Ob gradivu Možnosti izvajanja socialnega varstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik v danih razmerah je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 55. seji dne 20/5-1987 sprejel naslednja STALIŠČA 1. Izvršni svet podpira celotno gradivo in tudi sklepe, kl jih je predlagala Občinska skupnost socialnega var-stva Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Izvršni svet ocenjuje, da je treba pri sklepih dati ¦prednost organizacijskim in najnujnejšim nalogam (tč. 1,4). Zagotavljati je treba tekočo valorizacijo, izvendom-sko varstvo starejših občanov in poiskati nedomestne prostore za Cukrarno. 3. Izvršni svet predlaga, da je treba posvetiti večjo pozornost celotnemu problemu alkoholizma in družbeni prehrani na srednjih šolah v izvedbenih nalogah vseh zadolženih. IZVRŠNI SVET MOŽNOSTI IZVAJANJA SOCIALNEGA VARSTVA v občini Ljubljana Vič-Rudnik v danih razmerah I.UVOD Socialna politika je sestavina družbenoekonomskega razvoja, ki vpliva na celoten družbeni razvoj in družbenih položaj delovnih Ijudi. Cilj socialne politike v socialistični samoupravni družbi je vseboljše in bolj vsestransko zadovoljevanje potreb Ijudi, delitev sredstev, ki so na voljo za zadovoljevanje potreb po načelu delovnega prispevka, solidarnosti in vzajemnosti ter krepitve socialne varnosti na podlagi dela in humanizacije delovnih in življenjskih razmer. Ukrepi za zagotavljanje reševanja gospodar-skih težav, s katerimi se srečujemo, pa narekujejo socialni politiki doslednejše uresničevanje temeljnega načela, da so delo in delovni uspehi temeljno merilo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb, da si vsak predvsem z lastnim delom zagotavlja socialno varnost. Osnova za to je samoupravno planiranje soci-alne politike v organizacijah združenega dela, krajevnih skupno-stih, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih organizaci-jah in skupnostih in sicer kot sestavino gospodarskega razvoja. Poročilo obravnava uresničevanje socialne politike na posa-meznih področjih, kjer občinske samoupravne interesne skupno-sti - podpisnice samoupravnega sporazuma o usklajevanju plan-skih elementov socialne politike in socialno-varstvenih progra-mov v občinah in mestu Ljubljana za obdobje 1986-90 v okviru občinske skupnosti socialnega varstva oblikujejo, spremljajo in usklajujejo vsebino in obseg programov socialnega varstva, se dogovarjajo za prednostne naloge ter o uvajanju novih oblik socialnega varstva v okviru občine in mesta Ljubljana kot enot-nega prostora. II. IZVAJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PROGRAMOV 1. Družbeno varstvo otrok in mladine Vsebina družbenega varstva otrok in mladine obsega tiste dejavnosti, s katerimi želimo in tudi moramo utrjevati boljše možnosti kakovostne družbene vzgoje vsem predšolskim otro-kom in dosegati dogovorjeno raven socialne in zdravstvene var-nosti otrok in mladine, sočasno pa zagotavljati kar najbolj ustrezno varstvo materinstva in nege ter družine kot celote. Varstvo matere in novorojenca Program zagotavljanja pravic, ki jih ima mati oz. drug upraviče-nec ob rojstvu novorojenca, se izvaja v skupnosti otroškega varstva enotno v republiki. Potrebna sredstva se zbirajo in zago-tavljajo po načelu vzajemnosti. Od leta 1986 traja porodniški dopust 105 dni, dopust za nego in varstvo otroka pa še nadaljnjih 260 dni, torej skupno 365 dni. Sočasno s tem se je uveljavil tudi samoupravni sporazum o porodniškem dopustu, ki poleg te pra-vice uvaja še naslednje pravice: dopust za nego in varstvo dvojč-kov, za teže telesno in duševno prizadetega otroka ali nedono-šenčka, ki lahko traja do 15. meseca otrokove starosti. Za nego in varstvo več hkrati živorojenih otrok pa pridobi uprvičenec še tri mesece za vskega nadaljnjega otroka. Mskalke zaposlitve, štu-dentke in učenke v srednjem usmerjenem izobraževanju imajo pravico do družbene pomoči za 84 dni v višini 50% povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu. Višina družbene pomoči pa se sproti mesečno usklajuje z odstotkom rasti osebnih dohodkov vseh delavcev na območju občine, v kateri ima upravičenka stalno prebivališče. Nadomestilo osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta je v letu 1986 koristilo 545 upravičencev. Povprečno nadomestilo OD je v preteklem letu v občini Ljubljana Vič-Rudnik znašalo 105.399 din mesečno. Višina nadomestila OD je do sedaj zaradi hitrejše nominalne rasti osebnih dohodkov zelo zaostajala. To neskladje je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije uredila s spremembo in dopolnitvijo SaS o porodniškem dopustu z veljavnostjo od 1. maja tega leta dalje. Nova vrednost nadome-stila OD za čas porodniškega dopusta je enaka vrednosti OD, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Skupnost otroškega varstva zagotavlja družbeno pomoč tudi v funkcionalni obliki vsaki materi v obliki zavitka ob rojstvu novorojenca. To pravico imajo tudi zaposleni roditelji ne glede na kraj bivališča, v kolikor zdru-žujejo delo na območju občine. V letu 1986 je to pravico upora-bilo 1142 upravičencev. Vrednost zavitka znaša približno 27.000 din. Predšolska vzgoja in varstvo ' ¦ Razvoj predšolske vzgoje in varstva otrok je že več kot deset let pogojen z možnostmi pridobivanja vzgojnovarstvenega prostora in strokovnega kadra. Največji del objektov je pridobljenih iz solidarnosti občanov in delovnih Ijudi v obliki samoprispevkov za novogradnje in adaptacije. Vsa vlaganja tako združenih sredstev v občini so omogočila, da imamo sedaj v organiziranem dnevnem varstvu in vzgoji 48% predšolskega rodu. V občinah Ljubljane smo v odstotku vključitve na zadnjem mestu, vendar moramo pri tem upoštevati posebnosti območja občine. V tem letu imamo v VVO vključenih 3617 predšolskih otrok, od tega 441 dojenčkov in 3176 predšolskih otrok. Za otroke, prizadete v telesnem in dušev-nem razvoju, je organiziran en oddelek. Naloge družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok naj bi v največji meri opravila enovita delovna organizacija VVO Ljub-Ijana Vič-Rudnik, v katero je vključenih 13 delovnih enot, ki poslujejo v 38 objektih. Ta dejavnost se opravlja tudi pri osnovnih šolah Oskar Kovačič, Primož Trubar Velike Lašče, I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul, 7. maja Dobrova, Dolomitski odred Polhov Gradec. Obseg poslovanja vzgojnovarstvene organizacije in enot pri osnovnih šolah se v preteklem letu ni bistveno spreme-nil. Spreminja se le mreža oddelkov, ker VVO ukinja oddelke v okoljih, kjer ni potreb ter jih odpira tam, kjer te potrebe obstajajo. Potrebe po varstvu so še v okoliših dislociranega oddelka Ig ter delovnih enot Trnovo in Milan Česnik. VVO in osnovne šole z VVE izvajajo tudi celoletni program priprave otrok za vstop v osnovno šolo, za otroke, ki niso v dnevnem varstvu, pa v obsegu 180 oziroma 240 ur. V šolskem letu 1986/87 obiskuje program priprave za vstop v osnovno šolo skupaj 1279 otrok, od tega v dnevnem varstvu VVO 953 otrok. čeprav je ta program obvezen, se v občini še vedno srečujemo z dokajšnjimi razlikami v posameznih krajevih skupnostih. V mest-nem območju in primestnih krajevnih skupnostih se obseg pro-grama po številu opravljenih ur dosega, medtem ko v območju Velikih Lašč, Polhovega Gradca tega ne dosegajo zaradi oddalje-nosti, manjšega števila otrok, pomanjkanja prostora in kadra. Z otroke v starosti od 4 do 5 let, ki niso vključeni v dnevno varstvo, organizira VVO oziroma osnovna šola 80-urni vzgojni program. V ta program je vključenih razmeroma malo otrok - le 66. Čeprav je ta program za starše brezplačen, je odzivnost zaradi premajhne osveščenosti ali prezaposlenosti staršev in oddaljeno-sti otrok zelo nizka. Skupnost otroškega varstva s svojim progra-mom že več let vzpodbuja in omogoča izvajanje vzgojnih in drugih programov za otroke izven dnevnega reda. Mladina v osnovnošolskem obdobju ->b rv'"t»w-.