177. številka. Ljubljana, četrtek 6. avgusta. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD old. na šolah lahaja vsak dan, izvzeinsi ponedeljke in dneve po praznikih, rer velja po posti pr.jen.an. za avatro-ooerske dežele za rel<> leto 16 g..!ld. 10 kr. Za pošiljanje dom no računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt let«. — Za tuje dežele za ceiu letg 20 ^old., za poi leta 10 gold. — Za goHpodo učitelje na ljudskih š< - sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gOld. 50 kr., po pošti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-l-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali vočkrat tiska, ati. — Rokopisi bo no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na cehvški cesti v Tavčarjevi liiši »Hotel Evropa", blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskanu14 v Tavčarjeti hiši. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi Opravilni, vii, na katero naj se Izza kulis velike politike pripoveduje v Poznanji baš izšla brc dura zanimive reči, namreč: „Po zimi 18GG do 18G7 je bil pruski grof Recke ni Dunaj poslan, da bi v imenu Prusije Avstriji nasvetoval sledeče: Avstrija naj stopi s svojimi de že lami, katere so pod nekdanji nemški bund spadale, v zvezo z nemško državo, naj vojsko, ki se rekrutira iz teh dežel, izroči pod komando pruskega kralja, ako bi do vojne z vnanjo oblastjo prišlo; naj uvede nemške postave itd., in naj bode kak avstrijsk nadvojvoda vice-kral.j tem deželam. Za povračilo se je Prusija ponujala na to delati, da se Črna gora, Bosna, Srbija in rumunski podonavski k u jeze v i ii i odkupijo od Turčije in glede svojih diplomatičnih in vojskinih zadev pridejo pod vrhovno oblast Avstrije. Grvt Beust temu planu nij bil protiven, vendar so avstrijski dvorski krogi še toliko na svojo zgodovino in čast držali, da so vse te ponudbe odbili. Tačas so začeli neki krogi izpregledavati in slutiti to, kar naš „ome j eni podložniški razum" uže zdavnaj vidi, namreč, da pruska politika avstrijski nij odkritosrčno prijazna, da meri na razkosanje Avstrije, in da se mora Avstrija na Slovane opirati, a ne jih „ua steno pritiskati," kakor se je glasila Beustova parola tedanjega časa. In oni krogi, ki so pruske namene zdaj videli, začeli so siliti na poravnanje h -Slovani, ter njim se je zahvaliti, da je Potočki in za njim Hohemvart bil na čela vlade. Zdaj za hrbtom ministerstva Auerspergovega te agitacije Prusiji protivne stranke še vedno trajejo, in je pot cesarjev, in zdaj pot nadvojvode Albrechta v Rusijo v najuži zvezi ž njimi." Tako poljska brošura. Ne da se tajiti, da so stvari v njej navedene tako v logični zvezi z dogodki, ki smo jih sami doživeli, z govori ki srna jih slišali, in da se tako ujemajo z nazori, katere ima po neki naravni in za to resnični slutnji vse Slovanstvo o nemi U i deželo-požrešuosti, da morajo ta odkritja ne le nas, nego utegnejo obširne kroge zanimati. Dva momenta sta za nas iz tega važna. Prvič vidimo tu zopet, kar za nas seveda nij nič novega: da Nemštvo ali Prustvo goji poželenje po naših slovenskih deželah, ker so tudi „spadale" pod bivši nemški bund. To po eni strani kaže, kako zaničljivi brez-značajuiki in podle brezsrčne kreature so rojeni Slovenci, kateri z raznimi frazami zapeljani in zapeljujoči, ali iz nage sebičnosti in za boljšo službico ali dobro besedo tujega predstojnika, tukaj mej slovenskim našim in svojim rodom nemško politiko tirajo in podpirajo! — Po drugi strani pak ja za vsacega izmej nas, ki spoznavamo za poštenjsko, etično dolžnost, na braniku hrabro stati za o h ran jen je svojo narodnosti, tu očito vidna nevarnost klicaj, da ne otrpnemo v pozornosti in se ne damo od zvitili protivnikov, ali od kratkoglednih in duševno lenih domačinov