcibašev, Isaac Newton. — Drama: »Španska muha* v Gorici. — Pisma: O traženju nove umetnosti. — Zapiski: Talijansko zanimanje za jugosloven-sko umetnost. - Maksim Gorki: «Matl». - «Druhal». - Zgodovina bolgarske drame. - Ruski prevajalci. - Lirici russi nel secolo au-reo. - Društva za prvo pomoč. -Sifilida. — Odmevi: Jakopič o Pilonu. — Brstje: Stari Bol6. — Bo-dičje: Našim »prijateljem«. - Sta-rovaškemu. — Naše slike: Jedan istrski slikar. - Čeh Franjo čer-mak. — Naši spisi: Kitajska lirika.
—	Wald Whitman. — Smešnice in Listnica. — Slike: Mrlko Bambič: Vstajenje 1927. - Veno Pilon: Dve Furlanki. - Franjo Cermak: Istarska majka - Milko Bambič: Procesija. - Isaac Newton. - Lepota naših krajev. - Vrh Kanina. - Oderček za društvene večere. - Lepota naših krajev. — Na platnicah:
Križanka. - Rešitev ugank iz 3. št. •••
Četrta številka «Ženskega sveta« vsebuje:
Obrazi in duše. XL. - Zofka Kve-der-Demetrovičeva. (Nadaljevanje) (Minka Govćkarjeva). — Junakinja zvestobe. - Nadaljevanje. (Lea Faturjeva). — Pomladna. - Pesem. (Vera Albrechtova). — Ludwig van Beethoven. (Milena Vladimlrova).
—	Utrinki. (Dora Grudnova). — Na pragu. (Po Strindbergu F. B.).
—	Hčerka. - Pesem. (Gustav Strniša). — Prostitucija. (EmmynJ. — Pomladi! (Marijana Kekaljeva). — Gospodinjstvo kot poklic. — Utrgan nagelj. - Pesem. (Mirko Kun-čič. — Izvestja: Po ženskem svetu, Materinstvo, Higijena, Kuhinja, O lepem vedenju, Iz naše skrinje.
DOGODILO SE JE
da ste zahtevali Pekatere, prejeli pa ste drugo blago, ki Vam ni ugajalo. Sedaj dobite lahko makarone, špagete, šubjote in juhne vrste v zavojih po % kg z napisom Peka-tete. Zaktavajte jih pri trgovcih!
510
Vesele velikonočne praznike vsem c en j- odjemalcem pekatffaa Stepančič <509) Št. Peter pri Gorici 50
ZAHVALA
Podpisana se tem potom najprisrčnejše zahvaljujeva gosp.
dr.ju Francu JakonSi£a
zdravniku v Gorici, ki je s svojo strokovno spretnostjo požrtvovalno zdravil najinega sinčka
STO JAN €K A
v zelo opasni, zavratni bolezni ter ga
rešil smrtne nevarnosti.
GORICA, dne 14. aprila 1927. Dr. STO JAN in ŠTEFANIJA BRAJŠA.
„Konsumno društvo" v Banah
naznanja vsem svojim gostom, da je danes preminul njegov večletni gostilničar
Ivan Macarol
Neumornemu delavcu bomo ohranili blag spomin.
Bane, 16. aprila 1927. (513)
VOJNI OSKOOOVANCI, ki Šalijo
Lt.d. Uradi«
•«r a-ta m mi
WH od Wl
Zobozdravnik
Dr. SflRDOČ D.
ordinira v TRSTU ML UrtSLtML MIbIBMD
Od 9-12 ln od 3-7 jr
•*9fOt*f|A«*»*Z »IS« 99>n »®f -uda* -	«wqop -»»f*
"	RIMH31S
III	oua«|«|z au?9iqo
ovams ui oini vnsvNiaioo *3no«m
1118SLASI
BERLUI-SCnOOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Fiizi 23, pouk in pre-455
ladfotelMIJa
tečaji. Vpisuje se vsaki dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejemanje s zaklopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, sličen onemu v Speziji, ki služi za izpite za doaeg« diplom. Zavod je avtoriziran od naučuega ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo nameščenja na kop. nam aH na morju. Zavod za dosego mest za naše diplomirane bodisi na kopnem ali na morju. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radiotelegrafične-ga zavoda «Alessandro Volta-* Via S. Francesco 31 ali pri združenih zavodih «Battisti-Galilei» Via Battisti 10. 346
MOTOCIKUSTn V novoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-ley-Davidson in Harlette (motor Puch).