•>¦«• Družbena skrb za zdrav vsestranski otrokov razvoj se nacftljuje v vzgojnoizobraževalnem proeesu v osnovni šoli. Socialne razlike, ki se v osnovni šoli še vedno izkazujejo, se postopno odpravljajo s sredstvi družbene pomoči v obliki subvencij za šolsko prehrano, letovanja, zirpovanja. V tem šolskem letu se v osnovnih šolah v občini Ljubljana Vič-Rudnik prehranjuje od 7918 učencev 7500, kar predstavlja 95% vseh učencev. Malico prejema 4228 ali 54% učencev, kosilo 305 učencev ali 4%, zajtrk in malico prejema 0,07% učencev, malico in kosilo 2801 ali 35% učencev. Vse tri obroke jedobivalo 161 oziroma2% vseh učencev v občini. Iz rzaličnih vzrokov se v šoli ni hranilo 418 učencev, kar predstavlja 5% otrok. Zimovanja in letovanja se je udeležilo 2891 otrok iz občine. Osnovna šola, ki skupaj z družino sooblikuje otrokov razvoj v šolskem obdobju, bo morala po svojih svetovalnih službah doseči višjo stopnjo sodelovanja z družino, krajevno skupnostjo in drugimi nosilci družbene skrbi za šolsko mladino. V občini je 13 osnovnih šol in Zavod za slepo in slabovidno mladino, ki usposablja slepe in slabovidne otroke v obdobju osnovne šole. Na osnovnih šolah deluje 37 svetovalnih delavcev ter 3 logopedi. Na treh največjih osnovnih šolah delujejo v teamu psiholog, socialni delavec in logoped. Svetovalni delavci so tudi aktivno vključeni v usmerjanje učencev za nadaljnje šolanje ter jim nudijo pomoč pri poklicnem usmerjanju. Celodnevna osnovna šola kot kvalitetnejša oblika osnovne šole, ki se je v občini pričela izvajati pred 12 leti vključuje 8,5% vseh učencev v občini. Pokazala je pozitivne rezultate v prizade-vanjih za zmanjševanje socialnih in drugih razlik med otroki, ki so posledica različnih družinskih in življenjskih razmer. Učencem šol srednjega usmerjenega izobraževanja rtizagotov-Ijena ustrezna prehrana, predvsem zaradi materialnih in kadrov-skih težav, delo pa tudi zaradi premalo zavzetega pristopa samih šol. Opazen premik na tem področju je sicer nastal z regresira-njem šolske prehrane iz sredstev za štipendiranje na ravni repu-blike. Regres za malico na učenca znaša 55 din na delovni dan s tem, da prejema šola regres za vse učence, če jih je vključenih v organizirano šolsko malico vsaj 60%, sicer pa le za število dejan-sko vključenih učencev. Slabo zdravstveno stanje srednješolcev in množica vozačev narekujeta potrebo po širši družbehi skrbi za izboljšanje prostorskih, materialnih ter organizacijskih pogojev prehranievanja. ; '-' ' ¦ :;.-¦"¦ ¦¦¦;!>.in ¦¦ riiižii ; ¦ Zdravstveno varstvo otrok tn mtadine • ¦¦v\ bo enišmb &¦ i . Skrb za zdravega otroka se prične že pred njegovim tojstvom. S sistematskim nazorom nosečnic in z organizirano zdravstveno prosveto (materinska šola) v dispanzerjih in na Univerzitetni kliniki za porodništvo in ženske bolezni preprečujejo ali omilijo bolezni, ki bi utegnile škodovati materi ali otroku. Za novorojenč-kovo zdravje je zlasti pomembno materino znanje o pravilni negi in prehrani novorojenčka in dojenčka. Dojenčke in druge otroke obiskuje na njihovem domu patronažno-bolniška služba V otroškem dispanzerju so zajeti vsi dojenčki. V sistematskih pregledih so deležni še posebne skrbi dojenčki, ki iz različnih vzrokov počasneje napredujejo. V letu 1986 je bilo v ambulantah manjše število bolnih dojenčkov, kar je prav gotovo pozitivna posledica večjega obsega pravic porodniškega dopusta in nege novorojenca. Kadrovska zasedba v otroških dispanzerjih v Ljubljani (1000 predšolskih otrok na 1 zdravnika) je ugodna. To je omogočilo popolno zajetje otrok tako na področju cepljenja kot v ostalih preventivnih dejavnostih. Opravlja se tudi sanitarno-higiensko in zdravstveno-vzgojno delo. Pred vstopom v prvi razred osnovne šole so vsi otroci ponovno sistematsko pregledani. Zdravnik se s svojimi ugotovitvami vključuje v team s šolskim psihologom, socialnim delavcem, vzgojiteljico ter sodeluje pri ugotavljanju otrokove zrelosti za vstop v šolo. Šolski otroci so v času šolanja sistematsko pregledani vsako drugo leto. Vsaj enkrat letno mora preveriti sanitamo-higienske pogoje v šoli. V letu 1985 je Zdrav-stveni dom Ljubljana pričel z organiziranim in zdravstvenim nad-zorom otrok na letovanjih. V preventivno klimatsko zdravljenje pa se vsako leto vključi okoli 200 otrok u občine. Z dokončanjem adaptacije in dograditve Mladlnskega klimatskega zdravilišča Rakitna iz progratna samoprispevka III v prvi polovici tega leta bomo pridobili dodatne zmogljivosti za klimatsko zdravljenje otrok. Organizirana je tudi zobozdravstvena služba za predšolske in šolske otroke ter mladino s specialistično dejavnostjo pedontolo-gije in ortodontije. Cilj pa je, da bi bile postopoma opremljene in pričenjale z delom šolske zobne ambulante v šolah, kar je tre-nutno le v okviru osnovne šole Vič. V osnovi šoli X. SNOUB Ljubljanske pa je le opremljena ordinacija. Iz podatkov zdravstvene statistične službe ZD Ljubljana nava-jamo še nekaj pomembnejših podatkov: 1961-' '.' 1986 Število umrllh dojenčkov na 1000 živorojenih Vsi obiski žensk v posvetovalnici dis. za žene Vsi obiski bolnih otrok v ambulautah otrošk.d. Prvi obiski bolnih dojjenčkov v ambu-lantah otroSkega dispanzerja Šterilo otrok, ki ao jih obiskale patron.ses. Število prlhodkoT otrok v mentalno higien.odd. 120 809 Šterilo siBtematskth pregledov dojenčkov 2578 2863 Čterilo sisteBatskih pregledor 3 letnih otrok 815 63* Šterilo Biateaatskih pregledor go- larjer 5730 6560 Zaposlovanje mladine Mladino, ki brez dokončane izobrazbe izstopa iz izobraževal-nega procesa, spremlja skupnost za zaposlovanje. Ozadja teh izstopov so različna. Pretežno so razlogi naslednji: nemotivira-nost in malomarno izpolnjevanje šolskih obveznosti, zgrešeno-interesno področje pri vključitvi v izobraževanje zaradi usmerja-nja in preusmerjanja učencev v razpisne programe, pomanjkanje učnih in delovnih navad, različno predznanje učencev že iz osnovne šole, prilagoditvene težave v širše in novo okolje, domo-tožje, bolezen, sprememba družinskega stanja. Tem so omogo-čene vključitve v programe usposabljanja v povezavi s potrebami združenega dela all direktnega vključevanja v delo. Težave in posebnosti pa so marsikdaj v tem, da so ti iskalci zaposlitve mladoletni, brez poklica in brez delovnih izkušenj, pogosto tudi brez delovnih navad, kar je pravzaprav najbolj otežujoče. Pri zaposlovanju nastajajo tudi ovire zaradi zakonskih določb, ki prepovedujejo nočno delo mladoletnim osebam, onemogočajo delo na fizično zahtevnih ali zdravju škodljivih delih. Obdobje adolescence pa še poudarja specifične mladostne karatkeristike, zato se to populacijo upravičeno uvršča v težje zaposljivo ozi-roma rizično. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bilo v letu 1986 83 mladih, ki so prekinili šolanje v srednjem usmerjenem izobraže-vanju. Polovica teh se je preusmerila in poskušala šolanje v drugih smereh. Nekaj se jih pripravlja za zaposlitev in izobraževa-nje v različnih oblikah, nekaj pa se jih je zaposlilo v združenem delu. Ena od pomembnih nalog skupnosti za zaposlovanje je štipen-. diranje iz zadružnih sredstev, ki je pomemben socialni korektiv. Za šolsko leto 1986/87 je bilo v občini podeljenih po kriterijih samoupravnega sporazuma o štipendiranju 136 štipendij iz zdru-ženih sredstev. Od teh prejemnikov štipendij je upravičeno do dopolnilne štipendije 9 štipendistov. Prejemniki teh štipendij so pretežno učenci in študenti, ki se šolajo za neproizvodne poklice. S štipendijami iz združenih sredstev skušamo zagotoviti enake možnosti šolanja najbolj socialno ogroženi mladini in z enotnimi kriteriji hkrati zagotavljati kadrovske potrebe. Socialno-skrbstvena dejavnost Socialnoskrbstvena dejavnost na področju družbenega varstva otrok in mladine se izvaja po zaokroženih vsebinskih področjih. Posveča pa posebno pozornost in skrb skupini, ki vključuje: - otroke, motene v duševnem in telesnem razvoju - otroke, ki se nahajajo v rejniških družinah ali mladinskem zavodu zaradi neugodnih življenjskih pogojev v matični.družini - otroke in mladostnika z motnjami vedenja in osebnostr - otroke, katerih starši se razvezujejo Položaj skupine otrok, motenih v duševnem in telesnem raz-voju, pa tudi odraslih oseb se je v preteklih letih izboljšal predv-sem z naslednjimi pridobitvami: - izgradnja Doma za varstvo in usposabljanje duševno priza-dete mladine Dolfke Boštjančič - usposobitev stavbe na Škofljici v zavod za varstvo in oskrbo težje in težko duševno prizadetih odraslih oseb - izgradnja Varstveno delovnega centra Tonček Hočevar, ki zagotavlja odraslim prizadetim osebam domsko varstvo in oku-pacijo v delavnicah pod posebnimi pogoji - zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki zagotavlja odraslim zmerno, težje in težko prizadetim osebam ter najtežje telesno prizadetim nadomestilo za invalid-nost ter po potrebi dodatek za tujo pomoč in postrežbo, vse kot njihovo osebno pravico. Pomembna oblika varstva otrok in družine je rejništvo - name-stitev otroka v drugo družino. Namen rejništva je, da se otrokom omogoči zdravo rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Primarni razlogi za namestitve otrcka v rejništvo so neurejene družinske razmere, neurejenost staršev in tudi še neurejene stanovanjske razmere. Koncem leta je bilo v občini 62 otrok v 34 rejniških družinah. Izven občine Ljubljana Vič-Rudnik je 25 rejniških družin, v občini pa jih je le 9. Zato se otroke namešča v rejniških družinah v oddaljenih občinah, kar pa pogojuje rahlejše stike staršev z otrokom. Socialno ogroženi predvsem starejši otroci, za katere je oskrba v rejniških družinah že vprašljiva pa so vključeni v Mladin-ski dom Malči Belič. Otroke in mladostnike z vedenjskimi motnjami napotijo v obravnavo na Center za socilano delo šolske svetovalne službe, organi za notranje zadeve in občani sami. Vedenjske motnje sodijo namreč med najtežje obvladljive in v bistvu pomenijo motnje na področju socialnega delovanja. Ne gre torej za težave, ki bi jih imeli mladostnik le sam s seboj, pač pa pomenijo veliko obremenitev ter nevšečnost za vse tiste, ki prihajajo z njim v stik. Zato vsaka vedenjska problematičnost sproži v svojem socialnem okolju negativne, odklonilne reakcije. Da se mladostniku in nje-govi družini lahko ustrezno pomagaVje bistvenega pomena pra-vilna in objektivna ocena* stanja m' btihosov v družini ter stro-kovna obravnava. !' ' •'.-r>::..- Število mladostnikov, ki so poffebni te vrste pomoči, poLasi, a konstantno narašča. Že nekaj let pa je nespremenjeno ali celo občasno upada število mladoletVrift ošeb, ki jih je potrebno izlo-čiti iz okolja in jih namestiti v vžgojne zavode. Vse več j6 tudi mladostnikov, ki ne zmorejo šolajija v usmerjenem izobraževanju in jih je potrebno 15 ali 16-letne zaposlovati, kar pa je v šedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah izredno težko. S sbdelova-njem in pomočjo skupnosti za zaposlovanje se usposObljo za enostavna dela in zaposlitev. ' . i7_p 2. Družbena skrb in pomoč druži«ii9-.ci • * -.'¦¦: /olo^ aj¦¦ Dejavnost socialnega skrbstva miCenter za socialno delo kot izvajalske organizacije z vsemi svojimi oblikami pomoči in ukrepi pomaga tudi družinam, ki zaidejo v socialne težave. Da bi se sproti reševala vsa konkretna živtjenjska vprašanj Ijudi in obča-nov na področju socalnovarstvene problematike je potrebno organizirati polivalentno socialno delo v krajevnih skupnostih. Največ pozornosti in strokovne pomoči posvečajo reševanju pro-blemov, ki nastanejo ob statusnih sprernembah reševanju proble-mov, k nastanejo ob statusnih spremembah družine in žMjenjske skupnosti. Matere samohranilke potrebujejo največkrat pomoč pri urejariju očetovstva svojim izven zakona rojenirtvclirokorn, preživnine.-stikov med otrokom in očetom, pomoči prbrBŠevanju stanovanjskega problema, ureditvi delovnega časaJn-varstva otrok. ;f»-c: ¦: Center za socialno delo s svojimi mnenji in strokovrvttiti ugoto-vitvami sodeluje tudi pri razreševanju problemov mladitidružin in socialno ogroženih družin. Prav tako z različnimlukrepj in obli-kami pomaga družina alkoholikov, alkoholikom insdetomrzne-žem. Socialna služba se pri delu z alkoholiki opira na aodobna spoznanja o alkoholizmu in obravnavi alkoholikov s eiljem; pri-praviti alkoholika na zdravljenje in ga resocializirati. Kljub priza- devanju in delu strokovnih služb uspehi niso zadovoljivi. Tudi okolj^ še ni kritično do pojavov alkoholizma. Pri sodobnem zdravljenju alkoholikov je pomembno, da sta vključena zdravlje-nec in njegova družina. Že od leta 1972 pa deluje v občini klub zdravljenih alkoholikov. S stališča socialne problematike se Cen-ter vključuje tudi v razreševanje problematike barak in drugih nedovoljeno zgrajenih objektov, kar zahteva tudi pov.ezavo z OZD, katerih delavci stanujejo v barakah. Vse večji problem bodo v Ljubljani predstavljali alkoholiki in delomrzneži, zavrženci od družin, brez doma in stanovanja, brez vsakršnih sredstev za življenje, ki se s tem, da jim je družba vzela zadnje pribežališče »Cukrarno«, nimajo kam dati. V Ljubljani se bo morala čim prej realizirati zamisel o sprejemnem čentru, ki bi sprejemali tovrstno populacijo. Prav tako bi bilo potrebno pose-bej urejati problematiko družbeno neprilagojemh oseb, ki po prestani zaporni kazni