udiemotiti. Da v najvišjih krogili nij tuje spoznanje nevarnosti, kam vodi u e niš k o-nac jonalna politika, kakoršuo protežira zdauji sistem, in da to spoznanje vodi k počasnemu a gotovemu preobraćaju uaj[>roj vnanje politike nasproti slovanski Iluziji, in logično dosledno potem tudi v notranji politiki, pravega ali vsem narodom pravičnega avstrijstva — i to je osrčcvalno za nas Slovane. Politični razgled. Kotrabiljc (i4'i( V Ljubljani 5. avgusta. Nadvojvoda A.tbw%v.cht je prišel v Lvov vojaško garnisono pregledat. Mej hrvatsko in ogerko vlado se je vnel prepir. Magjari očitajo Hrvatom, da so snovaje nove zakone prekoračili meje „nagodbe". Tako poroča Hrvatom sovražna »Reforma." Glede srbske volitve patrijarha Ivač-koviča se čuje, da je vladni komisar Huber sam njega priporočil. Klerikalni Srbi hote protestirati zoper veljavo volitve tega „Ru-niuua." (Ivačkovič je res rnmunski metropolit, vendar rojen Srb.) Videti je vendar, da ga narodni liberalni Srbi sami nijso radi, nego moralno prisiljeni, volili. ViiunJ«' . francoski nTempsu trdi, da so razmere mej francosko in italijansko vlado najboljše. To bi bilo le želeti, ker ultra-montanska stranka nič bolj ne želi nego sovraštva mej tema dvema državama. Iz fjOštfinttrt se brzojavlja, da je naša cesarica 2. avgusta obiskala angleško kraljico V Osborne. Iz Mlvriina se poroča, da je vrati-slavski škof poslal vladi izjavo, v kateri naznanja svojo nepokorščino vladi glede postav o cerkvenih rečeh. On pravi, da bode v tem pokoren samo papežu. Konservativna min\,:.u „Kreuzztg." s pravico očita ultnuuuutauskeuiu časnikarstvu ciuičuo pisanje, s katerim svoje nasprotnike pobija. Jezik varuhov svetišča bi smel nienj kljubovalen in uieuj sumuičenj polu biti. Naj se od rimske strani pomisli, da za pošten boj je treba poštenega orožja." — Bob v steno. Dopisi. Iz ltoioili<';n 3. avg. [Izv. dop.j (Koroške srednje šole.) Šolsko leto se je z 31. julijem končalo in treba se nam zdi, da o ndših srednjih šolah, na katerih povsodi ob enem tudi slovenske dijake nahajamo, nekoliko v „Slov. Narodu" iz-pregovorimo. Na edini celej gimnaziji v C e lovci je bilo 235 dijakov, mej katerimi blizu 20 % slovenskih. Uživali so štipendije v znezku .'J23G gold. in denarne podpore od strani dijaškega pt dpornega društva blizu 1000 goldinarjev. Mej profesorji, pod vod-stvom novega vodje Sehmueda, nahajamo, kolikor je nam znano, tri Slovence : gg. Karel Robidi*, Viuc. Horštnar, in Julij pl. Klein-mayr. Zadnji je podnčeval mimo drugih predmetov slovenščino na vsej gimnaziji. Iz pregleda predmetov se razvidi, da je bila slovenščina za Slovence obligatna in dopada se nam, da je v 5 in 6 razredu mimo drugih stvari se podučcvalo o s 1 o v e ns k e m narodnem pesništvu ino slovenski metriki sploh. V zadnjem oddelku za 7 in 8 razred je bil sledeči poduk: „Zgodovina staro- in novoslovcnskcga slovstva. Pri tej priliki so se po mogočosti kritično ogledali spisi in dela posameznih pinateljev. Bolj obširni pregled in razlagauje liričnih in epičnih pesni dr. Fr. Preširna. Naj potrebnejše iz staro-slovcuskega glasoslovlja in oblikoslovja. Vaje v predavanji lastnoročno izdelanih večjih razprav." Kakor so mi nekateri boljši dijaki pripovedovali, imajo ob enem precejšno spretnost v pisavi ćirilski. V programu celovške gimnazije je pri-občena razprava doktor Friderik Stolz-a: „die zasammengesetzten Nomina in den Ho-merisehen nnd Hesiodischen Gedichten," delo, katero je gotovo mnogo truda stalo, ali tako suhoparno in brezmesno, da ga ne bode pet osob na celej Koroškej bralo. Citat za citatom, in tako ide naprej do 63 strani. Iz programa pripravnice za ljudske učitelje in učiteljice se razvidi, da je število učencev in učenk krepko naraslo. Na moškej pripravnivi je bilo 71 nemških