316
IZVOZ. Razstaviti na VII. vzorčnem ve-lesejmu v Ljubljani (2.—11. julija 1927) pomeni vpeljati in izvažati italijanske izdelke na Balkan. Posebni pogoji za prijave. Pojasnila daje Oglasni zavod Če-hovin, Trst, XX Settembrc 65.	498
KOLESA Stucchi, Legnano, Wolsit, Ra-pid. Specijaliteta koles za ženske in otroke. Ciklvmotorji Mafalda, D. K. V. Ma-falda, Sandart. Motocikli B. S. A. Delavnica za poprave. Tvrdka Lantschner, Trst, Via Roma, blizu giavne pošte. 317
HIŠA št. 49, ob cesti Unec - Postojna, zidana 1. 1912., s 7 prostori, 1 oral vrta, par korakov od državne meje, 20 minut od Rakeka, se proda za L 28.000. Votič, Litija 17, Jugoslavija.	494
gospodična, prodajalka, s 14-letno prakao, vešča vseh trgovskih del, več jezikov in knjigovodstva, želi preme-niti mesto, eventuelno kot blagajničarka. Prevzame tudi trgovino ali podružnico, najraje na deželi. Naslov pri upravni-štvu.	.	493
MOTORNO KOLO A. I. S., angleško, perfektno, na vsako poskušnjo, se proda. Via Leo 15, Schlesinger.	495
GULIČ ANTON, trgovec - Sežana m Senožeče, naznanja si. občinstvu, da je premestil jestvinsko trgovino v Sežani v nove lokale na trg, poleg gostilne Šinuc. Izbrano blago - konkurenčne cene. 497
HIŠA,
prazna , z dvema sobama, sobico, kuhinjo, skladiščem v pritličju, se radi selitve ceno proda. Trst, Guardiella -ScogHetto 201.	499
SPALNO sobo in kuhinjo, iz trdega lesa, prodam. Trat, Guardiella, Sv. Ivan -Scoglietto 97.
5CC
KUHARICO iSče slovenska družina brez o trak. Dobra plača in hrana. Takojšen nastop. Ponudbe «Kuharica» na tržaško upravništvo.	501
POROČNE sobe, masivne, posebno močne, s popolnim jamstvom 2.200. Tiirk, San Lazzaro 10. Pazite na naslov.	502
LESNA žaga na gater in cirkularaa, na prodaj. Nabrežina 221.	49«
MATULJE - OPATIJA, blizu kolodvora,
se ugodno proda velika gospodarska hiSa z lepim posestvom za 120.000. Pojasnila daja: Anton Ehikič, Radetići 44, Matulje.
A. MARC, urama in zlatarna, Ajdovfči-na 17, ima v zalogi vsakovrstne Svicarsks in druge ura, zlate in srebrn« predmete* Sprejema v to stroko spadajoča popra.
"	. C« a«
vila. Prvovrstno delo zajamčeno nizke.
463
ANGLEŠKO, nemSko, jezik in korespon-denca se poučujejo. Ufficio correspon-denza. Corso Garibaldi 4.	464
PREVODI, trgovski, tehnični, angleiki, nemški, francoski, italijanski. Ufficio cor-respondenza. Corso Garibaldi 4. Prepisovanje na stroj.	464
VZORCI, papirnati za ženske in otroške obleke, specijaliteta tailleurs, se izdelujejo. Atelier Chic. Corso Garibaldi 4. Kro-jačnica prvega reda.	464
PRODA se radi bolezni pod ugodnimi pogoji v Jugoslaviji ob meji, novozidana prostorna hiša s trgovskimi lokali, stanovanjem in vrtom. V hiši jc tudi po&tni irad. Naslov pri tržaškem upravništvu.
