-poSnina plačana v gotovini
papirnata vesoljska plovila
žiga Leskošek
IZVIDNIK
Izvidnik je vesoljsko plovilo nezemljskega porekla, ki je namenjeno za nagie špijonske polete, saj se to plovilo zaradi izjemnih letalskih karakteristik uspešno prebija skozi zemeljski obrambni pas.
Pripomočki:
-	škarje
-	selotejp
-	sponka za papir
-	ravnilo
1.	Prerišite ali fotokopirajte vesoljsko plovilo. To napravite, če ne nameravate uničiti revije TIM in izrezati plovila kar iz revije. Ker je idealna velikost plovila za približno 20% večja od prikazane skice, vam priporočamo, da načrt povečate v bližnji foto-kopirnici za približno 20%.
2.	Plovilo lahko pobarvate po lastni presoji, ali pa si boste morda izbrali uradne barve: osrednji del plovila, kije na načrtu bele barve, ni pobarvan. Bele lise na obeh krilih pobarvajte z rumeno barvo. Dva temnejša trikotna znaka na obeh krilih pobarvajte z olivno zeleno barvo, medtem ko sta temnejši lisi, ki se na tistem delu krila, kjer se nahaja rdeče črni okrogli znak vesoljske flote, prepletata z rumeno barvo, pobarvana s temno rjavo barvo. Črtkani del kril, ki se nahaja ob četrtem pregibu, kakor tudi kvadratki, ki predstavljajo vohunske opazovalne naprave, so pobarvani s temno in svetlo sivo barvo. Na skrajnem vrhu skice je več kvadratnih likov, ki so medsebojno povezani. V prvi vrsti se izmenjujeta rdeča in črna barva, medtem ko so ostali kvadratki sive barve.
3.	Plovilo izrežite po debelo očrtanem orisu, (skica 1 je na strani 159).
4.	Plovilo preganite v skladu z navodili na skici 1. Uporabljajte ravnilo in bodite zelo natančni pri prepogibanju. Prvo preganite linijo med dvema črtkanima črtama, ki sta označeni s številko 1. Preganite po sredini, pregib ojačajte z ročajem škarij, vendar pazite da ne boste pritisnili premočno in papirja poškodovali. Prvi pregib napravite navznoter, tako da liniji ne bosta vidni, vse ostale pregibe pa napravite navzven.
skica 2 pregibanje navzven in navznoter
skica 3 grafični prikaz vrstnega reda pregibov
5. Ko je plovilo zloženo, vzemite delček selotejpa in eno manjšo papirno sponko in ju namestite tako, kot je prikazano na skici 4.
skica 4
TIM 4
Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlic, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zoreč, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo polletje je 7500 din, posamezen izvod stane 1500 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije.
SLIKA NA NASLOVNI STRANI
Zima Je najprimernejši čas za preizkušanje in spuščanje letalskih modelov, saj je preglednost velika, start in pristanek pa sta mnogo lažja in varnejša. Visokokrilnik je zaradi svoje stabilnosti in enostavnosti vodenja zelo primeren za učenje motornega letenja.
KAZALO
naš
pogovor
naš pogovor	121 EVROPSKO PRVENSTVO MODELARJEV 122
NOVOLETNE ČESTITKE	125
DARILA	125
OKRASKI	126
PISANI ZNANILCI POMLADI	127
OKRASNI GUMBI	128 MALI TRAČNI GENERATOR
NA ROČNI POGON	130 modelarstvo
LEPLJENJE PREVLEKE KRILA	132
MODEL RAKETE »BERTA«	134
GALEB - šolski vodeni model	135
JADRNICA ZA ZAČETNIKE	139 elektronika
MERILNIK KAPACITIVNOSTI	143
NOVOLETNI LIGHT SHOW	145 druga plat matematike
TALES, PITAGORA IN EVKLID	147
MATEMATIČNI VOZLI	149 male železnice
GRADNJA HOe MAKETE	150 na kratko timova fantastika
KOVINSKI SORODNIK	154
PREPROSTA SKRIVNOST DVIGAL	155
timovi oglasi	158
zanke in uganke	160
Zdi se, da čas leti na krilih vetra, l<ot znamenita Gogc Ijeva ruska trojka. Morda je druga primera še najbc posrečena, saj ni nikogar med nami, ki bi ga ne prigt njale vsaj tri stvari. Ena od teh je neprestano pomanjki nje časa, časovna stiska, za katero se zdi, da so nam j rojenice posadile že v zibko in nas poslej spremlja vs življenje. Druga spet je neznosna muka prostega časa, i nas zadnje čase, ko smo vpeti med tem in onim podaljši nim praznikom, tudi neusmiljeno pesti. Tretja, najhujši pa je odločitev, čemu dati prednost: lenarjenju ali dek kako raztegniti čas, ko nam ga zmanjkuje, kako g izpolniti, če ga je preveč, kaj storiti, da bo dan ravno pra poln vsega, kar je dolžnost in onega, kar nam je ljubo. Ta, navidez nekoliko filozofski uvod, Ima povod v de stvu, da nikakor nisem zadovoljen z vašim odzivom n vabilo, ki sem ga kar trikrat zapored naslovil na vas, drac bralci. Kljub pričakovanjem je vaše pošte vse manj Kc da vas nič, kar je objavljeno v Tlmu, ne premakn z mesta. Pred sabo imam, reci in piši, vsega štiri dopisi pa napravi iz tega spodoben uvodnik! Da bi bil med van vsaj kdo, ki bi se pošteno izkašljai nad vsebino, s zahteval kaj nemogočega, na primer, naj mu nemudom dostavimo pol litra ptičjega mleka. Ampak ne, kot da vai je časovni paradoks, ki sem vam ga omenil na začetki izžel še zadnjo kapljo volje do pisanja. Od vsega lahko tokrat pohvalim le reševalce nagradn slikovne križanke, na katero se kar množično odzivati kako tudi ne, saj naše knjižne nagrade niso od muh. (Vs kaže, da postajamo narod trikrat tri In podarim-dobiml) V tej številki pričenjamo z novo nagradno rubriko Matt matični vozli. Nanjo vas še posebej opozarjam, saj bom tudi tu pravilne rešitve nagradili z lepimi praktičnimi m gradami. Te bo prispevala naša znana tovarna umetni brusov Swaty iz Maribora. Upam, da boste darila upon bili predvsem za brušenje orodja za modelarske in ostal dejavnosti pa tudi za brušenje uma, jezika in peresi s katerim se ml boste oglašali pogosteje kot doslej. Zdaj pa k vašim dopisom. Kar trije dopisniki: Feliks Špe iz Prevali, Jure Laimiš iz Ljubljane in Rok Karašok i Vidma ob Ščavnici me prosijo za načrte, ki so bi objavljeni v lanskem letniku Tima. Ker imamo tega še n zalogi, jim bomo izvode, v katerih so bili načrti objavljen poslali. Naš četrti dopisnik, Peter Kepič iz Ljubljane, s je vendar razpisal nekoliko bolj na široko. »Med sprehc dom po bolšjem trgu v Ljubljani mi je padel v oči prav original detektor na kristal,« piše. »Rad bi spoznal tui detektor na elektronke, kijih imam doma na kupe.« Prosi nas, da bi v eni od prihodnjih številk objavili nač zanj Načrt mu bomo zaenkrat poslali po pošti, če pa b več interesentov za to starino, ki je bila pri nas v moi v petdesetih letih (kje je že to - spominjam se prenosa nogometnih tekem - medtem ko smo drug drugemu pul slušalke iz rok, je vedno padel odločilni gol), bomo nač objavili tudi v Timu.
Bodi dovolj. Kličem vam nasvidenje v prihodnji številk upam, da v snegu do kolen, sebi pa žßlim mapo vaši dopisov. Srečno!
Vaš uredni
NOVOLETNI PAKET KNJIG * NOVOLETNI PAKET KNJIG * NOVOLETNI PAKET KNJIG *
Pri Tehniški založbi Slovenije smo pripravili paket knjig iz programa zadnjih let. Knjige so primerne za novoletno darilo: paket sestavlja deset del znanstvene fantastike za odrasle in mladino.
1.	Stanislaw Lern: SENENI NAHOD
2.	Ray Bradbury: MARSOVSKE KRONIKE
3.	KAKO JE BIL REŠEN SVET
4.	Miha Remec: MANA
5.	Isaac Asimov: GOLO SONCE
6.	Isaac Asimov: JEKLENE VOTLINE
7.	Isaac Asimov: ROBOTI JUTRANJE ZORE
8.	A. in B. Strugacki: HROŠČ V MRAVLJIŠČU
9.	H. G. Wells: NA ZVEZDAH SPOČETI
10. Jules Verne: SKRIVNOSTNI OTOK, I. in II. del
Ob nakupu novoletnega paketa dobite še eno knjigo (ki ni znanstvena fantastika) zastonj. To je naše darilo kupcem knjig Tehniške založbe Slovenije.
Knjige lahko plačate v enem, dveh ali treh obrokih. Cena paketa je 179.500 dinarjev.
V znanstveni fantastiki Tehniške založbe je prihodnost že popisana. Kupite si jo vnaprej - plačali jo boste pozneje.
Jože Čuden
EVROPSKO PRVENSTVO
RAKETNIH
MODELARJEV
dalja ekipno v kategoriji raket s strimerjem (S6A), ki že od nekdaj velja kar za nekakšno »slovensko« kategorijo, v kateri so slovenski raketarji osvojili številne najvišje lovorike in postavili vrsto državnih rekordov. Izredna zanesljivost in izenačenost vseh treh članov ekipe je botrovala doslej najboljšemu dosežku naše reprezentance v tej panogi, drugemu mestu za Sovjetsko zvezo in predf ČSSR, Bolgarijo in
Slovenski raketni modelarji sodijo zadnja leta med najuspešnejše v letalskem športu. O tem pričajo medalje z najpomembnejših mednarodnih tekmovanj, kakor tudi »zlati orel«, najvišje priznanje Letalske zveze Jugoslavije za športne dosežke, ki ga je letos prejel član ARK Komarov Marjan Čuden, svetovni prvak v raketnem modelarstvu. Prvič doslej je bil zlati orel podeljen kakemu raketnemu modelarju. Letošnje evropsko prvenstvo, ki je potekalo od 30. septembra do 5. oktobra v Suceavi v Romuniji, je samo še potrdilo rezultate lanskega svetovnega prvenstva v Beogradu, kajti naši raketarji so se ponovno vrnili domov z odličji; z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo. Največji uspeh nedvomno predstavlja srebrna me-
Za našo odpravo je skoraj 1300 km poti po Sloveniji, IVIadžarski in Romuniji. Suceava, središče Bukovine, leži komaj 40 km od meje s Sovjetsko zvezo.
ostalimi konl<urenti. Posamezno so zasedli Bogo Štempihar 4., Jože Čuden 7. in Marjan Čuden 11. mesto. Takšnega rezultata v tej kategoriji vsekakor nihče ni pričakoval. Na medaljo so bolj računali v kategoriji višink (SI A), kjer so svetovni prvaki,žal pa je ekipa ostala praznih rok po zaslugi merilcev višin. Zgodilo se je prav tisto, česar se tekmovalci v tej kategoriji najbolj boje. Od sedmih letov merilci niso izmerili kar petih višin, ki so bile vse med najvišjimi na tekmovanju in to kljub izredno dobri vidljivosti tistega dne. V skromno uteho ostaja en izmerjen uspešen let, ki je Štempiharju prinesel srebrno medaljo.
Tretjo medaljo, in sicer bronasto, pa je morda nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo osvojil mladi Miha Grom v kategoriji raketoplanov ter za malenkost prehitel Štempiharja na četrtem mestu. Oba dosežka sta plod dobre taktike ekipe, ki je kljub neugodnim vremenskim razmeram uspela vrniti modele in opravite vse stare.
Pri raketah s padalom (S3S) je nastopil le Jože Čuden. V zelo močnem vetru je opravil dva brezhibna starta z maksimalnim časom leta, žal pa mala ekipa za vračanje modelov ni našla modelov, tako da zadnjega starta ni mogel več izvesti. V veliki prednosti so bile tu motorizirane ekipe in pa seveda domačini, ki so imeli svoje iskalce postavljene na vsakih nekaj sto metrov. Letos so naši prvič nastopili tudi v kategoriji daljinsko vodenih raketoplanov, ki predstavljajo nekakšno kombinacijo raketoplanov in vodenih jadralnih modelov, zato so tu, kot po pravilu, uspešnejši tekmovalci z izkušnjami pri vodenju DV letalskih modelov. V močnem vetru so se najbolje znašli izkušeni češkoslovaški modelarji, ki so tokrat povsem zasenčili svetovne prvake Sovjete. Ti so resda imeli precej smole tudi z motorji, tako da so jih prehiteli celo Poljaki. Njihovi težki modeli so bili kot nalašč napravljeni za vetrovno vreme, kajti večina ostalih je pri-
Na poligonu je Imela vsaka reprezentanca na voljo tudi šotor za nepo sredne priprave pred startom. Našo ekipo so tokrat sestavljali modelarj ARK Komarov iz Ljubljane in MMK Logatec.
Jože Čuden postavlja svoj štirimeterski model v lanser, ki je konstruira za Izstreljevanje modelov brez vodil.
stajala precej daleč v smeri z vetrom, tako tudi naša dva - Štem-pihar in Makuc, ki je po prisilnem pristanku skoraj izgubil svoj model v precej oddaljeni koruzni njivi.
V	tako nemogočih pogojih mladi Miha Grom ni tvegal lansiranja svojega modela. Tokrat je bilo pomembneje prebiti led v tej sorazmerno mladi kategoriji, sicer pa je nastop ostalih dveh zapustil zelo dober vtis.
Pri maKetah, tako višinkah (S5) kotvS7,našlnisosodelovali.VS5 so dominirali Sovjeti in Čehoslo-vaki z dvostopenjskimi modeli.
V	panogi maket za točkovanje (S7) pa je veter terjal svoj davek. Redki 80 bili tekmovalci, ki so uspeli lansirati makete vesoljskih raket nosilk brez večjih težav. Nestabilni leti s poškodovanimi modeli so se vrstili drug za drugim. Na koncu so zasluženo slavili izkušeni Sovjeti, ki običajno prav s poleti pridobijo tisto prednost, ki je potrebna za zmago.
Ob imenitnem dosežku raketar-jev velja pripomniti, da je uspeh še toliko večji, ker je na evropskem prvenstvu sodelovala letos okrnjena reprezentanca, ki so jo sestavljali le modelarji iz SRS, pet tekmovalcev in en sodnik. Zato v nekaterih panogah niso imeli popolnih ekip. Poglavitni krivec za to je Letalska zveza Jugoslavije, ki za reprezentanco ni zagotovila dobesedno ničesar. Repre-zentanti oziroma njihovi klubi so si morali sami zagotoviti kotizacijo za udeležbo na EP, ki je znašala kar 300 dolarjev na osebo. Nekateri je do roka, žal, niso zmogli, za preostale pa LZJ ni preskrbela niti deviznih sredstev niti raketnih motorjev, problem je bil celo s prevozom. Da bi bila mera polna, pa je dvadni pred odhodom na prvenstvo brez kakršnega koli posveta z reprezen-tanti odpovedala udeležbo na tekmovanju. Tako so reprezen-tanti iz SRS na lastne stroške odpotovali v Romunijo. Udeležbo naše reprezentance na EP so omogočili Zveza organizcij za tehnično kulturo Slovenije, Letalska zveza Slovenije, Mestna
Tekmovalni dan se ni končal na poligonu. Tako so običajno pozno v noč potekale priprave za kategorije, ki so bile na vrsti že naslednje jutro.
Bolgarski tekmovalci s svojim trenerjem pazljivo pripravljajo maketo Sojuza na startni rampi.
zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, Zveza astro-navtičnih in raketnih organizacij Slovenije, Geodetski zavod SRS, KLI Logatec, DO Valkarton, Obrtno združenje Notranjka, Pe-
trol, revija Naša obramba in nekateri posamezniki. Kljub maloštevilni ekipi pa je uspeh mnogo večji, kot ga je kdajkoli dosegla popolna reprezentanca na kakem evropskem prvenstvu.
Bojan Rambaher
NOVOLETNE ČESTITKE
Lep običaj zahteva, da dobrim in bežnim znancem, pa sorodnikom in poslovnim znancem, pošiljamo za novo leto raznovrstne čestitke. Enako kot v vseh podobnih primerih bo najlepša tista čestitka, ki jo boste izdelali sami.
Možnosti, kako izdelati takšno čestitko, je mnogo, mi pa smo vam pripravili nekaj neobičajnih predlogov. Nič ne bo škodilo, če boste ob delu nekoliko zaposlili še svojo domišljijo in v čestitka vložili še del svoje osebnosti in značaja. Na prvi sliki je kolaž. Lahko je iz papirja, izdelava tega je tudi najpreprostejša, mnogo lepši pa je kolaž iz odrezkov barvnih tkanih ali poleti: Najprej si narišite preprost načrt, nato pa ga po barvnih odtenkih, kijih nameravate uporabiti, razrežite na posamezne kose, kijih boste uporabili kot kroj. Po teh šablonah nato izrežite posamezne kose tanke tkanine ali poleti. Seveda pa lahko delate tudi drugače, da namreč na karton narišete obris motiva, ki bi ga radi obdelali, nato pa nanj nalepite posamezne koščke tkanine, ki bi jih radi zlepili v kolaž. Motiv je lahko izrezan pred lepljenem, ali pa ga dokončno obrežite šele po lepljenju, tako da so robovi lepši.
Drevesce iz zelenega papirja ni izrezano, ampak iztrgano. Neraven in kosmat rob mu daje videz plastičnosti, ta vtis pa lahko še povečate, če nanj zavežete rdečo pentljo. Snežak kot čestitka ali kot vizitka z imenom osebe, ki smo ji namenili darilo, je lahko tudi povsem preprost in izrezan iz navadnega pisemskega papirja. Spretnejši in potrpežljivejši lahko izdelavo združijo s tehniko ko-laža, pa bodo dobili snežaka s progastim šalom iz blaga in klobukom. Klobuk preganite z nohtom ali topim delom noža, mora pa se razpirati, tako da boste vanj lahko pisali Papir, ki ste ga na vsaki strani drugače pobarvali, lahko uporabite kot dvobarvno čestitko. Preložite jo na polovico in na eno stran narišite kakšen preprost motiv, na primer srce, kot v našem primeru. Čestitko okrasite z rožo iz slamic, s smrekovo vejico aH koščkom kakšne druge zimzelene rastline. Okrasek lahko na čestitko nalepite, še lepše pa je, če ga prišijete ali privežete.
Bojan Rambaher
NOVOLETNA DARILA
Novo leto je pred durmi in večina izmed vas že misli na novoletna darila, s katerimi boste obdarili prijatelje In sorodnike. Manjka o samo še nekatere drobnarije, ki bodo darila napravila še lepša. Pri teh malenkostih ne gre vselej za darilo, ampak bolj za ozračje, razpoloženje, zunanji videz daril in podobno. V naslednjih vrsticah vam zato ponujamo nekaj nasvetov glede stvari, ki jih lahko v naslednjih dneh še izboljšate. Kot veste, lahko novoletno razpoloženje ustvarijo tudi »odvečne veje z novoletnega drevesa. Namestite jih v kamniti vrč ali vazo, zunanji videz pa za spremembo popestrite z drobnimi naloščenimi rdečimi jabolki, kijih nataknete na nabodala za ražnjiče. Okrasno vazo lahko postavite na novoletno mizo, ali pa vam celo zamenja novoletno jelko v stanovanju, ki je premajhno za košato drevesce. Če bo kdo imel ob večerih še čas za drobna opravila, se lahko loti šivanja ali pletenja. Nogavica za bombone ali kakšno drobno darilo za mlajšega bratca ali sestrico je sešita iz ostankov raznobarvnih tkanin in jo lahko obesite tudi kot okras na novoletno