in 15 slovenskih pripravnikov in na ženskej 65. Plodonosno more to ki delce 8 časoma delati in ljudsko šolstvo povzdigniti, če se mu poda prava odgoja. Zalibog se iz slovenskega jezika razvidi, da temu nij povsem tako. Slovenščina je bila neob-ligaten predmet, kar je gotovo oziraje «e na 100.000 slovenskih prebivalcev Koroške in na mnogotere slovenske šole nezapopad-Ijivo! Pa tudi ličenje samo na sebi je moralo kaj čudovito biti, ker učitelj slovenščine, ob enem učitelj na deški ljudski šoli — kakor se obče trdi — sam ne zna drugega kot le popačeno pod narečje koroških Slovencev; o znanji novosloveuske slovnice ali celo višjih tvarinah nij pri njem duha ne sluha, da celo branje mu ide težavno. Po-dučeval je ovi g. F. Germitsch (sic I), kakor program govori le oblikovje slovenskega jezika in rabil le „slov. sprach- und ttbunga-buch." Da pri taki uredbi slovenske učbe dijak, in če je prav prej Slovenca se čutil ter materinščino ljubil, veselje do slovenščine izgubiti mora, je očividno. Stipendije «o uživali: 1 po 200 g..Id., 41 po 100 gold. in 34 po 50 gold. Program ob enem zapopada precej obširno in prav podučljivo razpravo pf. Palla: rdie Vaterlandskunde an unseren Lehrerbil-dungsanstalten mit Rtlcksicht auf die Volks-schule." Sedem razred na zgornja realka je štela 986 učencev in 17 učiteljev. Od učencev sta le dva stipendije uživala. Slovenščina je bila obligatna za Slovence ali le do petega razreda, kjer nastopi mesto nje za vse dijake italijanščina ; torej le v spodnji realki jej je ponižen prostor odmerjen, više pa se ne sme šopiriti. Tudi veroznan-stvo se je samo na spodnji realki podu-čevalo. Spodnja real-gimnazija v Beljaku, kjer mnogi dijaki slovenskega rodu nemajo nobenega poduka v slovenskem jeziku, se imft prihodnjo leto s petim razredom počenši v zgornjo spremeniti. Iz Hoiiozefc 4. avgusta. [Iz v. do p.] Nijsmo se varali, ko smo v „S1. Narodu" dokazovali, da ne bode nova istrijska cesta, izdelana čez Sinadolski dol v praksi nikake veljave imela. To nam sedaj visoka c. kr. deželna vlada uže sama prizna, ker je na prošnjo višjega vojaškega poveljnika FinI. barona Wittenbcrga zaukazala, da imajo občina Senožeče in podobčiua GaberČe skrbeti zato, da se pot mej primorsko mejo in GaberČami v tak stan spravi, da bodo lehko vojaci k manevrom po njej marširali. Nam se to čudno zdi. Visoka vlada je za zgoraj imenovano cesto črez 18000 gld. izmetala, cesta je uže dodelana, a sedaj se pak ravno ob največjem kmetskem delu, nalaga našim obči nar jem, da morajo ravno taisto črto, katero je vlada popred kljubu vsem našim prošnjam zavrgla, na roboti popravljati! Mi smo še popred dobro vedeli, da se bodo ptšci kakor tudi vozniki nove ceste ogibali; a da bodemo morali mi poleg te ceste še novo, in sicer na roboti popravljati, o tem bi se nam še sanjalo ne bilo. Zdi se nam to popolnem nepravično. Kaj je bilo tega treba? Kaj smo mi o tem kaj zakrivili, če nij nova cesta prikladna za rabo? — Opravičeno bi bilo, da li se župan, ker je nova cesta uže dodelana, na višjem mesta pritožil proti tej nam nepravično naloženej tlaki. 26. dne p. m. je bila tukaj volitev treh udov v okrajno šolsko svetovalstvo. Navzo-čnih je bilo 27 volilcev. Izvoljeni se gosp.: Iv. Medćn z 21, Josip Piano z 18, in France MahorČiČ z 12 glasovi. .