Celje - skladišče Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 7 Rogaška Slatina Marec 79 Uresničevanje letošnjega delovnega načrta Ugotavljati in odpravljati slabosti Letošnji delovni načrt steklarne je bil potrjen na zborih delavcev in objavljen v februarski izdaji »Steklarja«. Zavedati pa se moramo, da nam že sam načrt še ne pomeni »boljši jutri«, kolikor si ne bomo vsi zaposleni prizadevali, predvsem pa odgovorni za vodenje in organizacijo dela, za njegovo uresničitev! Kako boljše izkoristiti delovni čas? Glede na to, da je eno izmed meril za pridobivanje in delitev osebnih dohodkov tudi na delu prebiti čas, je povsem upravičena zahteva, naj bo le-ta izkoriščen v celoti. Da bi to dosegli, pa je kajpak nujna stalna in zanesljiva kontrola prihajanja delavcev na delo in odhajanja z dela. V ta namen bi morali proučiti sklep delavskega sveta o nabavi in namestitvi ustrezne kontrolne ure in kartic, na katerih bo mogoče ugotavljati, ali smo prebili na delu toliko časa, kolikor to zahteva mesečni plan delovnih ur. Izhode med delovnim časom je treba omejiti in jih dovoljevati le v resnično nujnih in upravičenih primerih. Tudi o izhodih je treba voditi ustrezno evidenco, kar narekuje izdajanje dovolilnic, ki jih bodo podpisovali za to pristojni delavci. Brez teh dovolilnic izhodi ne bodo dovoljeni, vratarji in čuvaji pa bodo morali o nedopustnih izhodih obveščati pristojne delavce v tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb. Pogosti so primeri, da si delavci delijo svoje dopuste na dneve ali celo ure, kar je v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, hkrati pa negativno vpliva na delo samo. Zaradi tega se kaže nuja po odpravi takšne prakse, kajti dopust je mogoče izkoristiti samo v dveh delih, razen v upravičenih in nujnih primerih. Ne kaže dvomiti v to, da so za uresničevanje vsega povedanega odgovorni delavci, ki načrtujejo dopuste in ki jih dovoljujejo! Bolniška za razna opravila Vsi sestanki, razen delovnih, morajo biti zunaj delovnega časa.. ' Zato si moramo prizadevati, da jih bodo družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti sklicevale takrat, kadar delavci ne delajo, oziroma takrat, kadar bo odsotnost udeležencev najmanj negativno vplivala na opravljanje delovnih nalog. Iz leta v leto naraščajo stroški bolniške, ugotavljamo pa, da bolniška ni upravičena v vseh primerih, saj se dogaja, da nekateri delavci izrabljajo svoj bolniški stalež namesto svojega rednega dopusta za najrazličnejša opravila. Zato bo treba sprejeti pravilnik o bolniškem redu in nadzorstvu delavcev, ki so v bolniškem staležu. Tudi neupravičeni izostanki z dela niso redka praksa posameznikov, v čemer prednjačijo predvsem mlajši delavci, ki izostajajo zaradi najrazličnejših razlogov. Proti takim delavcem bo treba ukrepati, jih klicati na zagovor; enako velja tudi za tiste delavce, ki ne prijavljajo kršilcev delovnih dolžnosti pristojni službi! V tem kratkem sestavku je naštetih le nekaj nalog, ki jih bomo morali začeti uresničevati takoj, sproti pa ugotavljati in odpravljati še druge slabosti. Mednje sodi predvsem nedelavnost nekaterih, uživanje alkohola med delom in neizpolnjevanje ali pa malomarno izpolnjevanje delovnih nalog. Za vse kršilce, ki negativno vplivajo na delovne rezultate drugih in ki povzročajo škodo drugim delavcem ali delovni organizaciji, je treba vpeljati določeno odškodnino, ki bi jim jo odtegovali skladno s pravilnikom o delovnih razmerjih. Ta je prav sedaj v Javni obravnavi! ALOJZ JUHART Z \ Preberite! Vse gre po naši želji...;_2 Še dolgo bo živela njegova misel... 2 Upravičiti zaupanje! 3 Našli smo svoje mesto 4 Uresničeni vsi trije... 5 Zagotovljeni pogoji 6 O poteh napredka 6 »Spet sem tu, med vami!« 8 Manj neopravičenih izostankov 9 Odpraviti domačnost 9 Prijetno presenečenje... 10 Pomembna je vsebina dela 10 Kaj bomo letos naredili? 11 Vse več priznanj 11 Upravičena pričakovanja 12 Na kratko o higieni! 12 V februarju nas je bilo 1224 13 Anton Podhraški 13 Kljub prizadetosti prizadevni 14 Vztrajati v zamisli... 14 Športno-rekreacijsko središče 15 Bolj naklonjena zima 15 stežavo prvi 16 Nagradna križanka št. 59 16 \__________________J STEKLAR Težave z uvozom Vse ne gre po naši želji...! Da more neka delovna organizacija opraviti svoje naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena, mora poleg drugih pogojev ob vsakem času razpolagati tudi z zadostnimi količinami sredstev za proizvodnjo. Oskrbovanje delovne organizacije z materialom in opremo, ki sta potrebna za opravljanje nalog, je odvisno od temeljnega plana organizacije, s katerim so začrtani okviri nabavne službe. bimo za nakup surovin in materialov iz uvoza. Naše težave niso v višini lastnih deviznih sredstev, ampak so v pridobivanju režimskih soglasij pri pristojnih organih za uvoz nekaterih surovin in materialov. Se pravi, da si moramo poleg ustvarjenih deviznih Nabavni posli, ki spremljajo uresničitev oskrbovanja naše delovne organizacije, obsegajo med drugim tudi nabavo materialov iz tujine. In prav tu se spopadamo z nekaterimi težavami, ki jih je mogoče premagovati le v celovitem družbeno-gospodarskem okviru. Zakaj tudi uvažamo? Cilj naše delovne organizacije je proizvodnja kakovostnega stekla, kajti vemo, da le s takšnim steklom lahko uspevamo na tujih tržiščih. Ker pa nimamo na domačem trgu dovolj kakovostnih surovin, nekaterih pa sploh ni, smo v oskrbi z njimi ter z nekaterimi materiali v veliki meri odvisni od uvoza. Uvoz blaga pa je seveda ozko povezan z razpoložljivimi deviznimi sredstvi! Pri vsem tem moramo na področju plačilnega prometa s tujino spoštovati veljavne predpise organov federacije, zapisane na podlagi zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Politika gospodarskih odnosov s tujino je del skupne gospodarske politike naše države... Že lep čas je tudi naša naloga izboljševati plačilno bilanco, pospeševati izvoz in omejevati uvoz. Za uresničevanje teh načel skupne devizne politike so odgovorni vsi tozdi in vse delovne organizacije, v mejah svojih pravic in dolžnosti pa so za to odgovorni tudi federacija, republike in avtonomni pokrajini. Nosilci gospodarskega sodelovanja s tujino so razne inštitucije, kot so gospodarska zbornica, zvezni izvršni svet, zvezni sekretariat za ekonomske odnose s tujino, samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) in še drugi. Skupna naloga je torej pospeševati izvoz in omejevati uvoz, spodbujati domače proizvajalce za boljšo produktivnost dela, za večje izkoriščanje domačih zmogljivosti in za pospeševanje proizvodnje materialov in surovih, ki jih doma ni ali pa jih primanjkuje... Potrebe po uvozu so velike V okviru celotne družbe je treba skrbeti tudi za vse tiste delovne organizacije, ki sploh ne morejo ustvarjati lastnih deviznih sredstev, njihova proizvodnja ali dejavnost pa je ozko povezana z uvozom surovin in materiala. Zato je treba razumno razdeljevati razpoložljiva devizna sredstva. To dosegamo s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem, pa tudi z določenimi administrativnimi ukrepi. Naša delovna organizacija sodi med pretežne izvoznike, kar pomeni, da izvažamo več kot polovico svojih proizvodov, naš izvoz pa daleč presega uvoz. Komaj 20 odstotkov ustvarjenih deviznih sredstev pora- " ^ 26. obletnica smrti Borisa Kidriča Še dolgo bo živela njegova misel... Enajstega aprila bo minilo že 26 let, odkar je prenehalo biti srce velikana naše socialistične revolucije, stratega jugoslovanske socialistične graditve, z Edvardom Kardeljem najvidnejše osebnosti v našem boju za utemeljitev samoupravnega socialističnega sistema, Borisa Kidriča-Petra. Vsako leto delavci steklarne na komemorativni seji ali na zborovanju obudimo spomin na Borisa Kidriča, tega zares izjemnega revolucionarja in bojevnika za pravice delavcev. To je naša dolžnost, saj nam je še posebej pri srcu. Kot dijak in študent je zahajal na domačijo na Knežcu. Kot mlad komunist se je povezal s takratnimi naprednimi delavci v steklarni in okolici. Med mladimi steklarji je širil marksistično revolucionarno misel... In tudi po vojni je obdržal stike s steklarji. Prav njegove zasluge so velike za obstoj steklarne. Zato je naš steklarski kolektiv še za njegovega življenja hotel poimenovati steklarno po njem. Zaradi svoje prirojene skromnosti pa Kidrič tega ni dovolil, in šele po njegovi prerani smrti smo rogaški steklarji dobili dovoljenje, poimenovati svojo steklarno po njem. Steklarji smo prvi postavili spomenik v Kidričev spomin. Tako smo se na skromen način oddolžili za vse njegovo ogromno delo pri krepitvi delavskega razreda ter socialističnega samoupravljanja. Ne bi opisovali njegove revolucionarne poti, saj nam je že dobro poznana, pa tudi tako bogata je, da je ni mogoče opisati v nekaj stavkih...! Moramo pa vedno znova in znova poudarjati Kidričeve zasluge ter njegov prispevek k razvoju marksistične misli. Pri razvijanju družbene lastnine je izoblikoval tezo, da je državna lastnina nižja oblika kapitalistične lastnine. Med političnim pritiskom Vzhoda je Boris Kidrič leta 1948 neomahljivo stal ob strani tovarišu Titu in dokazoval, da je mogoče neodvisnost Jugoslavije zagotoviti z lastnimi napori in gospodarsko močjo. Pri vsem tem pa je čvrsto veroval v moč in ustvarjalne sposobnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Postavil je temelje delavskega samoupravljanja. In četudi ga je prerana smrt iztrgala iz njegovega največjega ustvarjalnega dela, so Kidričeve misli še vedno žive in vedno dokazujejo velikost njegovega uma. Vse Kidričevo delo in njegovo veličino je strnil tovariš Tito ob njegovem odprtem grobu z besedami: »... Tvoja izguba, dragi Peter, je za nas nenadomestljiva. Tebe ne more nadomestiti nobeden posameznik. Tebe lahko nadomesti le kolektiv...!