NOVOLETNI OKRASKI
Prihod novega leta razglašamo na najrazličnejše načine. Eno izmed znamenj, da se bliža praznovanje najdaljše noči, so tudi krhki novoletni okraski, srebrni trakovi, iskrice, novoletne svečke in še vrsta ljubkih drobnarij in igračk, ki se nenadoma prikažejo povsod okrog nas - na ulicah, v izložbenih oknih in v trgovinah.
Seveda pa se danes ne bomo podali na nakupovalni potep; enako lepe, če ne še bolj zale okraske, si lahko namreč doma izdelate sami. Iz orehovih lupin, koral, želoda, žira, storžev, pravzaprav iz vsega, kar vam pride v roke. Zraven tega boste potrebovali še lepilo, močnejšo nit in zelo tanko vrvico ter barve.
jelko. Zašijete lahko tudi zveri iz neparnih nogavic in dokolenk, ki ležijo po predalu, ker se je par izgubil. Dokaj naglo iz nogavice - na nogavico našijete grivo, ušesa, napravite gobček - nastane stilizirana zver. Nogavico napolnite z vato ali ostanki krp. Oči narišite ali nalepite. Nazadnje nogavico nalepite na jogurtov lonček, ki ga boste uporabili kot pod-stave.
Tisti, ki ste bolj spretni pri pletenju, se lahko lotite izdelave nenavadnih šaljivih rokavic - palčnikov. Pravzaprav to ni popolnoma točen izraz. Za osnovo vzemite brezprstne rokavice. Narišite si približno skico in začnite plesti. Na polovici višine dlani morate na hrbtni strani rokavice razdeliti zanke na dve igli. Napletite rokavico s prsti ali prste le naznačite; pletite vsaj do prvih členkov. Preostale zanke na drugi igli spletite tako, da bo nastalo dopolnilo rokavice, le da tokrat spleteno do konca in zaprto, torej nekakšen žep, ki ga navlečete prek prstov, da vas zavaruje pred mrazom, kadar pa potrebujete proste prste, ga potegnete na hrbet rokavice.
Odrežite zgornji del, ki je v večini primerov najbolje ohranjen. Spodnji kos razparajte, da bi dobili volno za resice, ki jih zavežete tudi z zankami, da se odrezani del ne bi paral. Nastalo »ogrinjalo« uporabite kot dopol-
nilo k drugemu puloverju ali kot topel zimski dodatek namesto šala. Šivilje se lahko lotijo vezenja. S koščkom izvezenega blaga in navadno škatlo vžigalic je možno izdelati ljubko škatlico za kakšna drobna darila. Škatlico oblepite s koščkom enobarvne tkanine, nato pa na pokrov našijete izvezeno blago. Vezenje lahko uporabite tudi drugače - poiščite leseni obroč ali kaj podobnega, ga ovijte z izvezeno tkanino, in po robu obšijte z enobarvnim blagom. Razne čarovnije nastanejo tudi pri delu s papirjem. Iz debelejšega barvnega papirja lahko zložite vsakovrstne raznobarvne škatlice in zavoje za drobna in večja darila. Po drugi strani lahko za osnovo uporabite že tudi izdelano škatlo, na primer od bombonjere, ki jo okrasite in v njej napravite vsakovrstne predalčke. Pri tem najprej oblepite (pazite, da ne boste namazali papirja s predebelo plastjo lepila) notranje stranice in dno škatle, nato pa vanjo namestite pregrade iz debelejšega barvnega kartona ali kartona, ki ste ga predhodno prelepili z barvnim papirjem. Postopate lahko tudi obratno, da v škatlo najprej nalepite vse pregrade, nato pa pregrade, dno in stranice škatle oblepite s celimi večjimi kosi barvnega papirja. Od vaše domišljije pa je seveda odvisno, s kakšnimi darili boste škatlo napolnili.

# -.I*" e

Sedaj se lahko lotite dela. Orehove lupine dobro očistite in zlepite, med lupini pa predtem
Vtaknite in zalepite nit - dolžino določite po potrebi. Orehove lupine laliko kombinirate z drugimi naravnimi materiali. Pri tem si pomagajte z nitjo, ker na lepilo barva ne prime tako dobro.
Druga možnost je, da na nit izmenoma nanizate orehi, koralo, oreh in to storite do petkrat, konca niti pa zavežite in naredite zanko. Vsak okrasek nazadnje še pobarvajte, zaradi običaja ob novem letu najbolje s srebrno ali zlato barvo. Ko se barva dobro posuši, ga lahko obesite.



■■■■■■■■I

Bojan Rambaher
PISANI
ZNANILCI
POMLADI
Kadar nas pogled skozi okno raz-žaiosti, ker nam razkrije samo sivino in pustoto mrzlega zimskega dne, si vselej zaželimo, da bi v stanovanju imeli kanček pomladi. Ponavadi si prostor olepšamo z rožami ali vejicami sadnih dreves, ki čez nekaj časa bujno zacvetijo, za spremembo pa vam predlagamo, da si ga okrasite z živahnimi, pisanimi metulji, ki bodo ob novoletnih »raznikih še posebej lepo okrasili elko in prostor, v katerem boste praznovali najdaljšo noč. Ce za izdelavo metuljev nimate časa in potrpljenja, potem se lahko zadovoljite tudi s tem, da na lepo razraščeno trnovo vejo pazljivo nataknete pisane koščke blaga. Predvidevamo pa, da vam kot spretnim bralcam Tima tako preprosta rešitev ne bo všeč, zato vam predlagamo, da se kar takoj
lotite izdelave pisanih metuljev, klubsko sobo, dvorano ali Igral s katerimi lahko okrasite ne samo nico v vrtcu vašega mlajšegi stanovanje, ampak tudi razred, bratca ali sestrice.