nimajo nastanitvenih in drugih materialmh pogojev za preživljanje. ' Solidarnost na stanovanjskem področju Z uresničevanjem načela solidarnosti in vzajemnosti se zago-tavlja rešitev stanovanjskih problemov tistim kategorijam prebi-valstva, ki živijo v težkih materialnih razmerah in zato sami iz objektivnih razloqpv reševanja tega vprašanja ne zmorejo. Pridobivanje solidarnostnih stanovanj poteka po natečajih za solidamost na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za dodelje-vanje solidarnostnih stanovanj mesta Ljubljana. Za izjemno pereče stanovanjske probleme oziroma naknadni ugotovitvi nerešenega vprašanja težje prizadetih invalidov, ki so vezani na tujo pomoč pravilnik predvideva, da lahko odbor za solidarnost predlaga, dokončno stališče za dodelitev solidarnostnega stano-vanja. -i n! liiil StanovanffSke probleme pa je možno reševati tudi z natečajem občinske stanovanjske skupnosti za dodelitev družbenih stano-vanj, na katerih ima pravico stanodajalca občinska stanovanjska skupnost. Tak natečaj za pridobitev družbenega stanovanja je bil vobčini LjubljanaVič-Rudnik koncem leta 1986zaključen. Pravil-nik je omogočal, da so zaprosili za družbeno stanovanje: - delavci, zaposleni v organizacijah s področja družbenih dejavnosti - občani in družine, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih z nižjim mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine od povprečnega osebnega dohodka v SRS - upokojenci in invalidi - za delo trajno nesposobni občani Vloženih je bilo 523 prošenj. Realizacija natečaja je v teku. Na nivoju mesta poteka realizacija 4. natečaja, v katerega se je uvrstilo iz občine Ljubljana Vič-Rudnik 175 občanov iz skupine občanov z nizkimi osebnimi dohodki in 29 občanov iz skupine upokojencevin invalidov. Do31.12.1986 je bilo rešenih 112vlog občanov z nizkimi dohodki in 28 vlog upokojencev oziroma invalidov. Reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV in kmetov bor-cev NOV se rešuje v okviru dodeljevanja solidarnostnih stanovanj v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljane. V občini pa ima občinski odbor ZZB NOV razpolagalno pravico za družbena sta-novanja, ki so bila zgrajena do leta 1969 in namensko dodeljena ZZB NOV občine. Izpostaviti je potrebno, da reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov preko občinskega natečaja ni najbolj ustrezen način. Stanovanjski fond je v bistvu zaseden in se izpraznijo le redka stanovanja, ki pa so neprimerna, potrebna adaptacije in vlaganja precejšnjih sredstev, česar pa ta vrsta prosilcev pretežno ne zmore. Še vedno ostaja odprta problematika na področju zamenjav stanovanj, ker se lahko solidarnostno stanovanje zamenja le s solidarnostnim. Umestno bi bilo razmišljati o drugih vrstah zame-njav, kar se je že izvajalo, vendar predpisi to možnost omejujejo. Problematiko tako pri dodeljevanju družbenih kot solidarnost-nih stanovanj še povečujejo občani iz barakarskih naselij, ker ni pravočasnega, dovolj učinkovitega odstranjevanja provizoričnih objektov barak, sodelovanja z OZD, kjer so uporabniki teh objek-tov zaposleni in ni zadostnega števila stanovanjskega fonda. 3. Družbeno varstvo invalidov j . ,»:n:5dc v .-.š ->h>^sj brez : Pri obravnavi aktualnih problemov Invalidskega varstva je ¦' skup.j potuc. i n m 17 7 71 vn » , _, . , , ,. j . . .... . v3* zen. vsi žen.vsi ž vai ž vsi z V3i ž V3i ž vsi ž vai ž nujno upoštevati družbem odnos do invahdov in mvahdskega '¦ --------------------------------------------------------------------- varstva, ki ga moramo obravnavati kot neločljiVdel kateregakoli vsl 289 132 57 15 &7 28 i* 3 * 3 53 19 77 4» w 9 2? 11 družbenega dogajanja. °d8tari'do V občini Ljubljana Vič-Rudnik aktivno deluje društvo invalidov, 261et 128 7<» 32 13 23 i* 3 1 2 2 ie 9 *7 31 - - 5 * , ki vključuje občane ne glede na značaj invalidnosti in status. Po " HjŽsi. 127 eo 23 10 31 w 5 2 2 1 2* 9 34 22 2 1 e 3 zadnjih podatkih je v občini 1841 registriranih invalidov, od - iakaici katerih prejema invalidnino 980, 171 varstveni dodatek in 187 p™5 zaJ>-72 35 32 n 2 2 2 - 1 1 2 1 24 w 1 1 s 5 invalidov dodatek za pomoč in postrežbo. Na področju usposab- Ijanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter njihovega strokovnega Vzroki za težjo zaposljivost so: suficitarni poklici, mladolet- obravnavanja so se začele uveljavljati nove oblike. Trend zmanj- nost, neznanje slovenskega jezika, alkoholizem, zdravstveni šanja števila oseb s statusom invalidnosti je posledica drugačnih razlogi in nosečnost. Pri nosečnicah je predvsem ta problem, da strokovnih odločitev, ki se kaže v usposobitvi ostalih delovnih jjh |e veliko zaposlenih za določen čas. Po izteku tega časa sposobnosti. ostajajo na denarnih nadomestilih in denarnih pomočeh. Isto- Poleg občinskega društva invalidov pa delujejo medobčinska easno se to pojavlja tudi kot problem zaposlenosti zakonskih društva, ki vključujejo težje vrste invalidov: paraplegike - v partnerjev v mladih družinah. občini jih je 14, občane z multipla sklerozo, živčno-mišično priza- Skupnost za zaposlovanje na osnovi zakona o zaposlovanju in dete - v občini jih je 23, duševno prizadete, slušno prizadete - v zavarovanju za primer brezposelnosti izvaja pripravo za zaposli- občini jih je 124 ter prizadete na vidu - v občini jih je 83, od tega tev ter usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. le 7 slabovidnih. Vse aktivnosti di*uštev so usmerjene v zagotovi- Priprava za zaposlitev se predvsem uveljavlja kot korekturni tev pogojev, da se primerno zaposli vsak invalid, ki mu osebni faktor med sistemom izobraževanja in sistemom zaposlovanja. V pogoji zdravja dovoljujejo in omogočajo, da dela. Ena največjih Ljubljani je bilo v pripravo vključenih 440 iskalcev zaposlitev, od ovir za zaposlovanje je neprimerno bivalno, delovno in urbano tega103izobčineLjubljana Vič-Rudnik. Odtehseje79zaposlilo. okolje. Na usposabljanju izven delovnega razmerja je 14 delavcev, na Reševanje problematike težje invalidnih oseb je zadovoljivo, zaposlitev pa čaka 10 usposobljenih delavcev. Iskalci zaposlitve saj večinoma vsi poleg invalidnine prejemajo tudi dodatek za tujo se manj odločajo za dela in naloge v živilski stroki in gradbeni- nego in pomoč. Imajo tudi pravico do tehničnih pripomočkov, gtvu. Precej kandidatov je izhajalo iz osipa na srednjih šolah. razen slepih, ker nimajo urejenega statusa invalida kot posledico Poseben poudarek je bil dan pripravi zlasti težje zaposljivih slepote. iskalcev. : ¦ \ . , Kljub organizirani skrbi širše družbene skupnosti za izboljšanje *J' življenjskih pogojev te kategorije občanov bi v danih razmerah 5- Socialne razmere upokojencev, starejših občanov in borcev lahko razrešili še marsikateri problem, ki se javlja kot posledica Uresničevanje pravic iz minulega dela njihove prizadetosti. Enaod ključnih nalog, ki naj bi se sistemsko Zavarovanci in uživalci pravic iz pokojninsko mvahdskega uredila, je detekcija. Le z dovolj zgodnjim odkrivanjem in s zavarovanja si zagotavljajo socialno varnost v skupnosti