« Da bi še nadalje in za vedno negovali ter obujali spomin na velikana naše revolucije, smo na Knežcu uredili spominski dom Franceta in Borisa Kidriča ter stalno razstavo muzejskih dokumentov, ki so priče njunega dela. Spominski dom je lepo urejen in dobro obiskovan. Predvsem ga obiskujejo pionirji in mladinci... Tako je tudi prav, saj moramo prav pri mladih gojiti neskončno spoštovanje do borcev - revolucionarjev, posebno pa še do takšnih velikanov, ki so vso svojo mladost podarili boju za pravičnejše dni vseh generacij. Takšen pa je bil pokojni Boris Kidrič! FRANC VEHOVAR ______________________________________________________________J STEKLAR sredstev zagotavljati tudi ustrezno režimsko pravico. Za nekatera proizvodna sredstva -za tista, ki jih ni na domačem trgu - je uvoz prost in z njimi ni nobenih težav. Težave pa so z uvažanjem blaga, ki je pod določenim režimom, ker so tu še njegovi domači proizvajalci! Toda ti nas, žal, s svojo ponudbo ne zadovoljujejo! Ne s količinami in še manj s kakovostjo...! Takšnih težav imamo največ pri zagotavljanju režimske pravice za uvoz: svinčevega minija, brusnih kamnov, diamantnih brusnih plošč, brusnega platna, Samotnih loncev itn. Zanje so nam tudi letos skopo do-merjene režimske pravice, ker se kljub našemu visokemu deviznemu učinku spopadamo z omejitvenimi ukrepi, ki nam ne zagotavljajo oskrbe s potrebnim materialom in s Izvoljen je nov uredniški odbor Upravičiti zaupanje! Že v tej izdaji »Steklarja« boste zasledili na zadnji strani v kolofonu ali uredniškem sporočilu nov sestav uredniškega odbora, ki ga je pred kratkim izvolil delavski svet naše delovne organizacije. S tem smo naložili njegovim novim članom odgovorno družbenopolitično nalogo... Ob uvodni trditvi ne gre zmajevati z glavo ali skomigniti z rameni...! Resnično bodo člani uredniškega odbora ponesli breme odgovornosti, ki jim ga nalagamo v prepričanju, da ga bomo uspešno zmogli. V prihodnosti želimo člani uredniškega odbora čim več prispevkov iz našega vsakdanjega življenja in dela, čim več sestavkov, ki bodo izmenjavanje mnenj, kritični pogledi, pohvale, predlogi, pobude, razmišljanja in tako naprej. In kaj bi še naštevali, ko pa je naše življenje tako pestro.!? Je torej dovolj materiala, ki upravičeno zasluži našo pozornost. Vsi skupaj v uredniškem odboru si želimo dobro informacijo. Pa ne zato, da bi bili nekakšen nabiralnik informacij, ampak zato, da bi nam prav prišle za takšne samoupravne odločitve, ki naj bodo plod naših spoznanj, da je v danem času najboljša tista odločitev, ki smo jo sprejeli po vsestranskem tehtanju »za« in »proti«. Nobena modrost ni, če zapišemo ob tej priložnosti, kar seveda ni zraslo na našem zeljniku, da je močan tisti, ki je dobro infor- Clan uredniškega odbora Boris Firer, družbenopolitično zelo aktiven sodelavec miran. Žal se kdaj pa kdaj pripeti, da smo o marsikateri zadevi informirani tudi napačno. Takšna informacija pa ni koristna, saj seje zmedo med ljudmi, neti slabe odnose, zavaja množice na stranpota. In hudo je priznati - toda kdor prizna, smo mu pripravljeni tudi odpustiti - da je tudi v naši delovni organizaciji nekaj takšnih, ki imajo vselej kakšno izmed takih, kot so: ... iz prve roke«, »... iz zaupnih virov«, » saj me nič ne briga, toda...«,»... povem jo samo tebi, bog ne daj, da bi kdo zvedel« in tako naprej! In takšne se širijo... Potvorjene! In sköroda praviloma se prične s tisto, že znano: » Tebi kot prijatelju bom povedal, kaj se godi pri nas, toda boljše je, če jo zadrživa zase, da ja ne bo kaj narobe...!« In najbrž ne bi bilo tako hudo, če bi posamezniki s takšnirfii informacijami hoteli koga prikazati v slabi luči, četudi to ni ravno lepo! Veliko hujše je to, da si najde takšen teren med svojimi sodelavci, katerim »razodeva« svojo »wpri-jateljsko« privrženost, ki pa je v resnici daleč od te. Najboljši prijatelji so si namreč lahko le tisti, ki si med seboj povedo resni- Ferdo Kampuš, učitelj praktičnega pouka pri peči, zastopa v uredniškem odboru tozd Osnovna izdelava surovinami. Kaže, da bomo morali vložiti še veliko naporov, da nam bodo s pomočjo samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino dodelili resnično prepotrebne režimske pravice, brez katerih si težko zamišljamo nadaljnje ustvarjanje še večjega deviznega učinka! MILI MAŠERA co, čeprav ni vselej najbolj ugodna... To je namreč hkrati pomoč prijatelju, da bo odpravil svoje napake in da ne bo zabredel še globlje...! Spremljajo nas torej želje, da bi našli na »Steklarjevih« straneh vrstice za nas vse... Nič ne zavijajmo v celofan, saj bi si s tem naredili slabo uslugo. Spoštovati moramo geslo, naj bo naše glasilo orožje v roke delavcev, in spremlja naj nas tudi misel, ki jo je pred kratkim izrekel sekretar izvršnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc: » Vsak vodilni delavec ali organizator proizvodnje, ki nima kaj napisati svojim sodelavcem na straneh glasila svoje delovne organizacije, se mora vprašati, ali lahko sploh opravlja zaupano mu delo...!« Izvoljeni uredniški odbor je po sestavi mlad. Ta mladost pomeni zagotovilo v smislu sodobnejših pogldov na vse, kar je za nas pomembnega in zanimivega. Hkrati pa pomeni tudi določeno neizkušenost... Na dlani je torej, da bomo morali v prihodnje tudi kaj storiti za usposabljanje članov uredniškega odbora in z mladostno zagnanostjo obravnavati vsa pomembna vprašanja, ki neposredno zadevajo naš delovni in živ-ljenjskki interes. Uredniški odbor si je zadal za osnovno nalogo upravičiti zaupanje sodelavcev. To bo zmogel s pomočjo vseh, ki jim je do tega, da bi naš »Steklar« postal resnično naš nepogrešljivi prijatelj. Da pa bi bil še V uredniškem odboru je tudi Tone Klokočovnik, poslovodja dodelave v Steklarski šoli, ki je sekretar osnovne organizacije ZK STEKLAR bolj akcijski in usmerjen, bomo morali marsikatero zadevo obravnavati bolj načrtno in pred odločanjem! In za konec naj predstavimo še člane uredniškega odbora časopisa »Steklar«! Boris Firer - rodil se je 9. januarja 1955 v Celju. Končal je srednjo elektrotehniško šolo, sedaj študira na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj - enota Celje. Opravlja delo in naloge energetika v tozdu Servisne dejavnosti. Je član predsedstva osnovne organizacije ZSMS steklarne, član predsedstva občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah, predsednik samoupravne delavske kontrole v svojem tozdu, vodja delegacije za zbor združenega dela in delegat za elektrogospodarstvo celjske regije. Ferdo Kampuš - Rodil se je 12. februarja 1946 v Pristavi. Končal je Steklarsko šolo in se izučil za steklopihalca. Sedaj opravlja delo in naloge učitelja praktičnega pouka pri peči. Je predsednik delavskega sveta tozda Osnovna izdelava in član raznih komisij. Tone Klokočovnik - Rodil se je 2. maja 1944 v Žičah. Končal je Steklarsko šolo in enoletno politično šolo. Opravlja dela in naloge poslovodje v tozdu Dodelava. Clan zveze komunistov je od leta 1974. Je sekretar osnovne organizacije ZK, član komisije za osebni in družbeni standard, predsednik samoupravne delavske kontrole in član sveta krajevne skupnosti Hum ob Sutli. Milorad Kračun - Rodil se je 2. aprila 1951 v Zbilu Donjem pri Desiniču. Opravlja dela in naloge izmenovodje v brusilnici. Je predsednik izvršilnega odbora tozda Kristal. Clan zveze komunistov je od leta 1974. Drago Ulčnik - Rodil se je 5. julija 1955 v Podsredi. Končal je Steklarsko šolo, kjer se je izučil za steklobrusilca in se zaposlil v bližini rojstnega kraja, v tozdu Dekor v Koz- jem. Je delaven družbenopolitični delavec, zlasti v svojem rojstnem kraju. Je predsednik krajevne organizacije socialistične zveze v Podsredi in predsednik disciplinske komisije v tozdu Dekor. Franc Vehovar - Rodil se je 16. januarja 1947 v Pristavi. Končal je Steklarsko šolo in se izučil za steklopihalca. Končal je tudi enoletno politično šolo. Sedaj je študent -štipendist Titovega sklada na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo Univerze v Ljubljani. Opravlja dela in naloge sekretarja organov samoupravljanja. Član zveze komunistov je od leta 1974. Je predsednik konference sindikata steklarne, član občinskega komiteja ZK Šmarje pri Jelšah, podpredsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah in član republiške komisije za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu. Tozd Dekor stočlanski kolektiv! Našli smo svoje mesto Mogoče je število sto delavcev v tozdu Dekor v Kozjem za siceršnji tisočstočlanški kolektiv steklarne »Boris Kidrič« ne kaj dosti pomembno, vendar pomeni za delavce v Kozjem to prelomnico, saj pomeni preskok na trištevilčno zasedbo... Zato je prav, da z nekaj mislimi ponazorimo svojim sodelavcem v Rogaški Slatini in drugim bralcem Steklarja temeljne značilnosti našega dosedanjega dela in naših prizadevanj...! Sistematično delo obrodilo sadove Ni bilo malo trenutkov, ko smo delavci v Kozjem zardevali ob kakšni kritiki na svoj račun. Ob tisti, dobronamerni, in seveda ob tisti, ki jo štejemo za kritiko iz nepoučenosti...! Bili smo dokaj pogumni, da smo takšne kritike preslišali in se zanesli na svojo zavest. Najtežje smo se prepričevali, da smo kolektiv brez že zgrajene podlage, še na misel pa nam ni prihajalo, da bi poudarjali, s kakšnim kadrom smo začeli delati, s kakšnimi težavami smo se ubadali, ko nas je kdo obravnaval kot zdaleč drugače kot vpeljano celoto... Lahko trdim, da pomeni sedaj pogled nazaj že majhno zdgodovino petletnega začetka. Ce pravimo, da smo postali številčno močnejši, ker smo se povzpeli na 100 delavcev, se bo kdo lahko vprašal, zakaj je to sploh pravzaprav pomembno? Začetne težave, ko smo dosegali slab proizvodni učinek v količinah in tudi v kvaliteti, so pogojevale nizke osebne dohodke in zaskrbljujoče zanimanje mladih za zaposlitev v našem obratu. To nas je vodilo, da smo sklicali problemsko konferenco, saj smo konec leta 1976 ugotovili celo, da je padlo naše število celo samo na 60 delavcev... Res da smo bili kar celovito seznanjeni z vsemi vzroki za takšno stanje, res pa je tudi, da naš takratni vpliv v tedanji organiziranosti ni vzbujal upov na spremembo takratnih razmer ... Odločno smo se zato opredelili za sistematično delo! V preteklih dveh letih smo prešli na nove kakovosti v organizaciji dela, izdelali smo nov pravilnik o nagrajevanju, uvedli smo sistem notranje delitve osebnih dohodkov po natančno izdelanih merilih, izoblikovanih po naši metodi, in to za vsa dela v obratu! Bolj kot kdaj koli prej smo poudarili spodbudo za dobro delo, s čimer smo posameznikove cilje znatno razširili. Tozd Kristal zastopa v uredniškem odboru izmenovodja Milorad Kračun Takšno delo je moralo vzbuditi zaupanje kolektiva v svoje sposobnosti. Razblinili smo razvpitost obrata po nizkih osebnih dohodkih, saj sedaj pri nas predstavlja nizek osebni dohodek delavčevo lastno vrednost. Uravnilovki smo obrnili hrbet. Jasno je sicer, da smo odvisni od skupnih uspehov in cene naše vrednosti, vendar dosegamo vse to boljše, če so rešena medsebojna razmerja. Sedaj ugotavljamo, da s skupnimi napori dosegamo s sedano zasedbo delavcev, ko imamo v svoji sredi dvajset na novo zaposlenih, s pretehtano organizacijo dela stoodstotni učinek po normativnih. Da niso bili naši napori zaman, potrjuje podatek, da tozd