Štev. 35. Leto LXV. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šil j atve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. ¥ Ljubljani. 1?, septembra 1925. Poštnina plačana v gotovim JSKI TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov.UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Šolski zakon — ponavljalna šola in kmetijski stan. Projekt šolskega zakona je predložen. Kakor ie izjavil g. minister, hoče nadaljnje delo izvršiti po zaslišanju uči-teljstva, t. j. UJU in ga potem pred.ožiti skupščini v pretres. Sigurno je, da se bo še marsikaj iz-premenilo. V tem pogledu bi bilo potrebno, da se tudi naša ponavljalna šola izpremeni. Namen te je. da tu učenci(enke) ponavljajo in se priprav.jajo največ za bodoči kmetijski sfian. Žal pa je ravno v ponavljalni šoli še toliko slabega materijala iz nižjih razredov. ki ni niti zmožen ponavljati, še mani pa pobirati drobtinice snovi za na-daljno izobrazbo. Pri takem pouku trpita učitelj in učenec, uspeh pa je sigurno vedno ne-povoljen. V krajih stare Kranjske ie ponavljalna šola enkrat na teden, na več-razrednicah po dvakrat in za to tako malo odmerjenega časa, da ni mogoče zadostiti deljenemu pouku. Na Štajerskem je bolje, ker ob:skujeio učenci v starosti do 14. leta še vsakdanjo šolo. Naše ljudstvo ie navajeno stare navade in bi bilo težko urediti pouk tako kot ga imajo Štajerci. Kaj tedaj? Da se zadosti kmetu, ki je vezan svojega otroka pošiljati v šolo od okto bra do konec aprila, tedaj v jeseni in spomladi, ko ga najbo.j potrebuje za delo pri spravljanju poljskih pridelkov, paši, trgatvi ali spomiadni setvi itd. in ga vsled tega čeravno enkrat na teden, prav težko pošilja k pouku, ker sicer marsikdo nima delavnih moči. učitelj pa je vezan strogo zahtevati da .ie reden obisk ter da doseže povoljne uspehe. V nasprotnem slučaju je obremenjen kmet z denarnimi globami ter tako oškodovan financialno. ko mu že itak primanjkuje denarja za nakup obleke in obutve, kakor zaradi odsotnosti delovne moči. Misliti bi bilo na to. da se ponavljalna šola preuredi, skratka, po takem načrtu kot je sedaj, da se odpravi. Učenci in učenke nai bi bili šolodol-žni do izpolnjenega 14 leta starosti, a ker je njih namen, da se ¡zobrazujejo za kmetijsko gospodarsko — gospodinjski stan, naj bi obiskovali šolo vsak dan v času. ko jih kmet najmanj potrebuje doma. t. i. v mesecu decembru in januarju. Ta šola naj bi ne bila ponavljalna, ampak nek gospodarsko - gospodinjski nadaljevalni tečai vsakdanje šole. v katerem naj bi se mladina v starosti od 12. do 14. leta. t. j. po 2 leti izobraževala' za bodoči kmetijski poklic. Taka celota pouka bi imela več uspeha, nego tako deljen pouk po enkrat na teden Uverjen sem, da bi bil s tem tudi kmet zadovoljen ter tem lažje pošiljal otroke redno v šolo, učiteli pa nedvomno dosegel več uspehov kot sedaj. Seveda bi se moral ves pouk tako pre-ustrojiti. da bi res odgovarjal gorenje-mu namenu. Pozabiti pa ne smemo delavnega (rokotvornega) pouka, t. i ono kar kmet izdeluje in popravlja v zimskem času za leto (pletarstvo: izdelovanie peha-rov. košar, koškov, les za sušenje sadja, les za vozove, izdelovanje toporišč za orodja, grabelj, metel itd.). Želim, da se k temu članku oglasi še kateri tovariš in napiše kaj dobrih misli o zadevi preustrojitve ponavljalne šole. ker na podlagi teh bo tudi poverjeništvo UJU lahko potrebno ukrenilo pri ministrstvu. Tovariš z dežele. DRAGO HUDE: Šolski zakon v Rusiji. Rusija predstavlja v očeh ostalega sveta konglomerat vsega nereda, nasilja in nepravde. Ne glede na to pa gre Rusija nemoteno dalje po svoji začrtani poti. ki io pelje v pogubo ali vstajenje — kdo ve ... Vso to zmedo pa povečuje še novi šolski zakon. Ideja vsega gibanja in vseh vladinih ukrepov v Rusiji je preobrazba političnega in duševnega narodnega mišljenja v boljševiškem duhu. V tem pravcu je sestavljen tudi novi šolski zakon, ki so ga sovjeti izdali dne 18 decembra 1923. leta in ki se imenuje: Zakon o enotnem šolskem delu. Ta zakon oa ni napreden in moderen, ampak nazadnjaški, ker ie tiranski v zmislu krepitve razredne bolj-ševiške vlade. Preobrat je zavrgel cari-stično vlado, toda ne v povzdigo svobodne svete Rusije, temveč io je potlačil v še večja bremena, nezgode in nesreče. Ker živimo tudi Jugoslovani v času sestavljanja novega šolskega zakona, ne bo odveč, ako poznamo sedanj; zakon bratskega ruskega naroda zato ga podajam v naslednjem: A. Splošne odredbe. 1. Enotna delavna šola ima namen podati otrokom znanje in sposobnost za razumno organizacijo osebnega, kaikor tudi društvenega delavskega življenja. 2. V enotni delavni šoli se vzgajajo otroci od 8 do končanega 17. leta. sestavljajoč 9 zaporednih oddelkov, vsak traja po eno leto. 3. Enotna šo.a se deli na dve stopnji: a) Šola 1. stopnje je za otroke od 8. do končanega 12. leta ter obsega prve 4 oddelke učencev; b) Šola 2. stopnje ja za otroke od 12. leta do končanega 17. leta ter obsega končnih 5 oddelkov otrok. 4. V prvi oddelek prve stopnje se sprejemaio otroci z 8 letom, brez izpita. 5. V enotni delavni šoli se vzgojujejo otroci obeh spolov. 6. Predavanje verouka — ali kateregakoli kulta — je prepovedano. 7. Šole prve in druge stopnje so državne Privatne šole so prepovedane. 8. Vsaka šola ima te-le nastavljence: 1. upravitelja šole; 2. učitelje; 3. šolskega zdravnika in 4. tehniško osobje. Število nastavljencev vseh kategorij določa država, držeč se predpisanega reda. . 9. Pri vsaki šoli se ustanovi šolski svet, katerega funkcije določajo členi 20.. 21.. 23.. 