476
PRODATA SE dva taksometra v per-fektnem stanju v zelo prometnem kraju. Odstopita se tudi koncesija in eventualno garaža. Lepi dohodki. Naslov pri tržaškem upravništvu.	47*3
KAMJON, majhen, v najboljšem stanju, se proda za L 45CO. Melappioni Fernan-do, Monfalcone.	480
DVA DEČKA, dobrih in poštenih s'.&r-šev, se sprejmeta za pekovsko obrt. Zadnik Josip, pekarna, Trnovo pr: M. Bistrici.
PRODAJALKA, knjigovodkinja, iiče primerne službe. Naslov pri tržaškem u-pravništvu.	484
KUHAHICA, srednjih let, vešča v gospodinjstvu, želi službe v župnišču, zavodu ali pri boljši druži;:! v mestu aii na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu.
486
VEČJA Hiš4, pravkar prer.o . liena, s hlevom, dvoriščem in vrtom v Krotubergu se odda v najem s 1. majem. Pojasnila daje goriška uprava.
TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke samostojna moč feli vstopiti v službo Pripravljen tudi sprejeti vodstvo kake podružnice. Naslov pod «Zanesijiv» na goriško upravo.	491
BRIVSKI pomočnik, mlad. dober brivec se išče za Opatijo. Atanasievič, brhec, Opatija, Vila Artemis.__493
BABICA avtorizirana sprtjerua nosečo. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 2°
472
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele EmerschiU-Sbaizcro, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica). lastna vila, tel 20.64.	408
POROČNE sobe, popolne, 1200 ogledala z mra morje in, vzmeti 70, žimnice 60, dru-!o pohištvo, tudi posamezni kosi. Via Fonderia 12, I., desno. Piazza Ospitale.
503
508
TR jOVINA
LUSG1 GSEGORltN
Trs« — Via Ginnaitfca H5
GSUIiPPi SPECH&S*
Via S. Caterina 7 - TRST - zzfi Mazaini
IteHRansk! dohodi blaga
za moške in ženske obleke zadnje novosti po nslzrrsernejšiih
Zaloga izdelanih oblek, površnikov in piaščev. Ssraiemcio se r?Ejr©č5ia po reerl. (i4i)
6 ^
~]JJ
-r^r-roB.
Da ustrežemo svojim naklonjenim odjemalcem in brez | ozira na zgubo, ki jo bomo s tem imeli, dajemo (do jf-preklica) od pondeljka 18, t m. naprej	i
POP
v VI c^ oddelkih, na vseh stalri i cenah, ki so že itak nizke, in ki so označene na vsakem pre dne t u
r. -O	
t * v j *'i	
^ * .- ! /'VI *	
	
V Trstu, dne 14. aprila 1927.
«EDINOST»
V.
Gospodarstvo
ŽVEPLO IN S&ĐRA SALICA
žveplo. Prva pošiljatev žvepla je kmetijski družbi že dospela. Skrbela je, da naroči za svoje naročnike najboljšo vrsto žvepla znamke «Trezza» ne glede toliko na ceno, da lahko ugodi svojim Članom in naročnikom z dobrim in zanesljivim blagom. Naročnikom, kateri so naročili pošiljatev po Železnici, smo že odposlali*. Ostale naročnike vabimo, da ga dvignejo.
Modra galica. Težje kakor s Žveplom bo letos z modro galico. Angleške modre galice bo radi rudarske stavke na Angleškem malo na trgu. Mi smo dobili le manjšo količino, le za manjša naročila posameznikov. Naslednja pošiljatev bo dospela v Trst koncem meseca junija ali julija.