Dekor v Kozjem ni več pribežališče za ljudi, ki drugje niso dobili dela, ampak da tukaj ob povečanem zanimanju za delo izbiramo izmed prijavljenih kandidatov najboljše. To Drago Ulčnik, steklobrusilec, zastopa v uredniškem odboru tozd Dekor Kozje STEKLAR pa je porok, da bodo temu primerni tudi naši nadaljnji uspehi. Z večjim poletom v drugo »petletko«... Naš nadaljnji razvoj mora biti kakovostno spoznanje, kakšno je naše mesto v prostoru, kjer vnovčujemo svoje proizvode, torej svo- je delo... Morali bomo prekiniti zasledovanje nekega razvoja, ki je drugod že dosežen. Vse več pozornosti bomo namenili napredovanju našega znanja in kadra, in da to pripovedovanje ne bi izzvenelo v pravljico, naj sklenem ta zapis s mislijo: Kolektiv steklarne v Kozjem po vsej verjetnosti prehaja v drugo polovico svojega snovanja nekoliko razbremenjen, ker je na- 56 jubilantov v Steklarski šoli Uresničeni vsi trije.. Na letni konferenci sindikata Steklarske šole smo šestinpetdesetim sodelavcem podelili jubilejne nagrade in to za vse tri jubileje - za trideset, dvajset in deset let delovne dobe. Tako kolektiv Steklarske šole uspešno nadaljuje z uresničevanjem pred leti sprejetih stališč sindikata. Trideset let je za njimi... Trideset let delovne dobe je kar častitljiva številka, s katero se lahko upravičeno ponaša vsakdo med našimi sodelavci, ki si jo je že »prislužil«...! In zaradi tega smemo šteti odločitev uredništva našega časopisa za pravilno, ko hkrati z imeni naših jubilantov pišemo še nekaj skromnih podatkov o njih! Jožefa Brantuša Od leta 1945 je bila Jožefa zaposlena v steklarni »Boris Kidrič« in opravljala pomočniška dela v skladišču gotovih izdelkov. Leta 1957 so narekovale potrebo po njeni premestitvi iz steklarne v Steklarsko šolo za skladiščnico. To delo opravlja jubilantka, ki si je med tridesetletnim delom pridobila ime vzorne delavke, še sedaj! Albin Jagodič V steklarni »Boris Kidrič« je bil Albin zaposlen od leta 1946 in bil steklobrusilec v Trideset let ustvarjanja - učitelj risanja in oblikovalec Marjan Prisiček grobi brusilnici. Po lastni želji pa je postal leta 1964 član kolektiva Steklarske šole in prav tako nadaljeval z opravljanjem del in nalog steklobrusilca v grobi brusilnici. Marjan Prisiček Prva Marjanova zaposlitev je bila 1946 v Tehnični bazi v Kozjem, leto pozneje pa je prišel v Gradbeno podjetje v Rogaško Slatino za tehničnega risarja in bil pozneje referent za komunalne zadeve na okrajnem ljudskem odboru Poljčane. V vrste steklarjev je prišel leta 1950, ko se je zaposlil v steklarni »Boris Kidrič« kot oblikovalec. Sedem let pozneje pa si je poiskal delo v Steklarski šoli kot učitelj risanja in kot oblikovalec. Nežika Šket Izmed enaintridesetih let delovne dobe jih ima Nežika kar 28 v kolektivu Steklarske šole. Najprej se je zaposlila v nekdanjih odborih Šmarje pri Jelšah in Poljčane. Spomladi 1951 pa se je priglasila za prosto de- Med jubilanti - tridesetletniki je tudi Nežika Šket, ki vodi splošno službo šel mesto v prostoru, kjer živi in dela. To ga obvezuje, da bo z večjim poletom začel drugo »petletko« svojega obstoja. Moč volje kolektiva, ki bo najbrž še nekaj časa med najmlajšimi kolektivi v Sloveniji, naj bi bila zagotovilo, da želje ne bodo le papirnat dokument! JOŽE BOŽIČEK lovno mesto v Steklarski šoli in ostala med nami do današnjih dni. Sedaj opravlja dela in naloge vodje splošne službe. Frumencij Weilguny V novembru 1946 je bila v Frumencijevo delovno knjižico vpisana prva zaposlitev in to pri takratnih krajevnih podjetjih krajevnega ljudskega odbora v Rogaški Slatini, ki so bila v ustanavlanju. Že prvo leto zaposlitve se je posvetil knjigovodskemu delu in kaj kmalu postal tudi vodja. Kar devet let je delal to, čeprav je njegova delovna organizacija doživela številne spremembe in reorganizacije. Devet let je bil potem član kolektiva Lesne industrije v Mestinju, pozneje »Bohor«, kjer je bil računovodja. Enako delo mu je bilo zaupano tudi v kmetijskem kombinatu v Šmarju pri Jelšah. Zadnjih devet let pa opravlja dela in naloge računovodje naše delovne organizacije. Dvajsetletni delovni jubilej so proslavili: Mirko Anderlič, Milka Cakš, Mirko Halužan, Štefan Halužan, Avgust Humski, Marjan Jazbec, Marija Jurkovič, Franc Koražija, Stanko Kamenščak, Franc Križan, Ivan Kun-štek, Terezija Laneger, Ivan Murk, Vinko Murk, Alojz Novak, Avgust Šket, Stanko Škrnički, Albert Špoljar, Gustika Tepeš, Vinko Tkalec, Lado Tkavc, Mirko Zupanič in Sonja Zupanič. Steklobrusilec Albin Jagodič, v steklarstvu že od leta 1946 STEKLAR Irma Anderlič, Ana Belcer, Marinko Bo-škovski, Franjo Bračun, Vinko Bračun, Stjepan Bukvič, Mirko Cerovski, Štefka Ce-rovski, Karl Colnarič, Ivan Gobec. Štefka Hlupič, Milica Jurše, Jana Kamenšek, Elizabeta Kitak, Franc Kitak. Janez Kitak, Vladi- mir Kobula, Anton Koštrun, Jakob Kuraj, Marija Lavrenčič, Ivan Lipnik, Marta Metzele, Miroslav Mikša, Mirko Močnik, Vladimir Močnik, Marija Murko, Anton Plevčak, Tončka Prah, Zdenka Škrabe!, Zdravko Špiljak in Janko Tominšek. Uspela remonta peči Zagotovljeni pogoji V bližnji preteklosti nas je pogosto dajala nevolja zaradi slabše kakovosti stekla. Razloge za to smo imeli v dotrajanosti steklarskih peči, ki so že preživele svojo običajno »življenjsko« dobo. Za takšne peči pa je edino zdravilo remont in nikakor ne krpanje dela za delom. Dve peči, ki ju poznamo kot peta (V.) in šesta (VI.) peč, smo zgradili leta 1963 med 20. julijem in 18. septembrom. Predpriprave za njuni gradnji smo opravili sami, v omenjenem časovnem obdobju nam je pomagal strokovnjak firme Sorg, sklepno fazo del pa smo tudi opravili sami. Peči. kakršne smo zgradili mi, veljajo drugod za majhne in jih kurijo z lahkim oljem. Zaradi cenejšega.mazuta smo se pri nas odločili zato kuriti z njim obe peči. Takšen način kurjenja seveda zahteva vgraditev posebne napeljave, kar smo mi storili med 18. oktobrom in 12. novembrom. Peči smo predgrevali s plinom, proizvodnja steklenih izdelkov pa se je začela 6. decembra. Montaža posebne napeljave je torej zahtevala več časa kot nekaj večji remont peči. Prva remonta novih zgrajenih peči smo opravili med 5. in 30. aprilom na VI. peči ter med 3. in 22. oktobrom na V. peči. Klic po ponovnem remontu obeh peči je bil iz dneva v dan glasnejši, saj zadnje čase steklo iz njiju ni bilo več lepo, poraba energije je postajala vse večja, prehod na osemurni delovnik pa je zahteval večje lonce. Novi lonci so namreč kar za sto litrov večji (240-350 litrov)... Torej je vse govorilo v prid čim hitrejšemu pričetku remontov. Na podlagi sklepa organov samoupravljanja smo VI. peč ugasnili za čas od 4. do 21. decembra lani in V. peč za čas od 11. do 29. januarja letos. Tako je stekla proizvodnja obeh peči po doslej najkrajšem premoru... Sedanja remonta sta bila nekoliko obsežnejša, saj je bilo treba pospešiti odvajanje plina iz peči, ki je uhajal in ogrožal steklarje pri obnovi. Zato smo pod podom uredili še tretji odvodni kanal. Pri remontu smo s pridom izkoristili izkušnje steklarjev v drugih deželah in vgradili bolj kakovosten material, da bo kljub visoki temparaturi v njej izolacija močnejša in dlje zdržala. Tako smo dosegli dve koristi., steklarji bodo bolj zaščiteni pred toplotnim sevanjem, poraba energije Razmišljanje... O poteh napredka Mislim, da ne bo näpak, če nekdo o nečem razmišlja zato, da bi bilo poslej tisto boljše? Nekoliko neroden začetek tega razmišljanja, ali ne!? Človek pač včasih ne najde pravega uvoda, ali pa bi se rad vnaprej opravičil, če ne bo česa povedal tako, da bi s tem vsem ustregel... Steklarstvo je stara umetnost. Znana je njegova zgodovina... In vendar bi lahko imeli občutek, da steklarska era miruje, da ne gre naprej. Menim, da smo v času, ki narekuje nekaj novih premikov. Prekiniti bomo morali v nekaterih pogledih ponavljati zgodovino, ker nam to narekuje čas, v katerem živimo... Svoje razmišljanje bi začel takole... Današnji čas je že takšen, da mlajši rodovi težko najdejo pot v trdnejše poklice glede delovnih razmer in fizičnih naporov. So primeri, da se ljudje zaposlujejo v takšnih poklicih zaradi tega, da bi imeli delo - da bi bili torej zaposleni, in ne zato, da bodo ob delu tudi srečni, ustvarjalni in da bodo pri tem tudi sposobni napredovati. Zaposlovanje zgolj zaradi zaposlitve rojeva slabo delo, slabe rezultate in nezanimanje. Zato se moramo resno vprašati, kam vodi takšno delo in kaj je vzrok za takšne razmere? Frumencij Weilguny opravlja pri nas že devet let naloge računovodje, sicer pa dela od novembra leta 1946 Hkrati, ko čestitamo našim jubilantom za njihove delovne jubileje, želimo tudi, da bi še naprej uspešno ustvarjali skupaj z nami in prispevali za še bolj veselo praznovanje prihodnjih jubilejev! TONE KLOKOČOVNIK pa bo zato manjša! Kolikor je pač bilo mogoče, smo za remont porabili stari material, seveda za manj važna mesta, kar je znižalo stroške, na kakovost peči pa ne bo to imelo nobenega vpliva. Po približni oceni smo takšnega materiala, od železa do ognjeobstojnega materiala, porabili za vsako peč kakšnih 20 do 25 ton. Teh nekaj podatkov smo navedli zaradi primerjave in ocene, ali smo bili dovolj uspešni. Skrajšan čas remonta in poraba starih materialov sta torej dokaza o naši uspešnosti, prve ocene pa kažejo, da smo remont opravili tudi kakovostno! Remont je potekal s pomočjo zunanjih sodelavcev. S prizadevnostjo vodje šamo-terjev, njegovih in naših sodelavcev, je delo potekalo hitro. Za uspešno delo so poskrbeli tudi ključavničarji. In kadar je delo medsebojno usklajeno, uspeh ne more izostati... Tudi se ni zgodilo, da bi med tem remontom počil kakšen Samotni blok, kar potrjuje uspešnost opravljenega dela ter zagotavlja daljšo življenjsko dobo peči. Sedaj je naloga drugih, da nam bodo iz dobrih peči pripravljali kvalitetno staljeno steklo, s katerim bomo uresničevali naše načrte! BRANKO STOJSAVLJEVIČ STEKLAR Vemo namreč, da je veliko poklicev, med katerimi je tudi steklarski, ki so še kako kvalificirani... Če za primer vzamemo gradbeništvo in analiziramo naše gradbenike, bomo kaj kmalu ugotovili, zakaj je gradnja predraga, zakaj odpada omet z novih fasad, itn... Ali smo potem lahko ravnodušni, če smo se v družbi spoprijaznili, da bo obravnavano vsako fizično delo kot nekvalificirano, in da za takšne kadre ne potrebujemo izbire in ne šolanja? Ogovor na vprašanje, zakaj slabo zanimanje mladih za takšne poklice, gre iskati v sedanjih razmerah in v obravnavanju steklarskega dela. Bržkone se bomo morali tudi v steklarstvu vprašati, kdo bo proizvajal