• Iz Slutim* pri Rogatcu. [Izv. dop.j Dencs nam je bil letošnji šolski program Ptujske realne gimnazije na ogled vročen. Na glavi tega programa je brati „Vorbe-merkung", s katero se seBtavitelj tega dela g. ravnatelj Fichna izpričava, da mu za to letno poročilo Članka o pedagogični stroki zavoljo mnogih drugih opravil in pomanjkanja časa nij bilo mogoče dokončati, torej tudi ne uvrstiti, ker bi moral še popiljen biti. (Spisa nij imel časa dokončati, a za politične nemške agitacije ima čas.) Za to predopazko sledi kronika, učiteljsko osobje, nčni predmet je, važnejše naredbe, učna sredstva, nekatere opazke, imena podpi- rateljev revnih dijakov, in alfabetičen sestav 1 jen imenik dijakov, končno pa poje še g. ravnatelj za profesorom g. Končnikom, znanim nemškutarskim dobrikovcem miserere in ža Inje, da je ta silno važen zatajitelj slovenske svoje matere v Celje prestavljen. Program je, se ve da, samo v nemškem jeziku pisan, brez vsacega znanstvenega članka, slovenska imena dijakov so večinom miserabel pisana, tako, da nij misliti, na kak način si npa gimnazija to pokvarjeno pisavo v tisk dati, in mej svet poslati. Celi program je sploh tako suhoparen, da še do sedaj od nobene gimnazije nijseni Ucega dela videl, kar bi bilo pa lehko z uvrštenjem kakega znanstvenega spisa saj v nekoliko zboljšano; bodoč vendar, da ima g. ravnatelj v „fortschrittvcreinu" črez glavo opraviti, in da se noč in dan trudi nemško „kulturo" Slovencem na vrat obesiti, sami sprevidimo, da mu mora časa primanjkovati, zategadelj torej tudi njegovo „Vorbemerkung" kot opravičeno smatramo. Od hv. It ri/ti poleg Turna na Dolenjskem 2. avg. [Izv. dop.j Vsak kraj ima svoje dobrote, in zopet svoje nadloge. Tako je tudi tukaj pri nas. Tukaj živimo v tihem bolj od sveta odločenem kraji. Ljudstvo, če ravno v vinskem kraji, je vendar zadosti pohlevno. Izvzeti s ti le dve klerikalski babi. Nihče bi ne mislil, da Človek, prav za prav ena baba, more toliko nepokoja, toliko jeze, toliko sovraštva v občini napraviti, kakor ga te dve vedno napravljati. Vsakega človeka precej obsodijo in obdelajo j komaj se mrak naredi zvečer, zgineti doma iz hiše, postopati pod okna, da slišijo in vidijo, kaj se v hiši godi. Te dve nesnage klerikalski lete vsak dan v cerkev, bog ve kolikrat pa v farovž. Vedno sta na poti, in kar koli uja-meti, naravnost v farovž vi očeti. To je tista pobožnost, o kateri je naš sv. učenik Kristus farizejem tako ostro govoril. V drugem mušice precejate, sami pa kamele požirate. In kdo podpira tako pobožnost? Nobeden pri nas bolj kot tisti, ki se imenujejo namestnike Kristusove in so klerikalci. Iz im rilflcta 1. avg. [Izviren dopis.] Šolski hramovi so se zaključili, mladine večina je uže prej na dom odšla in denes še slednji odhajajo v domovinske kraje in roditeljske kroge, da si Živeči v miru in počitku skoz dva meseca okrepčajo duh in delo, da jim bode v jeseni zopet mogoče pripravljati se za prihodnje delovanje. Naša slovenska mladež je tudi uže doma. Ne morem opustiti, da jej nekaj besedi do srca ns spregovorim. Faktum je, da je v novejši čas narodno življenje po Slovenskem malo otrpnelo, bar po štajerskem oddelku, na kolikor ga jaz poznam. Po mnogih krajih, kjer so čitalnice oživele, te denes komaj Še dihajo, ali so uže umrle. Od večjih strani, odkoder se je prej zdrav slovenski duh odzvanjal, denes se Bkoro več ni glaBa ne čuje, znamenje, da bodi-si tukaj slovenski predvodje več za našo stvar ne marajo, ali so pa preveč otrpneli, bodi-si pa, kar bi nam na pogub bilo, da se je tukaj neprijateljski duh začel širiti. Dokazano pa je, da so nemški usiljenci zopet začeli kruliti po krajih, iz katerih so bili pred leti pregnani in da so si sem ter tje zopet večji upliv pridobili, kar nam ne kateri zadnjih volitev pričajo. Proti tej kugi mora se za pravo doba še kontumacija postaviti. Najboljša kontumacija proti temu pa je, da se zadremam) narodno življenje in gibanje zopet vzbujati začne. Ta naloga denes nij več tako teška, kakor je bila takrat, dokler Še ljudstvo naše za pravo svetlo znalo nij. In kdo za to reč more več storiti, kakor naša živa in nadepolna mladina, ki je prihodnja hramba naše domovine in naših pravic? Mladeniči! vaje s e morajo rano