pokoj- strokovno obravnavo bi se zagotovilo osnovne pogoje za nadalj- ninskega in invalidskega zavarovanja po načelih vzajemnosti in njo obravnavo in usposabljanje teh kategorij prizadetosti. S spre- solidarnosti. Najvažnejše pravice so: membo programov v usmerjenem izobraževanju se je možnost " Pravica do POkojnine (starostne, invahdske, družinske) vključevanja vseh vrst invalidovv redno usmerjeno izobraževanje ~ pravice v zvezi z invalidnostjo še zožila. Zato ostaja edina možnost usmeritve teh učencev v ' " pravica do invalidnine za telesno okvaro lažje poklice (telefonija, priučevanje v invalidskih delavnicah). Ta ~ pravica do dodatka za pomoč in postrežbo usmeritev pozneje nujno privede do manjše materialne osnove za ~ pravica do varstvenega dodatka h pokojnim preživljanje, kar povečuje prepad med zdravo in invalidno popu- Eden od temeljev pogojev za zagotavljanje socialne varnosti lacjj0 starejših občanov, ki se uresničuje v skupnosti in izboljšanje Zaposlovanje invalidne populacije je uspešno predvsem zaradi gmotnega položaja upokojencev in njihovih družinskih članov. prizadevanja njihovih matičnih društev oziroma z zaposlovanjem Ta se lahko uresničuje z uveljavljanjem in povečanjem dajatev na v invalidske delavnice. Na vidu prizadeti se pretežno zaposlujejo podlagi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa v delovnih organizacijah, opremo za prilagoditev delovnih"mest tudi s širjenjem pravic. pa zagotavlja skupnost za zaposlovanje. Drugi invaiidi težje vrste v letu 1986 ie skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro- pa v glavnem združujejo delo v invalidskih delavnicah. Ob tem je vania na Podla9' republiškega pokojninskega zakona ter poseb- potrebno podpreti prizadevanja skupnosti za zaposlovanje v ne9a republiškega družbenega dogovora v celoti uresničila tako Ljubljani pri aktivnostih za ustanovitev Centra za rehabilitacijo in imenovano tekoče usklajevanje pokojnm, kar pomeni, da se zaposlovanje invalidov Ljubljana, ki naj bi se razvil iz rehabilitacij- pokojnine med letom sproti povečujejo, usklajujejo z gibanji ske delavnice v Mostah, ki deluje od 1.9. 1986, vendar status in nominalnih osebnih dohpdkov vseh delavcev, zaposlenih na financiranje še nista opredeljena. Rehabilitacijska delavnica bo območju republike, dokončno pa se uskladijo v začetkd pnhod- izvajala tudi delo na domu, ki predstavlja dovolj vsestransko nie9a leta- Ker se razlike med Pokojnino, tekoče usklajevanje obliko za vključevanje invalidnih oseb, za kar pa s strani organi- med letom in dokončno usklajeno na začetku pnhodnjega leta, zacij združenega dela ni pravega razumevanja in pripravljenosti. izPlača za vse preteklo leto, je tak način usklajevanja pokojnm Za težjo vrsto invalidov bi bilo potrebno tudi ustrezneje organi- pomembno prispeval k ohranitvi in izboljšanju realne vrednosti zirati zdravstveno službo, tako da bi jim omogočili samostojno pokojnin. prihajanje po zdravniško pomoč in nudili ustrezno kvalitetne Za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v letu 1987 je storitve na domu. Prav tako bi moralo biti sistemsko urejeno zelo pomembna določba zveznega zakona o drugačni valonzaciji reševanje stanovanjske problematike z načrtno in arhitektonsko pokojninske osnove, ki je podlaga za odmero pokojnine. Osebni ustrezno gradnjo, pridobivanjem dodatnih stanovanjskih enot in dohodki, ki so podlaga za obhkovanje pokojnmske osnove, se ne spremljajočih objektov bodo več valorizirali na predzadnje, ampak na zadnje leto dela, '"''i-Vl! '¦, ':¦¦' , kar je v pogojih velike inflacije nujno in bo pomembno vplivalo na 4. Zaposlovanje "¦ryv?j *"¦¦'¦¦ '•' višino pokojnine. Zaradi težkega materialnega položaja vse Temeljno izhodišče socialne varnosti so delo in rezultati dela. S družbe bodo te določbe uveljavljene postopoma do leta 1990: od sistemom solidarnosti pa pomagamo tistim, ki zaradi objektivnih 1. januarja 1987 se vzame v obračun za odmero pokojninske okoliščin živijo v težjih razmerah. V občini je po oceni Zavoda za osnove 25% porasta povprečnih osebnih dohodkov v zadnjem družbeno planiranje Ljubljana od 81.524 prebivalcev zaposlenih letu dela, od 1. januarja 1988 50%, od 1. 1. 1989 pa 75% porasta. približno 34.000. Iskalcev zaposlitve po stanju 31. 12. 1986je bilo Pomembno je, da se bo pokojninska osnova in s tem pokojnina 289, od tega 132 žensk. Po stopnjah strkovne izobrazbe je struk- ponovno odmerila vsem uživalcem pokojnin, ki so pravico do tura iskalcev zaposlitve naslednja: pokojnine že uveljavili, če je to zanje ugodnejše. Sklep o izvedbi teh določb zveznega zakona bo skupščina SPIZ sprejela takoj ko bodo usklajene osnove in merila na zvezni ravni. Pri pokojnini, odmerjeni v odvisnosti od dolžine pokojninske dobe in doseženih osebnih dohodkov, katere višina ne zagotavlja socialne varnosti in je nižja od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, lahko upokojenci uveljavijo pravico do var-stvenega dodatka, če izpolnjujejo določene premoženjske pogoje. Višina varstvenega dodatka je odvisna od dolžine pokoj-ninske dobe upokojenca. Upokojenci s polno pokojninsko dobo in invalidski upokojenci, katerih invalidnost je posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, imajo pravico do te pokojnine ne glede na premoženjske pogoje, če njihova pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Od 1. 1. 1987 znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo po dveh uskladitvah 110.499 din. Podatki o povprečnih mesečnih zneskih pokojnin in varstve-nega dodatka ter številu uživalcev teh dajatev v občini Ljubljana Vič-Rudnik po stanju v aprilu 1987 so sledeči: Osnova za sistemsko ureditev socialne varnosti ostarelih kme-tov izhaja iz pred leti uvedenega starostnega varovanja kmetov. V letu 1984 se je njihov položaj izenačil s položajem delavcev na osnovi obveznega enotnega pokojninskega in invalidskega zava-rovanja vseh delovnih Ijudi in s tem ,tudi drugih članov kmečkih gospodarstev. Kmetom, ki so že uveljavili pravice v prejšnjem sistemu, gredo te pravice tudi v novem sistemu. V letu 1986 je znašala starostna kmečka pokojnina 14.326,00 din. V občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik je prejemalo starostno kmečko pokojnino 755 kmetov. Da se vsaj približno ohrani realna vrednost te pokojnine, jo je SPIZ povečala s 1. 11. 1986 na znesek 30.000 din. Od 1. 1. 1987 dalje pa znaša višina starostne pokojnine kmetov 38.435 din. Kmetom, ki imajo status borca NOV, se je do konca leta 1983 h pokojnini odmerjal še varstveni dodatek glede na njihov gmotni položaj. Od 1. 1. 1984 jim je zagotovljena pokojnina v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kar pomeni, da njihova pokojnina avtomatično sledi povečanju ostalih pokojnin. Od 1. 1. 