Naročili pa smo večjo količino nemške modre galice znamke «Johmnisthal»f katera nam dospe v sodih po 250 kg tekom tega meseca. Tudi ta je že vsa oddana in jo dobijo le naročniki, ki so jo predznamovali. Ostali se bodo morali zadovoljiti z drugo golico. VINC3HADNIŠRE POTREBŠČINE Za letošnjo vinogradniško sezijo je preskrbela Tržaška kmetijska družba vse vinogradniške potrebščine, kakor:
Škropilnice znamke aVermorel« originalne, «Volpi», «Ferrara» in vse posamezne nadomestne dele.
Žre^Ialiiike: ročne koprske in nekaj drurgih sistemov. Nahrbtne žveplalnike: ploščnate «VoIpi» in okrogle «Viktoria» in «IdeaI». TRANSPORTNI VRCŽ ZA MLEEO Prijeli smo večje zalogo trans-porlsiih vrče v za mleko iz Inozemstva, kateri so na ogled v našem skladišču ul. Torre bianca 19.
ECSE ZNAM1E «MERKUR»
Ta vrsta kos «Merkur» se je izkazala pri nas kot najboljša in je pri naših kmetovalcih najbolj priljubljena.
Zadruge in preprodajalce, ki si želijo nabaviti večje število kos «Merkur», naj prijavijo pravočasno svojo potrebo. O^SKLARSKE FOTREBŠČiNE Satnice, katere se tndi zamenjajo za vcsok, počinjeno žico, kolesca, topilnike in cevke za vosek, šila iii luknjače za vrtanje okvirjev ter vse kovinske dele za A. 2. panje. Na zahtevo pošljemo brezplačno cenik vseh čebelarskih potrebščin.
SEMENA Prejeli smo novo zalogo semen iz Nemčije. — Ohrovt (vr-
roie), zgodnje sv. Ivana in kasne. belega, zelja zgodnjega Dit-rn ^škega in poznega Brunšvicar-sktiga, kariijole ali cvetoči kapus, solato ljubljansko ledenko, redkvice okrogle, rdeče in podolgaste, majaron, čebulno seme belo spomladansko, korenjček za juho, kolerabo, mirne za krmo (oribano seme), ter francosko pahovko ali ki h skico (travuljo). Razun tega imamo v zalogi vsa ostaia vrtna zeienjadna in travnata semena. Tržaška fcmetiiska urnžba v Trstu ul. Torre bianca 19 in Raffineria
št. 7, tel. 44-39.
ŽVEPlrO IN MODRA G ALi GA
Borba preti trteim škodljivcem.
Skoraj nobena kmetijska panoga ne prizadeva kmetovalcu toliko truda, skrbi in troškov, kakor vinogradništvo.
Marljiv vinogradnik mora delati celo leto, v vsakem letnem času. Najhujša izmed vsega vinogradniškega opravila pa je borba proti trtnim Škodljivcem. Kajti pri tem opravilu je treba razen razuma in previdnosti segati tudi globoko v žc-p. In to je včasih krivo, da skušnjo nekateri vinogradniki priti do čim cenejšega blaga, ne glede na njegovo kakovost, misleči da pri tem kaj prihranijo. Tako postopanje pa se mnogokrat maščuje, s tem da potrosi dotičnik več kakor oni, ki si je preskrbel dobro blago po njegovi vrednosti, ali pa da si je mesto koristil, škodoval in vinograd pokvaril.
Tržaška kmetijska družba je naročila letos najboljšo vrsto žvepla «Trezza» ne glede toliko na ceno,
Velikanski dehadi dunajskega
POHIŠTVA
navadne In flntjše vrste
ki
se bo prodajalo po starih, nizkih cenah.
Na drobno. Na cia&eio.
Največje jamstvo.