početi in neumorno nastavljati, da se dober glas v narodu zadobi. Vam je sedaj najlepša priložnost dana, se poganjati za narodno stvar, da jo v ljudstvu utrdite in tla jej od tujega draČja očistite Potujte tedaj vsak po krajih, kjer kateri največ upliva ima, prirednjte narodne veselice in k veselicam narodnega značaja vabiti tudi naše kmetsko ljudstvo in videli boste, da delo brez vspeha ostalo ne bode. Govoreč o našej mladini, za katero vedno tudi sam telom in dušo stojim in jo pred tujim napadom branim in zagovarjam, moram vendar nekaj o njenih slabostih onien'ti. In tukaj mi mladina naj nezameri, ker le zato storim, da bi se te slabosti sprevidele in izgnbile. Jaz mislim, da mi bode mladina ta prigovor tem raji oprostila, ker se te slabosti tičejo le enega oddelka slovenskih dijakov. In to so oni dijaki, ki so hoteli letos, kakor sem iz dobrega vira doznal, ustanoviti „kranjski klab." Očitno tukaj spominjam, da bi to idejo uže skoro bili oživili, da jim nebi ostali pametnejši kranjski sodeležani hrabro na pot stopili. Ti „kranjski" dijaki (ne vsi) igrajo mej slovenskimi dijaki vlogo enako smešno vlogi, ki jo Starčevičjanci mej Hrvati igrajo. Od teh le slovenskih dijakov, ki so se tukaj za „kranjski klub" poganjali, le želim, da se sami doma od n a r o d ne j Š i h in prid-niših Slovencev podučiti dado, da nij treba in da se ne pristoji mladim Slovencem, da bi se ločili geografično: mej Kranjce, Štajerce, topografično : Dolenjce, Gorenjce in politično: mlade in stare ali liberalce in klerikalce, temveč naša mladina naj bo vsa svobodoumna, napredna ali le slovenska in slovanska. Iz Ztijprelm 3. avg. [Izv. dopis.] Po več kot polletnem prenehanji bo v sredo naš sabor svoje delovanje zopet nadaljevati začel. Vlada je pripravila za-nj nič manj kot 12 zakonskih osnov. Njihovo potrjenje od strani krone kot kraljeve propozicije pričakuje se vsak dan. Mej zakonskimi osnovami je naj važnejša osnova o preustrojenji deželne uprave. Mej našim občinstvom je vladina zakonodavna delavnost obče pripoz-nanje našla in sploh dober vtis naredila. Čudno je pa, da se mej predstavkami, katere je naša vlada kroni na potrjenje predložila, pogreša proračun za leto 1875. Naša vlada baje še zmirom nij dobila od financije potrebnih podatkov, odnosečih se na pokritje proračunanih stroškov. — Nopovoljno nas je pa zadela vest, da je tudi naša vlada pritrdila v nasvet ogerske vlado, da se Stoj-kovič ne potvrdi za srbskega patrijarha. V srbskih cerkvenih in šolskih zadevah ima naša vlada samo votum iuformativnm, kajti Srbi so svoje cerkvene in šolske zadeve podredili neposredno pod ogersko vlado, dasiravno bi jih bili mogli isto tako tudi našej vladi podrediti, kar bi za nje gotovo koristneje bilo. Nesrečna animoziteta Srbov proti Hrvatom je tudi v tej zadevi svojo strast na škodo srbskega naroda izbruhala. Da, ravno zavoljo tega, ker naša vlada v srbskih crkvenih in Šolskih zadevah nebene odločilne besede nema, zamera se jej, da je sploh katero vmes rekla, in s tem čutljivost Srbov de bolj razdražila. Sicer se pa iz tega vidi, da se nada vlada neče z ogersko vlado za nobeno ceno spreti, tudi onda ne, če bi drugega prepričanja bila, ali če bi baš uvidela, da dela proti koristim našega naroda, kar bi jej pa denes ali jutri pogubno postati moglo. Za tretjega profesorja na fiiozofičnej fakulteti našega vseučilišča bo imenovan Ceh Gajtler, in s tem se bo naš vseučiliščni senat popolnih Kakor sem uže enkrat omenil, prosil je na poseben opomin od kompetentne strani tudi neki slovenski filolog za mesto profesorja na našem vseučilišči. Sedaj pa čujem, da naš šolski deželni svetovalec proti njemu dela, ker baje nij „doraačin," saj mu kaj drugega itak tudi prigovarjati ne bi mogel, ter pri vseučiliščnem senatu