1987 znaša tako kmečka starostna pokojnina kmeta borca NOV 110.499,00 din. V letu 1986 je to pokojnino uživalo v občini Ljubljana Vič-Rudnik 55 upravičencev. Višino kmečke starostne pokojnine določi po ustrezni določbi republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na začetku leta v višini najmanj 50% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo skupščina SPIZ, njeno medletno povečanje pa z zakonom ni predvideno. Ker se ta znesek med letom zaradi visoke inflacije močno razvrednoti, je bila v letu 1986 v delegaci-jah in drugje močno izražena zahteva, da se tudi ta pokojntna med letom povečuje tako kot druge pokojnine. Ker to po izrecni določbi republiškega pokojninskega zakona ni mogoče, bo potrebno v letu 1987 med letom večkrat določiti nove zneske te pokojnine, ali pa predlagati spremembo ustrezne določbe repu-bliškega zakona. Družbena skrb za starejše Materialno ogroženim starejšim občanom, ki iz različnih vzro-kov ne morejo uveljavljati pravic iz minulega dela in nimajo svojcev, ki so dolžni zanje skrbeti ali njihovega celotnega preživ-Ijanja ne zmorejo, je zagotovljena materialna pomoč kot edini ali dopolnilni vir preživljanja v občinski skupnosti socialnega skrb-stva. V občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki je površinsko največja Ijub-Ijanska občina, živi največje število starejših Ijudi. Zato sodi skrb zanje med pomembne naloge. Že v letu 1970 so bile v mestu Ljubljana začrtane usmeritve razvoja družbene skrbi za starejše prebivalstvo. Te so bile: izgradnja stanovanj, zagotovitev zadost-nega števila kapacitet v domovih starejših občanov in razvijanje organizirane pomoči na domu. Od vseh naštetih nalog je očiten napredek.pi;edvsem na področju razvoja domskega varstva za starejše. V občini Ljubljana Vič-Rudnik znašajo te kapacitete 562 mest. Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zagotavlja varstvo in oskrbo starostnikov v enoti na Bokalcah s kapaciteto 370 postelj in v enoti Kolezija s kapaciteto 192 postelj. V enoti na Bokalcah, ki obstoja že 30 let, so se izvajala adaptacijska dela, ki se zaključujejo in bodo zagotavljala ustrezen nivo bivalnega in delovnega prostora. Težko je oceniti, če so obstoječe kapacitete za občino zadovoljive, kajti občani so vključeni tudi v druge domove starejših občanov v Ljubljani ali celo izven. Ugotovljeno je tudi, da v zadnjih letih narašča števito oskrbovancev, ki potre-bujejo več dodatne pomoči in oskrbe. Povprečna starost znaša 80-82 let. Iz tega je razvidna težnja starejših Ijudi, da ostanejo čim dlje v domačem okolju. Kljub začrtanim razvojnim usmeritvam te posebne družbene skrbi za starejše Ijudi na domu v Ljubljani do leta 1986 nismo razvijali. Izvajala se je samo nega na domu, ki jo zagotavlja patronažna služba Zdravstvenega doma Ljubljana in nekaj malega sosedske pomoči. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je Center za socialno delo opra-vil vzorčni posnetek stanja v teh mestnih in eni primestni krajevni skupnosti. Zaključki so pokazali na nujnost organiziranja gospo-dinjske pomoči. V prvi polovici tega leta bo Center za socialno delo Vič pripravil načrt organizacije in potreb za zagotovitev materialnih in kadrovskih pogojev. Varstvo borcev V občini Ljubljana Vič-Rudnik živi 3491 borcev NOV, vojaških invalidov in družinskih članov padlih in umrlih borcev, za katere je temeljno varstvo zagotovljeno z zveznimi predpisi. Z republi-škimi in občinskimi predpisi pa se zagotavlja dopolnilna socialna varnost. Na podlagi teh predpisov prejema v občini občinske priznavalnine 182 udeležencev NOV in 14 borcev za severno mejo, ker njihovi redni dohodki ne zadoščajo za primerno preživ-Ijanje ostarelih borcev NOV. Poleg tega je tudi večje število borcev NOV, katerim se dodeli občasno ali enkratno družbeno pomoč za premostitev socialnih težav. Zaradi slabega zdravstve-nega stanja borcev se potrebnim omogoči tudi zdravljenje in okrevanje v naravnih zdraviliščih. V preteklem letu je to obliko koristilo 239 borcev. Še vedno pa se udeleženci NOV srečujejo s stanovanjskimi problemi. Približno sto udeležencev NOV, predvsem z nizkimi dohodki, živi v neustreznih stanovanjih. Problemi pri reševanju stanovanjskih vprašanj so tudi glede določila zakona o stano-vanjskem gospodarstvu iz leta 1981, ki predpisuje lastno ude-ležbo ob pridcbitvi novega stanovanja ter plačilu razlike vredno-sti stanovanja pri zamenjavi. Vedno bolj postaja aktualna problematika ostarelih in osamlje-nih, kar velja tudi za vso populacijo ostarelih občanov. Tudi za to kategorijo občanov ni organizirane pomoči ostarelim, ki bi omo-gočala, da bi lahko čim dlje ostajali v domačem okolju. V domu starejših občanov v občini je 87 borcev, od tega 25 iz občine Ljubljana Vič-Rudnik. Okrog 70% borcev zaradi nizke pokojnine ne more plačevati stroškov oskrbnine, kar pokrivajo sorodniki in skupnost socialnega skrbstva. Prejemajo pa žepnino v višini 5.500 dln. Ugotovljeno pa je, da sedanje domske zmogljivosti ne zadoščajo za vse potrebe. Zadovoljivo pa imajo organizirano dispanzersko in zobozdrav-stveno varstvo borcev. V procesu zdravljenja sodelujejo po potrebi poleg zdravnika tudi drugi strokovni delavci. Izvajajo tudi zdravljenje na domu in organizirajo druge oblike pomoči, čeprav ne sodi v osnovno zdravstveno varstvo. Podaljšuje pa se čakalna doba v zobozdravstvenem varstvu, ker je obseg dela za -enega zobnega tehnika zaradi narave dela prevelik. 6. Izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju social-novarstvenih pravic v letu 1986 v Ljubljani Izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju social-novarstvenih pravic pomeni po svoji vsebini zagotavljanje dogo-vorjene ravni minimalne socialne varnosti. Dogovorjeno raven socialne varnosti večina zaposlenih občanov Ljubljane zagotavlja sebi in družini z lastnim delom. Tistim občanom in njihovim družinam, ki si iz objektivnih razlogov ne morejo sami zagotav-Ijati dogovorjene ravni socialne varnosti, pa le-to zagotavljajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti z dodeli-tvijo določenih družbenih pomoči. •Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki se v celoti izvaja od 1. 1. 1985 dalje, s svojo vsebino bistveno vpliva na višino socialnovarstvenih pornoči, s tem pa tudi na število upravičencev oziroma prejemnikov socialnovar-stvenih pomoči. Višina družbenih pomoči predstavlja razliko med višino dogovorjene ravni socialne varnosti (55 oziroma 43% pov-prečnega osebnega dohodka iz preteklega leta ter dohodkom na družinskega člana). Nasploh se je v lanskem letu močno povečalo število prejemni-kov družbenih pomoči (za cca 30%). Zadrževanje zajamčenega osebnega dohodka na isti višini pa močno prizadene prejemnike tistih vrst pomoči, ki se določajo na podlagi rasti oziroma višine zajamčenega osebnega dohodka. Tako na primer denarna pom-moč za čas brezposelnosti oktobra lani ni več pomenila oziroma predstavljala 60%, ampak le 40% povprečnega osebnega dohodka, kajti zajamčeni osebni dohodek je bil 1. 10. 