steklarske izdelke v bodoče:? Nobena skrivnost ni, da nekoliko enostavnejše izdelke že izdelujejo avtomati in da v steklarstvu steklene izdelke le-ti tudi brusijo. To so izdelki, ki so močno podobni izdelkom slabo izurjenih ročnih izdelovalcev... Vemo, da se bomo odločili proti tekmovanju z avtomati, kakor tudi vemo, da ne bo imelo nobenega smisla preusmerjati našo proizvodnjo v avtomatizirano, ker tega ne bodo dovoljevale tržne razmere... Torej vemo vse! Prepričani smo lahko tudi v to, daje naša prihodnost v neserijski proizvodnji najvišje kakovosti, ki pa jo zmorejo dosegati le visoko izobraženi in usposobljeni delavci. Zdi se mi, da sem z dosedanjim razmišljanjem sklenil krožnico našega začaranega kroga?! Zato naj se v nadaljevanju dotaknem tistega, kar menim, da bomo morali storiti. Steklarska delavnica -ogledalo steklarskih umetnij Pustimo ob strani drobne izboljšave in novosti od avtomatizacije stiskanja pri peči in odnašanja stekla do označevanja, pranja in še kaj! Najprej bi se morali odločiti za izboljšanje delovnih razmer... Začnem naj pri pečeh! Steklarska delavnica mora postati ogledalo steklarskih umetnij. Poleg izboljšav klimatskih naprav bi morali spremeniti prvi vtis na tistega, ki si prvič ogleduje steklarsko delavnico. Odpraviti bi že morali vtis stare glažute z umazanim podom, zidom, zabojem za črepinje, neurejeno garderobo itn. Z malo denarja bi lahko naredili precej za sam videz prostora, kar je še kako pomembno za zaposlene delavce. Ne bi smelo biti naključje, če bi prijetno poslikali zidovje v steklarski delavnici; če bi umazano garderobno omarico preselili v prostor, kamor sodi; če bi bili podi steklarskih delavnic iz ploščic; če bi med steklarske delavnice postavili posode z rožami; če bi postal steklar »steklarski čarodej« za oblikovalca in ne »glažar« iz starih glažut:! Ne bi rekel da je vse to znanstveno-fanta-stično razmišljanje o nekajkrat ponovljenem »če«, ampak da je to nuja in resnica, s katero se bomo morali spoprijazniti. Seveda, le pod pogojem, če res želimo, da bodo naše bodoče izdelke izdelovali bogato šolani, sposobni in temu delu privrženi ljudje! Tako bi se dalo »sprehajati« še in še po steklarni ter naštevati podobne ukrepe, vse tja do brusilnic, ki kljub zgradbam nimajo takšnega videza, kakršen bi jim pripadal. Če bomo v bodoče kaj investirali za takšne namene,. bomo morali pomisliti, da je dolga strojna linija dolgočasje, ki se mu vse bolj izogibajo tudi kadri, ki so se za takšno delo nekako že usposobili. V njih smo vložili denar, oni pa so ubrali pot od tega traku. Spremenjena dolga linija v nekakšno celično postrojenje, kjer ne bi varčevali na račun kakovosti tega mesta, saj bi ustvarili prijeten ustvarjalen kotiček, kjer bi omilili trušč, kjer bi ob urejenem notranjem transportu odpadlo dolgočasno prenašanje nosilk, kjer bi bil mikaven že sam videz delovnega prostora ne le za tam zaposlenega delavca ampak tudi za osmošolca, ko bi si vse to ogledoval in se odločal o tem, kaj želi v življenju postati. S tem sem hotel povedati, da je šel napredek v svetu s krepkimi koraki v smeri za izboljšanje delovnih razmer in da je ponudba na tem področju dosegla povsem novo kakovost. In ko mlad človek izbira svoj življenjski poklic ter življenjski cilj, nehote že v samem začetku ugotavlja in se odloča, kje bo boljše doživljal rezultate svojega združenega dela. Avtomatični zmesami prinašajo pesek ele-vatorji, katerim še vedno pomagajo človekove roke... Prikazani elevator pa ponese le za kakšno peščico, kar je »zasluga« njegovih konstrukterjev - foto Komerički Kakšne so naloge šole? Glede na že povedano pomeni, da smo pred dejstvom, ko bomo morali preučevati učence, ki jih kanimo pripraviti za bodoče mojstre svojega poklica, tudi s testi. Tako bi izključili možnost zaposlovanja samo tistih oziroma takih kadrov, ki zaradi socialnih razmer v svojih družinah ne morejo drugam: ! In ko pridemo do samega učenca, za katerega mislimo, da ga bomo izšolali, se mi poraja vprašanje, ali je sedanje šolanje oziroma sedanja šola nasploh naredila kaj za napredek v tej smeri? Ne bi kazalo reči samo Steklarska šola, marveč vsi zainteresirani v steklarstvu! Verjetno smo si enotni v oceni, da šola ne spreminja svojega koncepta in da je program izobraževanja morda že trideset let ponavljan. Čas pa hiti! Mislim, da bo z usmerjenim izobraževanjem mogoče marsikaj pridobiti tudi v steklarstvu. V tem vidim možnost za izbiro profilov, ki nam bodo potrebni v prihodnje. Za profile v neposredni proizvodnji bomo morali iskati zahtevnejši in bolj kakovosten program, ki se bo ujemal z razvojnimi napovedmi. Ne bi smelo biti naključje, da bo najzahtevnejše izdelke izdeloval steklar z višješolsko ali celo z visokošolsko izobrazbo. Naše bodoče delo bo moralo dobiti tudi visoko teoretično podlago! Verjetno tu ni treba razlagati, da nakazani profili v samem študiju ne bodo potrebovali posebnega poglabljanja v splošnih predmetih, ampak bodo potrebovali poglabljanje vseh spremljajočih dejavnikov, če naj se bo nekdo - na primer - razvil v rokodelskega inženirja, tehnika, oblikovalca, neposrednega izdelovalca pihanega ali brušenega kristala ali krista-lina. Menim, da ne zadostuje, če imamo dober le design, ampak da morajo uresničevalci neke zamisli imeti prav takšno kreativno ali ustvarjalno podlago, poleg tega pa morajo še obvladati prefinjeno izvedbo do določenih prvin izdelave. Gre torej za razvijanje novega pristopa! Seveda s tem razmišljanjem ne mislim izključno samo na takšno strokovno podlago kadrov, kajti del programa bo še vedno treba prilagoditi tudi manj zahtevnim odjemalcem s primerno kakovostno ravnjo. Menim, da bo oziroma da je pozoren bralec tega razmišljanja razbral moje poglede na našo prihodnost, ki jo vidim v usposobljenem steklarskem kadru! Pravo mesto moramo dati steklarskim ustvarjalcem v neposredni proizvodnji. Tako ne bo posameznikov napredek izražen z njegovim napredovanjem do mojstra, ki se pozneje še zelo pogosto sprevrže v nekakšnega administratorja. Razvijanje novega pristopa za ocenjevanje vrednosti slehernega člana našega kolektiva je med temeljnimi nalogami, saj s tem prihajamo do drugačnih medsebojnih odnosov... Osvoboditi se moramo nekaterih starih pogledov, ki so dejansko naša notranja rezerva. Še bolj se bomo morali poglobiti v organizacijo dela, da izluščimo rezerve, ki jih kaže investirati v napredek. To predstavlja našo trdno prihodnost. Perspektivo vidim v razvoju steklarske šole v nakazani smeri, saj ima status ustanove, ki dela za potrebe steklarske industrije. Kolikor to pisanje ni komu všeč, se pač opravičujem. Želim le nekaj storiti za bodočo izdelavo luksuznega stekla. In moja razmišljanja so vendarle amaterskä JOŽE BOŽIČEK STEKLAR Argusov sprehod »Spet sem tu, med vami!« Spet sem tu! Sredi vseh dogajanj! Skoro-da bo tri mesece, kar sem vam zaželel »Srečno 1979!« Kajne, da čas mine hitreje, kakor si včasih mislimo!? Mene pa je dolgočasje tako prizadelo, da ne vem, če bi zdržal še kakšno urico odsoten z domačega loga...! Veste, da se mi je ponesrečilo priti med takšne tipe, ki so me strašansko trpinčili. Morate si misliti, kako je bilo hudo, ko me za noben denar niso izpustili po nakupih med delovnim časom, kar sicer nima nobene zveze z nekaterimi našimi šegami, hopla, hočem reči, s šegami naših nekaternikov. Ojej, sem si mislil, in jo hitro ucvrl, saj bi moral vse leto živeti zoprno življenje - v delovnem času namreč! - če ne bi smel skočiti niti na požirek kakšnih pravih domačih anti gripinskih ali proti gripinskih dobrin. Ja, vedte, hudo je, če človeka ne razumejo takrat, ko mu gre za biti ali ne biti...! To z demokracijo nima nobene zveze. Kaj podobnega bi se mi pri nas težko zgodilo. Če bi se mi že, bi moralo biti v hudirjevo napetem stanju. Presneto, tudi pri nas ga lomimo. Vsaj za težje primere, kot sem jaz, bi se že moralo najti kaj v priročni apoteki. Gripa te lovi, ti pa ne veš ne kam, ne kako... Mojo srečno vrnitev, sem si dejal, pa je le treba primerno zaliti. Ob malici, sem prvotno tuhtal. Nak! Gripa bo vsak hip naredila svoje! Pred malico? Bo kaj bolj zaleglo? Ja, ja, prijateljčki! Do malice bo že vse prepozno! Kaj bo potem, ko bom najmanj kakšen teden odsoten z dela? Kdo bo nadomestil takšno zamudo? nim znanjem. In to znanje je tudi terjalo investicije, oprostite naložbe. Nekateri torej nalagajo v mačke in jih trdno držijo za repe. Hočem reči: sklepajo nekakšne pogodbe. Mi pa imamo v nekaterih primerih rajši lisjake ali pa lisice, kakor hočete! Če mene osebno vprašate za vpis med ene ali druge, bi se kaj rad odločil med bolj svobodne v naravi, ki kdaj pa kdaj pokončajo kakšno kokoš. Skrajnež, kakršen sem sicer že po naravi, sem nekega lepega dne butnil v nek atelje in naročil fotografijo za AODM. Sicer prijazen domačin, ki po prepričanju niti ni tako hudo naklonjen veri, se je začel križati in prisegati na vse svetnike, da v svoji praksi še ni doživel podobne zahteve ter da sploh ne razume, za kaj gre... Trapast, kakršen včasih znam biti, sem zinil: »Mar pri vas ne izdelujete takšnih fotografij, ki bi jih nujno nekateri potrebovali za analitično oceno del in nalog. da ljudem ne bi bilo treba ugibati, kdo kje dela?« Pa mi je prijazni domačin odvrnil: »Tako, bratec? Povej po domače, da bova vedela oba, za kaj gre! So, in ne tako redki, toda zdi se, da fotografij ne obešajo!« S potešeno radovednostjo sem se vrnil v staro jato in ginjen ugotovil, da bi za nekatere vendarle kazalo združiti fotografije s točkami! V pričakovanju kakšnih spomladanskih motenj, ki se mi utegnejo pripetiti zaradi del v vinogradu in zaradi podobnih aktualnih opravil, se vam zahvaljujem za pozornost in vas izmenoma pozdravljam, kakor naši zdravniki v ambulanti! Vaš vedno vdani Argus. Obvestilo, ki ga ne kanite prezreti! ./* C L A.Nit PA V /oE L) .ONE 4. t fc-j v L>v z OSUSMH 00 H C D KOV PO pcTIZEMtj im 2e ujAnJue V4i LA št £A/v/ pfc ncß-IMC Me M20. Ne dam se kar tako...! Po »zdravila« je treba nemudoma. Se odpravim in spet tuhtam: Skozi, rekel bi, službeni vhod ali pa po bližnjici? Bodo kakšne težave, če bodo lumpi nedovzetni? Sredi takšnega razmišljanja me zdrami moj »gripozno« napaden sotrpin rekoč: »Saj bo že kako! Za .preventivo* pa se mora najti ustrezno rešitev...!