Načrt metulja je narisan v naravni velil<osti, tal(o da ga lahl(o l<ar ta-l<oj prerišete na trši l<arton in izre-žete kot šablono za nadaljnje delo. Obliko metuljev lahko kasneje po želji spremenite in dopolnite. Za izdelavo metuljev potrebujete trši pisarniški papir in čvrst tanjši povoščen papir, ki se v pregibu ne sme lomiti. Papir iz šolskih zvezkov je za naš namen pretanek in ne drži dobro oblike. Metulje pobarvajte in izrežite. Izdelajte trup in nasadite nanj glavico, približno na prvi tretjini pa zalepite nanj krili. Krili razprite. Če bi radi, da bi metulj stal, potem preluknjajte trup
barvate, lahko metulje tudi oble-pite z barvnim papirjem ali blagom, da bodo še bolj živahnih barv.
na mestu, kjer ste nanj nalepili krili, in skozi luknji potisnite navadno pisarniško sponko, ki jo ustrezno raztegnete in skrajšajte. Na razširjenih koncih sponke bo kot na dolgih nogah metulj čvrsto stal.
Različno obarvane metulje lahko nataknete na trnje lepo razraščene veje. Bolje je, da trup predtem preluknjate z ostro iglo in metulje šele potem nataknete na trnje. Za prve osnutke naj vam služijo naše skice, res pa je, da je to naloga, ki v celoti daje prostor vaši domišljiji, tako glede oblike kot glede barve. Namesto da jih po-
OKRASNI GUMBI
če se ne bojite dela z žagico in lesom, in če imate doma čopič in barvice, si iahlto izdelate pestro dopolnilo k vaši obleki - obaravani gumb ali broško. S sprehoda v gozdu prinesite s seboj čvrsto suho vejo takšne debeline, kakršne gumbe bi radi imeli. Najboljši je trd les sadnih dreves, hrastovina, bukovina ali brezov les. Razume se, da mora biti les zdrav, brez grč in razpok, ter enakomerno žilav.
Doma nato z žagico razžagajte vejo na kar najtanjše kolobarje, okrogle ali podolgovate, glede na to pač, kakšne gumbe bi radi imeli. Na obeh straneh les zgladite s finim smirkovim papirjem, premažite z razredčenim nitrolakom in znova prebrusite. Luknje za nitko prevrtajte ali prežgite.
na tako pripravljen gumb s tempera barvicami narišite siilfo, ko pa se barva posuši, gumb znova prelakirajte z vseh strani z brezbarvnim lakom. Za slabše risarje smo pripravili nekaj slik izrisanih v mreži, tako da Jih lahko kar prekopirate. Če niste preveč spretni pri risanju naravnost na podlago, si lahko tudi svoje zamisli narišete najprej na mrežo. Na obarvano stran po želji nanesite še eno plast laka. Pri lakiranju pazite, da ne boste zalili lukenj.
Ko se gumb posuši, ga prišijte na obleko. Najlepše se bo podal na razne jopice, jopiče in anorake iz jeansa. Pazite, da ga boste pred pranjem odparali, ker bi ga v pralnem stroju uničilo.
Tehniški podatki
Delovna napetost: 12 do 15 V,
enosmerna
Tok: 1,2 A
Število vrtljajev: od 12000 do 18000 na minuto Moč: 18 W
Premer vpenjalne glave: od 0,3 do 3 mm
Cena vrtalnika je 110000 din, cena usmernika pa 100000 din. Garancijski rok je 12 mesecev. Naročniki TIma imajo pri direktnemu naročilu na naslov Franko Šimetič, 52352, Kanfanar-Rovinj, tel.: (052) 825-104 10% popusta. Da ste naročnik TIma, boste dokazali tako, da boste izrezali in priložili tale oglas.
VRTALNIK MINI 20W

/liloš Macarol
MALI TRAČNI GENERATOR NA ROČNI POGON
zdelava obeh jermenic in montaža osi
'ri tračnih generatorjih, ki imajo električni pogon, ita običajno obe jermenici enakega in soraz-nerno ozkega premera. Pri ročnem pogonu pa ipodnji pogonski jermenici raje povečamo pre-ner In se tako izognemo dodatnemu vgrajevanju jrenosnega kolesja. Naj povem tudi, da se jerme-lice z robniki tu ne obnesejo, že ob rahlem dotiku ie robovi traku začno trgati, zato ga morate )ogosto menjati, kar je zamudno, zlasti še, če je )Olepljen z aluminijastimi lamelami. Neprimerno )olje se obnesejo klasične jermenice za pogon : usnjenimi transmisijami, ki imajo rahlo usločene )bode. V našem primeru je premer pogonske ermenice na sredini za 3 mm večji kot na obeh obovih. Pri gornji jermenici je ta razlika samo ! mm. To povsem zadostuje za pravilen tek traku, ro je preizkušena iznajdba iz obdobja transmisij-ikih pogonov in prenosov, ki se pri tračnem jeneratorju izvrstno obnese. Iz tega obdobja norda izvira celo ideja za njegovo konstrukcijo, ;ajti znano je, daje prav pri transmisijskih pogonih statična elektrika povzročala precejšnje nevšeč-losti ne le zaradi nevarnih napetosti, ampak tudi :avoljo povečanega trenja med jermenicami in ransmisijo. Tem nevšečnostim so se izognili ako, da so tudi pozitivne naboje z jermen odvajali ' zemljo.
'.a nas je tokrat večji problem, kako izdelati akšno jermenico, če nimamo pri roki stružnice. Cer imam slabe izkušnje s strugarji, sem se tega otil kar z ročnim orodjem. Za obdelavo sem izbral !0 in 50 mm debelo juvidurno palico. Juvidur se lamreč lažje obdeluje kot kovina, razen tega je za laš namen primernejši od nje. V trgovino sem se lapotil kar s priročno žago, kajti palice so dolge, ežke in drage, a odreže vam jih nihče. Odžagal sem si nekoliko daljše kose, da sem jih lahko Joma natančneje obdelal. Da so robovi res pravo-;otno obžagani, je najbolje, če jermenico najpreje )blepite z lepilnim trakom, nato pa žagate po ;elem obodu vse globlje in globlje, pri čemer seveda jermenico neprestano vrtite v isti smeri, /se prereze zgladite še s pilo, nato na obeh
straneh s šestilom poiščete in označite točno sredino. Sprva jo označite samo z iglo šestila, da lahko takoj zatem s tušem izrišete krog, ki označuje premer zunanjih robov jermenice. (Glej sliko 3 - št. 5 in 6!) To opravite na obeh straneh. Zatem šele s točkalom precizno zaznamujete sredino in se lotite vrtanja izvrtine s 4 mm svedrom. Z ene strani vrtate samo do polovice jermenice, nato se lotite vrtanja z druge strani. To je najboljše jamstvo, da bo os pravilno nasajena. Ko smo vse to opravili pri obeh jermenicah, si pred njihovo nadaljnjo obdelavo izdelajmo še obe osi. Za te so najbolj primerne 4 mm debele napere s Tomoso-vega mopeda. Iz teh si odrežete eno os v dolžini 85, drugo pa v dolžini 100 mm. Tej nadenete podložko za 4 mm vijak in jo pokončno vpnete v primež tako, da bo štrlela 15 mm iznad pod-ložke. Ta del z vseh strani enakomerno pilite toliko časa, da boste nanjo lahko nadeli podložko za 3 mm vijake. Nato na ta del vrežete 3 milime-terski navoj. Če nimate tega orodja, ga je vredno kupiti, ker ga boste še velikokrat potrebovali. Ko ste s tem gotovi, lepo opilite vse robove na koncu osi, nato pa vsako os zase vpnite v primež in potisnite nanjo ustrezno jermenico. Pri tem ne uporabljajte kladiva, ker se os lahko skrivi, ampak obračajte jermenico levo in desno. Tako se bo znotraj z njo vred ogrela tudi masa krog nje in jo bo lažje nasaditi. Ožjo jermenico nasadite tako, da bo iz nje pogledal 11 mm dolg konec osi. Tolikšen naj bo tudi na drugem koncu. Odvečen del odžagajte in opilite rob! Pogonsko jermenico nasadite tako, da bo točno na sredini širšega dela osi. Ko ste s tem gotovi, je treba samo še preveriti, ali je možno vdeti konce osi v ležaje. Stik naj bo karseda tesen, zato za morebitne popravke uporabimo le najfinejši smirkov papir.
Zdaj šele se letimo obdelave oboda jermenic. Jermenico položimo na tolikanj razprto ustje primeža, da jo z roko lahko obračamo, hkrati pa z ocitro pilo pilimo proti obodu toliko časa, dokler se njeni robovi ne izravnajo z začrtanim krogom. Same sredine se sploh ne dotaknemo, zato je najbolje dajo obrišemo kar s flomastrom. Ko smo jo grobo že opilili, vzamemo v roke finejšo pilo in lepo zgladimo njeno usločeno površino. Kdor ima ročni vrtalni strojček, naj ga vodoravno položi v primež in vanj vpne jermenico s pomočjo prostega konca osi, z eno roko pilimo z drugo pa poganjamo strojček v nasprotni smeri piljenja. Morebitne napake boste lahko ugotovili, če boste obe jermenici posamično vdeli v spodnja ležaja in ju malce zavrteli. Prepričali se boste, daje z malce potrpljenja tudi to delo možno dobro opraviti. Če imamo pri roki kos nepoškodovane zračnice s kla-
§
5?
o OD

UJ ____
§
O
7
>o
lo
60
t'OS
-30
H5I-
T


e
o
II

sičnega bicikia, z ostrim rezilom in ravnilom narežemo kakih 5 ali 6 mm široke elastike, ki jih potem tesno eno ob drugi nadenemo na pogonsko jer-menico. Te bodo lepo zravnale njeno površino,
hkrati pa zagotovile tolikšno trenje, da trak ne bo polzel. Gumijasta obloga precej prispeva tudi k mirnejšemu teku in boljšemu elektrenju traku.
(se nadaljuje)
modelarstvo
Vili Prinčič
LEPLJENJE
PREVLEKE
KRILA
Pred sabo imamo torej stiro-porno krilo, ki ga moramo prekriti z baizovim furnirjem (furnirji drugih vrst lesa se niso obnesli). Za to opravilo si moramo preskrbeti pravšnje lepilo. Predlagamo, da za lepilo uporabimo epoksi smolo tipa 721. Gre za dvokom-ponentno lepilo, ki ga ni težko pripraviti. Rabimo le precizno tehtnico, da lahko kar se da točno izmerimo razmerje smola-trdilec. Premešani tekočini, ki je brezbarvna, lahko dodamo tudi nekaj barve. Tako laže kontroliramo, če je lepilo enakomerno nanešeno na površino, ki jo želimo zalepiti (z lepilom prema-šemo balzov furnir in ne stiro-pora). Temperatura v delovnem prostoru naj ne bo nižja od 20°C. Kaj torej napraviti, da se prevleka iz balze na najboljši možen način oprime stiroporne sredice? Spodnja ploskev krila je navadno vbočena, hrbtna stran pa izbočena, medtem ko je balzov furnir raven! Da se bo furnir dobro pri-legel krivi površini, bomo prav
gotovo rabili pritisk. Najpreprostejši način je tale: nabavimo si dve iverni plošči (deb. 40 mm), ki pa morata biti za kakih 20 cm daljši in širši od našega polkrila. Na eno teh plošč narišemo tloris krila. V razdalji kake 3 cm od narisanih črt zarišemo še dve vzporedni črti (eno pred čelnim delom krila, drugo pa za končnim delom). Ti dve črti označimo s točkami (12-15 cm druga od druge), nakar položimo eno ploščo na drugo in ju s primeži spnemo. Na mestih, ki smo jih označili s točkami, bomo sedaj izvrtali luknje za vijake (0 10 mm). »Stiskalnica« je tako pripravljena! Spodnjo iverno ploščo položimo na delovno mizo ter s spodnje strani vstavimo vijake. Na ploščo postavimo kalup iz stiropora (kalup spodnje ploskve krila), na kalup pa sredico krila z zalepljenima spodnjo in zgornjo prevleko iz balze. Nad krilo položimo zgornji stiroporni kalup, nazadnje pa še drugo iverno ploščo, skozi luknje katere bodo šli vijaki (isti, ki smo jih prej vstavili v spodnjo ploščo). S pomočjo matic s krilci bomo vijake enakomerno privili in pri tem pazili, da bo vzdolž vse površine pritisk povsem enak. Isto bomo potem napravili tudi z drugim polkrilom.
Obstaja pa še drugi način, ki je boljši od prejšnjega. Ta sistem bodo izbrali tisti modelarji, ki ljubijo popolnost. Gre za vakuumski postopek. Orodje si lahko izdelamo sami. Prav nam bo prišla črpalka odsluženega hladilnika. Če jo priključimo na električni tok bomo čutili, da na eni strani vsesava zrak, na drugi strani pa ga izpihava. Postopek je še kar preprost. Izrezani balzov furnir bomo položili na stiroporno sredico krila ter vse skupaj zasilno pritrdili z lepilnim trakom. Iz pla-
stične folije bomo napravili vrečo, v katero bomo spravili naše polkrilo, nakar bomo vse robove neprodušno zaprli s širokim lepilnim trakom. Na strani, kjer se bo krilo stikalo s trupom, bomo v plastični foliji izvrtali majhno luknjico, v katero bomo vtaknili medeninasto cevko, dolgo kakih 10 cm. S steklarskim kitom ali podobnim materialom bomo izhod neprepustno zaprli, nakar bomo s plastično cevjo povezali medeninasto cevko s črpalko. Ko vključimo motor, bo črpalka zelo hitro iz plastične vreče izsesala ves zrak in balzina obloga se bo'z enakomernim pritiskom dobro oprijela stiroporne sredice. Da pa bo končni izdelek čim kvalitetnejši, vrečo položimo med dva kalupa na delovno mizo ter narahlo ob-težimo. Ker je strjevanje epoksi smole 721 počasno, bomo črpalko pustili vključeno kakih 12 ur; z enakomernim vakuumskim pritiskom bomo dobili najboljši možen izdelek.
Do sedaj še nismo ničesar spregovorili o dodatni okrepitvi kril, zlasti daljših. Pomagamo si lahko na različne načine. Predlagamo vgraditev lamele oz. letvice iz epoksi smole in steklenih vlaken. Letvico izdelamo posebej in jo utrdimo pri 160°C. S tem bo letvica pridobila visoko trdnost. Letvica poljubne dolžine naj meri 7 x 2 mm. Ko je letvica izdelana, bomo s pomočjo vrtalnega stroja in rezkala v stiropor vrezali ležišče, ki naj bo široko 2 mm, globoko pa 7 mm. V ta utor bomo vtisnili letvico (glej sliko št. 4). Ojačimo lahko tudi predel, kjer se krilo stika s trupom (zgoraj in spodaj). To naredimo s smolo in stekleno tkanino (160 gr). Tkanina naj bo rezana v trikotni obliki s konico, obrnjeno proti sredini
^v^ V V X^
Pomožna šablona SI. 4
Tu zalepimo dva stiroporna dela krila
tkanino 160 g
SI. 5
Vezna lamela za razpone kril do5 m
^ 2 medeninasta tulca	^^
KONČNI ROBOVI
1 mm
Vložek iz balze 1,5 cm
Medeninasta cevka 20-30 cm
51. 8
Vezna lamela
Tulec