24. in 25. tega zakona. B. Vodstvo šol. 10. Odgovorno vodstvo pedagoškega. ekonomskega in administrativnega dela v vsaki šoli ima upravitelj šole, ki je predsednik šolskega sveta 11. Upravitelja šole določa ONO (Organ narodne izobrazbe) iz vrste oseb, ki imajo pedagoško predizobrazbo. Upra-vite.i ie obvezan voditi pedagoško delo v šo.i Kandidat za upraviteljai šole mora biti priporočen od profesionalnih in. strankarskih organizacij. 12. Upravitelj šole je obvezan, da zasleduje smeri poučno - vzgojnega dela v smislu glavnih določil delavne šole, t. i. o pravilnem zasnutku učenčeve samouprave, organizaciji učenčevega dela, organizaciji učencev, politični vzgoji otrok itd.. 13. Skrb za izdržavanje šolskega poslopja. za nabavo goriva in razsvetljavo ter preskrbovanje vsega gospodarskega in učnega materijala. spada v dolžnost upravitelja šole, ki vodi pisarno s svojim podpisom v imenu šole. 14. Upraviteli šole ali pa od njega določena oseba ie obvezan referirati o delu na pedagoškem in ekonomskem polju na širšem plenumu šolskih svetov, pri rajonskih svetih in obveznih sejah šolskega sveta, katerim prisostvuje tudi drugo učite!jstvo 15. Upravitelj odgovarja za splošni potek učno-vzgoinega dela ter za stanje njemu poverjenega imetja. 16. Namestnik upravitelja ima v njegovi odsotnosti vse dolžnosti upraviteljeve: v drugem času pa vrši poedine posle, ki mu iih določi upravitelj. 17. Učitelje postavlja in odstavlja ONO. a kandidate predlagajo upravitelji šole ter strankarske in profesionalne organizacije, in sicer iz vrst oseb. ki odgovarjajo pogojem določenih od Nar-komprosa (Narodnega komisairijata pro-svete). Pri enakih pogojih se daje prednost tistim, ki imajo tudi socialno na-obrazbo. 18. Učitelji vrše učno-vzgoino delo v duhu navodil od strani šolskega sveta in v dogovoru in po navodilih upraviteljevih. Zdravnik ima dolžnost, da pregleda periodično učence ter pazi na njihovo zdravje in sanitetno stanje šole. 19. Tehniško osobje šole postavlja in odstavlja upraviteli šole v smislu obstoječih določil in z znanjem ONO. To osobje je podrejeno direktno upravitelju in dela v šoli po njegovih določilih. 20. Šolski svet sestavljajo: vse uči-teljstvo. en zastopnik tehniškega osobja in zdravnik. Pravico vstopiti v šolski svet pa imajo tudi zastopnice RKP (Ženska delavska komunistična stranka), že-nodjelov (organizacija žen), profsojuzov (profesorska zveza), RK (Komun, delavcev), kakor tudi RKSM (Komunističen savez mladine), opolnomočen zastopnik okrajnega komiteta RKSM. po 1 zastopnik vsake krajevne organizacije; razen tega pri šolah ki imajo višjo stopnjo, sodelujejo počenši z 4. šolskim letom v šolskem svetu tudi zastopniki učencev vsakega posameznega oddelka 21. Šolski svet sklicuje upravitelj najmanj enkrat na mesec s sledečim delokrogom : a) Čitanje in pogovor o odlokih in dopisih centralnih in krajnih šolskih oblasti ter posvet o njihovi izvršitvi; b) določitev učnega načrta za vsako šolsko stopnio in za vso šolo v celoti; c) določitev metode za izvršitev učnega materijala; č) organizacija učenčevega dela in odmora ; d) razpored pouka v šoli oo urah in tedenskih dnevih; e) periodični referati učiteljev, zdravnika in zastopnikov učencev o izvrševanju podrobnega učnega načrta, o njegovih eventualnih izpremembah in napredku celega pouka in otrok; (Dalje prih.) LISTEK. MIH. M. STANOJEVIC: Škola rada. (Referat na V. pokr. skup. Pov. UJU —-Ljubljana v Šoštanju.) (Dalje.) Nastavom se uvode učenici u razumevanje kulture ovoga razvitka kulture i njenog duhovnog proživljanja. Po Lj. Protiču lovačkom i ribarskom stupnju odgovaraju školska putovanja, nomad-skom zaštitom i nega životinja, u vezi sa školskom gradinom; zemljoradnja je i danas glavno zanimanje večine naroda i njoj odgovara takode školska gradina. Stupnju zanata odgovara školska radi-onica, koju on ne zamišlja kao radionicu stručnog ručnog rada več radionicu koja se naslanja na prethodna dva oblika života. Zimi, kad se nema šta da radi u školskoj gradini, učenici treba da se za-nimaju izradivanjem predmeta koji im trebaju u nastavi za bolje njeno razumevanje. A sem toga i gradenje oblika u zemlji i gipsu. savijanje i isecanje har-tija, pletenje i radovi od krute hartije, dvorez i t. d. što ima veze s nastavom i što je u službi nje. Ponešto če se izraditi i što je potrebno i za školski život i sel. nastave. N. pr. sandučiči za ptičja gnjez-da (hišice), koritance (koritce) za vodu životinjama, sto za hranu ptica, klupa za školsku gradinu i t. d. Školska laboratorija je viši stupanj školske radionice. Ona je u najtešnjoj vezi s nastavom fizike i hemije. Po tom i ona služi prvenstveno interesima nastave. Učenici se vežbaju da grade proste aparate i da njima ekspe-rimentišu. U ovome ih upučuje i pomaže nastavnik koji se stara da ipak učenici što više rade sami. Ovaj oblik života odgovara v i š e m stupnju i ljudske kulture u koju se postupno uvodi vaspitanik ulas-skom u sami život.1 I Anri Goj zamišlja školu rada os-novanu na evoluciji deteta i mladiča i trudi se da odredi za svako doba ili bar za svaki period evolucije »spontane tenden-cije njegovog biča«. I on stoji na gledištu herbartijanske Pedagogike, koja podeša-va nastavu prema genetičkim stupnjima individualnog razvitka koji odgovaraju kulturno-istorijskim stupnjima kolektivnog 1 G. Jovan Telebakovič učiteli beogradski, koji je poznat kao vrlo valjan skupljač nastavnih sredstava za školu, jedne učit. skupščine naročito je zanimao posetioce njene raspravom: šta mogu učitelji sami učiniti za očiglednije prestavljanje u nastavi i izložio čitavu izložbu južnih radova učeničkih, medu kojima je bilo vrlo interesantnih i vrlo