« Zmenek je bil čudovit. Rezultat najinih izmenjav mnenj in pridobljenih izkušenj iz starih, dobrih časov je bila olajševalna. Za obe potrti duši obstaja več zanesljivih poti... Kaj sva hotela drugega, kot izkoristiti ponujeno priložnost. In gripe ni na spregled!? Strta in sprta z lastno razsodnostjo pa nadaljujeva boj anti - proti gripi ves čas, tako da naju je napadla druga bolezen, ki ji nekateri pravijo kar po domače - maček. Maček pa ni venomer trapast... Namesto maček bi sicer lahko rekli tudi lisjak, ki je sicer bolj gozdna žival. In na to temo z mojih potepanj vedel prinesti same strašilne vesti. Včasih so rekli za takšnega, ki se spozna na kakšno zadevo nad povprečjem, da je maček. Ta naziv pa si je pridobil z določe- v deležna m 1 / r 0R\iE2>M x——4 STEKLAR Delovna disciplina Manj neopravičenih izostankov Mnogo je bilo že naperjenih kritik in izrečenih besed na račun neopravičenih izostankov z dela, kar pomeni izgubo delovnih ur. Organi samoupravljanja so sprejeli vrsto sklepov za krepitev delovne discipline na vseh organizacijskih ravneh, posebno pa tam, kjer je bilo neopravičenih izostankov več. In teh je bilo v lanskem letu res veliko! Pri ugotavljanju vzrokov za neopravičeno izostajanje z dela smo največkrat naleteli na izgovore delavcev, ki so se nanašali na neustrezen prevoz na delo in z dela. Največ krivde so - kajpak - pripisovali ubogim mo- pedom. Sedaj, ko imamo urejene prevoze na delo in z dela z avtobusi, pa prizadeti - žal -navajajo druga opravičila, če jih lahko sploh sprejmemo za takšna...! Razčlenitev neopravičenih izostankov z dela kaže, da smo jih imeli lansko leto v mesecu januar in februar za 482 ur in da jih je bilo letos v istih dveh mesecih za 362 ur. To pomeni, da je bilo letos kar za 30% manj neopravičenih izostankov z dela. To je že lep napredek, čeprav bi morali stremeti za tem, da bi spravili bilanco neopravičenih izostankov na ničlo! Največ izostankarjev je med mladimi delavci, najpogostejši izgovor pa je na račun tiste nesrečne budilke, ki da je »zatajila«. Upam, da bodo odslej budilke brezhibne in da se bomo kmalu približali zaželeni delovni disciplini!? FRANC KOMERIČKI Letna konferenca sindikata Steklarske šole Odpraviti domačnost! V soboto, 10, marca je imel sindikat Steklarske šole letno konferenco, na kateri so zbrani pretresli delo svoje organizacije v preteklem letu, O njenem delovanju je poročal predsednik sindikata Trajko Sarafilovski. Prisotni na vseh področjih... Poročevalec na letni konferenci Trajko Sarafilovski je med drugim dejal... »...V preteklem letu smo člani sindikata uspešno delovali na vseh pomembnih področjih. Vse naloge, ki so skupnega pomena za našo delovno organizacijo, smo reševali v tesnem sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organi in z organi samoupravljanja. Vsi se- Trajko Sarafilovski, predsednik sindikata Steklarske šole Stanki, ki smo jih organizirali, so bili zelo pestri in uspešni. V preteklem letu smo imeli mnogo dela z izvedbo volitev delegacij v združenem delu, delegacij v krajevni skupnosti in delegacij v samoupravnih interesnih skupnostih. Veliko pozornost smo posvečali 11. kongresu jugoslovanskih komunistov, 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, 10. kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije in republiškim kongresom Zveze komunistov Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije. Z njimi je bila namreč zarisana naša pot v prihodnost. Izvršni odbor osnovne organizacije je na svojih sejah namenjal veliko skrb vsem članom kolektiva, ki se je kazala v obiskih obolelih sodelavcev, ki so bili daljši čas v bolnišnicah ali doma, sodelavcev ali svojcev ob smrti v ožji družini, in v drugih primerih. Otroke socialno šibkih družin smo poslali na morje na oddih brezplačno. Za kritje nastalih stroškov pa smo si organizirali srečo-lov, s katerim smo pridobili potreben denar,« Steklarji smo v slabem položaju! V nadaljevanju svojega poročila je predsednik sindikalne organizacije poudaril, da položaj steklarjev v našem gospodarstvu ni ravno najboljši. Primanjkuje nam denarja za razširitev materialne podlage dela, osebni dohodki pa so glede na težavnost našega dela vendarle prenizki. Vzroke za vse to je Trajko Sarafilovski pripisal neugodnemu položaju naše panoge, saj vse družbene dajatve izločamo iz osebnih dohodkov. Zaradi tega smo povsem neupravičeno v slabšem položaju v primerjavi z drugimi, visoko avtomatiziranimi delovnimi organizacijami. »V preteklih letih,« je nadaljeval govornik, »ko smo obravnavali zaključni račun, smo ugotovili, da je vendarle še veliko skritih rezerv, ki jih pa ne znamo vedno prikazati in dobro izkoristiti. Vedno smo ugotavljali, da ne moremo delati več, kot sicer delamo, da ne moremo dvigovati norm, nismo pa razmišljali o tem, da je še veliko neizkoriščenih rezerv tudi drugje. Na primer v pravilni izbiri dela, v uspešnem sodelovanju vseh služb v delovni organizaciji, v pravi kadrovski politiki in v zavzetosti ter odgovornosti vsakega posameznika«, S težavo menjamo svoje navade...! »Ugotavljamo, da je posebno pomembno, če se pravočasno in uspešno prilagodimo tržišču in da ne proizvajamo zastarelih ter manj donosnih steklenih izdelkov. Steklarji smo, kar je sicer malce huda obtožba na svoj račun, vendarle starokopitni in izredno težko spreminjamo svoje ustaljene navade! Preveč časa potrebujemo za osvajanje novih izdelkov in postopkov, zaradi česar smo pogosto odvisni od dobre volje trgovcev, ki prav tako stežka sprejemajo novosti proizvajalcev. V kadrovski politiki še vedno ne čutimo potrebe po strokovnjakih, čeprav smo kar pogosto priče velikih izpadov, ki se pojavljajo zato, ker nimamo dovolj strokovno spo- STEKLAR sobnih ljudi, da bi uspešnejše vodili proizvodni proces. Če želimo, da nam bo jutri boljše, potem moramo korenito spremeniti odnos do tega pomembnega vprašanja. Prenehati moramo z razširjanjem parole, da ne potrebujemo strokovnjakov, a to ni res...! Nasprotno! Za doseganje boljših delovnih rezultatov resnično potrebujemo takšen strokovni kader, ki bo zmožen uspešno voditi proizvodne procese. Nedvomno drži, da se skrivajo velike rezerve v odpadku. Če zmanjšamo napake pri delu in napake pri izdelkih, če zmanjšamo lom in pravilno izkoristimo material, se bo to krepko odrazilo v višini naših osebnih dohodkov, Vse kaže, da bo treba na vseh ravneh zaostriti vprašanja odgovornosti za svoje delo. Moramo razvijati takšno zavest med sodelavci, ki bo zagotovila razvoj tovarištva ter celotnega kolektiva. To bomo uresničili takrat, ko se bomo znali med seboj tovariško pogovoriti, opozoriti na storjene napake in nastopiti tudi ostro takrat, kadar bo to nare-koval položaj. Domačnosti ne sme biti, saj je to velik nasprotnik vseh pozitivnih prvin. V izobraževalnem delu se pripravljajmo na prehod v usmerjeno izobraževanje in izo- braževanje ob delu za ozke profile poklicev, kot so: steklar, krogličar, strojni steklar in pomožni brusilec kristalnega stekla. Upravičeno pričakujemo, da bo želja po znanju vedno večja, dobro strokovno usposobljeni pa bomo zmogli doseči takšne delovne rezultate, ki bodo zagotovili rast naše življenjske ravni! Vse to, o čemer smo govorili danes, pa bomo zmožni doseči le z dobro razvitimi medsebojnimi odnosi, ki so naša najbolj poglavitna naloga.. .!<< TONE KLOKOČOVNIK Zahvala sindikalni organizaciji Prijetno presenečenje... Krajše bivanje v bolnišnici v Novem Celju me je zateklo prav v času našega praznika -dneva žena, 8. marca. In zelo sem bila presenečena ter srečna, ko me je tega dne obiskala delegacija našega sindikata... Moram reči, da je prijetno doživetje, če te obiščejo sodelavci takrat, ko si bolan. Torej takrat, ko ti tak obisk pomeni največ...! Takrat namreč, ko si med samimi neznanimi obrazi, pa zagledaš znane obraze sodelav- cev, ki so te prišli bodrit; četudi za kratek čas! Te vrstice sem napisala med drugim tudi zato, da bi se zahvalila sindikalni organizaciji za skrb, ki jo posveča bolnim sodelavcem. In da bi se zahvalila v svojem imenu, v imenu tistih, ki so tudi že doživeli tak obisk, in vimenu tistih, kijih boste še obiskali! REGINA LEP AN Hvala lepa, Regina! Veseli smo bili teh vrstic. Zato, ker želimo na »Steklarjevih« straneh pisati tudi o lepih dogodkih v našem življenju, saj ni vse tako črno, kakor se nam včasih zdi. Vaše vrstice naj bodo spodbuda še drugim našim sodelavkam in sodelavcem, da bi se oglasili, ko bo umestna kritika, in seveda tudi takrat, ko bo ustrezna pohvala! UREDNIŠTVO Letna konferenca mladih v Steklarski šoli Pomembna je vsebina dela Sedmega marca so se mladi iz Steklarske šole sešli na letni konferenci. Nanjo so povabili predstavnike družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja šole, predstavnike krajevne skupnosti, občinske konference Zveze socialistične mladine Šmarje pri Jelšah in druge. Žal pa se, razen predsednika osnovne organizacije mladih iz steklarne »Boris Kidrič« in sekretarja osnovne organizacije zveze komunistov Steklarske šole, drugi niso odzvali njihovemu povabilu. Zato se mladi upravičeno vprašujemo, zakaj?! Je to nezaupanje v njihovo delo in njihovo pobudo? Nedvomno mladi potrebujejo pomoč ne le mladinske organizacije ampak tudi drugih. Zato kritično ocenjujejo odsotnost tistih, za katere so upravičeno pričakovali, da bodo prišli na njihovo letno konferenco... O delu mladih je na konferenci poročal predsednik osnovne organizacije, ki je najprej ocenil organiziranost mladih v Steklarski šoli za dobro. Po njegovih besedah so dosegli uspehe kljub nekaterim težavam, s katerimi so se spopadali, Ugodno je ocenil izpeljane akcije, kot je tista, ki so jo pripravili v počastitev 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije, kot je dobro organiziran srečelov, kot je bil izlet in kot je bila izdaja biltena, kot je bila udeležba na mladinski delovni akciji in udeležba v Titovi štafeti. Izpopolniti sistem nagrajevanja! »Ko ocenjujemo naše uspehe,« je nadalje- val poročevalec, »moramo biti tudi kritični. Lahko bi naredili več, če bi sodelovali vsi člani. Premagali smo nesklepčnost, ki je bila rak rana naše osnovne organizacije, še vedno pa je veliko takšnih med nami, ki so sicer prisotni na naših sestankih, vendar se ne vključujejo v urejanje določenih zadev osnovne organizacije. Jasno nam namreč mora biti, da ne bomo izboljšali odnosa do delovnih nalog samo z moralnimi in patriotskimi pozivi ter s praznimi besedami! Predvsem moramo izpopolniti sistem nagrajevanje, tako da bomo popolnoma dojeli odvisnost našega položaja od rezultatov svojega dela!