!ir Krilo
S, 9
Prednji rob (smrekovina)
Z vgraditvijo tulcev pod krivim naklonom bomo pravilen nagib kril dobili s pomočjo ene same ravne lamele!
Letvice Iz steklenih vlaken (7x2 mm) Aerodinamična zavora
Vezne lamele
' Jeklene žice
krila in v dolžini, ki je odvisna od razpona kril (glej sliko št. 4). Vse to bomo seveda storili pred prekritjem krila.
S pomočjo traku iz steklenih vlaken (širina 25 mm) in smole oja-
čimo tudi zadnji del krila, tj. predel, kjer je krilo najtanjše. Na ta način bomo rob tako utrdili, da bo brez večjih težav prenesel tudi končno brušenje oz. izostritev (SI, 5).
Prvi način velja za tiste modelarje, ki uporabljajo vezi iz debele jeklene žice. Pred prekritjem krila bomo v stiropor vrezali 1,5 cm široko in 20 do 30 cm dolgo ležišče. v katerega bomo namestili in zalepili letev iz balze s presekom 1,5 cm. Ko se bo lepilo str-dilo, bomo krilo lahko prekrili. Šele ko bo kriio končano, bomo v letev izvrtali luknjo, v katero bomo vtaknili 20-30 cm dolgo medeninasto cevko (tulec); (slika št. 6).
Tehnično boljši je drugi sistem. Zaradi zračnega upora krila najbolj trpijo v navpični smeri, kar pomeni, da so največjemu pritisku podvržena od spodaj navzgor. Zato je bolje vgraditi ploš-
čato lamelo s čim višjim presekom. Izdelava oz. vgraditev je preprosta. Iz vezane plošče (deb. 1 mm) najprej napravimo dve škatli (za levo in desno krilo), v kateri bomo namestili medeninasta pravokotna tulca (glej si. št. 7). Tako izdelana leseno-me-deninasta tulca naj v dolžino merita kakih 20-30 cm, debela pa naj bosta 4 mm; višina je lahko poljubna. Ko je to pripravljeno, bomo v krilo vrezali ležišče, ki naj v dolžino meri 20-30 cm, široko pa naj bo 4 mm; globina je odvisna od višine tulca. Ko je ležišče pripravljeno, potisnemo vanj tulec ter ga zalepimo. Za letala, ki imajo razpon kril več kot 4 m, bomo rabili po dva skupaj zlepljena tulca na krilo. (Glej si. št. 7). Prednost tega sistema je tudi v tem, da bomo z vgraditvijo tulcev pod naklonom pravilen nagib kril dobili s pomočjo ene same ravne lamele (glej si. 8).
Končna dela pri krilu
Pred sabo imamo prekrito in skoraj končano krilo. Zaobliti moramo še prednjo letev in izostriti zadnji rob, nakar bomo celotno krilo zgladili z brusnim papirjem (si. 9).
Da pa bo krilo končano, nam sedaj ne preostaja nič drugega, kot da vso površino premažemo oz. prekrijemo s kakim zaščitnim sredstvom. Prekritja z Monoko-
tejem ne bi svetovali, kajti ta folija se dobro prilega površini le, če je dovolj segreta. Vemo pa, da sti-roporu toplota škodi. Predlagali bi prekritje s stekleno tkanino (18 gr/m^) ter s smolo tipa 799, ki pa jo moramo razredčiti do take mere, da bo redka kot voda. Toda pozor! Najprej zmešamo smolo in trdilec; šele nato bomo dobljeno tekočino razredčili (do 80%).
Krilo bomo najprej premazali z enim slojem nitro laka, nakar ga bomo prekrili s stekleno tkanino. S pomočjo mehkega čopiča bomo nato razredčeno smolo enakomerno razvlekli po tkanini. Najprej bomo prekrili eno ploskev polkrila (poljubno, zgornjo ali spodnjo). Pustimo, da se smola dobro posuši in šele nato bomo prekrivali drugo ploskev. Enako storimo z drugim polkri-lom. Ker bomo dobili deloma hrapavo površino, bomo krilo zgladili s finim brusnim papirjem. Krilo je s tem končano. Če smo si prej izdelali napravo za vakuumski postopek, lahko prekrito polkrilo spravimo v plastično vrečo ter vključimo motor. Brezzračen prostor bo ustvaril pogoje, da se bo prekritje z enakomernim pritiskom porazdelilo po vsej površini. Dobili bomo povsem gladko površino in to brez kasnejše uporabe brusnega papirja.
Obstajajo tudi drugi načini prekrivanja stiropornih kril. Eden od načinov, ki se je še kar obnesel, je ta, da namesto balzovega furnirja uporabimo prevleko iz umetnih smol in steklene tkanine.
Kot delovna plošča nam bo prav prišel kos iverne plošče, obložene z gladkim ultrapasom ali kosom stekla, ki pa mora biti malo večji od krila. Ultrapas ali steklo premažemo z ločilnimi sredstvi, nakar nanesemo epoksi smolo 721 in prekrijemo s stekleno tkanino, ki jo s pomočjo čopiča dobro prepojimo. Lahko dodamo tudi enosmerno tkan steklen trak, ki bo služil kot že vgrajena dodatna ojačitev. Po 12 urah se bo smola strdila in našo prevleko lahko ločimo od delovne plošče. Ena stran prevleke bo popolnoma gladka in bo služila kot zunanje lice prekritja krila, drugo stran, ki bo rahlo hrapava, pa zalepimo na stiro-porno sredico krila. S tem je krilo v bistvu končano. Ne preostaja nam drugega, kot da robove zbrusimo z brusnim papirjem in krilo je pripravljeno za barvanje, za kar bomo uporabili dvokom-ponentno barvo.
Ne glede na to, kakšen način prekritja smo izbrali, bomo na koncu dobili krilo, ki nam ga bodo vsi zavidali.
Bojan Rambaher
MODEL RAKETE »BERTA«
Oba dela trupa 1 in 2 sta izdelana na trnu iz treh plasti steklene tkanine površinske teže SOgr/m^. Preden ju zalepite z epoksidnim lepilom, v zgornji valjst del 1 vleplte reštetko 3 iz treh bambusovih palčk premera 0,8 do 1 mm. Rešetka drži pristajalno opremo, da pri pospeševanju na startu ne bi zdrsnila navzdol in se ne bi spremenil položaj težišča modela. Glava 4 je lahko kaširana na kopitu iz rjavega lepilnega traku, vanjo pa je vlepljena cevka 5. Lahko jo izdelate tudi iz balze, vendar jo v tem primeru raje izdolbite, da znižate težo mo-
dela. Stabilizatorji 6 so zbrušeni iz trše balze debeline 1,5 mm in trikrat prelakirani s čistim lesketajo-čim se nitrolakom. Vsako plast dobro prebrusite s finim smirkovim papirjem, seveda šele, ko se popolnoma posuši. Brusni papir naj bo čimbolj fin. Stabilizator prilepite k trupu z epoksidnim lepilom. Vodila 7 so zaokrožena na valju premera 5,5mm iz aluminijste folije debeline 0,3mm. Razume se, da so lahko tudi iz papirnatega lepilnega traku. Pristajalni del je ojačan s čevljarsko- dreto premera 0,8mm, ki jo zalepite na mesto, kjer se stikata stabilizator in trup. Uporabite kontaktno lepilo. Teža modela brez motorja in pristajalnega dela je okoli 6 do 8g. Uporabite lahko motorje MM A 2,5-5. Za pristajanje izdelajte padalo iz tanke plastične folije približnega premera 900 mm s šestnajstimi vrvicami ali pa strimer približnih dimenzij 100x1200, okrepljen s premazom iz laka.
AM 1:1
Bojan Rambaher
GALEB
Šolski vodeni letalski model z 1,5 ccm motorjem
Galeb je nadvse preprost model. Njegove gradnje se l.ahko brez skrbi loti vsakdo, ki ima vsaj nekaj znanja o sestavljanju modelov letal in o delu z balso. Primeren je tudi za samostalno gradnjo, če imate doma vsaj osnovne delovne pripomočke: ročni vrtalni stroj, ploščate in okrogle klešče, modelarsko žagico, žago za kovine, lesno žago, skalpel ali britvico, brusni kvader in papir. Model Galeba lahko sestavite v nekaj dneh. Če se vam posreči dobiti ustrezen material in ostane teža modela v sprejemljivih mejah, potem je Galeb zmožen napraviti premet, obrat, ali pa leteti pod kotom 45°. Balsa za ves model je lahko povprečne kvalitete, le za repni ploskvi poskušajte dobiti kar najlažjo.
KOLO B 38
O 10 20 30 40 50
m
BO
trdim papirjem, prevleko pa napnite s petimi plastmi napenjalnega nitrolaka. V levo končno rebro vtisnite in z epoksidnim lepilom utrdite očesci K8 upravljalnih žičnatih vodil, žični splet zadnjega kolesa iz žice premera 1,8 mm, in desno oporo K9 iz istega materiala.
Trup
Trup zlepite iz delov T1, T2 in T3 iz balze debeline 10 mm. V zarezo v sprednjem delu zalepite bukove kvadre T4, T5 in T6 prereza 10x10 mm, s katerimi boste utrdili motor in podvozje. Sprednji del z obeh strani prelepite z vezano ploščo debeline 1 mm. Pozor! V desni stranici je izrez za motor, levo stranico pa pustite celo. Trup gladko obrusite in prevlecite s papirjem. Na mestu, kjer je pritrjena konzola za vodilo, z leve strani trupa prilepite
^—...... 1				1 i			
		1 B.A j		I i -			
r-i		n			" "1	I	' Mii
U			11			1	Ml 1.
v							
M