1986 še vedno na višini 41.000 din. V lanskem letu smo v Ljubljani prešli na uresničevanje funkci-onalnih oblik družbenih pomoči na področjih, kjer so za to bili podani pogoji. Tako izvajamo funkcionalno obliko.: - v otroškem varstvu pri financiranju šolske prehrane, šole v naravi ter letovanjih otrok - v socialnem skrbstvu, predvsem pri dodeljevanfu enkratnih pomoči ter plačilu oskrbe v socialnih zavodih - v stanovanjskem gospodarstvu se družbena pomoč v celoti izvaja v funkcionalni obliki - tudi oprostitev plačila participacije k zdravstvenim stpritvam je šteti kot funkcionalno obliko pomoči p^ -•"sJa b, Otroško varstvo •{:•;; r., • ¦..-.-.¦¦, rfiajoiBfc Na področju otroškega varstva je v letu 1986 bila dokončno uveljavljena določba Samoupravnega sporazuma o socialnovar-stvenih pravicah, ki določa prispevek staršev v VVO v višini 35% dohodka na družinskega člana. Družine, kjer je dohodek na družinskega člana nižji kot 70% dogovorjene ravni socialne var-nosti, pa so v celoti oproščene plačila prispevka. Takšnih družin je v Ljubljani zanemarljivo malo. V letu 1986 je v Ijubljanskih občinah uveljavljalo pravico do družbene pomoči otrokom (otroški dodatek) preko 20.000 vlaga-teljev oz. družin (v letu 1985 je uveljavljalo pravico 15.000 prosil-cev). Do konca decembra lani je bilo pozitivno rešenih 18.272 vlog za 41.272 otrok, od tega v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1.699 družin za 4.444 otrok. ' •: Ob koncu leta je najvišji znesek družbene pomoči na otroka znašal 13.912 din mesečho, najnižji pa 1.100 din. Najvišji znesek je prejemalo v Ljubljani 27.455 otrok, najnižji znesek pa le 1.028 otrok. V minulem letu je bila družbena pomoč otrokom večkrat usklajevana z rastjo cen življenjskih potrebščin in z rastjo oseb-nega dohodka. Tako je bila družbena pomoč v minulem letu povečana 1. 3. 1986 za 20%, 1. 5. 1986 za 27%, 1. 7. 1986 za 35% ter1.9. 1986 za 25%. Leto 1986 je bilo leto dokajšnjih sprememb na področju zago-tavljanja družbene pomoči otrokom, kar je v Ljubljani izvajalcem (strokovni službi SIS ter strokovnim službam v O2D) povzročalo dokajšnje težave, predvsem pa precejšnjo zamudo pri reševanju zahtevkov za otroški dodatek in tudi izplačilu otroškega dodatka upravičencem. Vzroki za te težave so bili predvsem v občutnem povečanju števila zahtevkov oz. upravičencev za družbeno pomoč otrokom, štirikratni valorizaciji, dvakratnem ugotavljanju upravičenosti do družbene pomoči dotedanjim prejemnikom (1. 5. 1986 in 1. 9. 1986) in dvojni obdelavi podatkov (ročna in avtomatska). Družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Delno nadomestilo stanarine (subvencijo) je decembra 1985 prejemalo 572 družin. Zaradi povečanja stanarine (1. 2. 1986 za 43% in 1. 7. 1986 za 40%) je v letu 1986 število prejemnikov nadomestila stanarine neprestano naraščalo. Tako je v Ljubljani na dan 31. 12. 1986 subvencijo prejemalo 849 stanovalcev, od tega 102 stanovalca v občini celotni znesek subvencije 3.413.826 din, povprečni znesek na prejemnika je bil 5.212 din. Celotno subvencioniranje stanarine se izvaja v funkcionalni obliki. Prav tako je v enotni evidenci za subvencijo stanarine že v celoti uvedera avtomatska obdelava podatkov vključno z računalni-škim izračunom ter printanjem ugotovitev in sklepov. 30 Družbena pomoč na področju zaposlovanja Pravico do denarne pomoči v času brezposelnosti je v letu 1986 pridobilo 182 brezposelnih delavcev (v letu 1985 je denarno pomoč prejemalo 90 oseb). Koncem leta je v občini Ljubljanja Vič-Rudnik prejemalo denarno pomoč 12 začasno nezaposlenih delavcev. Najnižji znesek denarne pomoči je enak višini zajamče-nega osebnega dohodka, kar pomeni, da je najnižja denarna pomoč v času brezposelnosti na dan 31.12.1986 znašala 56.300.-din. Najnižji znesek denarne pomoči se usklajuje z zajamčenim osebnim dohodkom in bo povišan na novo višino takrat, ko bo določena nova višina zajamčenega osebnega dohodka. V decembru 1986 je štipendijo iz združenih sredstev prejemalo v Ljubljani 913 učencev in študentov, od tega v občini Ljubljana Vič-Rudnik 268. Doplačila h kadrovski štipendiji pa je v decembru 1986 prejemalo v Ljubljani 534 učencev in študentov, od tega v občini Ljubijana Vič-Rudnik 39. Višina štipendije se določa po določilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju in samou-pravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Štipendije so biie usklajevane istočasno kot druge družbene oziroma socialnovarstvene pomoči. Socialna varnost upokojencev Ob koncu leta 1985 je v Ljubljani živelo 49 052 upokojencev, v decembru 1986 49 992. V letu 1986 so bile pokojnine sproti usklajevane z rastjo nominalnih osebnih dohodkov v Sloveniji, skladno z določili zakona o temeljnih pravicah jz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako so se v letu 1986 pokojnine na račun porasta nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Sloveniji uskladile štirikrat z veljavnostjo od 1. 1. 1986 za skupni odstotek 122,8. Usklajena rast pokojnine z gibanji nominalnega osebnega dohodka je vplivaia na ugodnejši gmotni položaj upo-kojencev kot je bil v minulih letih. Povprečna starostna pokojnina januar-december znaša 78,3% povprečnega nominalnega oseb-nega dohodka, doseženega v istem obdobju. Varstveni dodatek jenadan31.12.1986 v Ljubljani prejemalo 4068 upokojencev, od tega v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1108 upokojencev. Družbene pomoči v socialnem skrbstvu Družbeno pomoč kot edini vir za preživljanje je v Ljubljani prejemalo v letu 1986 197 občanov starejših od 65 let, od tega v občini Ljubljana Vič-Rudnik 41. Družbeno pomoč kot dopolnilni vir, ki predstavlja razliko med občanovim dohodkom in višino edinega vira, pa je prejemalo 757 občanov, v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 233. Višina edinega vira je na dan 1.11. 1986 na 46.400 din. Druge družbene pomoči s področja socialnega skrbstva pa je v lanskem letu v Ljubljani pomoč (do 6 mesecev) je prejemalo 259 občanov, v občini Ljubljana Vič-Rudnik 17, enkratno pomoč je prejelo 3383 občanov (pomoč pri nabavi kurjave in ozimnice), od tega v občini Ljubljana Vič-Rudnik 647. Pomoč in pogrebnim stroškom (tako imenovane pogrebnine) je prejelo 62 Ijubljanča-nov. Plačilo oz. doplačilo za letovanje otrok je bilo izplačano za 1146 otrok, v občini Ljubljana Vič-Rudnik 288, plačilo oziroma doplačilo za šolo v naravi pa za 310 otrok, od tega v občini Ljubljana Vič-Rudnik 28. V skupini za plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v socialnih zavodih pa je stanje naslednje: Plačilo oziroma doplačilo k stroškom v dornovih za starejše občane je v letu 1986 v Ljubljani prejemalo 965 občanov, od tega v občini Ljubljana Vič-Rudnik 281, v posebnih socialnih zavodih pa 337 občanov, v občini Ljubljana Vič-Rudnik 82. Doplačilo k oskrbnini v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je prejemalo 424 občanov, od tega je v občini Ljubljana Vič-Rudnik 170. Prispevek k stroškom rejnine je prejemalo 267 občanov, v občini Ljubljana Vič-Rudnik 89. S 1. 1. 1986 je regresiranje šolske prehrane od skupnosti socialnega skrbstva v celoti prevzela skupnost otroškega varstva. Regresiranošolsko prehrano je prejemalo 469 otrok. Povprečni izplačani regres je bil v preteklem letu 4.520.