« V nadaljevanju poročila se je govornik do- taknil idejno-političnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja mladih, brez katerega si je težko zamisliti uspešno delo tako v delovni organizaciji kakor tudi v krajevni skupnosti. Nujna bo večja povezava... »Mnogokrat mladi steklarji zapuščajo steklarstvo in odhajajo iz proizvodnih poklicev v družbene dejavnosti. Da bi to odhajanje zavrli, si bomo mladi skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami prizadevali za uresničitev načela delitve po doseženih rezultatih dela, odpirali možnosti za napredovanje, ki naj bo rezultat izobraževanja ob delu za de- lo. Iz dosedanjih izkušenj smo spoznali, da je nujna večja povezava mladih z osnovno organizacijo zveze komunistov in z vsemi dejavniki na šoli. Prav tako pa morajo predstavniki vseh teh imeti več posluha za naša mnenja, pripombe, predloge in podobno. Uporabiti bomo morali takšne oblike in metode dela, ki bodo zagotovile uresničitev sprejetih stališč... Važna je torej vsebina dela, ki bo obrodila zaželene sadove!« Mladina je naša prihodnost...! Poročevalec je še dejal, da so mladi komunisti manjšina sredi večine, in da morajo s i I STEKLAR svojim delom prispevati k naprednemu delovanju zveze komunistov in zveze socialistične mladine. Dejal je, s sprejetjem v članstvo zveze komunistov prevzemajo nase večjo odgovornost in večje obveznosti. Po- ročilo pa je sklenil z pred leti napisanimi besedami pokojnega Veljka Vlahoviča: »... Pri nas pa tudi v svetu so globoko prepričani, da je mladina naša prihodnost. Pri tem pozabljamo ali zapostavljamo dejstvo, da je mladina tudi naša sedanjost, naša resničnost, kateri moramo namenjati več pozornosti, kot smo jo namenjali dosedaj!« MIROSLAV BRADIČ Delovni načrt mladih iz Steklarske šole Kaj bodo letos naredili? Na letni konferenci mladih Iz Steklarske šole so sprejeli delovni načrt, ki velja za njene mlade delavce. Na podlagi tega načrta bodo posamezne komisije pripravile še bolj podrobne načrte, iz katerih bo razvidno, kdo bo kaj naredil in do kdaj... Poglejmo, kaj je zapisano v delovnem načrtu! 1. Vse bomo naredili za vključevanje mladih v članstvo Zveze socialistične mladine Slovenije in za njihovo uspešno delo v osnovni organizaciji ZSMS. 2. Mladi bomo razvili sodelovanje z aktivom učencev steklarske šole, z mladimi iz steklarne »Boris Kidrič« in z mladimi v drugih osnovnih organizacijah mladih naše občine. 3. Svoj delež bomo prispevali h gradnji in urejanju rekreacijskega centra na Boču. 4. Organizirali bomo akcijo za urejanje parka pred Steklarsko šolo in sodelovali v akcijah, ki jih bo organizirala občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah. 5. Pripravili bomo srečolov, da z njim pridobimo denar za razne dejavnosti mladih. Mladi iz naše delovne organizacije smo se šele pred dvema letoma vključili v mladinske delovne brigade s skupnim imenom »STEKLARJI YU«, ki bodo letos slavili že deseti jubilej. To nas med drugim obvezuje, da napišemo tudi kaj o pomenu teh brigad in o njihovi organizaciji! Pobuda je prišla iz Paračina Na pobudo mladih steklarjev iz Srpske fabrike stakla iz Paračina je pričela z delom prva mladinska delovna brigada jugoslovanskih steklarjev, ki jo bolj priljubljeno 6. Dosedanje izkušnje so pokazale koristnost naših odločitev za organizacijo izletov po ožji in širši domovini, saj tako spoznavamo zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti ter s tem prenašamo njihove tradicije iz narodnoosvobodilnega boja in iz socialistične graditve med naše ljudi. Zato bomo tako dejavnost nadaljevali tudi letos. 7. Kljub nekaterim uspehom pri vključevanju mladih v društvu si bomo letos prizadevali za številčno rast društev iz vrst mladih. 8. Načrtno se bomo lotili izobraževanja mladih predsednikov in sekretarjev pa tudi članov predsestva osnovne organizacije mladih. 9. Zaradi potreb na področju izobraževa- imenujemo »Steklarji YU«. V začetku je bilo vključenih v brigado le nekaj steklarn, pozneje pa smo se začeli vključevati še drugi. Na podlagi vsega bi lahko rekli, da so sedaj v mladinske delovne brigade steklarjev vključene vse jugoslovanske steklarne. In s takšnim sestavom je postala nekakšna posebna brigada - brigada mladih steklarjev, ki dobiva vsako leto več priznanj za svoje delo. Motili bi se, če bi mislili, da dela brigada »STEKLARJI YU« le tedaj, kadar je steklarska brigada na delu! Med prizadevnosti brigade se šteje tudi delovanje akcijskega od- nja o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu bomo organizirali ustrezna predavanja. 10. Še vse premalo je na straneh časopisa »Steklar« sestavkov mladih, zato bomo ukrenili vse, da bomo mladi več pisali o svojih vsakdanjih vprašanjih. 11. Glede na dosedanje pomanjkljivosti v povezavi z drugimi bomo letos svoje programe uskladili z zvezo komunistov, s sindikatom in s socialistično zvezo delovnega ljudstva. 12. Nenehno se bomo mladi bojevali za bolj kakovostno delo, za večjo produktivnost dela in za premagovanje subjektivnih slabosti pri delu in v gospodarjenju. 13. Z vso močjo si bomo prizadevali za večje vključevanje mladih v delegatske odnose in v sistem odločanja. 14. Krepili bomo organizacijsko, akcijsko in politično sposobnost osnovne organizacije mladih. 15. Da bi spoznali mlade steklarje širom po Jugoslaviji, smo z njimi navezali tesnejše stike in organizirali ustrezna srečanja. bora brigade, v katerem je po eden predstavnik vsake steklarne. Sestaja se vsakič v drugi steklarni, kjer pripravljajo programe za posamezne brigade in analizirajo opravljeno delo. Na sestankih akcijskega odbora se mladi pomenimo tudi o našem delu. Tako pridobi vsak predstavnik posamezne steklarne določena spoznanja o delu mladih v drugih steklarnah. Vsako leto druga steklarna organizatorica... Vsako leto prevzame organizacijo mladinske delovne brigade »STEKLARJI YU« druga steklarna. Po devetih letih od ustanovitve je delala brigada v Sloveniji prvič lansko leto in to v Slovenskih goricah, organizacijo pa je prevzela steklarna iz Hrastnika. Letošnjo mladinsko delovno brigado bo organizirala steklarna iz Pančeva, delala pa bo na zvezni mladinski delovni akciji. V primeru, da bi mladi steklarji osvojili zvezni trak akcije, akcijski odbor predlaga, naj bi trak s podpisi steklarn podarili tovarišu Titu. Stroški priprav in vse v zvezi z delom Jubilej steklarskih delovnih brigad »Steklarji YU« Vse več priznanj Kmalu, 1. aprila, bomo mladi slavili dan mladinskih delovnih brigad. Udarniško delo se je pričelo razvijati v času, ko je bilo treba obnoviti po okupatorju porušeno in opustošeno domovino ter zgraditi nove objekte, ki so pomenili slovo iz podedovane zaostalosti... Mnogo je v našem kolektivu še sodelavcev, ki so bili udeleženci takratnih prostovoljnih akcij. Opravili so pionirsko delo... Določen čas smo potem v naši družbi mladinske delovne brigade zanemarjali, toda čas je potrdil, da to ni bilo opravičeno. Pa jih spet prirejajo in mladi odhajajo nanje! i STEKLAR krijejo same steklarne, ki sodelujejo na akciji. Vsaka steklarna prispeva za pokritje stroškov po 3.000 dinarjev ne glede na število njenih brigadirjev. K dobri organizaciji tako prispevajo vse steklarne, ki so bile organizatorice brigad »STEKLARJI YU«. Do sedaj so to nalogo uspešno vodile steklarne iz Pa-račina, Pančeva, Skopja, Hrastnika in Straže. Za brigado »STEKLARJI YU« lahko upravičeno rečemo, da je brigada bratstva in enotnosti, saj se v njej srečujejo in spoznavajo mladi iz vse Jugoslavije. To zbliževanje steklarjev je vsako leto prevesilo na tehtnici za vedno nova priznanja brigadi za njeno delo med letom in med mladinsko delov- no brigado. Dosedanji uspehi v kovanju bratstva in enotnosti ter številni uspehi na vseh deloviščih širom po naši domovini obvezujejo mlade iz steklarne, da prispevamo svoj delež k prizadevanjem vseh jugoslovanskih mladih steklarjev! STJEPAN KRKLEC Upravičena pričakovanja Po končani konferenci SZDL Krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Rogaška Slatina je za nami. Nakazala je osnovna vprašanja in napotke za delovanje socialistične zveze na našem območju. Izvoljen je tudi izvršilni odbor njene krajevne organizacije, ki se je že lotil uresničevanja sprejetih sklepov tako, da si je izdelal vrsto nadrobno določenih nalog... Dosedanja praksa je pokazala eno izmed poglavitnih slabosti, ki se je kazala v nezadostni povezanosti krajevne organizacije socialistične zveze in sicer med krajani in vodstvom krajevne skupnosti. Najbolj očitna nepovezanost je bila v delovanju tako imenovanih vaških odborov, ki so se sestajali poredkoma ali pa se sploh niso sestajali. To pomeni, da je bila krajevna samouprava zaradi nepopolne delegatske delavnosti dokaj šibka, vseeno pa je bilo delo krajevne skupnosti v triletni mandatni dobi razmeroma učinkovito. Potekalo je v glavnem ob sode- Mi in naše zdravje Osebna higiena Osebna higiena dosega v najožjem smislu čistočo telesa, kože in vseh zunanjih organov, nego in krepitev organizma za odpornost pred boleznimi, za krepitev zdravja, ki obsega tudi skrb za neposredno človekovo okolico, v kateri se gibljemo. Za vzdrževanje osebne higiene mora skrbeti vsaka odrasla oseba sama...! Čisto kožo vzdržujemo z rednim umivanjem in kopanjem vsaj enkrat tedensko. Roke umivamo večkrat na dan, noge in spolovila pa umivamo vsaj enkrat na dan. Pripo- lovanju in množični razgibanosti krajanov v akcijah krajevne skupnosti. Za krepitev krajevne samouprave in delegatskega sistema v njej je bilo treba opraviti določeno reorganizacijo. Celotna krajevna skupnost Rogaška Slatina je bila v tej reorganizaciji razdeljena na .osem interesnih krajevnih območij in sicer na tale: 1. Spodnje Negonje, Zgornje Negonje, Gradiški dol in Irje, 2. Topole, Male in Velike Rodne ter zgornji del Tekačeva, 3. Cerovec, Zgornje Sečovo in Ločen dol, 4. Spodnje Sečovo, Tuncovec, Rjavica in Tržišče, 5. Nimno, ročljivo in najboljše je, da bi se vsak dan stuširali. Posebno skrb namenimo zobem, ki jih moramo umiti vsaj zvečer. Prav tako namenimo skrb očem in ušesom, ki so zelo pomembni organi. Z umazanimi rokami, brisačami, milom itd. lahko prenesemo v oči zelo nevarne klice, ki povzročajo do pred kratkim zelo razširjeno očesno bolezen trahom. V ušesih pa se redno izloča ušesno maslo, ki ga moramo sproti čistiti, ker moti sluh. Vendar moramo pri tem paziti, da ne drezamo v uho s preostrimi predmeti, saj bi lahko z Rajnkovec, Kamence, Pristava in Vinec, 6. Brestovec, Ceste, Plat, Gaberce in Pernek, 7. Rogaška Slatina - zgornji del in 8. Rogaška Slatina - spodnji del. Na vseh teh območjih so bile izvoljene stalne delegacije, ki delegirajo stalne člane v krajevno konferenco socialistične zveze in posamezne delegate v skupščino krajevne skupnosti Rogaška Slatina, ki bo v kratkem