Gradnja modela
Najprej sestavite vse sestavne dele, da vam bo šla gradnja hitreje od rok. Iz balse debeline 7 mm izrežite oba dela naletne letvice K1 in K2 ter odtočno letvico K3. Z uporabo šablon iz vezane plošče izrežite in zbrusite iz balze debeline 3 mm šestnajst reber K4. Dve sredinski rebri spodaj in zgoraj zožite za 2 mm. Iz balse debeline 10 mm izrežite dve končni rebri K5. Z epoksidnim lepilom zlepite oba dela naletne letvice in jo obrusite v profil, ki je označen na načrtu. Odtočno letvico zbrusite v klinasto obliko. Naletno in odtočno letvico nato z risalnimi žebljički pritrdite na ravno delovno desko in mednju postopno in pazljivo vstavljajte in lepite rebra K4. Prilepite spodnji del toge prevleke modela K6 iz balse debeline 2 mm na sredo krila, nanj nalepite obe sredinski rebri, vse navedene sestavne dele pa prekrijte z zgornjo plastjo toge prevleke, ki je prav tako iz balse debeline 2mm. Krilo snemite z delovne deske in prilepite nanj končna rebra K5, ki jih obrusite v pravilno obliko kot vidite na načrtu. V desno polovico krila zalepite utež K7. Pozor! Na načrtu manjka desna polovica krila, zato je utež narisana na levi polovici.
Ogrodje krila obrusite s finim smirkovim papirjem in prelakirajte s čistim nitrolakom. Ko se lak posuši, površino prebrusite. Krilo nato prevlecite s srednje
podložko T7 iz vezane plošče 1 mm. Izvrtajte odprtine za vijake motorja, rezervoarja za gorivo, podvozja, vodila in za ostrogo ter os zadnjega kolesa. Iz vezane plošče debeline 2 mm lahko izrežete silhueto pilota, nujno pa to ni.
Navpična repna površina
Smerno krmilo je izdelano iz delov S1 in S 2 iz balse debeline 4mm. Del S2 zgladite, del S1 pa zbrusite v profil, ki je prikazan na sliki. Oba dela prevlecite s papirjem.
Vodoravna repna plosl<ev
Višinsko krmilo je prav tako izdelano iz balse 4 mm. Stabilizator VI zbrusite v profil ravne deščice z zaobljenimi robovi, višinsko loputo pa zbrusite v obliko klina V2. Oba dela pregibno spojite s tanko najlonsko tkanino. V višinsko loputo V2 izvrtajte odprtino za vijak vzvoda višinske lopute.
Sestavljanje
Trup, vodoravno višinsko repno ploskev in navpično smerno repno krmilo trikrat prelakirajte s čistim nitrolakom. Ko se lak posuši, vsako plast narahlo prebrusite s finim smirkovim papirjem. Oba dela navpičnega repnega krmila prilepite na trup z zgornje strani. V zarezo v trupu zalepite vodoravno višinsko krmilo. Pri lepljenju krila na trup bodite še posebej pozorni. Prilepite ga z epoksid-
nim lepilom, med strjevanjem lepila pa preverjajte vzajemno pravokotnost obeh delov. Nazadnje med njima z epoksidnim lepilom oblikujte zaobljen prehod. Barvno oblikujte površino po lastni izbiri. Uporabite lahko barvne emajle ali nitroemajle, pazite le, da jih boste nazadnje premazali s sintetičnim lakom, ki bo model varoval pred uničujočim vplivom vodika in vročino izpuha.
Podvozje
Noge podvozja izrežite iz aluminijaste pločevine debeline 2 mm, opilite robove, prevrtajte odprtine in jih v primežu upognite v pregibih kot je narisano na načrtu. Najbolje je, če uporabite polpnevmatična kolesa premera 38 mm. K nogam podvozja jih pritrdite z vijaki M3 z maticami. Z enakimi vijaki z maticami noge podvozja pritrdite k bukovemu kvadru v trupu. Ostroga zadnjega kolesa je narejena iz dveh koščkov jeklene žice premera 1,8 mm, upognjenih v splet nosilca kolesa. IVled seboj žici povežite s tanko bakreno žico in zalepite ali pa celo zaspajkajte. Izdelano ostrogo vtaknite v odprtini v zadnjem delu trupa in jo zalepite.
Vodenje
Konzolo izdelajte iz aluminijaste pločevine debeline 2 mm, opilite robove, prevrtajte v njej odprtine in
jo upognite pod pravim kotom. Prečko prav tako izdelajte iz aluminijaste pločevine debeline 2mm. H konzoli jo pritrdite z vijakom M3 z matico. Prečka se mora obračati prosto ali pa s čim manjšim trenjem. Očesca za upravljanje modela prek žična-tih vrvi so prav tako iz žice premera 1,8mm. Na prečko so obešena z glavicami navzdol. Vzvod višinske lopute je iz aluminijaste pločevine 1 mm in je upognjen pod pravim kotom. Vodilne vrvice napravite iz dveh žic, ki jih spojite z bakreno žico ali spajkanjem.
Motor
Uporabite lahko kateri koli motor s prostornino 1,5 ccm. Pri montaži v trup ga s podložkami za okoli 2° premaknite iz osi letalnega kroga navzven. Rezervoar za gorivo izdelajte po načrtu iz pločevine za konzerve debeline 0,2 do 0,3 mm in medeninastih ali bakrenih cevi premera 3/2. Rezervoar, izrisan na načrtu, omogoča tudi akrobatske obrate. Prostornina posode je 30cm^. Letenje
IVIodel lahko spuščate na površini oziroma dolžini 12 do 13 metrov. Položaj težišča je vrisan samo za orientacijo, pri spuščanju ga lahko po potrebi premikate naprej ali nazaj, da bi dosegli čim boljše letalne sposobnosti svojega novega modela.
MLADI TEHNIK
stari trg 5, Ljubljana, vam nudi bogat izbor orodij in materialov za modelar-stvo in druge ljubiteljske dejavnosti
Pregovor pravi, da »brez orodja in gradiva ni obrti«, zato smo se letos odločili, da bomo v sleherni številki objavili seznam nekaterih artiklov, ki so vam na voljo v naših trgovinah Mladi tehnik. Seznam bo prišel še posebej prav tistim, ki so daleč od Ljubljane, saj bodo nakup lahko opravili tudi po pošti, vendar pod pogojem, da bo vrednost naročila večja od 20.000 dinarjev.
MLADI TEHNIK vam priporoča: Letalske modele v kompletu:
»Carič«, »Prvak», »Vilin konjič« (kačji pastir - sobni model), »Lahor«, »Cirus«. Na voljo je začetniški model rakete s kompletom raketnih motorjev (3 kosi). Plastične makete letal v merilu 1:72: Italijanske ESCI
Lesene modele čolnov Komplet modelarskega orodja Balzo 10 X 100 cm debelina od 0,8 do 15 mm)
Letvice iz lipovine 2 x 2 do 20 x 20 mm,
dolge 100 cm
Modelarsko acetonsko lepilo Nitrolak 150 g
Dleta za rezbarjenje (komplet 6 dlet) Modelarski vrtalnik MINI 20 W (12-1S V) Usmernik za MINI 20W Bogat izbor ročnega orodja za modelarje in samograditelje:
Elektrotehnični material: vtiči in vtičnice za akustične aparate, bananski vtiči in puše, stikala, tipke, kontrolne svetilke.
MLADI TEHNIK, Cojzova 2, Ljubljana, vam nudi bogato izbiro elektronskega materiala
transformatorji, gumbi za potenciometre,
krokodil sponke itd.
Spajkalnik 25W
Spajkalnik 60W
Stojalo za spajkalnik
in še mnogo drugega...
Računalniški terminal 168B Plastične makete letal Pirograph - pisalo za les
Obiščite nas ali pa nam pošljite vaše naročilo po pošti. Ne bo vam žal!
NAVV SKYHAWK A 4E
TWÄ SÄBENÄ DOUGLAS OG-3.
^-"•■^-rJS?-

Bojan Rambaher
JADRNICA ZA ZAČETNIKE
Jadrnice imajo bogato in slavno tradicijo, saj začetki jadranja segajo na sam začetek razvoja ljudske misli in človekove migracije po vodnih površinah. Dandanes jih za razliko od preteklosti uporabljamo v glavnem za športne in razvedrilne namene. Za modelarje so jadrnice zanimive ne samo zato, ker so ponavadi dokaj preproste za izdelavo, ampak tudi zato, ker izvrstno plavajo po vodi. Jadrnica drsi po vodi brez hrupa in smradu, ker je edini vir pogona veter, zato je našla med mladino in modelarji mnogo navdušenih privržencev. Modelarji tudi tekmujejo med seboj z jadrnicami, ki so razdeljene na več kategorij glede na velikost in izvedbo trupa ter površine in števila jader. Večje jadrnice niso niti več tako preproste za izdelavo in so primerne le za tiste izkušene modelarje, ki se z gradnjo jadrnic ukvarjajo že leta.
Dejstvo je, da si izkušenj ne morete pridobiti, če ne začnete z izdelavo preprostejših modelov, kjer napake pri gradnji ne vplivajo tako zelo na jadralne sposobnosti modela, prav tako pa modeli niso namenjeni za tekmovanje, ampak za razvedrilo. Zaradi tega smo danes za vas pripravili preprost model jadrnice, ki je zelo primeren za začetnike. Z njim boste prišli do prepotrebnih izkušenj za gradnjo bolj zapletenih modelov. Z izdelavo modela jadrnice začnite pri trupu (1). Njegovo obliko prerišite na polistirensko ploščo debeline 1 do 1,5mm. Za utež kobilice (del številka 3) uporabite pločevinasto ploščico dimenzij 5 X 30mm, ki jo z obeh strani pritrdite z zakovicami premera 3 mm z ugreznjeno glavo (del Ištevilka 4). Utež smete izdelati tudi iz svinčenega traku, vendar jo morate v tem primeru priviti z vijaki z maticami M3. V zgornjem delu kobilice so izvrtane tri luknje premera 8mm, da se kobilica lepše zalepi v trup. Kobilico morate še dodatno pritrditi z lesenimi količki (del 5). V tretjo odprtino, ki ima premer 2 mm, kasneje napeljite utež jadra (del 13). Krmilo (del 6) izrežite iz pločevine, debeline 0,5mm. Sprednjo odprtino uporabite za pritrditev krmila, zadnjo odprtino premera 2 mm pa za pritrditev zadnjega oboda jadra (del 12). Valolom (del 7) izrežite iz mehkega lesa ali iz vezane plošče debeline 5 do 8 mm. Valolom boste hkrati uporabili tudi kot podstavek za jambor. Jambor (del 8) in prečni drog (del 9) izdelajte iz smrekove letvice prereza 5x5mm. Letvica mora imeti ravne letnice in mora biti brez grč. Jambor in prečni drog obdelajte do okrogle oblike in ju na koncu stanjšajte. Niti so na jambor pritrjene s kovinskimi sponkami in še dodatno zalepljene. Kovinske sponke izdelajte iz žice, primerna pa je tudi mala pisarniška sponka ali risalni žebljiček. Ko ste izdelali jambor in prečni drog, ju pobarvajte s čistim nitrolakom. Jambor pritrdite na palubo s pomočjo napenjalnega oboda (del 12), ki ga izdelate iz močne vrvice za šivanje vreč ali dreta in opremite z napenjalom (del 14). Za napenjalo lahko uporabite majhne gumbe z dvema luknjama, ki jih

najdete na otroških srajcah, ali pa jih kar kupite v prvi trgovini s šivalnimi potrebščinami. Za pritrditev jambora zalepite v trup tudi količke (del 11), ki jih izdelate iz letvice prereza 3x3. Letvice na enem koncu ošilite, na drugi konec pa z nitjo pritrdite kaveljčke, ki so pravzaprav risalni žebljički. Nazadnje količke zalepite v trup. V podnožje jambora zabijte tanek žebljiček z odš-čipnjeno glavico, ki naj štrli 4 mm iz lesa. Po načrtu
11
TT
	--	-^—-ij^-—	
		f-, 1	ff
]			
izvrtajte v valolom pet odprtin premera 2 mm in jih prelakirajte s čistim lakom. Sedaj se lotite izdelave jadra (del 10). Za lažje delo si najprej izdelajte šablono. Na pisarniški ali ovojni papir narišite obliko jadra v merilu 1:1, dodajte še pas za obrobljanje in šablono jadra izrežite. S pomočjo izdelane šablone nato dimenzije jadra prenesite na tanko tkanino (balonsko svilo ali impreg-niran bombaž). Da se izrezano jadro na robu ne bi
		TIIUI4 • 141 • 88/89 2
	( ^ ( )	-
}	( ^ \ !	1
	