Viale XX Settembre 33 - Trst
Tel. 793	1M
□□□□□□□□□□□□O
Ako imate ZA POPRAVITI URE tN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki
N. BORSATTI (k FIOLIO V TRSTU
ki Ima lastno delavnico nad 40 let. Največje jamstvo, poštene cene. Velika izbera ur. zlatenine. Kap uje in prodaja zlato m srebro. Govori se slovensko.	406
Pazil* na ime
N. BORSA TTI& Figlio
CORSO V ITT. EM. III N. 47
blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni). □□□□□□□□□□□□□
temveč v prvi vrsti na kakovost
blaga.
V zalogi ima: Žveplo f«at3«1« cTrezza*, L Eutra Trezza ia žvepla
s 3% modre galice.
B"
m mazilom
FARMACIA SPONZA
Trst - Via Tor S. Piero 10
Pazite na ponaredbe DoMva se v vseh lekarnah
KEDfCinAix DI
T>>
POPACA PREBAVI PRISTEM ALUfUVf
VOAIAŽUO Jt HlOUtR^Efl IH ARCttATfĆEN v VOCI IN 500AV1CI
AAHTOmiCiC!
TP.lčfm via Corooeo-25
I Ob priliki velikonočnih praz-l n'kov imamo v proda jj velikansko | ■ izbero vzorcev po konkurenčnih • Z	cenah.	(904) ■
f Klobuki navadni Iz svil« In I 1 slame od L 30.— naprej. 1
5 - Vsakovrstna prc*i«Tl|aMla — ■
ZoSozSraralfRi ambulatorlj
Trs«, Via Mitomane 6
od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah 2n praznfh od 10-12
Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cen«. 454 Ljudske cene.
JAKOB BEVC
Trst, Ca m po $- Glacomo S
ZAato kupu}« v vsaki množini po Mi* vi«jih cenah.	. .. . ^
RP5R0 plačuje vigje kot val Z mi o na raznovrstnih ur in zhleiht
941
Klavirji 3*1 Planini Karm&ftUl
PRODAJA
POSODA
S Po polno*t 427 Eleganca *	Prikladnost
Predat* tn poskmsi brez obveze za nakmp
kMn m. BBS msi
t, Via Valdirivo it. 34
Trat
NAJNOVEJŠI DOHODI. Obtoke, btsso v vetkaaski Izberi, «H-leittae, pente, otoafc, povrSnfa, tfaUT ptesci, dežatiti M. Cena ia ptffoH, U se ae fecJf.fo kockurtiKa. Rr&fsčitica L rada. „Al m§ BiSPAmO", v* Roma i«.
En e f C £J t? Stroji za i! vanje. vezenje •	in pletenjev za dom In vsa-
ko obrtnijo. Potrebščine TRST, Via Moda veccfeia 1 Napeljave z motor, pogonom. Popravila.
- g« maglsfa-stoia — Brcmplm
PIGATT1
LEKARNA ZAMETTI - TP>T - VI« Mazzlnl
"K
| Izvriufe vsa tiskarska d*!a v natmsd rnapm stilu kakor J
•	-—--- '■ 1 "' ■	........:- a
•	iudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejtml stroji, |
j Črkami, Lynotyp9, s;ereotypijo ter rotacijskim strojara. } | Vsa naročila sa Izvršujejo točno in po zmernih canah. J



I Ul. S. Francesco d'Assisi 20
SLOVENSKA PISAEIU
▼ BVENOS AIRESU
Ižvriuje sledeče poate: daje vsakovrstne lafonnacUe eetaieno brezplačno, pismeno za JaHjsko Krajino PO Lit. 1U.— kater« se UUiko polo-sii« pri Trgovsko Obrtai Zadrugi v Trata menja denr pm dna »a—i tečaja pcMJa de«ar v ćoamSe kraje posreduje pri brezplačni tfefeavl zemljiK
v Argentinip prodaja prekomorske vocm karte po aaj-aiž# cm«.