- din.fjoier I.rc- Zdravstvo V letu 1986 so bila nadomestila osebnega dohodka začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni tekoče usklajevana z rastjo osebnega dohodka, tako kot to določa samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je začel veljati 1. 7.1985. Plačila prispevka k zdravstvenim storitvam je v Ljubljani oprošče-nih 40% vseh upravičencev zdravstvenega varstva oziroma zdrav- stvenih zavarovancev, kar predstavlja 13340 zavarovancev^Od tistih, ki so obvezani plačevati prispevek (participacijo), pžh6lje 850 takšnih, ki zaradi težjega gmotnega položaja ne žffiorgjo plačati prispevka in so uveljavljali pravico do oprostitve plačila. To pa predstavlja le 0,4% celotne populacije zdravstvenih zavaro-vancev. 7. Izvajanje programa enotne skupne evidence \ «.- i i;> »?;¦• Uresničevanje programa uvedbe enotne skupne evidence pre-jemnikov socialnovarstvenih pomoči (ESE-SVP) je potekalo po fazah tri leta. Zaradi organizacijskih in kadrovskih težav je prišlo do dvomesečne 2amude pri reševanju vlog oziroma uresničeva-nju socialnovarstvenih pravic. V letu 1986 je služba za izvajanje enotne skupne evidence v celoti izvajala program subvencioniranja stanarin in program družbene pomofii otrokom (otroški dodatek). Druge vrste družbe-nih pomoči je le spremljala in izpopolnjevala sištem zajemanja in obdelave podatkov. Določene pomanjkljivosti pa je še opaziti pri organizacijah združenega dela. Kljub izvedenim inštruktažam ne opravljajo svoje funkcije, kot določa samoupravni sporazum. ¦.¦,.'-.. ¦ .-'-¦¦. .. - ^ • ¦•".; i -•¦! ¦"¦•) ;• ;..- -jrir o>? 6C' III. UGOTOVITVE Poslabšana družbeno-ekonomska gibanja imajo posledice v poslabšanju družbenoekonomskega položaja občanov ter zapo-slenih. Poleg tega, da postaja vprašljiva višina pomoči, se pojav-Ijajo še novi primeri, katerim je potrebno posvetiti ustrezno po-zornost. Poseben problem je zagotavljanje ustreznih sredstev. Inter-ventna zakonodaja sicer izpušča sociatae pomoči iz omejene mase sredstev skupne porabe, vendar pa je njihovo pokrivanje vezano na prispevne stopnje, ki pa so omejene v globalu prispev-nih stopenj. "; Zaenkrat sicer ugotavljamo, da se socialna problematika na območju občine dokaj uspešno rešuje, da pa je potrebno posve-titi večjo pozornost izvajanju dosedanjih programov, uvesti neka-tere korekture programov ter tudi nekatere nove programe. Vse-bino, obseg ter čas uvedbe novih prograrhov je nujno uskiaditi s financiranjem le^teh. ' ¦".....¦ "' .-; >rr:-f .'*¦ ;¦>.¦.-. tJSm 0»tlSB1 6iivL?f3t>O;C itf ,1S\ HV OlfilTlSi9iq 3j FCj faliV A:j9fi?b$: 'iv 6gsn.'f>& *;!'¦:¦ •, tt'i ^inbuK 1. Predsedstvo ocenjuje, da je z Jzviajamjem obstoježttTsaSiaK novarstvenih pravic potrebno nadatjevati.rvizvajanju storitev pa doseči večjo kvaliteto. Pobudo daje/zana,:o ; . i sic - čimhitrejše uvajanje altematlvfithrioblik vzgoje in vars^va predšolskih otrok, zlasti na podež^ljskem predelu občine kjub/ Ijana Vič-Rudnik \:>o^ «nr. ¦ ,oAlo•¦; - kvalitetnejSe izvajanje prehrambenega programa 'viSrsabr izvajalskih organizacijah sr-f~.)'_¦..¦ :to 9*' - večje skrbi za vzdrževanje objekto« družbenega startdarda, pri pridobivanju novih objektov pa ctoseči gradnjo kombiniraaih ali celo preraakljivih objektov :; mr; l lirdv^^ - okrepitev povezave med dispanzerji in mentalno-higj*fi-skimi oddelki, VVO in šolami na padlagi že sprejetih programov na področju zdravstvenega varstva otrok in mladine v Zdravstve-nem domu Ljubljana in uskladitev iz^ajanja teh nalog med bsva-jalci ¦ . . ¦. , ¦< ¦-- '¦ ¦.!.o->>i.- - nadalinje pridobivanje rejniškihdružin v občini terpospeši-tev planirane novogradnje in ureditve statusa Mladinskegariort« Malči Belič; ii i.^J: ^-.vižoj? - preprečevanje nastajanja oziroma povečanja invatidnoBlki" - povečanje skrbi za zaposlovanje invalidnih oseb, )t sl&nfi-vanjski poiitiki in urejanju prostora pa vključevanje kompanriente uporabnosti tudi za invalidne osebe • ^Biiaeio; Nosilci nalog: posamezne SIS v okviru socialnega varstna iin OZD družbenih dejavnosti, ki programe izvajajo . 2. Določene naloge v gradivu, ki pa so zelo pomernbrteiy:pa pomenijo š^jenje programov in zagdtovitev dodatnih-*r#Astey. Zaradi omefitev sredstev skupne pbf^be bo realizacija \6'<@S'2<&t • zahtevna naloga, zato predsedstv& daje pobudo, hkrati^^aft-'' teva, da se t6 pravice ovrednotijo itffiasovno opredelijo^^P^fdŠŠd-'1 stvo daje haktednje pobude: = minft*J 5<" ; ' >C*ŽI1C16'liss ] snrio i. j _ ¦ ¦ .• ;3VBibs V9:>« . = : rlsav č?Qt> nin IV. SKLEPI - kot prednostno je potrebno uvesti tak sistem valorizacije socialnovarstvenih pomoči, da se status prejemnikv pomoči z inflacijo ne bo slabšal. Nosilci naloge: vse SIS v okviru socialnega varstva - oprostitev participacije pri zdravstvenem varstvu delovnih invalidov z nad 70% invalidnostjo Nosilec nalogfe: Republiški komite za zdravstvo in socialno var-stvo - sprememba določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju o višini kmečkih starostnih pokojnin in denarnih nadomestilih za telesno okvaro, tako da bo mogoča tudi med-letna valorizacija teh pravic Nosilec naloge: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja v SRS - preučitev možno?.ti ureditve statusa invalida slepim osebam kot posledica slepote Nosilec naloge: Republiški komite za zdravstvo in socialno var-stvo - ustanovitev Centra za rehabilitacijo in zaposlovanje invali-dov v Ljubljani z opredelitvijo statusa in financiranja dejavnosti Nosilec naloge: Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljana - uvedba organiziranih oblik skrbi za starejše občane na domu v občini Nosilec naloge: Center za socialno delo, občinska skupnost socialnega skrbstva - realizacija koncepta in prostorskih možnosti sprejemnega - centra v Ljubljani za nepreskrbljene občane - Na stanovanjskem področju predstavljajo svoj del proble-matike prazna stanovanja, katerih nosilci stanovanjske pravice so v domovih starejših občanov. Stanovanja ostajajo tudi več let nezasedena, kar je negospodarno. S širšo družbeno akcijo je potrebno pristopiti k reševanju tudi tega vprašanja. Nosilci naloge: občinska samoupravna stanovanjska skupnost, hišni sveti 3. Intenzivirati je potrebno delo izvajalskih organizacij pri ugo-tavljanju socialnih problemov ter s tem omogočiti njihovo reše-vanje. Nosilci naloge: Center za socialno delo, zdravstveno-socialne komisije v krajevnih skupnostih 4. Potrebno je uveljaviti dosledno ugotavljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pravic, to pa pomeni potrebo po čimhi-trejši uvedbj enotne skupne evidence prejemnikov socialnovar-stvenih pomoči. Poenostaviti je potrebno tudi postopke pri izva-janju samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovar-stvenih pravic. Nosilci naloge: Skupnost socialnega varstva Slovenije, Mestna skupnost socialnega varstva Ljubljana in DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani Ljubljana, junij 1987 Skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik :T.. . .i' !i'S;iO..:,: . ¦. ¦ .•.¦•¦ o'«6O' .oq (OSO v . ¦ ; ' : ¦ ;•-.¦.'¦;i.\.-1, iiq obur" ; ', ¦¦ '-_ ; : n • ; ; . sti!ji.> f.gejtSoiJc ;¦ -', ¦¦¦ ¦¦ :.r.;: • , _