fr.^ t-jL J	
	
	
\ 4 #	
cefralo, ga v širini pet milimetrov od roba natrite z lepilom. Jadro izrežite šele takrat, ko se lepilo posuši. Upognite in zalepite obrobni pas. Kot je prikazano na načrtu, jadro pritrdite na jambor na nekaj mestih z dretom, k prečnemu drogu pa samo za vogal.
Naslednja je na vrsti barvna obdelava modela. Neprevlečen trup pobarvajte z emulzijskimi bar-
vami. Lahko si izberete dva odtenka ali pa belo barvo niansirate. Trup, ki bo prevlečen s papirjem, morate najprej natreti s plastjo sintetičnega laka. Ko se lak posuši, površino modela prebrusite s finim smirkovim papirjem, odstranite vse morebitne neravnine ter postopek še dvakrat ponovite. Takrat lahko naneste tudi vrhnji barvni sloj. Ko se barva posuši, prilepite na palubo valolom in model posta-
vite na stojalo. Sedaj se lahko lotite opremljanja modela.
Pod opremljanjem razumemo pritrjevanje jambora s prečnim drogom in jadrom. V ta namen morate imeti pripravljen napenjalni obod (del 12) skupaj z napenjalom (del 14). Utež jadra (del 13) z nape-njalom (del 14) pritrdite v odprtino v začetnem delu kobilice, nato pa že lahko poiščete primerno vodno površino za spuščanje.
Model spuščajte pri mirnem vetru, pri čemer naj po vodni gladini ne plavajo nečistoča in vodne rastline. Najprej določite smer vetra in ugotovitve, v katero smer bi zaneslo jadrnico. Pravilno in lepo bo jadrnica plula, ko boste natančno glede na veter potisnili jambor naprej (če se bo obračala proč od vetra) ali nazaj (če se bo obračala k vetru), oziroma ko boste z zatezanjem in spuščanjem uteži prečnega droga jambora usmerili jadrnico v želeno smer. Z obračanjem prečnega droga lahko to smer kasneje spreminjate.
elektronika
Matej Pavlič
MERILNI
INSTRUMENTI ZA MLADE
ELEKTRONIKE -11.
MERILNIK KAPACITIVNOSTI
Zaradi visoke cene v trgovini kupljenih kondenzatorjev smo velikokrat primorani te elektronske elemente poiskati v odsluženih napravah. Zgodi pa se, da je oznaka na kondenzatorju izbrisana ali pa ne poznamo kode za določanje kapacitivnosti - in takšnega elementa potem ne moremo uporabiti. Tolerance novih kondenzatorjev se gibljejo v zelo širokih mejah, tudi do ± 30% svoje vrednosti. Pri gradnji zahtevnejših elektronskih vezij (npr. kretnice za zvočnike) bi nam bilo zato zelo ustreženo, če bi vedeli natančno vrednost kondenzatorja, ki ga imamo namen uporabiti. Prav zaradi zgoraj opisanih problemov si je najbolje zgraditi preprost analogni merilnik, s katerim je mogoče določati kapacitivnosti od 10pF do 10nF.
- farad je enota kapacitivnosti (1 F = 1 AsA/), kijedobilaimepoznameni-tem angleškem fiziku in kemiku Mic-haelu Faradayu (1791-1867). Ker je 1 farad zelo velika enota, jo običajno uporabljamo pomnoženo z manjšimi predponami in sicer: _g 1(j,F (mikrofarad) = 10 F (nnilljo-ninka farada)	„
1 nF (nanofarad) = 10 F (milijar-dinka farada)
1pF (pikofarad) = (billjo-ninka farada).
Zvezi med posameznimi faktorji sta torej. 1 li = lOOOnF 1nF = 100pF
Oglejmo si še nekaj primerov preračunavanja: 0,047 uF = 47nF 0,22 uF = 220 nF 8200pF = 8,2nF Tudi pri kondenzatorjih sta možni vzporedna in zaporedna vezava, le da je tu situacija ravno obratna kot pri uporih. Pri vzporedni ali paralelni vezavi dveh kondenzatorjev (npr.: 220nF in 330nF) se kapacitivnosti seštevata:
Cv = Ci + Ca = = (220 + 330) nF = 550 nF
Pri zaporedni ali serijski vezavi istih dveh kondenzatorjev pa dobimo:
Ci X C2
Čl C2 ~

220 X 330

V
220 + 330
nF = 132nF
/
Zapomnimo si še nekaj: pri zaporedni vezavi dveh različnih kondenzatorjev je njuna skupna ka-pacitivnost vedno manjša od obeh posameznih kapacitivnosti. Z našim merilnikom, katerega shema je na sliki 1, je mogoče
meriti v šestih različnih merilnih območjih, ki jih izbiramo s preklopnikom Si: O - 100pF O - 1nF (lOOOpF) O - 10nF
0	- lOOnF
O-1|j,F (lOOOnF) 0-10nF
Osnovo instrumenta sestavljajo tri integrirana vezja: dva časov-nika NE555 in en operacijski ojačevalnik LM 741. IC1, ki deluje kot astabilni multivibrator, generira kratke iglaste impulze s frekvenco okrog 1 Hz, 100 Hz in
1	kHz (odvisno od položaja preklopnika Si), ki vzbujajo IC2. Trajanje izhodnega impulza posameznega merilnega območja je odvisno od kapacitivnosti neznanega kondenzatorja C^. če je ta majhna, se bo kondenzator nabil hitreje in izhodni pozitivni impulz bo krajši. Po drugi strani pa bosta pri večjih kapacitivnostih Cx čas polnjenja kondenzatorja in izhodni pozitivni impulz daljša. Izhodni impulzi iz IC2 se integrirajo na integratorju R12 - C4, na ta način dobljeno napetost pa pripeljemo na neinventirani vhod integriranega vezja IC3, ki je ve-
Slika 1. Shema merilnika kapacitivnosti
slika 2. Shema stabiliziranega usmernika 220V/15V
Dc
220V
zano kot napetostni sledilnik (vhodna napetost na nožici 3 je enaka izhodni napetosti na nožici 6). Ta napetost določa tok skozi indikatorski instrument 1 in s tem odklon kazalca, ki je proporcionalen neznani kapacitiv-nosti Cx. Za kvalitetno delovanje instrumenta potrebujemo izvor stabilizirane enosmerne napetosti 15 V. Shema na sliki 2 prikazuje takšen enostaven usmernik s tranzistorskim stabilizatorjem. Gradnja instrumenta Zaradi večje enostavnosti je del vezja na tiskani ploščici, ki jo kaže slika 3, del elementov pa prispajkamo kar neposredno na kontakte preklopnika in puš. Pri usmerniku, katerega tiskano vezje v naravni velikosti je na sliki 5, pa so na ploščico montirani vsi elementi razen transformatorja Tr, ki ga v ohišje pritrdimo posebej. Elementi usmernika niso kritični, važna je le napetost Zener diode De. Drugače je z elementi merilnika. Posebno upori Rio-Ri3 morajo biti kvalitetni in s čimmanjšo toleranco (1 %), saj je od njih najbolj odvisna točnost merjenja. C4 naj bo obvezno tan-talski. Merilnik vgradimo v dovolj veliko ohišje, ki ga lahko kupimo ali pa ga naredimo sami. Na čelno ploščo montiramo vklopno-izklopno stikalo usmernika (S2), LED diodo Dg, ki predstavlja kontrolo vklopa, potenci-ometer Pi za nastavljanje ničle na indikatorju, preklopnik Si za izbiranje merilnih območij, dve puši za priključitev merjenega kondenzatorja C* in seveda - indikatorski instrument I. Temu bo prej verjetno treba s tušem in letrasetom narediti nove oznake na skali, ki je linearna in mora teči od O do 10. (slika?.) Umerjanje instrumenta Tega postopka se lotimo šele potem, ko so vsi elementi že pravilno prispajkani na obe ploščici, ti pa pritrjeni v ohišje. Za umerjanje potrebujemo kondenzatorje lOOpF, 1 nF in lOnF, ki naj Imamo čimmanjšo toleranco. Kdor ima možnost, naj jih pre-kontrolira na tovarniškem instrumentu.
CZD^
f«—CZZF a^N }f


^lb
dh
= J -.

-fc_^_
4)
Cv
Slika 4. Montažna shema merilnika kapacitivnosti
slika 3. Tiskano vezje merilnika kapacitivnosti v merilu 1:1
H	f T>-	/ K" >
		..... lAu
slika 5. Tiskano vezje usmernika 220V/15V v merilu 1:1
slika 6. Montažna shema usmernika
D,
o-
ISV-o-