Naslov: ^SLOVEBSJU PtMSaH", U ae aahaja v
prostorih ureda itva sloveas'- »3« lista .Oo-apodaritvo", i. T. Oonats Alvaru iz It Bmaos Mrw Ksp. Arsutiiur (fc2n:> A .erflw>. **'
ETERNn
za streha Zaloga - TRST
Ne pozabite, da bo prodajala ob priliki velikonočnih prazaf-kov tvrak*
Trst, ta l E. 21
(nasprrti iutavSji!aid)
Mi mz rt
L t«*— im Pavrliiike oi L 188*— Baprsi
Velika izbera tala inozemskega
blaga. l2stBak.'3|«aktLr.
tzvetr/ljs shleke n seri. Gsnri si slavtaski
STARODAVNA TOVARNA TSHT-NIC. UTEŽ IN MER
msim FLOREIICI Co.
m zalogo in delavnico za poprave
TRST. Via Intosic Csccia 6. Tel. 13-64
naznanja »vojini cenjeaim odjemalcem, da so m dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz> k noi-roaodni poikui&ji glasom mctričaega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi ▼ novih pokrajinah.
Popravila aa izvršujejo točno in po marnih cenah	(393)
JJ5HTE BGSOimi — GOBICA
▼ Solkanu. — Uprava v Gorici« Via G. Capria It 5, %eL K. 314.
Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, k! pelje iz Solkana ▼ Plavat Njihovo apno ja mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poakuševališča od 13. aprila teCMu. It. 791, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno ja prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pri-a katerokoli rabo. Pri cenah ja konkurenca izključena.
Začetek boja
s ccnami delavskih obleka—. Jopo, teb. mm sli utira L 15*85 Obleki m) kil. mm aH
■itn......
liste. Manta. netsansOR . Hloti.Esla mm, sliflti « Tita m «> .. t* m Jope a takarii. 1. vnta . M
___bi z enimi prom€nadi»ili obfek
Obleko. Miolaa. min . m OUcka. islKia. leUts . .
Kostimi.....h
PevriDfkl . .. Hlače, voleese. b^Ib . . * Hote. nte đsšrifi . .. Jope, isiBm, ■ . . -Hale, kratle.....
AUnClttiimste
£40 Via Carducci 40
VELIKA SKLADIŠČA
Tvrdke 6. PSU
(prej A. BUTTI) Via Hazzini 32	Via Dante 13
volnenin, bombaževin. svilenin, perila, zaves, preprog, pletenin, izdelkov itd. itd.
Velikanska izbera okraskov in modnih potrebščin.
Pcsebne dobava za šivilje In modisfke
Jako zmerne cetae.	217
Oglete si naša okna
_______
KffisTia iftfiKa mirni	Jate za sjep^f
Trst, Via S. Franeesc« 1©	3\8
Tečaji od L 10d.— aaprej. Hitri tečaj t L 150.-. Teča iz.; rtklUe po p. sebnih cenah
^^^^^^^^^^^^^^____i_ _jj ■ m — m■ n ■ m ■ 1^1	yr —r- »mc ' t* r j-ju^mmtmm*
Roman v treh delih
Sotsnta V. 1. Krilanovska. U ruščine prevedel IVAN VOUK.
Cena L 6'—, po poŠti priporočeno L V »nožema?-/® L 8*60 proti ▼ naprej poslanemu znoafco -Komsn je izdela i* založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: TUkdrna
fdlnost v Tratu, Via S. Francesco 2*VI., - Knjigarna J. toka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna. Gorica, Carducci 1. - KatoliSka knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna.
Vesaae ▼ ortflBalBe platnice (cssa L 10) »e dobi t knjigarn! STOKA.

TRGOVSKO OBRTNA ZAC2UGA U TSSTO
regiatrovana zadruga z neomejenim jamstvom
Via Milana 20. pritličje (vogal XXX otbbre) - Te?. 15-04
1	1 1 1 U U Q □
Obrestuje hraitMiie vloge po 5 70
Vetje vloge, vezana na odpaved, po
Davek na obresti plačuje zavod sam.