raznovrsnih. razviča čovečanstva. Samo on, prema Ferijeru, deli ove periode evolucije od de-tinjstva do dečaštva prema raznim interesima pojedinih doba razvitka detinj-stva, deleči ih na period rasejanih interesa ili period igre (do 7 god.), period neposrednih interesa (od 7—9 god.), period konkretnih specijalnih interesa (od 10 do 12 god.), period prostih apstraktnih interesa (od 13—15 god.) i najzad period (posle navršene 16 god.) složenih interesa t. j. svestranijeg interesa za tajne prirode i čoveka. Pokret za uvodenjem rada u školu našao je u Americi vrlo široko razumevanje. Džon Dun proslavljeni profesor Kolumbija Univerziteta u Njujorku karak-teriše škole starog i novog veka kao slu-šaonice u kojima se samo »slušaju« predavanja a vrlo malo se budi aktivnost dečja i samoradnja. »Isto onako kao što može biolog da rekonstruiše celu životinju, isto tako — misli on u »The School and Society« — možemo mi da rekonstruišemo onu vaspi-tačku i nastavničku delatnost, koja se može razviti, u jednom prostoru, gde su puste školske klupe, poredane u pravoj liniji, gde jedva da ima nešto prostora za pokretanje osim. da se može pred sobom držati knjiga, pisaljka i hartija sa škol-skim tablama, nekom stolicom sa 4 gola zida, ili na kojem u najboljem slučaju, vise nekoliko slika. Takav je prostor učionica, udešena sasvim samo za slušanje preda-1 vanja. Ali učenik u godinama svoga tlakovanja u narodnoj školi, kao ni u njegovom prethodnom detinjstvu nije nikako udešen za slušanje i pasivno primanje znanja. Baš naprotiv! Godine detinjstva do puberteta po pravilu se ispoljavaju u živah-nom aktivitetu. Bitnost je čovečija u ovo vreme u radu, stvaranju, pokretanju, po-kušajima, iskustvima, doživljajima, i bez-izuzetno, u stvarnom učenju. Svekoliki neumorni dečji život u igri udešen je neposredno od prirode, da bi rasle i razvijale se dečje snage, duhovne i telesne, pod uticajem životnih iskustava svih vrsta. Naročito su tamo dečje igre sve sama inicijativa pobude za samostalno delanje, gde su deca zdrava a nisu stisnuta medu grobne zidine veliko-varoške. Ona neprestano iznalaze nove oblasti da zadovolja-vaju svoj prohtev za zanimanje, zaborav-ljajuči često i da postoji drugi svet oko njih. Ideje Džon Dun-a našle su odziva u Nemačkoj i Engleskoj i uticaj njihov jasno se vidi u raznim oglednim školama kao što su Licovi vaspitni seoski domovi i škole Sesil Redi-a, i dr. LEO P.: Moderne smeri šolstva v Nemčiji. Izdatki: (Pedagoški študijski teden v Berlinu.) Centralni zavod za vzgojo in pouk v Berlinu, ki ima sedai nalogo, da> izravna povojne šolske razmere in kjer rešujejo razni učenjaki in možje prakse v najlepši slogi važne probleme, ie povabil ino-zemce v svojo sredo. Vabilu se je odzvalo 137 šolnikov. Prišli so učitelji iz Amerike. Anglije, Belgije, Švedije, Rusije, Estonije. Poljske, Rumunije, Južne Afrike. Japonske in štirje zastopniki naše kraljevine. V pozdravni dvorani se nam je nudila iako pestra slika in priložnost si imel govoriti s šolniki s cejega sveta. Nepozaben čas. Pozdrav v zavodu ie bii nadvse prisrčen. Takoj nato smo pričeli z resnim delom. Pedagogi, v resnici strokovnjaki, so nam v globoko razmišljenih referatih obdelovali razne panoge šolstva. Referatom so sledi.e debate. Obenem smo hospitirali po učnih zavodih raznih tipov, tako. da smo se mogli v šolstvo v Nemčiji v resnici poglobiti. Šole so zelo različne. Zunanje lice imajo po svojem rektorju, oziroma po učiteljskem zboru. Na željo ministrstva se poizkuša z raznim novim načinom poučevanja. Obenem se veliko piše. debatira in kritizira Kar bo najboljše, to bo obvelja.o. V vseh šolah je vpeljan delavni pouk. katerega bistvo ie dosega ciljev potom ročnega dela in produkcije. To je šola življenja. V središču je delo učenca in njega samodelavnost. Na ta način spoznajo učenci svoje s abosti, meje svoje zmožnosti in svoje moči, uče se ponižnosti in obvarovani ostanejo pred nadutostjo. Postanejo samostojni in zmožni razumeti resno življenje. So šole, kjer je delavnost učencev izpeljana do viška. Tu ie učitelj le prijatelj, le č.ovek. Učenci si sami izberejo učno snov, nai katero se tudi pripravijo. Potom debat, ki jih vodi kak učenec, si menjajo svoje misli in utrjujejo svoje na- zore. Učiteli pride le kot pameten človek v debati v Doštev in kot tak vpliva na debato, da se giblje v pravi smeri. Sistematičnega pouka tu ni — sistem se pojavi sam ob sebi. V teh šolah je vpeljan skupnostni pouk. Razdelitve učnih ur namreč ni. Vsaka učna snov se obravnava iz vseh vidikov. Premog se ne obravnava n. pr. kot pri nas v mineralogiji. temveč vzame se kot celota. Kaj spada k premogu? Snov iz mineralogije, geologije, plinarna, stranski produkti, anilin-barve. gospodarski pomen premoga. bogastvo iz premoga, industrija, carina. železniški tarifi, rudarji, njih poseben jezik, rovi, kolonije, bratovske skladn- ce rudarske pesmi itd. To vse skupaj je celota ki se ne da in ne sme trgati po učnih urah. So učitelji, ki vodijo Douk na podlagi svojega skrbno obdelanega vrta. Ta je izhodišče vsega pouka, ki ie torej v resnici pouk iz življenja za življenje. Je pa še ve.iko raznih tipov poiz-kusnih šol o katerih hočem, ko vse uti-se iz Nemčije prebavim, temeljito poročati. Zanimivo je bilo ogledovanje mestne poklicne posvetovalnice in psyhoteh-ničnega instituta v Osram-tovarnah. Tu je vse polno aparatov, s pomočjo katerih preizkušujejo dušne pojave in zmožnosti mladih ljudi. Kdor je to videl, se je veliko naučil. Povdariti moram, da smo Slovenci v Berlinu veliko pridobili. Obenem smo prišli v po.ožai da se bomo dalie s pedagogiko temeljiteje bavili. Pridobljeno znanje sem pričel uporabljati v svojem šestem razredu in reči moram, da sem srečen ker v novem načinu poučevanja se čutim v resnici človeka od katerega ima mladina pravo korist Iz svoje Drakse hočem podati večkrat kako poročilo. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Kongres F. S. V dneh 16.. 17. in 18. avgusta t. I. se je vršil v Ljubljani V. kongres F. S. Edino, kar bi tangiralo nas učitelje, ie vprašanje četrtinske vožnje. O tem vprašanju sem že poročal v »Učit. Tov.« Mislim pa. da govorim v imenu vseh pravih idealnih učiteljev-ferijaiicev, da bomo kljub temu da nam Ministr. saobračaja ne pripozna XA vožnje, vseeno pristopu k F. S. Pri volitvah je bil izvoljen profesor Kušan iz Sarajeva za predsednika F. S — F. S. združuje pod svoie okri.je vso jugosloven-sko omladino Dod katerimi nai bodo tudi učitelji in profesorji, saj vrši F. S. kulturen in nacionalni program in na event. izletih do naši državi smo vsi stari znanci, bodisi na skrajnem severu ali nai skrajnem jugu. Za Slovenijo bomo imeli samo eno P. F. S. in s tem pozivam vse učit P. F. S., d a s e r a z i de j o in da se članstvo prijavi v našo u č i t. P. F. S. Imeli bomo s tem večji pregled in tudi iz ekonomskih ozirov bi bilo to boli praktično. Prosim vse učit. P. F S. da mi v najkrajšem času pošljejo ves inventar, če ga i m a- j o. Poslovanje bo veliko lažje. Vse učitelje ferijalce prosim da mi stavijo tozadevne predloge. Kot člani F. S. bomo imeli vse pravice F. S. raizven x/4 vožnje. t. j. svratišta itd. — Podpirajmo F. S. in dokažimo, da tudi učiteljstvo zna ceniti idealen program organizacije, ki ie edina v naši državi, v kateri so člani vsi kulturni činitelji! — Prijave pošljite na moi naslov v najkrajšem času! — Za učit. F. S.: S Mrovlje. učiteli Črnomelj. —f Počitniški izlet. V minulih počitnicah se projektirani izlet iz znanih vzrokov ni vršil. V smislu našega programa se bo vršil druge počitnice poučni izlet v Češkoslovaško in za ta izlet bomo zainteresirali potom naših organizacij in našega tov. Františka češkoslovaško vlado, katera, upamo, da bo z raznimi ugodnostmi omogočila naš projektiran izlet in o katerem bo vse natančno navedeno pod tem naslovom. Žalibog se letošnji nameravani izlet ni vršil, pričakujmo. da bo češkoslovaška vlada uvi-devala tolikokrat poudarjeno važnost takih poučnih izletov. Na delo torej, da skupno z našo učiteljsko organizacijo uresničimo naše načrte. — S. M. Gospodarstvo UJU. Računi sprejeti na glavni skupščini UJU v Subotici, 27. in 28. avg. 1925. Pregled. Dohodki: Od koga? Predplata. Dugovna.........Din Tekuča ......... . Oglasi............ 81.839"— 216.172 10 Din 58.081--101.738-50 Razni prihodi: Članarina Učiteljski kalendar I 4.155 97 II 35.045-25 Članske karte....... Predavač ......... Pomoč, zabave i dr..... Kamata od novca za štednju . Dubrovački List...... .... Din 109788-10 • • • • , 39 201-22 .' ! .' , 5.770-- .... . 1.495-— . „ 71.918.05 .... „ 4.313-.... 7.941-50 Svega Din 240.426 87 Pregled primanja: Narodna Prosveta...........Din 310.414'10 Učitelj ..............................„ 159.819-50 Razni prihodi.............. 240 426 87 Saldo gotovine od 15. jula 1924. god........... Pregled izdavanja: Narodna Prosveta...........Din 294 057 35 Učitelj . .............. 137.363-65 Drugi izdaci.............. 172.956 47 Gotov, u blagajnici na dan 15. jula 1925. god........ Ulog na štednju.................. „Narodna Prosveta" 298.011 12.403 310.414 710.660 556 45 604 377 29.9.6 132.021 10 10 47 20 47 30 92 „Učitelj" 159.819 159.819 766.305 766 305 50 50 69 69 Z a š t o 9 10 11 8 9 10 11 12 13 Hartija......... Štampa.......\ ' Saradnja....... Plate: Upniku..............Din 11.100-- Korektoru......................y 200-_ Administratoru.......'■ '. '.' " 7 800_ Ekspeditoru......... ' ' " 12 000'_ Pošta, podvoz i adrese........ Porez na oglase, zavoj, priznanice i dr. ...i.'' Provizija............................" Vračena pretplata...........\ [ Drugi izdaci: Ogrev, osvetljenje i voda........Din 5.837 50 Nepredvidjeni izdaci............ 25.474-57 Skupština..............jj 5(X227-95 Plate osoblja U. J. U.: Blagajniku...............Din 14.400 — Sekretaru............................12.000'_ Pisaru (ml. sekr.)............" 5.700 — Posluzi..............................! 11'700 — Dm 43.800'— Učiteljski Kalendar...........Din 35 860*20 Dubrovački list............B 7.580.50 Nameštaj i kancelar. materijal.......n 1.743.75 Knjižnica..............................„ 150 — Razna pomoč, telefon i kanap.......„ 1.232'— Članske karte..........................„ 1 050- - Svega Din 1/2.956-47 »Narodna Prosveta* 63 303 149 010 8.415 38100 23.901 2 568 8.759 65 294.057 I 35 „Učitelj" 41.145 63 933 8 986 ^ 14.150 2.092 900 6.107 50 137.363 50 15 65 Aktiva: Račun ravnovesja. Pasiva: Gotovina: u Blagajnici...... 29.90S 30 . Hartijama od vrednosti . 3.425 - Ulog na štednju .... 132 021 92 165.353 22 Dužnici: za Narodnu Prosvetu . . 313.735 25 „ Učitelj....... 78 469 90 „ Učiteljski Kalendar . . 11.614 75 „ Predavač ...... 10.508 _ . Članske karte .... 5.589 50 kod Poštanske štedionice . 100 - 420.017 40 Nepokretno Imanje: plač u Banji Koviljači . . 9.500 — Knjige: Učiteljski Kalendar . . . 12.750 — 2.900 —T Učitelj........ 57.286 15 72.936 15 Nameštaj i pribor . . . 18141 30 Biblioteka...... 9.950 — Otpisi........ 283.121 35 979.019 42 Saldo Kapitala: od 15. jula 1924. do 15. iula 1925. god. ...... 