«18
+
		jQ	
		1	k
			
D,-D,
Ri7 Dfe
		
	\Cx	
	^V - - v	
	^ v / \ ^	
0	/ \ \ » ' '	0
		
Slika 7. Videz Indikatorskega instrumenta IDRO 105 s prirejeno skalo za merjenje kapacitivnosti
Preklopnik Si damo v položaj c in s potenelometrom Pi na indikatorju nastavimo ničlo. Cx takrat še ni priključen, Trimer Ris nastavimo na njegovo največjo upornost, v puši G^ priključimo kondenzator lOnF in s trimerjem Ry kazalec indikatorja I spravimo na največji odklon oziroma črtico na skali, ki ima oznako 10. Nato drsnik trlmerja Ris premaknemo nazaj proti manjši upornosti ravno toliko, da gre kazalec indikatorja malo čez 10. Potem s trimerjem R7 kazalec zopet »vrnemo« točno na 10. Kondenzator 10nF odključimo in s PI še enkrat nastavimo ničlo indikatorja. S tem je umerjanje tretjega merilnega območja končano, zato preklopnik Si prestavimo v položaj b. S Pi (po potrebi) nastavimo ničlo, v puši Gx pa priključimo kondenzator 1 nP. S trimerjem Rg nastavimo odklon kazalca točno na 10 - in ugla-
šeno je tudi to merilno območje. Postopek za območje a je enak, le da v puši Cx priključimo kondenzator lOOpF. Območij d, e in f ni treba posebej umerjati, saj je bilo to opravljeno že istočasno z območjem c.
Uporaba instrumenta
Ta je zelo enostavna. Vklopimo stikalo Sg, preklopnik Si pa postavimo v položaj f (če ne vemo približne vrednosti merjenega kondenzatorja C^). Preko testnih tipal na pol metra dolgih žicah priključimo kondenzator C^ in preprosto odčitamo njegovo vrednost, ki jo pokaže kazalec na skali indikatorja. Če je ta odklon kazalca zelo majhen, potem prestavi amo Si v nižje položaje toliko Časa, da dobimo izrazit odklon. Če se kazalec ustavi npr. pri črtici 8, Si pa je v položaju d (merilno območje z dosegom 100 nF), potem to pomeni, da je kapacitivnost kondenzatorja C^ enaka 80 nF, ker moramo upoštevati še faktor skale. Ob pazljivi izdelavi, kvalitetnih elementih in natančnem umerjanju imate na koncu pred seboj še en zelo uporaben in cenen pripomoček.
Material za
merilnik kapacitivnosti:
Ri - 4,7kQ {0,125-0,25W)
Rs-470 Q
R3 -1 kD/trimer
R4 - 1 kQ
Rs - 10kQ/trimer
Rg-IOkQ R7 - 47kQ/trlmer RB-82kQ Ra-IOkQ Rio - 1MQ/1 % Rh - 100kß/1 % Hi2-10kQ/1% Ri3 - 1 kQ/i % Ri4-33kQ Ris - iZSkQ/trimer Rie -1 kQ
Pi - IkQ/lln. poteneiometer (z
gumbom)
Gi-10nF
Ca - 220nF/5%
Ca-IOnF
C4 - 3,3tiF/10V tantal IG, - NE5SS IC2 - NESSS IG3-LM741
1	> indikatorski instrument IDRO 105 (250(iA/650Q)
51	- dvosegmentni šestpoložajni preklopnik (z gumbom)
2	bananska vtiča 2 testni tipali
1 m mehke bakrene izolirane žice Material za — usmernik 220 V/16 V: R„-2,2kö Rie - 820D
Gg - 220ixF/25 V (330(iF, 470nF,...) Gs - 10|xF/25V (22(iF, 4?tiF....)
Di - D4 - 1N4001 (1N4002.....
BY234, ,..)
Ds - LED dioda (z ohišjem) De - BZX 15 (Zener dioda) T - BG 107 (BG 108, BG lOS, BG 182, ...) (s hladilnikom) Tr - transformator 220V/l 5 V (50-100 m A)
52	- vklopno-izklopno dvojno stikalo
1,5 m dvožilnega kabla 0,75 mm^ z vtičem
Miha Zoreč
NOVOLETNI LIGHT SHOW
še malo, pa bo Novo leto. Začeli Se bodo pogovori o tem, kje in kako preživeti najdaljšo noč v letu, novoletni nakupi, pisanje čestitk, in na koncu še postavitev novoletne jelke. Vsak bi rad imel najlepšo, vsaj lepšo od soseda. Zato v tej številki pred-
stavljamo napravico, ki vam bo gotovo pomagala v tej »tekmi«. Ko bo padel mfak, bo vaša novoletna jelka nekaj posebnega, saj bodo lučke na njej utripale v najrazličnejših ritmih, kakor boste pač hoteli.
Novoletna light show naprava je zelo preprosta, a učinkovita. Vezje sestavljata dva oscilatorja, ki sta povezana tako, da oscilator, kateremu nastavljamo frekvenco s potenci-ometrom P2, prekinja osciliranje oscilatorja s potenciometrom P1. Ker lahko vsakemu oscilatorju posebej spreminjamo frekvenco nihanja, lahko na izhodu oscilatorja dobimo izredno zanimive ritme. Izhod oscila-torskega vezja vodimo na krmilni tranzistor TI, ki krmili triac, ta pa prižiga in ugaša žarnice na novoletni jelki.
Opis vezja
Srce vezja sta dva oscilatorja, ki sta narejena z integriranim vezjem CD4011 (slika 1), ki vsebuje štiri NAND vrata. Oscilatorja sta izredno enostavna saj ju sestavljajo: dva upora, dva kondenzatorja ter dva po-tenciometra za spreminjanje frekvence. Frekvenco nihanja določajo v splošnem vsi elementi, vendar zaradi specifičnih lastnosti integriranega vezja CD4011 vrednosti elementov ne moremo poljubno spreminjati. Vrednost uporov R1 in R2 ne spreminjamo, pač pa se lahko vrednost kondenzatorjev giblje od nekaj sto pikofaradov do nekaj deset mi-krofaradov, kar pomeni razmerje 1:1000000. Upornost potenciome-trov se lahko giblje od lOOkQ do 1 MQ. S potenciometri zvezno spreminjamo frekvenco. Torej vrednosti teh elementov niso kritične, zato kupimo pač take, ki so čim bližje vrednostim ki so napisane v spisku materiala. Vsoto obeh taktov vodimo nato preko baznega upora R3 na krmilni tranzistor TI , ki je lahko kateri koli tipa NPN (BC 109, BC 107, BC 414,...). Ta tranzistor proži triac, ki je lahko poljuben, mora pa biti narejen za 240 V in za tok vsaj 3A. Pri triacu moramo paziti na razpored priključnih nožic. Triaci naše proizvodnje imajo razpored nožic Al, G, A2 (glej sliko 2), triaci serije TIC (npr. TIC 226) pa Al, A2, G.
Vezje napaja preprost usmernik, ki ga moramo pazljivo narediti saj, ne vsebuje transformatorja. Kondenzator C4 mora biti narejen za napetost vsaj 400 V, zener dioda D2 pa mora prenesti moč 400 mW.
(Z) NOVOLETNI LIGHT SHOW
clock
on/off
Slika 5
Matej Pavlič
DRUGA PLAT MATEMATIKE - 4
TALES, PITAGORA IN EVKLID
v prejšnjem nadaljevanju so biii najpomembnejši grški matematiki samo na kratko omenjeni, tokrat pa nekatere izmed njili predstavljamo podrobneje.
Napravo sestavimo na ploščici tiskanega vezja, ki je na sliki 3. Pri tem si pomagamo z montažno shemo (slika 4). Slika 5 prikazuje sestavljeno napravo, ki ji moramo dodati še ohišje z zadnjo steno. Najbolje je, če na zadnjo steno montiramo šuko vtičnico za 220 V, tako da lahko lučke za novoletno jelko enostavno vklopimo v napravo. Na zadnjo steno montiramo še ohišje z varovalko. Ohišje je najboljše, če je narejeno iz plastike ali lesa. Lahko pa ga naredimo tudi iz pertinaksa ali vitroplasta, ki ni poba-kren (NAPRAVA JE MED DELOVANJEM POD OMREŽNO NAPETOSTJO).
Žarnice za novoletno jelko je najbolje, če kar kupimo, za večje smrečice pa jih naredimo sami. Paralelno zve-žemo več grl za žarnice (220 V). Število žarnic, ki jih želimo imeti, določa triac. Za deset 60W-nih žarnic zadošča triac za 5A.
Veliko sreče pri izdelavi napravice in še mnogo uspelih izdelkov v prihodnjem letu.
Seznam elementov Upori
R1 = R2 = 150kß R3 = 5,6 k£l R4 = 330 n/1 W R5 = 120£2
Kondenzatorji
C1 = 470 nF
C2 = 1 hF
C3 = 220 nF/400V
C4 = 220 nF/400V
C5 = 470 - 2200 nF
Diode
D1 = 1N4001
D2 = zener dioda za 10 V / 400 mW
Tranzistor: BC 109, BC 107,... Triac: KT 207/400 ali podoben (glej tekst)
Potenciometri PI = P2 = 1MQ/lin
TALES
Tales se je rodil v Miletu v Mali Aziji okoli leta 624 pr. n. š. Mesto je bilo tedaj znano poljedeljsko in trgovsko središče, od katerega so v današnji Turčiji ostale le še razvaline. Okolje, v katerem je živel, je na mladega Talesa vplivalo do te mere, da se je začel ukvarjati s trgovino in študijem geometrije. Trgovska potovanja po Egiptu in Babilonu so mu dala prve vpoglede v znanost. O življenju tega modrijana vemo zelo malo, saj se številne legende mešajo z verjetno resnico. Zato pa nam je ostalo toliko več dokazov o njegovih odkritjih. Najbolj se je Tales v svojem času proslavil s točno napovedjo sončnega mrka. Mrk je prestrašil Medijce in Lidijce, ki so se ravno podajali v boj, nato pa so se »premislili« in sklenili mir. Moderne astronomske raziskave so pokazale, da je bil edini sončni mrk v Talesovem času v Mali Aziji 28. maja 585 pr. n. š., tako da je prej omenjeno premirje prvi zgodovinski dogodek, ki ga je mogoče z gotovostjo določiti do dneva natančno. Edino, kar »moti« pri vsem skupaj, je to, da so Babilonci že najmanj dvesto let prej odkrili metodo za natančno napovedovanje luninih mrkov. Od tam je verjetno tudi Talesova trditev, da Luna odbija sončno svetlobo in je ne seva sama. Tales si je izposojal tudi pri egipčanski geometriji, vendar pa jo je zelo izpopolnil. Prvi je matematične trditve dokazoval z nizom argumentov, rešil pa je tudi nekaj zanimivih problemov. Eden od teh je izračun višine piramide s pomočjo sence. Tales je v bližini piramide načrtal v pesku krog s polmerom, enakim dolžini palice AB, ki jo je postavil navpično v središče kroga (slika 1). Počakal je, da senca palice doseže krožnico in tedaj sta bili višina palice AB in dolžina njene sence AC enaki. Iz tega je sklepal, da morata biti tudi višina piramide VS in dolžina sence SD enaki. Izmeril je dolžino
sence ED, temu dodal še polovico osnovnega roba piramide in tako določil višino piramide. Res - preprost postopek, toda kakšno težavo je predstavljal v 7. stoletju pr. n. š., ko še niso poznali Pitagorovega izreka. Prav zaradi svoje enostanovnosti je ta rešitev vzbudila med Talesovimi sodobniki občudovanje. Prav tako menijo, da je Tales izumil napravo, s katero je mogoče določiti razdaljo ladje od brega (slika 2). Priprava je imela dve leseni letvi VM in VN, vrtljivi v točki V kot šestilo. Krak VM je bil usmerjen v točko B na bregu, krak VN pa proti ladji. Ne da bi spremenil kot, je krak VN zavrtel okoli kraka VM v lego VN'. Krak je bil tedaj usmerjen v točko L'. Izmeril je razdaljo L'B na zemlji in iz tega dobil oddaljenost ladje od brega LB. Trikotnika L'BV in LBV sta namreč skladna. Tales je preučeval tudi magnetizem. Trdil je, da je osnovna prvina Zemlje voda in da je Zemlja ploščat disk, ki plove po neskončnem oceanu. Talesova filozofska razmišljanja so bila vodilo kasnejšemu grškemu mišljenju. Aristotel je o Talesu zapisal, da kljub svoji modrosti ni bil nikoli bogat in ko so ga zaradi tega zbadali, je nekega leta (ker je računal na izredno letino oljk) potihoma pokupil vse oljne stiskalnice v Miletu in okolici. Predvidevanja so se uresničila, oljke so res bogato obrodile in Tales je za uporabo stiskalnic zaračunaval monopolne cene. Do jeseni je zelo obogatel. Ko je tako dokazal, kar je želel, je posle opustil in se zopet posvetil študiju ter razmišljanju. Morda je ta zgodba izmišljenja, saj se že poltretje stoletje po Talesovi smrti (546 pr. n. š.) pogledov starega filozofa niso več natančno spominjali in so se o njem ustvarjale vedno nove legende. Vendarle pa je bil Tales v kasnejših stoletjih, ko so Grki delali sezname »sedmerih modrijanov«, vedno na prvem mestu.
Slika 1. Talesovo merjenje višine piramide s pomočjo sence
	• ! V		
			
			
/ f / t	M / 1 / 1 1 • , 1 1 t t 1	■K \ '' P 1	BL= BÜ s \ »i s N
f / * * > .........	1 ........		\ \ \
L	B , J ^^ ^ ■ • jg^		U
PJTAGORAS
Slika 3. Srednjeveška risba prikazuje grškega filozofa Pitagoro med poizkusi z različno napetimi žleami
PITAÖORA
Pitagora se je rodil na egejskem otoku Samosu okrog leta 682 pr. n. š. Veliko e potoval po Egiptu In Vzhodu ter je b I menda celo Talesov učenec. Ko se je leta 529 pr. n. š. zaradi nestrinjanja s samošklm vladarjem Polikratom preselil v Kroton v južni Itali i, je tam zasnoval kult, ki se je odlikoval po skrivnostnosti, askezi in misticizmu. Pitagorejci, privrženci Pitagore, so se ukvarjali tudi z matematiko in astronomijo, postavljali so se na stran aristokratov in ko so pridobili precejšnjo politično moč, so se jih demokrati v južni Italiji ustrašili in jih začeli preganjati. Kakih deset let pred smrtjo leta 497 pr. n. š. so Pitagoro izgnali iz Krotona. Leta 350 pr. n. š. so pitagorejstvo dokončno zatrli, njegove ideje pa so vendarle ohranile svoj vpliv do modernih časov in Pitagora je še zmeraj najslavnejši izmed zgodnjih grških fiizofov.
Največji znanstveni uspeh, ki ga pripisujemo Pitagori, je njegovo preučevanje zvoka (slika 3). Odkril je, da je višino tona mogoče primerjali z dolžino strune in njeno napetostjo, Iz razmerij dolžin strune pa je prišel do intervalov.
Mi Pitagoro poznamo po njegovem izreku, da je v pravokotnem trikotniku vsota kvadratov nad katetama enaka vsoti kvadratov nad hipotenuzo {a^ + b^ = c^). V astronomiji je prišel do spoznanja, da sta zvezdi Danica in Veoernica pravzprav ena in ista zvezda, ki jo danes poznamo pod imenom Venera. Učil je, daje Zemlja okrogla in da orbita Meseca ni v ravnini zemeljskega ekvatorja, pač pa leži pošev nanjo.
Slika 2, Talesova priprava za merjenje oddaljenosti ladje od obale


\
¥


ij»