Izvršuje nak«zs3a po«ž ugodnim	za J 1*33-
slsvSjo In ostale inozemska tr^^
Trgovcem in obrtnikom otvr.rja tekoče čekovne račune
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali- dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte
Uradne ure od S-1^7, tfep. 'm ©c$	pcp.
t p ■ 1
13 S 1
LJUBLJANSKA K
POB80ŽHICA 0 TRSTU
Hoda ta ram Eloarjtv MJ01581-
Telefon 5—18, 22—96
CENTRALA V LJUBUANI
6Mta in rezerve Mm 63,003.558.- j!
Telefon 5-18, 22-9i
Obrestuje vloge navložnih knjižicah po 4%%* na tekočih računih po 5% vezane vloge po dogovoru- - Prejema DINARJE na tekoči račun fn jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podražilice:
GORICA, Brežice, Celje, Černomet), Kranj, Logatec
fciffikbdKiSa
Blagaj** H odprta od »'/t-12'/. tat od !4V«-1«
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split
Ht. I
■MOE«
VL
V Trstu, dae 17. aprila 1927.
Lastnik F. BOLAFFIO
TRST - Via Giuliani 42 (Sv,
v bllilni slovanska iole
Najboljše specijalitete za domačo rabo:
¥ocla ,D@E3' Alaberda^ Castellanovlcfo
Prepreči izpadanje las ter je priporočljiva posebno proti prhljaju in za ojačenje korenin,
ker vsebuje kinin.
Steklenica po L 6. V Gorici se prodaja pri Fiegel, Via G. Carducci štev. 9.
Pri sestavljanju vseh naših specijalitet se poslužujemo v največji meri rastlinstva, kar je rezultat dolgoletnih izkušenj najboljših zdravniških izvedencev. Jamčimo tudi za Cisto t o vsakega : posameznega primeska :

Glvkol Casf@Slar&©wi€§i
Izredno učinkovito, brezalkolno sred- | stvo proti oslabljenju živcev, splošnemu oslabijenju teka
ki za ženske
v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L 8 50. - Za popolno zdravljenje 6 steklenic, — Cena L 45 50.
Prsni sirup Castellanovich
UCinkovIto sredstvo proti o«*lparn, Influenci, kroničnemu katarju kakor tudi proti kaš!ju.
•««••* Cena steklenici L 7-50. — Cena steklenici za otroke L 5'—. ♦♦♦♦♦♦


-jv	
	
	
■M	
M	
	
	
§ Hi	
Ltauora Chlni (EllsSre di ChE^a) Castelia-novich
Sestavljeno je iz ekstrakta najboljšega „CHINA CHALYSAIA".
Vzbuja tek in učinkuje pomirljivo na razdraženo želodčno živčevje. Posebno priporočljivo v dobi okrevanja. Cena steklenici L 7*50.
Razpošiljamo tudi proti poštnemu pov-zetju, pa ne manj kot dve steklenici.
SMILAJOD CASTELLA-NOViCH
Priznano najboljše sredstvo za čiščenje krvi, za spomlad, zdravljenje, proti omedlevici (vrtincu), valu krvi v glavo, motenju vida pri starejših osebak, arteriosklerozi ter za pospešenje krvnega obtoka. Cena steklenici Lil. — Za popolno zdravljenje 6 steklenic L 60.
Kadar kupujete naša zdravila, zahtevajte 1« zdravila z znakom CASTELLANOVICH, katero jamči za pristnost proizvoda in za čistoto primeskov.
NA CASTELLANOVICH - Trst (Sv. Jakob)
Shranit« to struni
v.
m
s bi
m
■C
O S
Ss n
£ m
2 m
S
P
NI
k vn
O
Odklanjajte ponarejene izdelke 1