na mesto njega kortešuje za nekega „dornačega" na-dušljivca, kateri zavolj svoje fizične slabline niti dve uri prednašati no bo mogel. Zadevni slovenski ii:olog bi bil pravi kras za naše vseučilišče, in če ga naš vseučiliščni senat sedaj na i rne rjo vanj o predložil ne bo, se mu v prihodnje druga priložnost ne bo več ponudila. Naš šolski deželni svetovalec pa naj ne nosi „hrvatsko domačinstvo" v znanost, katera jc — kakor nobena druga stvar — skoz in skoz kozmopolitična. Naše vseučilišče je ravno v osobnih zadevah užc mnogo liaskov naredilo, naj se vsaj v prihodnje spet greh ne kopiči. ,,3>Ta,xodjn.© obTU-št^r©"1 v Ljubljani ima svoj prvi občni zlior v soboto 15. avgusta t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih „Narodne tiskarne". Dne vni red: 1. Poročilo osn ovalnega odbora. 2. Volitev predsednika, podpredsednika, tajnika, denarničarja in šest odbornikov. Za osnovalni odbor: Dr. Vošnjak, Domače stvari. — (Konfisciran) je bil včerajšnji „Slovenski Narod" zavoljo dopisa iz Iflirne. A ker je slavna c. kr. vlada še le včeraj ob */, 12 nevarnost onega dopisa spoznala, ter v tiskarno poslala ostale liste pobrat, tiskarnični stavek zapečatit in rokopisa iskat, — sodimo, da je velika večina listov naročnikom v roke prišla, da bodo lehko študirali, kaj vlada vse konfiscira, resp. kakova je naša tiskovna svoboda. Rokopisa, to so ve da, nijso našli, ker se pri nas požiga predno gre list v prešo. — (Vipavski dekan g. Grabrijan) se je deželnemu poslanstvu odpovedal. — Torej bomo imeli tudi tu novo volitev. — (Iz učiteljske pripravnice ljubljanske) se nam piše: Te dni so imeli učiteljski pripravniki zrelotne izpite. Vseh skupaj jih je bilo 10. 1 je dobil Bpričalo štev. I, 4 so dobili štev. II., 4 štev. III in eden je propadel. Tako dobodemo 9 novih ljudskih učiteljev, kar je pač malo v primeri s pomanjkanjem ljudskih učiteljev na Kranjskem. — (G. Mat. Žvanut) trgovec iz Trsta, je 21. julija iz opravilnega sveta banke „Slovenije" izstopil. — (Prelesnika), znanega ponarejevalca bankovcev, so hoteli pred nekolikimi dnevi videti, da se je klatil okolo Kranja, babaje se, da ima okolo 1400 gold. samih desetakov, novih kakor bi bili iz državne fabrike. Gotovo, da je to niverjetno, ker prepametni IVclesnik ne govori tako. Videli so ga — pravijo — na Klancu pri „Kranjcu ali KomolČku" in tudi na Primskovem. — (Letina na Gorenjskem.) Od Kranja se n Kottffaftia« Izvrstna zdravilna brana Revalesciere du Barry odstrani vse bolezni: namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetruh, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole« sušico, naduho, kašelj, nopreliavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodeidco, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljuvanje krvi tudi ob ČASU nosečosti, Realno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval 0 ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovale. Spričevalo »t. 78*691. Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost (to Vas mi daje povod, Vam to vrstice pisati. Uit sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen 5 nikdo mi nij mogel olajšanja dati. dokler nijsem na svet prijatelja Vaše izvršim; Bevalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C1 arov. Spričevalo »t. 65.715. Pariš, 11. aprila 1866. MoJ gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost in. nervozna razburjenost jo jo prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter jo zopet dobre volje II. de Montlouis. Spričevalo št. 73.800. Mohae, 90. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Iievalo-sciere" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter Bem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 funtuo škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji. Z vsem spoštovanjem Jož. TJ 11 ei 11 stavitelj. TedOBJiJ kv'>t meso, piihrani Rovalosciere pn ■dr všoBuib in pri otrocih bOkmt svojo cono za zdravila. V plohastih pučicah po pol frnta 1 gcld. 50 kr. t fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fun lov 10 gold., 12 funtov M gold., 94 funtov 36 gold. — lievaloKciore-Biflcuiton v pušicak a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Revidosciero-Chocolateo v prahu la v ploščicah za 12 tan i ^old. 50 kr., 24 taB 2 gold 50 ir., 48 tal 4 gold. 60 kr., v prahu za 120 ta> 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 Us 36 gold. — Prodaje; liuiry d u lii.rrv A C o in p. na l>u-tnjtjl, *S i(!lfts«atK>r.>>sf |t, 8, v Ijjubljaul Ed Muhr, v Uradni bratjo Oborauziuov r, v las-bariikn Dleohtl 4 Frank, v Celov«! P« Birn bacber, V L,o nel Lvdvig M11U o r, v OTnrlboru F. Kolo t ni k <* M. ftforič, >' tlei-UJiui J. R i* t o c k h a u a 311, kakor v vseh mestih pri dobrih lu-ki»rjik iu dp'HJO- Libk'h tcgovottlj tudi var.poSilja dn:!«j-■ikahišana no krajo po poitnih nakaznicah ali povzetjih Samo za 27 (157—12) kraje. vatol, kos ali par se pod najstrogejšo garancijo za najboljšo in pravo blago on gros ot on detail oddaja: Blago iz ovčje volne, najfinejšo in najmodernejšo v vseh barvah, gladko, progasto ali škotko, in sicer: luster, bari^r, -leiimlin. gnzicrs, rip«.. mozambi«|ue,Jaco-iints, koHinuiiONki jicnail, balist, brillautine enobarven ali mnitran (prava barva garantirana), ereton (tuisk /a spalne suknje), runiburško, holand-sko ali nepripravljeno sileško platno, eicasti ali čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-ncuo-dainastasto brisalko in servietc, gradi za zimnico in sofe, chiffon '/4 'n "U širok, nanking, zidano zavratnice, nogovice, žakeljčki za nogo, rokovice, pfatttotte in l.ntistasto rute in šo veliko tisoč drugih predmetov edino in samo v kot solidni in rodno znani prvi lik iliijvoeji M9vowuni &a Mufjo9 Dunaj, Kar11inerstras.se štev. 34, (poslopje meščanskega špitala). Pošiljatvc po povzetnici urno in vestno. — Zapiski o muštrih in blagu gratis in franko. Slej mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinsko prehivalco preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne uro kupiti, za katoro firma prodajalca ne da dovoljne garancijo. Pri meni kupljeno uro so vsak čas ali limonjajo ali nazaj vzemojo, dokaz uaj-strogtjše solltluosti ! Neverjetno, pa resnično! rJn "|(~) li« IO cr| prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s MJm čisto verižico, medaljonom, etnijem, ključom in blotnim garantilnim listom, in z roscrvuim urnim steklom vred. Taiste krono-časomerno uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. I tt j.» »W \ ir\ velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, *" ™" C? tako zvana cesarska ura, ki jo najboljšo dolo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so te ure no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da taksna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. "1 (t :n IW ir\ so dobijo modorne vojaško ure, lehke, lične, MJt* MiM 111 J-O poleg toga jako elegantne in okusne, in kar je glavna reč, zelo natančno grodo in so po čudno niski coni; k takoj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno vorižico po modernem fazonu z ključom, otuijem, medaljonom in Motnim garantilnim listom. W»|i||r\ |W nli 2*jft tri Prava angleška srebrna siderna ura, sa-**ll A1* vonoto z dvojnim pokrovom, najfinejše gravirana, s verižico in garantilnim listom vred. W')|||fi IQ tr\ Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kro-►^«***1" mM3 «^ >• nometor-ura z vorižico, medaljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijom in garantilnim listom. Wn.