ustanovljena, sklic pa bo konec meseca. Brez dvoma bo vloga teh delegacij v smislu krepitve krajevne samouprave na teh območjih resnično velika. Predvsem zato, ker je v njih strnjen življenjski in samoupravni interes slehernega krajana. Upravičeno pričakujemo, da bodo krajani s svojo delavnostjo in s pošiljanjem svojih delegacij v krajevno skupnost prenašali svoje želje in potrebe ter skupno reševali krajevna vprašanja. Tako bodo prispevali svoj delež k razvoju naše ožje in širše okolice! IVAN SITER njimi nevarno poškodovali ušesni bobnič. Za vzdrževanje osebne higiene si moramo vzeti dovolj časa, kajti nezadostno opravljanje vsakdanjih higienskih navad je to tako, kakor da jih sploh ne bi opravljali. Kaj pa higiena stanovanja? Vsak človek potrebuje zdravo stanovanje, saj preživi v njem večji del življenja. Podatki pa kažejo, da tretjina ljudi na svetu sploh nima stanovanja, da ima druga tretjina nezdravo stanovanje. Najmanj je torej tistih, ki imajo zdravo stanovanje! Ni nujno, da je stanovanje veliko in razkošno opremljeno. To namreč še zdaleč ne pomeni, da je stanovanje tudi zdravo... Stanovanje mora biti redno zračeno, ne smemo ga zastirati s temnimi zavesami, ker potem ne prodira vanj dovolj svetlobe in sončnih žarkov. Stanovanje ne sme biti vlažno, ker je sicer pozimi v njem hladno, poleti soparno, in ker je še slabše, potem je v njem veliko več možnosti na nastanek revmatičnih obolenj ter prehladov vseh vrst. Stanovanje mora imeti tudi tekočo vodo, stranišče na izpla- Na kratko o higieni! Skrb za zdravje je stara toliko, kolikor je star človeški rod. Nekdaj se je ta skrb oglašala šele takrat, ko je bilo zdravje že zapravljeno in ko ga je bilo treba znova pridobiti. Danes pa vse bolj skrbimo za obvarovanje zdravja. Medicina išče v človekovem okolju, v načinu njegovega življenja, v njegovem delu, odmoru, oblačenju, v njegovi prehrani itn. ugodne in neugodne dejavnike, ki vplivajo na naše zdravje... Zato v tem sestavku nekaj besed o osnovnem dejavniku, ki vpliva na zdravje - o higieni! STEKLAR kovanje z vodo in kopalnico. Moramo ga seveda tudi redno čistiti - tako tla kot opremo, ker se v prahu nahajajo številne bakterije, ki so vse prej kot koristne za zdravje. Da bo stanovanje vedno čisto in urejeno, morajo skrbeti vsi stanovalci! Higiena oblačenja Obleka in obutev nas varujeta pred neugodnimi vremenskimi in klimatskimi razmerami, zato morata ustrezati tem razmeram. Poleti nosimo lažja, svetlejša in prozor-nejša oblačila, ki nas varujejo pred soncem, pozimi pa nosimo debelejša in temnejša oblačila, ki dajejo dobro toplotno izolacijo. Prav tako je tudi s čevlji! Obutev in obleka pogosto ne zadovoljujeta higienskih potreb organizma. Včasih sta obleka in kroj prilagojena bolj modi kot higienskim potrebam. Obleka ne sme tiščati, ker ovira normalen krvni obtok; ne sme biti preširoka, ker ovira pri delu in zaradi tega nastajajo številne delovne nezgode. Čevlji ne smejo biti preozki in ne smejo imeti pretenkih ali previsokih peta, ker poškodujejo stopalo, povzročajo žulje in ovirajo pravilno držo telesa. Vse to pa lahko postopno pov- zroči velike motnje na hrbtenici. Pri delu se zavarujemo z delovno obleko. Predvsem velja to za delo, ki ni čisto. Nikoli ne smemo hoditi z isto obleko po cesti in na delo ter v lokale itn., saj je to skrajno neokusno in nehigiensko! Obleko moramo redno prati in likati; čevlje pa moramo redno čistiti in loščiti z zaščitno kremo. Ni nujno, da je obleka nova in moderna. Urejeni smo lahko tudi v stari, toda čisti in zlikani obleki! MAJDA VOGRIN V februarju nas je bilo 1224 Kadrovske zanimivosti Po podatkih, ki jih je zbrala C. Iršič, nas je bilo v steklarni »Boris Kidrič« v februarju 1224 in sicer v tozdu Osnovna izdelava 401, v tozdu Dodelava 150, v tozdu Kristal 317, v tozdu Dekor v Kozjem 81, v tozdu Servisne dejavnosti 72, v tozdu Družbeni standar 19, v tozdu Naše staklo v Beogradu 11 in v delovni skupnosti skupnih služb 173. Prišli v februarju V februarju je prišlo med nas sedem novih sodelavcev in sicer: v tozdu Osnovna izdelava za odnašalce: Štefan Ducman, Zvonko Fideršek, Josip Kranjec in Jožef Šolman; v tozdu Kristal v Kozjem za brusilca II Bojan Oberski; v tozdu Servisne dejavnosti za ključavničarja I in dežurnega Vinko Gove-dič ter za mazuterja Jurij Kobale. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v našem kolektivu! Odšli v februarju V februarju nas je zapustilo šest delavcev in sicer so odšli: iz tozda Osnovna izdelava odnašalka Neža Drofenik - po odpovedi, pomočnik steklopihalec Avgust Stiplošek -zaradi poklicne rehabilitacije in odnašalec Hasan Taqi - samovoljno zapustil delo; iz tozda Kristal v Kozjem umivalka stekla Jožefa Drofenik - po odpovedi in posluževalec kemičnega poliranja Jurij Kobale - premeščen v tozd Servisne dejavnosti; iz delovne skupnosti skupnih služb skladiščna delavka Darinka Kanič - ki je sporazumno prekinila delovno razmerje. Poročila se je V februarju se je poročila Daniela Bergbaus, poročena Krumpak! Sodelavki čestitamo in ji želimo na novi življenjski poti vsega najboljšega! Rodili so se V februarju so se rodili našim sodelavcem štirje fantiči in štiri deklice. To so: Sandra Bele - hči Ivanke, Damjan Gotlin - sin Leo-poldine, Sonja Humski - hči Marije, Gordana Kanič - hči Branke, Robert Kurže - sin Alojza, Simona Madile - hči Metke, Gabriel Šrimf - sin Štefanije in Branimir Vražič -sin Marije. Staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo mnogo sreče v življenju! UREDNIŠTVO Upokojen naš sodelavec Anton Podhraški Neopazno, sköroda skrivnostno se je poslovil od nas sodelavec — steklobrusilec v grobi brusilnici - Anton Podhraški. Šestega januarja, po dolgotrajni odsotnosti, zaradi bolniškega staleža in potem še zaradi tako imenovanega administrativnega staleža, se je naš Tone invalidsko upokojil... Bolezen ga je predčasno izločila iz naših vrst, saj še ni imel izpolnjenih obeh pogojev za redno upokojitev. Težko je sicer reči, da bi Tonetu drugače bolezen prizanesla, vendar ne kaže prezreti resnice, da je od takojšnje povojne zaposlitve leta 1945 opravljal dela in opravila, kijih štejemo za naporna. Prve podatke so mu v delovno knjižico vpisali v rudniku Mali Ta- Neopazno, skoraj malo skrivnostno seje poslovil in odšel v pokoj naš dosedanji sodelavec - steklobrusilec v grobi brusilnici Anton Podhraški... bor, kjer je delal od 1945 do 1951. leta, nato je delal v Straži, leta 1955 pa je postal član našega kolektiva, kateremu je ostal zvest vse do upokojitve. V četrt stoletja trajajočem sodelovanju smo Antona Podhraškega spoznali kot mirnega in vestnega delavca; kakršen je bil v steklarni, tak je bil tudi doma. Kljub temu, da je bil v družini samo on zaposlen, je zgradil prijetno družinsko bivališče, kakršnega bi mu lahko mnogi zavidali! Antonovo zdravje je močno zrahljano, zato mu želimo predvsem čim prejšnje okrevanje in da bi dolgo dolgo užival žal skromno pokojnino in nad vse zaslužen pokoj! V. OBRADOVIČ-S. PLAVČAK STEKLAR Invalidi bodo praznovali Kljub prizadetosti prizadevni! Društvo invalidov občine Šmarje pri Jelšah s sedežem v Rogaški Slatini je socialno-humanitarna organizacija, ki praznuje 14. julija letos deseto obletnico ustanovitve. V tem obdobju je v svoj krog včlanilo kakšnih sedemsto članov izmed približno 1150 invalidnih oseb na območju šmarske občine Društvo deluje na območju celotne občine v 25 krajevnih skupnostih, ki zajemajo teritorij od Bohorja, celotno Kozjansko in Obsotelje do Boča, Donačke gore in Maclja. Zaradi tako obširnega terena je včlanjevanje precej težavno, pa si pomaga s poverjeniki na terenu in z aktivi zaposlenih invalidov v delovnih organizacijah. Tak aktiv je tudi v naši steklarni! Razen tega, da društvo pridobiva nove člane, ima še veliko drugih nalog, ki jih zvesto opravlja. Med drugimi so tele: - zavzema se za položaj invalidov, tako v delovnih organizacijah kot tudi na terenu, da bi uživali iste pravice, kot jih uživajo njihovi zdravi vrstniki; - v okviru možnosti zagotavlja pravno in svetovalno pomoč ter v primeru večjih zapletov najame tudi pravnika; - nudi pomoč pri topliškem zdravljenju članom, ki so tega potrebni in ki so socialno ogroženi; - organizira izlete invalidov za ogled raznih kultumo-zgodovinskih in drugih znamenitosti; - v manjšem obsegu se ukvarja z organizacijo rekreativnih športov; - vsako leto organizira kulturno prireditev ob mednarodnem dnevu invalidov, ki je na prvo pomladansko nedeljo. Zaradi pomanjkanja denarja bo letos kulturna prireditev ob mednarodnem dnevu invalidov odpadla, ker bo združena s praznovanjem jubileja samega društva. Vsi društveni dosežki in število njegovih članov v desetih letih pa nam narekujejo, da ob jubileju razvijemo svoj prapor. Nameravajo organizirati tudi večjo kulturno prireditev, v katero bi vključili kultumo-umetniški program s sodelovanjem posameznih društev v okviru Zveze društev invalidov Slovenije, razstavo izdelkov ročnih del invalidnih oseb in športno prireditev. Vse to organiziramo zato, da bi pritegnili v društvo čim več invalidnih oseb. Poleg tega pa želimo povabiti k sodelovanju čim večji krog posameznikov in temeljnih organizacij, kajti problemi za odpravo invalidnosti niso samo problemi nas - invalidov, temveč so problem celotne samoupravne socialistične družbe, vseh temeljnih organizacij in tudi ostalih družbenopolitičnih organizacij! Za društvo invalidov MARINKA ŠELIGO Hvala za sestavek, Marinka! Prikazali ste dejavnost društva invalidov pred njegovo deseto obletnico. Omenjate, da boste ob proslavi razvili svoj prapor. Zares hvale vredna akcija, ki že nič kolikokrat dokazuje prizadevnost invalidov za ustvarjalno delo. Zamolčali pa ste nekaj, Marinka! Ne zamerimo vam, saj je to še en dokaz, da ne želite nikogar obremenjevati. Mi pa bi vendar radi povedali članom naše delovne organizacije, kako zelo prav bi bilo, če bi vsi - vsak po svojih zmožnostih - podprli vaša prizadevanja za razvitje prapora! Upamo, da bo malo tistih, ki se ne bodo odzvali v tej vaši akciji! UREDNIŠTVO Strelci se ne zmenijo za težave Vztrajni v zamisli... Novi odbor strelske družine v Rogaški Slatini je bil izvoljen jeseni leta 1976. Takoj po tem dogodku se je lotil dolgoročnega načrtnega dela. Med osnovnimi sklepi takrat zasnovanega načrta najdemo tele: združiti vse strelske družine v Rogaški Slatini pod okriljem TVD Partizan, ustanoviti občinski strelski odbor in popraviti dvorano pri Križu. To so bila glavna vprašanja, ki smo jih morali rešiti, saj so bila ovira za našo uspešno dejavnost. Prvi