979.019 979.019 42 42 Izdatki: Bilanca. Dohodki: Troškovi: za Narodnu Prosvetu . „ Dubrovački List . . „ Plate osoblja U. J. U. „ osvetlenje .... „ poštu, telegr. i telefon „ kancelar. materijal . . vodu ...... „ proviziju na Nar. Pro svetu, Učitelj i Kalendar „ pomoč i dr. ... Otpisano: Narodna Prosveta Učitelj..... Učiteljski Kalendar Predavač .... Nameštaj i Pribor Nepokretnosti . . 108 708 571 15.700 970 300 469 587 7.133 2 994 151.530 38.047 20.638 3.827 2.015 500 50 05 137.433 216.559 353.993 80 65 45 Članarina Kamata Saldo . 67.763 3.109 283.121 353.993 45 Dohodki: Proračun. Izdatki: Od 5 e g a ? Pretplata na Narodnu Prosvetu (za-jedno sa naplačenom veresijom) Pretplata na Učitelja (zajedno sa naplačenom veresijom) . . Članarina (članski ulozi) . . Od učit. kalendara, naplata duga „ predavača ...... „ članskih karata .... Pomoči od Učit. Zadruge A. D. Kamata na novac..... Pomoč, zabave i drugi prihodi Svega . Saldo gotovine od 15. jula 1925 Ukupno Kad se oduzme izdatak u . Višak je u . Din 310.000 160.000 110 000 3 000 500 1 000 2.000 10.000 35.0J0 631.500 29.906 661.406 630 900 30.506 30 30 Z a š t 0 ? N.Prosveta Učitelj Din P Din P 1 65 000 _ 45.000 2 160 000 — 70 000 — 3 Saradnja...... 10.000 _ 8.000 — 4 Honorar redakc. Odboru 5.000 — 2 000 — 5 Pošta, podvoz, zavoj i drugi izdaci .... 20.000 — 5 000 — 6 Državni porez za oglase 2.000 i štampanje adresa . 10.000 - — 7 Nepredvideni troškovi . 7.000 — 3.000 — 8 Plata uredniku . . . 14.400 _ 9.600 — 9 „ korektoru . . . 7.200 — 2.400 — 10 „ administratoru . 8.400 1— { 9.600 11 ekspeditoru . . 14.400 — Svega . . 321.400 - 156.600 - Drugi izdaci: 1 Kancelarijski troškovi . 2.000 — 2 Ogrev, osvetlenje i voda 7.000 — 3 Pošta, telegraf i telefon 1.500 — 4 Održavanje veza sa po-vereništvima i zboro-vima...... 20.000 5 Skupština u Subotici . 35 000 _ 6 Nepredvideni troškovi . 10.000 — 7 Provizija za naplatu ve-resija...... 15.000 8 Nameštaj..... 9 000 - 9 Plata blagajniku . . . 18.000 — 10 „ sekretaru . . . 15.000 — 11 „ pisaru .... 8.400 — 12 „ poslužitelju . . 12 000 — Svega . . 152.900 — Učiteljski pravnik. —§ Vozne olajšave za dijake. Ministrstvo saobračaja ie izdalo nairedbo, glasom katere dovoljuje dijakom vozne olajšave. Te vozne o.ajšave dijaki.lahko izkoristijo le dvakrat v letu. ko se ob zaključku šolskega leta vračajo iz mesta domov in ko se ob začetku šolskega leta vračajo v šo.sko mesto. Diiaki se v tem slučaju vozijo s polovično ceno. —§ Kolika ie vpisnina oziroma šolnina na deželi afi mestih za učence drugega šolskega okoliša, ki hočejo prostovoljno posečati sosedno večrazredno šolo? Se li sme sploh zahtevati kakšna taksa? — Na Vaše vprašanje Vam odgovarjamo da za osnovne šole sploh ni predpisa o kaki šolnini. V Ljubljani pobirajo takso samo od vmanjih učencev a 100 Din, če ni zvišana letos. Za osnovne šole sploh ni nihče upravičen pobirati takse in šolnine ker je po ustavi za šoloobvezne otroke pouk prost. Obrnite se v tem pogledu prej na prosvetni odde.ek. VABILO k izrednemu občnemu zboru Učiteljskega konvikta, ki se vrši dne 2 7. septembra t. 1. ob 10. uri v Učiteljski tiskarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo društvenih funkcionarjev. 3. Volitve po novo potrjenih pravilih : a) načelstva; b) nadzorstva. 4. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. —g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Tov. A d o 1 f H a r m e 1, šolski upravitelj v Cerknici 15 Din. Tovarišica Olga Del C o t -t o v a . učiteljica v Žalni, nam ie poslala eno 7% obveznico invest. posojila) po 100 Din s 6 zapadlimi kuponi, skupai 121 Din. — Hvala! Tovarlši(ice)! Zganite se in posnemajte! Letošnja darila znašajo 6642 Din. — Jos. K o b a 1. blagajnik. Razpisi služb. —raz Upraviteljska mesta so razpisana v: Dobovi, Globokem. Podgorju, Rajhenburgu, Ad.ešičih. Božjakovem, Čepljah, Črešnjevcu, Gribljah. Mavrle-nu. Preloki. Radencih. Rožnem dolu. Stari lipi. Starem trgu, Jaršah. Moravčah, Dragi. Gori, Mozlju, Sodražici. Starem logu, Strugah, Verdengu. Dupljah. Kri-žiaih pri Tržiču. Primskovem pri Kranju. Škofji Loki. Šmartnem pri Kranju. Trbovljah. Radečah, Raki. Št. Rupertu, Studencu. Laškem. Zidanem mostu. Ko-rinju. Litiji. Šmartnem. Golem. Logu-Za-plani. Rakitni. Zgornji Šiški. Šmarju, To-mišlju, Zapotoku, Žažarju. Dobrničah in Mirni peči. — Prošnje za vsako mesto posebe, s službeno razpredelnico, zrelostnim in usposobljenostnim spričevalom, uverenjem o službeni dobi z navedbo dopustov in zdravniškim spričevalom, če prosilec še ni stalno nameščen, je vložiti pri šolskem upraviteljstvu. ki jih morajo v dveh dneh odposlati naprej. Kolek na prošnjo 5 Din. na vsako prilogo 2 Din» izvzemši službeno razpredelnico. — Koliko razredna ie kaka šola. katero uči-teljstvo je tam nameščeno, kje ie pošta in železniška postaja ter v katerem srezu se nahaja šola. dobite v »Staležu šolstva v Sloveniji« od leta 1923.. ki ie izšel v Učiteljski tiskarni in stane 10 Din. Naročite ga! —raz Za učiteljice razpisana mesta, v: Dragi. Gori. Strugah, Kranju, Golem in Rakitni. — Pogoji za vlaganje prošenj so isti. kakor pri upraviteljskih mestih. — Koliko razredna je šola. v katerem srezu se nahaja in kje ie Došta ter železniška postaja, je razvidno iz »Staleža šolstva v Sloveniji«, ki ga ie izdala leta 1923. Učiteljska tiskarna in stane 10 Din. Kupite si ga, ker ga boste še pogosto rabili! —raz Za učitelja ie razpisano službeno mesto v Preserju. — Prošnje je enako opremiti kakor je predpisano za upraviteljska mesta. — Koliko razredna ie šola ie razvidno iz »Staleža šolstva v Sloveniji« ki ga je Izdala Učiteljska tiskarna leta 1923. in stane 10 Din. Naročite si ga ker ga boste še pogosto rabili! —raz Na državni gluhonemnici v Ljubljani se razpisuje služba učiteliice-praktikantinje, ki naj se izvežba za strokovno učiteljico. Služba bo oddana oni: 1. ki ima maturo in praktični izpit za poučevanje na osnovnih šo.ah; 2. ki je delovala na osnovni šoli vsaj štiri leta s prav dobrim uspehom; 3. ki je zdrava, krepka in ima zdrava govorila (zobe, pljuča itd.) ter dobro vidi in 4. ki ni nad 30 let stara. Prosilka mora biti izvežbana v ženskih ročnih deah in risanju. Zahteva se tudi znanje nemščine ali francoščine zaradi priprave na strokovni izpit in proučavanje strokovne literature. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili in naslovljene na ravnatejstvo državne gluhonemnice v Ljubljani, je vlagati po uradni poti do 25. septembra t. 1. tako. da jih preime veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani najkasneje do 5. oktobra 1925. Prepozno vloženih prošenj šolska oblast ne bo upoštevala. Splošne vesti. — Proti politiki v šoli. Pruski naučni minister je izdal na svoje podrejene organe sledeči razglas: »Strankarsko politično udejstvovanje učencev ie zavzelo oblike, ki ogrožajo državljansko šolsko vzgojo, motijo šolski mir in izzivajo v šolskem življenju pojave kakor ovadništvo, sumničenja, teror večine, pretepanje manjšin, in ki predvsem odvračajo mladino od teme.jitega znanstvenega dela. Tako ie prišlo tako daleč, da se šolska mlad:n,ai iz politiških nagibov v javnosti obnaša pogosto tako da njeno obnašanje nasprotuje vzgojnim nalogam šole in daje cesto povod za posebne policijske odredbe. Šo.a saima ne more zatreti takih od vseh prijateljev mladine obžalo-vanih nedostatkov, če io ne bodo podpirali starši, mladinske organizacije in politične stranke. Važna naloga šole bo to rej. da s pametnim poukom vseh prizadetih krogov de a na to, da se šola depolitizira. Šolski krogi naj vedno opozarjajo. da ie vsega obžalovanja vredno, če mladina prezgodaj zabrede v politične vrtince in da se za to ali ono politično smer opredeli že v onih letih v katerih naj bi mladič šele poskušal razne struje in smeri spoznati, da se bo mogel pozneje sam odločiti. Kolikor boli bo šo.a razumela ustvarjati prave in mladini primerne oblike šolskega življenja in v šo o zanesti duha skupnosti in državljanstva, toliko prei bo premagala obžalovane ne-dostatke. Temelj za tako vzgojo oai mora tvoriti držanje učiteljev v vseh takih vprašanjih.« Potem pravi: »Da se šola depolitizira, ie prepovedano dijakom nositi katerekoli barve, trake ali simbolične znake v šoli in pri raznih šolskih prireditvah. Prepovedano je tudi take znake nositi s seboi Članom šo^arskih društev je dovoljeno nositi društvene znake samo pri društvenih prireditvah, glede pristopa in članstva dijakov pri izven-šolskih društvih pa naj se ravnajo šolska vodstva po obstoječih predpisih.« — Uvedite v svoje šole najnovejše zemljevide slovenskega ozemlja, ki sta jih izdala Učiteljski dom v Mariboru in Učiteljski konvikt v Ljubljani. Čisti dobiček ostane izključno Učiteljskemu domu in Učiteljskemu konviktu, zato je dolžnost vsakega učitelja in učiteljice, da širi te zemljevide. Zemljevidi so prvovrstni in so zelo prikladni za uporabo pri pouku in orijentacijo v okraju ter so aprobirani od prosvetnega oddelka. Šole so na zemljevidu posebej označene z rdečo barvo, tako da dobro služijo za izhodišče pri zemljepisnemu pouku. Vsa konvencijonalna znamenja so zastopana na zemljevidu, da se jih otrok lahko priuči. Izšli so dosedaj sledeči zemljevidi Učiteljskega doma in Učiteljskega konvikta. 1. Pohorje, Kozjak (Učiteljski dom); 2. Slovenske gorice, Dravsko-Ptuisko polje (Učiteljski dom); 3. Prekmurje in Medjimurie (Učiteljski dom); 4. Kamniške planine. Gorenjska ravnina. Ljubljansko polje in Mežiška dolina (Učiteljski konvikt). Še pred božičem izide ročni zemljevid »Celjska kotlina« v založbi Učit. doma. Cena zemljevidom je v podrobni razprodaji a Din 10, za šole pri večjem direktnem naročilu (najmanj 10 izvodov) za zemljevide L, II., III. a 6 Din in za zemljevid IV. a 7.50 Din, ker je ta zemljevid izdelan v osmih barvah. Za poravnavo bo priložena poštna položnica. Učit. dom posreduje tudi pri nabavi ročnih zemljevidov Pirc-Dimnik-Slovenije. Naročajo se zemljevidi direktno pri Učiteljskem domu (Anton Hren, šol. upravitelj v Studencih pri Mariboru) oziroma pri društvu Učiteljski konvikt v Ljubljani (Josip Kobal, strok, učitelj Ljubljana. Učiteljska tiskarna ali upraviteljstvo osnovne šole na Barju — Ljubljana, šol. upr. Tit Grčar.) Uporabljajte v šolah le zemljevide Učiteljskega doma in Učiteljskega konvikta! — Slovenci! Dne 10. oktobra 1925 je peta obletnica nesrečnega koroškega plebiscita, ki ie odtrgal od našega narodnega telesa enega najlepših delov jugoslovanske zemlje, zibelko Slovenstva, slovenski Korotan. Nemci v Avstriji pripravljajo za ta dan šumne veselice, da proslavijo to svojo z lažmi in prevaro izvoievano zmago nad našim narodom. Tem večja je naša dolžnost, da se ta dan spomnimo koroških Slovencev, da obno- vimo svoio ljubezen napram njim. V to svrho pripravlja Jugbslovenska Matica s pomočjo in sodelovanjem vseh narodno-obrambnih in drugih društev za 10 oktober resne manifestacije po celi Sloveniji, na katerih naj ves naš narod eno-dušno in odločno izrazi svoio zahtevo po združitvi z rojaki onstran Karavank. Zato pozivamo vse Slovence, da se pripravijo za 10. oktober, za naš »Koroški dan« in da se v polnem števi.u udeleže manifestacij kjerkoli se bodo iste vršile. — Šolski upravitelji tekmujejo med seboj, kako bi bolj okusno in nacionalno okrasili svoje šole v notranjosti, pri tem pa pozabljajo, da je Učiteljska tiskarna založila velike in krasne slike naših velmož, ki so