|w. "1^5 q|J ~i^> prava angleška Prince of Walos-romon- m.\m 1« o toarna ura, najmočnejšega obsega, s kri- stalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatu; te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. lS;1IIIO 141- ali 17 «*l cel° majhna ura za gospe, iz pravega r—'****»v mtx on srebra in prav pozlačena, s verižico okolo vrata in garantilnim libtom vred. kS*llll(l 20 *rl Prava a»glcška najfinejša v ognji pozlačena src-K?l*|iIV O brna kronometerua ura z dvojnim pokrovom, naj- finejše eiuailirana, s fino verižico medaljonom in garantilnim listom vrod. Samo 18 ali 20 in 25 gl. prV™&8i* verižico, medaljonom, usnjatim etuijeui in garantilnim listom vred. ^'lllin "ti ^ ^a o"l sr> brna remontoarna ura, se brez kijuČa ^ ",ni' 111 ©*• navija, z verižico in medaljonom vred. Samo 40, 50 in 60 gt. ,Iat;l ura u gospo B di:im;mti. S""?.,?3.n3.?en^tai0 vred. Samo 35, 45 in 50 irl. ^il^^L^aldorna S5 k" ,1A w o h kristalnim steklom. JUHO HO 75 Iti tri fina zlata remontoarna ura s «*niu w, Sil 1W gl. kriataiIlim atoklom, 105 in 115 gld. z dvojnim ateklom. StilllO 200_300 P»«'ivi angleški kronometor, z romon- O toarom. dvojnim pokrovom in kri- sta.uin. steklom. Razen tega vse kje drugod ali od kogar druzega razglašene uro ceneje. Delavnica za poprave ur. Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, ae popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 51etno garancijo gl. l*/t, gl. 3, 5 do 10 gl. Zlatnine od c. kr. urada za kovani denar na Dunaji kot prave uradno izprobane. Prstani. Prstani za dame gld. 6, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Pečatni pratani za gospodo gld. H, 10, 11, 12 do 20. Zakonski prstani gld. 5, 6, 7, 8. Zlate urne verižico. Verižice, kratke s ključem gld. 15, 20, 25, 30, 35 do 80 v vseh izdolanjih, kakor so moreš /.misliti. Verižice, dolge z gladkim ali faconiranim premikačom z biseri ali na robce zbrušenim kamnom gld. 28, 30, 35, 40, 55, 60, 65, 70, 80 do 150. Klati medaljoni za gospode in gospe. Z žlahtnimi kameni gld. 14, 16, 18, 20, 22, 24, 30, 35, 40, 45, 50. Zlate garniture. Broše in uhani gld. 18, 20, 24, 30, 35, 40. Z žlahtnimi kameni ali biseri gld. 36, 40, 45, 50 do 200. Z dijamanti ali brUjanti gld. 60, 80, 90, 100 do 500. Zlati uhani. Lečice za otroke gld. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3, s k amen ji ali brez njih. Uhani, dolgi ali okrogli s kapljami ali brez njih, gladka ali z žlahtnimi kameni ali v obliki pušice gld. 12, 15, 18, 20 do 30. Boutons z dijamanti ali brUjanti gld. 50, 55, 00, 100 do 500. Zlati gumbići za srajce iu munšcto. Z žlahtnimi kameni gld, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. Zlate broše. Navadne v najnovejši izvršitvi gld. 12, 15, 20 do 25. S fotografijami gld. 12, 15, 16 do 40. Zlati križci gld. 6, 7, 8, 9, 10, 12. 2 biseri ali žlahtnimi kameni gld. 8, 9, 10, 12 do 25. Zlate naprsno Igle. V raznih oblikah, Jokey, Sport itd. od gld. 5 do 30. Z žlahtnimi kameni od gld. 5 do 30. Z "briljanti gld. 15 do 150. Zlate bracolotftfc. Gladki ohročeki različno velikosti gld. 18, 20, 20, 30 do 60. Z žlahtnimi kameni ali biseri 30, 36, 40, 50 do 80. Z briljanti od gld. 80 do 500. '*»isniciia naročila so na poštno ]»ovxol|o ali pošiljatcv zncNka v 21 urah i/.vršč. Na posebno zahtevanjo se pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošlje. Moje cene so vedno nižjo kakor najnižjo povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visoSini časa. Vsi, ki si novo uro in zlatnino naročiti žele, Val, ki staro ure ali staro zlatnino za novo zamenjati hočejo, so protoni, so na mojo firmo obrniti. Uliren- und Goldwaaren-Fabrikant, Rothentliurmstrasse 9, nasproti Wollzeile, \asiov nuj dobro zapomni. (188—3) izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".