dve nalogi smo sicer pozneje umaknili z dnevnega reda našega delovanja, tretjo nalogo pa še kar ponavljamo. Zakaj? Ker smo prvi dve uresničili; ker slednje nismo uspeli izpolniti! Kljub temu, daje streha že prekrita, da so prezidani dimniki, da so groba zidarska dela narejena in da je stavba izolirana, prva faza popravila dvorane še ni končana. Za nami je tudi preselitev družine v solidarnostno stanovanje. Za vse to smo porabili veliko prošenj, sestankov, pogovorov, prepričevanj itn... Vselej pa se ustavi pri denarju in pri nerazumevanju posameznikov, posameznikov. Strelci smo se znašli in si uredili začasno strelišče v kletnih prostorih Steklarske šole. V šoli smo dobili vso moralno in tudi gmotno podporo. In kar je še posebej razveseljivo: imamo dobro zaledje mladih strelcev - učencev Steklarske šole. Pritisk na sedanji odbor1 prihaja iz vseh delovnih organizacij; tako za popravilo stavbe kakor tudi za vso tehnično izvedbo raznih strelskih tekmovanj. Zaradi vsega tega upamo, kako bodo krajani naše krajevne skupnosti spoznali, da ni vse v dobri volji kopice ljudi - organizatorjev, ampak v veliko večjem razumevanju za reševanje tega pomembnega vprašanja. Obljube, ki smo jih deležni že tretje leto, negativno vplivajo tudi na najbolj trdne zanesenjake, ki žrtvujejo ure in ure svojega prostega časa za nekaj, kar bo koristilo vsem krajanom. Vendarle morajo postati resničnost! Toliko bolj, saj vemo, da v šmarski občini ni nobenega strelišča. Pri popravilu smo upoštevali širše možnosti, da bi zgradbo uporabljali še za namizni tenis, streljanje z zračno puško, radio klub in modelarski krožek, pa tudi za potrebe krajevne skupnosti, to je za zbore volilcev, za seje mladinskih organizacij in socialistič- ne zveze, za volišča in za druge namene tega dela Rogaške Slatine. To so resnične težave, s katerimi se ubadajo strelci. Očitno pa je, da so si zaslužili veliko več posluha ter razumevanja, kot so ga v resnici deležni. Kljub temu, kakor da se ne zmenijo za obstoječe težave, se delavnost strelcev nadaljuje z nezmanjšano zagnanostjo. Lahko bi celo rekli, da klubujejo vsem težavam, saj rastejo strelske vrste številčno in kakovostno. Potrditev je tekmovanje za Zlato puščico, saj je bilo izmed 23 prijavljenih iz vseh družin šmarske občine, ki so dosegle prepisano normo, devet strelcev iz Rogaške Slatine! Prvo mesto pa je zasluženo pripadlo strelski družini iz Lesičnega, katere član Mirko Kunst je dosegel od 600 možnih kkrogov kar 532 krogov in se bo udeležil tudi republiškega prvenstva. No, naši pa so dosegli naslednje rezultate: Čoh 515 krogov, Kočica 497, Krumpak 495, Pogačič 493, Drimel 489, Ljuljdjuraj 487, Tkalec 482, Nada Vešligaj 480 krogov. Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da bomo s takšnim številom dobrih strelcev kmalu dosegli tudi to, ko bodo najbolj prizadevni z rednejšo vadbo sposobni poseči v boj za sam vrh v občinskem merilu in morda še višje!? REMI KOČICA STEKLAR Dve športni novici! Športno-rekreacijsko središče Že precej časa se pogovarjamo o gradnji športno-rekreacijskega središča v Rogaški Slatini, žal pa do danes še nismo uresničili ničesar. Tako se nam je izmuznilo brez možnosti, da bi kaj nadoknadili, še eno leto... Novi iniciativni odbor, ki ga je predlagala krajevna konferenca SZDL, je takoj po Novem letu sklical sestanek, ki so se ga udeležili predsednik krajevne organizacije SZDL Jože Pelko, predsednik sveta krajevne skupnosti Lojze Metelko, predsednik delegacije krajevne skupnosti za telesno kulturo Mirko Trunkelj, člani iniciativnega odbora in vsi športni voditelji z območja naše krajevne skupnosti. Sestanek je vodil predsednik iniciativnega odbora Dušan Drača. Pogovarjali smo se o tem, kaj narediti letos in kako začeti, da bi se vendarle premaknili z mrtve točke. Po uspešni razpravi so se zedinili o naslednjem: 1, da poiščemo ustrezno določitev prostora, na katerem bo stalo načrtovano rekreacijsko središče, 2. da se odkupi zadosti veliko zemljišče in da se omogoči dograditev še drugih prepotrebnih objektov, 3. da se v povezavi z Razvojnim centrom Celje izoblikuje ustrezno re|itev, in 4. da se reši vprašanje financiranja tega nad vse potrebnega središča, za Rogaško Slatino. Na sestanku smo posebej poudarili potrebo po rekreacijskem in športnem središču ne le za aktivne - in če jih smemo imenovati vrhunske športnike - ampak za vse delovne ljudi in občane. Na dlani je namreč, da sedanji športni objekti še zdaleč ne zadoščajo potrebam vse večjega števila tistih, ki se želijo ukvarjati s športom in s športno rekreacijo. Kažejo se velike potrebe po gradnji nogometnega igrišča z atletsko stezo in po gradnji dvorane za razvoj drugih športov. Iniciativni odbor pričakuje izdatno pomoč vseh krajanov, kajti v tem primeru ne gre samo za športnike, temveč gre za naše otroke, za njihovo boljše zdravje, za njihov boljši jutri! IVAN BORGS Šahovska novica Tudi letos so naši šahisti odigrali brzotur-nir, na katerem je nastopilo 14 tekmovalcev. V borbenem razpoloženju, saj se je le nekaj partij končalo z remijem, je požel največ uspeha Jože Goručan, ki je kar s poldrugo točko naskoka pred drugouvrščenim Timšo osvojil prvo mesto. Najboljša mesta so torej osvojili: Goručan 11 točk, Timša 9,5, Ferjančič 9, Verk 9, Jovičič 8,5 točke itn. Nekoliko zapoznel sestavek... Bolj naklonjena zima Čeprav je tudi koledarska zima že za nami, bo prav, če vendarle napišemo kakšno besedo tudi o dogajanjih na smučišču Parneka. Letošnja zima je bila namreč bolj radodarna in naklonjena smučarjem kakor pretekle zime. O takšnem morebitnem razpletu naravnih v našem kraju in si zadal za nalogo usta- dogodkov je že lansko jesen izvršilni odbor noviti smučarsko sekcijo. Ta naj bi lažje TVD Partizan razmišljal o razvoju smučanja opravila vse nujno za varno smučanje kraja- nov in šolarjev. Za tak namen je bil zato tudi izvoljen šestčlanski odbor. Vse priprave, ko je bil čas za to, so bile hitro opravljene, in že ob prvem snegu so bili člani odbora nared, da so uredili vse potrebno na žičnici. Z velikim veseljem smo opazovali mlade smučarje, ki so se spuščali po strmini Parneka proti domovoma lastnikov zemljišča Antona Krušiča in Turniške-ga. In ko smo že omenili njiju, naj tudi povemo, da sta zares pomagala pri premagovanju morebitnih nevšečnosti in težav z eno samo željo, naj bi se smučarji počutili kar najboljše... Čeprav nas je zima letos obdarila z nekaj več snega, ga še vedno ni bilo na pretek. Kljub temu pa je odbor izkoristil vsak dan. Sodeloval je pri organizaciji športnega dneva učencev osnovne šole »Boris Kidrič«, nudil pomoč učencem-letoviščarjem iz Bjelo-vara, organiziral tekmovanje v slalomu. Poleg tega je odbor poskrbel tudi za bolj množično smučanje starejših in mlajših, torej vseh starostnih skupin, kajti v prostih dneh je bilo smučarjev tudi po petdeset. Pohvalo zaslužita tudi delovni organizaciji KORS, ki nam je dala brezplačno oznake 'iz blaga za slalomsko tekmovanje, in Mizarstvo, ki nam je za postavitev smučarske hišice zaračunala le materialne stroške. Želimo in upamo, da bomo imeli prihodnjo zimo še več prijetnih smučarskih dni! REMI KOČIČA Takšnih prizorov si želimo prihodnje leto na strmini Parneka še več.. .1 - foto Bemi Kočica STEKLAR Šah S težavo prvi Težje kot kdajkoli prej so naši šahisti letos osvojili prvo mesto v okviru delavskih športnih iger občine Šmarje pri Jelšah. Pomerili so se 11. marca v hotelu Pošta. V preteklih letih smo se že razvadili zmagovati, saj je bila kakovostna premoč našega šahovskega moštva več kot očitna. Toda časi se spreminjajo. Odhod Jovičiča in Djur-koviča ter odsotnost Kubaleta ko pomenili kakovostno oslabitev našega moštva. Dve Za razvedrilo prvi koli, ko smo igrali neodločeno z moštvom skupščine občine ter utrpeli hud poraz z 1:3 z Gorenjem, sta sprožili upravičen dvom, ali bomo uspeli ponoviti večletne uspehe ali pa ostali celo nekje sredi razpredelnice ... Začetno krizo pa je naše moštvo hitro prebrodilo in v finišu s tremi zaporednimi zmagami s 4:0 obdržalo naslov najboljšega ter si s tem tudi priborilo pravico do nastopa med najboljšimi slovenskimi sindikalnimi moštvi. Zmagovalci smo zbrali 27 točk, za nami pa so se uvrstili: Gorenje-Rogatec 24, skupščina občine 23,6, Dom-biro 23, KORS 19,5, itn. Naše moštvo je doseglo naslednje izide: s skupščino občine 2:2, z Gorenjem 1:3, z miličniki 4 :0, s Korsom 1,5:2,5, s prosveto 3:1, z Dom-birojem 4:0, z veterinarji 3,5:0,5, z Bohorjem iz Mestinj 4:0 in z Jelšo 4:0. V moštvu, ki je osvojilo prvo mesto, so nastopali: Timša, Goručan, Osenjak, Aleksič, Boroš in Trunkelj. Nagradna križanka št. 59 Med reševalce, ki boste sodelovali v reševanju nagradne križanke št. 59 in ki boste pravočasno oddali pravilne rešitve ali nam jih poslali po pošti, bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev v obliki treh nagrad in sicer: 1. nagrado 150 dinarjev, 2. nagrado 120 dinar- jev in 3. nagrado 70 dinarjev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 6.°250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo v steklarni! Upoštevali bomo seveda le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. aprila 1979. In na ovojnico ne pozabite pripisati »ZA NAGRA-. DNO KRIŽANKO ST. 59«! . , uredništvo! fi steriar 0A> 3 O A j AOD/IM/ ORGAAl SADMO DREVO FR A MC P/3ATHJ (f/t/lF) REMA V AM61/J/ MAČK/ PO A OHMA ZVER MAŠA /A/ S/?3S#4 CA44 R/MSMA Jr. Aoo STS/fMP VOJAŠKO S PORO-Č/IO TROH- AMA SMOIA SPOTOV VOJŠČAK JT/M M/KOIAJ /MDusT. RAST- I/MA V Ab JA ARGO-MAVTOV srepi. /zoeiex MA zn/ HE/EGA V/MA DOIEZEM tfšf r s /GRAIEC PR/ HAl/ MAMJO PO/5P-JSAJ/X MEIO- b/MAp PTVMOM sio/. L L///4 /Jov4 64/)D/Š/4 Pčpaz/ca R/s/K SVATA P Od OH A TOMA tram/ka 6 KOCKAST//// VZORC/ PPAZEM SMOP 44 d 401/■ Siuibč STČ4/4M/ OPOJE- MOST gospo- darstva K/A 4 ZADETEK PR/ M060- METU VEzK/KCä. PAK/S7AK POl/T/K (&U70) KU3- srfioxo-//VJ44 ZA /)70M Etf£AG/JO SlOtErtS* KOMJSK/ D/R K/tčT/JSk/ X0//5/A/47 GORSKA Rasti/-MA J>El MOGE JElEM Z IOPA TAST/M/ ROGOV/ STAVČKO JOČUO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Jovo Tišma, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. - Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun - Glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma - Tajnica uredniškega odbora Cita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 -Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič« in delovne organizacije Steklarska šola, Rogaška Slatina - Telefon (063) 810-020 - Rokopisov in fotografij ne vračamo! - Naklada 1800 izvodov - Tisk ČGP Delo, Ljubljana.