okras vsaki sobi in učilnici m so le po 10 Din. Niso pa to samo slike za okras temveč so tudi učilo za pouk in so iz tega vzroka neobhodno potrebne vsaki šoli. Zahtevaite cenike pri Učiteljski tiskarni! — Kako naj se tolmači v novem učnem načrtu glede rokotvornega pouka? Na Vaše vprašanje Vam odgovarjamo. da se obrnite uradno na prosvetni oddelek, ker ie to uradna zadeva, ki naj se tudi uradno tolmači, če so dvomi. — Ne dobite ga več, namreč »Ročnega kataloga«, ker je popolnoma razprodan. Saj smo pravočasno opozarjali nanj. Šolske upravitelje in upraviteljice opozarjamo naj si nabavijo Finkovo zbirko vseh naredb in šolskih uredb, katerim je sedaj cena znatno znižana in jih rabi vsaka šolska upraviteljica in vsak šolski upravitelj, da mu ne bo treba izpraševati okrog, kako naj postopa. Tudi za vsakega učitelja in učiteljico so potrebne te odredbe, da ne bodo vedno izpraševali upravitelje kako naj postopajo. Sezite po »Staležu šolstva v Sloveniji«, ki stane samo 10 Din. dokler ga je še kaj v zalogi. Glejte oglas. — Vodstva strokovnih obrtnih nadaljevalnih šol opozarjamo na pravočasni nakup Čitanke za te šole. Več pove oglas v današnjem listu. — Motorji in kolesa á 10 D¡n. Dne 30. t. m. se vrši žrebanje loterije Jugo-slovenske Maitioe, koje dobitke tvorita dve motorni kolesi in 25 navadnih žen-sk h in moških koles. Motorja in kolesa od svetovno znane francoske tvornice »Peugeot«, izžrebane številke bodo objavljene v vseh slovenskih dnevnikih, kakor tudi na krajih kjer se prodajajo srečke. Kdor zadene dobitek, poš.je svojo srečko Jugoslovenski Matici v Ljubljano, ki mu pošlje dobitek po železnici, ali pa ga pride osebno iskat v Ljubljano. Srečke se prodajajo pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih ljubljanskih trafikah ter v Tiskovni zadrugi in Matični knjigarni v Ljubljani. Dobi se jih tudi v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 7, II. nadstr. Zunanji naročniki naj naročilu srečk prilože tudi odpadajoči znesek, ker se naročilo sicer ne more izvršiti. Cena posamezni srečki 10 Din. — Mnogo učiteljev še ne ve, da so izšle velike slike kmečke slovenske hiše in kmečke sobe v lepem barvotisku in stanejo samo 30 Din komad. V šoli služijo kot učilo in sicer kot nacionalno učilo, ker kažejo nacionalno našo kočo in sobo. Naročajo se slike v Učiteljski tiskarni. — Opozarjamo na izpremembo cen in naslovov v današnji številki »Učit. Tov.« v notici »Uvedite v svoje šole zemljevide Učit. konvikta in Učit. doma«, ker so nekatere izpremembe v današnji notici. - , ' — Ali že imajo učenci vaše šole ročne zemljevide „Učit. doma" in „Učiteljskega konvikta P" Uvedite jih čimpreje, ker je uspešen pouk v domoznanstvu nemogoč brez njih. Pri direktnih naročilih izdaten popust. — Veliko znižanje cen. Učiteljstvo opozarjamo na znižanje cen knjigam Učiteljske tiskarne. Opozarjamo na tozadevne oglase v našem listu. — 15% popusta dajem učiteljimai, ko-ji naruče više komada »Kratke srp.-hrv. slovnice«. I. deo (56 str.) stane samo 5 Din. II. deo (80 str.) samo 6 Din. Cena je minimalna, te je može i natisiromašniji učenik kupiti. Kod poučavanja srpskg ili hrvatskog jezika ova ie slovnica ne-ophodno potrebna. Vno lahka je i pregledna. Naručite po jedan primerak na ogled! Narudžbe prima Tomo Jedrlinič, učitelj. Ljubljana (škola Prule). — Osem lahkih moških zborov na narodna besedila zložil in »Ljubljanskemu Zvonu« ob njegovi 20-letnici pokloni Emil Adamič Založilo in izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Cena partituri na 16 straneh 20 Din, partiture posameznih pesmi po 1.50 Din za dve strani. Izdaja se naroča na naslov pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. — Vendar so dobi.i naši moški zbori skladbe, ki so melodi-iozne in pevne obenem pa lahko izvedljive. Prav toplo iih priporočamo vsem pevskim društvom in zborom v nakup in izvajanje. — »Zvona« in »Planinskega Vestrii- ka« je še nekaj starih letnikov in posameznih številk naprodaj Več pri upravi tega lista. Brzojavka. Tržič. 16. sept.: Učiteljstvo kranjskega okraja ie soglasno sk.enilo na današnjem zborovanju, da se obvezno včlani pri Učiteljskem konviktu z letnim prispevkom 100 Din. — Predsednik. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji. Vabila: = SLOVENJEBISTRIŠKO UČIT. DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 3. oktobra 1925 v Slov. Bistrici ob 10. uri dopoldne. Spored: Dopisi; poročilo o Šoštanju in Subotici; predavanje: prof. G. Šilih: »Nove poti v etiškem pouku«; s.u-čajnosti. Ker se dolgo nismo videli ter da pozdravimo nove in se poslovimo od dragih nam starejših, pričakuje polnošte-vilne udeležbe odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SV. LENART V SLOV. GORICAH zboruje v sredo, dne 23. septembra 1925 ob 10. uri v Sv. Trojici v Slov. goricah. Na dnevnem redu so društvene in stanovske zadeve nadalje poročilo o pokrajinski skupščini v Šoštanju; poroča tov. Fran Golež in poročilo o g avni skupščini v Subotici; poroča predsednik tov. Velnar Jože. Predaval bo tov. Milan Vauda: Smernice prirodopisnega pouka v naravi. Udeležba obvezna! — Odbor. = LOGAŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoi redni občni zbor v soboto, dne 3. oktobra t. 1. na Rakeku z naslednj:m dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) narodno - prosvetnega š : s s ZNIZANJE CEN KNJIGAM M Učiteljska tiskarna je znižala cene sledečim knjigam: Stalež šolstva V Sloveniji, 1923 (obsega vse osnovne, meščanske, obrtne, trgovske in srednje šole, učiteljišča in univerzo): prej 42 Din, sedaj stane 10 Din. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, I. zvezek (od prevrata do 1.1920): prej 10 Din, sedaj stane 5 Din. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter Učiteljišča v Sloveniji, II. zvezek (za 1. 1921): prej 14 Din, sedaj stane 7 Din. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča V Sloveniji, m. zvezek (za 1. 1922): prej 15 Din, sedaj stane 8 Din. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji, IV. zvezek (za 1.1923—24): prej 28 Din, sedaj stane 14 Din. Te knjige so nujno potrebne vsakemu šolskemu upravitelju in vsakemu učitelju, da se ve ravnati po najnovejših odredbah in določilih. Uit m hln lil UDU IG* I [Mil MM l J odseka, e) predsednika samoizobraže-valnega odseka. 2. Izpreminjevalni predlogi k načrtu osnovnošolskega zakona. Poročevalec tov. Požar. 3. Poročilo tov. Medveščeka o pokrajinski skupščini pov. UJU Ljubljana. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Pričetek občnega zbora je točno ob 9. uri. Za kosilo se je javiti šolskemu upravitelju na Rakeku. Vsi poročevalci se prosijo, da prinesejo svoja poročila s seboj spisana. Šolske upravitelje opozarjamo da morajo v smislu O. N. Br.30.780 z dne 2. junija 1925 vse tov.(ice) udeležnike pravočasno javiti sreskemu nadzorniku. Udeleženci zborovanja dobe potrdila pri zborovanju. — Odbor. = ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo dne 26. t. m. ob M>2. popoldne v Št. Vidu pri Grobelnem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Moška ročna dela v osnovni šoli«, ref. tov. Kukovčeva. 4. »Podmladek Rdečega križa«, ref. gospa dr. Novakova. 5. Poročilo de.egata tovariša Verka o obeh skupščinah 6. Slučajnosti. Po zborovanju Ganglov »Sin« na novem šolskem odru. Udeležba ie častna obveznost vsega članstva. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje dne 3. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne na mešani osnovni šoli v Kočevju. Dnevni red: 1. Došli dopisi. 2. Poročilo o skupščinah v Šoštanju in Subotici (tov. Ločniškar-Završnik). 3 Predavanje tov. ravnatelja A!. Novaka: Risanje in ročna dela po novem nastavnem načrtu. 4. Predavanje tov. H. Kmeta: Učiteljeva samoiz-obrazba in njegova osebnost. 5. Slučaj- nosti. Ker je predavanje tov. ravnatelja A. Novaka danes najboli aktualno vprašanje. upam, da bo tudi temu odgovarjala naša udeležba. Neopravičeni piačajo v društveno blagajno 20 Din globe. Na zborovanje so vabljeni tudi vsi v naš okraj na novo došli tovariši(ice). če tudi niso še organizirani. Kosilo prijavite gotovo vsi tov. Jaik.iču v Kočevju. — Odbor. ti ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK. POVSOD NA ZALOGI — TISKOVINE NA ZAHTEVO. GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Vsem šolam v nabavo: la- amerikansko Prašno olje raf., kisline prosto in brez vonja, znamke ,,Hygeni", v pločevinastih posodah in železnih sodčkih. ia Karholinei orehovorjave barve, usede prost priporoča po nizkih cenah Avgust Žlahtic razpečavanje amerik. mineralnooljnih in kemikalnih produktov Telefon 66. Maribor, Slovenska ul. 2. V založništvu knjigarne GORIC AR & LESKOVŠEK v CEL JU je izšlo: Brinar Josip, DOMOZNANSTVO za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Cena vez. knjigi 20 Din. „Domoznanstvo" podaja učencem osnovnih šol v jedrnati obliki opis Slovenije (za 4. šol. leto) zemljepis Jugoslavije (za 5. šol. leto) in 44 metodično vzornih slik iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Brinarjevo .Domoznanstvo" nadomešča torej kar tri različne učbenike ter je potemtakem cena knjige (20 Din) izredno nizka. Šolska vodstva dobe na vsakih 10 izvodov en izvod zastonj. Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo KARO" čevlje il Lastne delavnice. Cene solidne. MARIBOR Koroška cesta 19 é IV Le najbolje je najceneje Malo čudo! Malo čudo! Najnoviji model pisaceg stroja - sustava „FROLIO" - komplet samo Din 980'—. Normalna širina valjka. 84 pisaca znaka. Mo-gučnost 8 istodobnih kopija Najsolidnija konstrukcija Promjenljivi valjak bilo za latinicu bilo za čirilicu ili ostale jezike. Svaki može odmah bez poduke pisati. Jednogodišnje pismeno jamstvo. U zadnjih 6 mjeseci prodano 20.000 komada. Zahtjevajte odmah prospekt G od trgovine pisačih strojeva, uredskog namje-vrpca i pribora LJUBOMIR BERTIČ, Zagreb, Hatzova ulica 25. Isto založništvo je izdalo: Brinar Josip, Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja. Cena vezani knjigi 24 Din. Knjigarna Goričar & Leskovšek v Celja. Obrtne nadaljevalne šole Pozor! v Naročajte ČITANKO pri „Zadrugi gostilničarj in kavarnarjev" v Ljublja Gosposvetska cesta št. 16. Knjigo, ki stane vezana 45 D je priporočil oddelek ministrstva obr in trgovine ter je potrebna vsake obrtnemu vajencu. Na vsakih 10 iztisov 1 brezplačen izvo< ■ ■■■■■■•»■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Šolske zvezke to konkureninih imi Iz najboljšega papirja s pivnikom izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Učitelistvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah zvezke Učiteljske tiskarne. Šolske upravitelje in upraviteljice pozivamo, da naročajo vse potrebščine in knjige pri Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska 6. Pošljite naročila čimprej, da se pravočasno Izvrše. Zahtevajte cenike! Učiteljska knjigarna postreže enako z vsemi knjigami domačih in tujih založb, tf Vse šolske knjige in šolske potrebščine ima v zalogi knjigarna Učiteljske, tiskarne v Ljubljani. liT Naročite jih pravočasno, zahtevajte cenike! Šolske zvezke po konknrenlmb iml iz DaNega papirja s pivnikom izdeluje PSF" Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah zvezke Učiteljske tiskarne.