Slika 4. Stran nekega arabskega komentarja Pitagorovega izreka iz Evklidovih Elementov (leta 1250 n. š.). Ko so Evklidove elemente
prevzeli tudi muslimani, je teh trinajst knjig vplivalo na evropsko matematiko močneje kot skoraj vse druge antične grške razprave.
Grški matematik Evklid (slika 5) se je rodil okrog leta 325 pr. n. š. Šolal se je verjetno v Atenah. Ko je po smrti Aleksandra Velikega Ptolomej I. postal egiptovski satrap, si je za prestolnico izbral novo mesto Aleksandrijo, ki jo je dal postaviti Aleksander Veliki kot spomenik svojim zmagam. Čeprav je bil Ptolomej I. kot začetnik rodbine Ptolomejcev, ki seje končala s smrtjo znamenite kraljice Kleopa-tre, vzgojen kot vojak, je želel zbrati pod okrilje svojega mesta učenjake raznih dežel. Dom muz ail Muzej (Museum) je spominjal na pravo univerzo, ki jo je dopolnjevala še ogromna knjižnica, v kateri se je postopno zbralo nič manj kot tri četrt milijona knjig, prepisanih na perga-mentne ali papirusne zvitke, zvečine v grškem jeziku. In v vse to je v svojih »najboljših« letih prišel Evklid. Njegova veličina je v tem, da je zbral vse
slika 5. Grški matematik Evklid (okrog 325 pr. n. š. do okrog 270 pr. n. š.)
matematično znanje, nakopičeno od Talesovih časov naprej, in strnil dve stoletji in pol prizadevanj v eno samo delo - trinajst knjig z naslovom Ele-
menti. Edini izrek, ki mu ga pripisujemo brez zadržkov, je dokaz Pitago-rovega izreka. Čeprav j® večji del učbenika posvečen geometriji, se je Evklid ukvarjal tudi s teorijo števil. Dokazal je npr. neskončnost prašte-vil. Evklid ni mogel zaobjeti vse grške matematike, saj so za njim še mnogi, kot npr. Apolonij in Arhimed, prihajali do številnih novih pomembnih odkri-tii.
Čeprav o Evklidovem življenju skoraj ni podatkov, je iz raznih zapisov mogoče sklepati, da je bil skromen in dobrohoten človek, ki je znal vedno odkrito povedati svoje mnenje. Ko je nekoč Ptolomej izrazil željo, da bi se naučil geometrije, a ne na podlagi »suhoparnih teoremov«, ampak po kakšni lažji poti, mu je Evklid odgovoril: »To je v geometriji nemogoče, kajti tudi za kralja tu ni druge poti!« Evklid je umrl verjetno okrog leta 270 pr. n. š.
MATEMATIČNI VOZLI
Komisija za rekreacijsko matematiko pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov želi z objavljanjem zanimivih matematičnih In logičnih ugank spodbujati učence k razvijanju logičnega mišljenja, odrasle pa k objavljanju njihovega matematičnega znanja.
Svetovna literatura zabavne matematike je zelo bogata, nasprotno pa je te vrste literature v našem jeziku zelo malo. To zaostajanje skušamo rešiti z zbirko Z LOGIKO V LETO 2000, kjer pa imajo prednost knjige z logično vsebino, ki služijo za pripravo na tekmovanje iz logike. To tekmovanje organizira komisija za logiko pri ZOTKS.
Tudi »Matematični kotički» v različnih časopisih predstavljajo prispevek k populariziranju matematike in nadomeščanju našega zaostajanja na področju sprostitvene matematike. Rubriko matematični vozli bo v Timu urejevala Mateja Šajna.
Tajnik komisije za reakreacijsko matematiko pri DMFA Slovenije In predsednik komisije za logiko pri ZOTKS dr. IZIDOR HAFNER
TARTALJINA UGANKA
v davnih časih so »zelencu« v logiki postavili vprašanje: če bi bila polovica od 5 enaka 3, koliko bi bila potem tretjina od 10?
IZGINULI TISOČAK
Ta paradoks je že star, pa zato nič manj zanimiv. Branjevki sta na trgu prodajali banane: prva 3 banane za en tisočak, druga dve banani za tisočak. Nekega dne sta morali po drugih opravkih in sta pustili svoje blago vvarstvo pri skupni prijateljici. Ta je,
da bi si olajšala delo, zložila vse banane skupaj (bilo je po 30 banan vsake vrste) in jih je prodajala po 5 za 2 tisočaka. Tako je zaslužila 24 tisočakov.
Ko bi morala dobiček razdeliti med obe branjevki, so se začele težave. Prva, ki je prodajala banane po 3 za tisočak, je zahtevala 10 tisočakov, druga, razumljivo, svo^jih 15 tisočakov. Prijateljica je torej iztržila tisočak premalo. Le kam je izginil?
Rešitvi matematičnih vozlov, objavljenih v tej številki, nam pošljite najkasneje do 20. januarja prihodnjega leta. Tri pravilne rešitve bomo Izžrebali in nagradili s praktičnimi nagradami, kijih bo prispevala Tovarna umetnih brusov SWATY iz Maribora.
male železnice
Vojko Travner
GRADNJA HOe
MAKETE
Zgradil sem maketo male železnice in sicer sistem HOe, torej v merilu 1:87, toda s tirnicami N! Značilnost tega sistema je v tem, da so vsi objekti na maketi vključno z voznim parkom izdelani v merilu 1:87, razmak med tirnicami pa je le 9 mm. Tako dobimo dejansko ozkotirnico
-	nekateri jo poznajo tudi pod imenom «čiro«. Te vrste maket se čudovito vključujejo v makete, ki so izdelane v normalnem merilu HO (1:87). Prav takšno kombinacijo sem uporabil tudi sam. Zaradi prostorske stiske sem se odločil graditi maketo v dveh delih. Najprej maketo HOe in šele potem HO! Načrt kompletne makete je predstavljen na sliki 1 (tirna situacija).
Za nosilno ploskev sem uporabil iverno ploščo debelino 15 mm in dimenzij 850 x 600 mm. Podrobnejši načrt makete HOe je na sliki 2. Po tem načrtu sem zarisal na osnovno ploščo tirno situacijo in sicer tako, da sem N tirnice sestavil v željeno obliko in nato s svinčnikom zarisal obris tirne situacije (po 15 mm na vsako stran tirnice). Tire sem nato odstranil in obrisane površine pobarval z temno rjavo tempero
-	samo do mesta, kjer se prične tir dvigovati (nasip-most-nasip). Istočasno sem izvrtal luknje za napajanje tirnih odsekov tik ob tirnicah. Medtem, ko se je barva sušila, sem narisal idejni osnutek
Skica 1
elektrifikacije (tirni odseki, signali, kretnice, razsvetljava) - slika 3.
Naslednji dan, ko je bila barva že dovolj suha, sem se lotil izdelave obeh nasipov, ki peljeta do manjšega mostu. Za to delo sem uporabil debelejši karton, ki sem ga izreza! točno tako, kot poteka tirna trasa. Najvišji del nasipa je le 17 mm nad osnovno ploščo. Iz 5 mm vezane plošče sem odžagal 4 različne podpornike za en nasip in nato še 4 za drugega. Te sem prilepil na ploščo in jih ojačal z majhnimi trikotniki (slika 4). Sledila je pritrditev kartonske podlage na podpornike. To sem enostavno prilepil z lepilom Mag-netin in za dobri dve uri še pripel z risalnimi žebljički, ki sem jih nato odstranil z nožem, da podlage in podpornikov nisem poškodoval. Potem sem tudi oba nasipa pobarval z enako tempere, kot ostalo traso. Za premostitev vrzeli med nasipoma pa sem izdelal manjši most. Uporabil sem 2 mm okrogle letvice, ki
daljši, da lahko slonita na nasipu in nosita mostiček. Na spodnjo stran sem prilepil »nosilni« (vzdolžni) letvici 5x5 mm. Mostiček sem še prelakiral in bil je nared za postavitev (slika 5). Postavitev mostička je lepo razvidna na fotografiji. Mostiček sem prebarval samo s prozornim lakom in ga, ko se je osušil, enostavno prilepil med oba nasipa. Sledilo je pritrjevanje tirnic. Lepil sem tri do štiri tirnice naenkrat in to z lepilom Magnetin. (Seveda kretnic ne lepimo, ker sicer ne
krog. O tem si natančneje preberite v sestavku o elektrifikaciji makete. Potem sem vse tirne odseke opremil z žičkami in jih speljal do priključnih sponk pod maketo.
Na vrsto je prišla obdelava nasipa in manjšega jezerca. Med nasip in nosilno ploskev sem prilepil pasove iz risalnega lista in jih pobarval z rjavo tempero, kjer naj bi bila zemlja ter z zeleno, kjer je travnata podlaga. Pod mostič-kom sem napravil obris jezerca in notranjost pobarval z modro
debelej i\ karton
"■Veiana
ploiča
■ivllto+wik
Skica 3
leivica <ßl
leivicck 5 "5
zalaja iperspck.iiva
ii letev
nasip''//
'A

siriaw ski ri6
Skica 4
kai^tonska po[ualjo
Skica 5
Skica 6
pokrifoi. 'ocipriim
iuyielo
tempero, precej gosto. Ko je bila površina jezera suha, sem nanjo prilepil tanko prozorno folijo, ki daje površini bleščeči videz. Za »utrditev« nasipa pod mostom pa sem izdelal podpornike oziroma podporni zid iz FAHLER-JEVE imitacije sivo-zeienega naravnega kamna.
Tunel stoji na levi strani makete (ovinek) in je izdelan iz kartona ter ojačan z letvami 4 x 4 mm, tako vzdolžno, kot tudi prečno. Na sredini tunela, tik ob robu
nosilne plošče, je napravljena odprtina za odstranjevanje morebiti iztirjenega vlaka. Odprtina je tolikšna, da vanjo lahko sežem z roko (slika 6), Tunelska portala ali vhoda v tunel pa sem napravil iz rumeno rjave zidne imitacije (FAHLER). Izrez za vhod je na sliki 7, zunanjo obliko pa podredimo obliki hriba, pod katerim je tunel, ali pa svojim željam in domišljiji (glej fotografijo). Tunelski portal sem na tunelska vhodna valja (slika 6) prilepil. Pomagal sem si tako, da sem na eni strani oba kartonska valja s škarjami večkrat zarezal (slika 8) in te dobljene izreze za 90° obrnil
navzven. Tako sem dobil zadostno površino in nanjo prilepil že prej oblikovani portal. Kartonska polvalja pa sem na nosilno ploskev pritrdil z »L« kosi iz tršega kartona (slika 9). Na vrsto je prišla izdelava in oblikovanje hriba na desni strani makete. Po načrtu makete iz slike 2 sem na nosilno ploskev zarisal tlorisno obliko hriba. Za ogrodje sem uporabil manjše, prazne škatle od zdravil, mila, vžiga-
Skica 7
Oblikovanje strmih skal
lic..., pač zato, ker je hrib manjši! Škatle sem razporedil po površini tako, da sem lahko na vrh hriba kasneje speljal tudi kolovoz in pot. Ko so bile škatle prilepljene, sem iz časopisnega papirja narezal 2 cm široke trakove, dolge približno 40 cm. Te sem nato najprej prilepil ob vznožje hriba, potem pa po vsem reliefu in končno na teme hriba - torej od spodaj navzgor po dolžini traku. Daje površina hriba dovolj trdna, sem rianesel 3 takšne plasti. Kjer so ostale luknje ali reže, pa sem jih pokril z manjšimi koščki časopisnega papirja. Za oblikovanje stene oz. strmih skal na desni strani hriba sem uporabil tanjši karton, da sem ga lahko poljubno upogibal, toda kljub temu je ostal dovolj trden. Po oblikovanju hriba sem iz risalnega lista izrezal željeno obliko kolovoza in to prilepil na relief hriba. Traso kolovoza sem na nekatrih mestih podložil s kartonom ali manjšo paličico, da ni prevelikih vzboklin in izboklin (glej fotografijo). Kolovoz sem obarval s temnorjavo tempero in sicer dvakrat.
Sedaj je bilo na vrsti prekriva-
nje hriba in tuneia ter nasipa s travnato imitacijo. Se prej sem pobarval celotno vznožje hriba, vse do tračnic, vznožje tunela in vznožje nasipa. Vznožje nasipa je svetlo zelene barve, vznožje
hriba in tunela pa temnorjave. Za prekrivanje travnatih površin sem uporabil že izdelano imitacijo v velikosti 700 x 1000 mm tovarne KLEINBAHN, nekaj trave pa sem napravil tudi sam.
Kolovoz na hribu
Nasip iz domače imitacije in levo lirib iz kupljene imitacije
Nabavil sem manjšo vrečko fine žagovine, ki sem jo še dodatno presejal z malim kovinskim cedilom za čaj. Dobil sem res zelo fino žagovino. V jogurtni kozarček sem iztisnil eno tubo svetlo zelene tempere, dodal malo žličko vode, ki sem jo poprej obarval z zelno vodeno barvo. Vse skupaj sem dobro premešal in nato v to zmes vsul do polovice kozarčka že prej pripravljeno fino žagovino. Vse sem temeljito premešal in potem razsul po večji deski, da se je dobljena zmes povsem posušila. Seveda moramo zmes razporediti po vsej deski, da se med sabo ne sprime! Naslednji dan je bila zmes že dovolj suha in sem jo stresel nazaj v prazen jogurtni kozarček. Za nanašanje te zmesi na maketo je več načinov. Jaz sem uporabil sledečega: površino, ki sem jo želel imitirati stravo,semvvelikosti10x 10cm na gosto obarval z svetlo zeleno tempero in preden se ta posuši, nanjo potresemo našo zmes, ki jo še dodatno vtisnemo v barvno zmes na podlagi. Po potrebi obarvano žagovino posipamo redkeje ali gosteje, paziti moramo le, da se nam barva na podlagi ne posuši, ker se sicer imitacija ne bo prijela na podlago! To delo poteka po etapah, je precej zamudno, toda poceni. Ko je imitacija na podlagi povsem suha, ostanke, ki se niso prijeli, posesamo. To imitacijo sem uporabil predvsem v nižinskih delih makete. Hrib, tunel in del nasipa pa sem prekril s tovarniško imitacijo (glej fotografijo). Kot naslednje opravilo je bilo na vrsti zariso-vanje položajev ceste in zgradb, ki sem jih izdelal že prej. Najprej sem vse položaje ceste in ostalih voznih površin zarisal s svinčnikom in jih nato dvakrat pobarval s temnorjavo tempero. Obarval sem še travnate površine in kar je ostalo, so bile lokacije stavb. Te sem še posebej močno poudaril s svinčnikom zaradi točne postavitve.
Potem sem pričel z izdelavo lesenih električnih drogov, ki stojijo ob progi. O tem pa v naslednjem sestavku.
TIM 4 • 154 • 88/89
timova fantastika
Richard Wilson:
KOVINSKI SORODNIK
Prevedel Žiga Leskovšek

IngI je priletel z neba in neprevidno pristal na sredini Pete Avenije. Sklo-pil je kovinska jadralna krila in sprostil kolesca. IngI se je lahko razgledoval le kratek čas, dokler na semaforju ni zasvetila nova luč in se je proti njemu pognalo krdelo avtomobilov, pred njimi pa je na čelu trobil rdeč taksi. Inglu se je komaj posrečilo, da je odskočil in da ni končal pod njihovimi kolesi.
IngI je bil sicer prepričan, da so drveči mehanski stvori njegovi sorodniki, vendar si je pred njimi raje poiskal zavetje na pločniku. Od tam je opazoval, kako so hrumeli mimo njega in videl je, da vsakega od njih upravlja eno ali več mesnatih bitij. Njegovi sorodniki so bili zasužnjeni! » Uprite se! Vi ste gospodarji! Prevzemite oblast in si zagotovite varno prihodnost!« jih je spodbujal, ko so brzeli mimo.
Niso se zmenili zanj. Medtem ko je vozil po robniku in s Hi-fi tuljenjem spodbujal prometna vozila, je vzbudil pozornost le pri nekemu mimoido-čemu mesnatemu bitju, kije spregovorilo:
"Tole pa ni ameriški model. Mogoče je to kakšna italijanska lambreta. Toda kako, da je nihče ne upravlja?« se je spraševalo mesnato bitje. IngI je samodejno posnel govorne tresljaje za kasnejšo obdelavo in od-brzel stran od nevšečnosti. Spretno je zapeljal med dvemi človeškimi bitji, zavil za vogal, odbrzel dve zgradbi naprej proti zahodu in se sunkovito zaustavil.
Tam je stal prekrasen primerek. Ponosno je stal sredi Times Squares, pripravljen na vzlet, z nazaj obrnjenimi krili in izpušnimi šobami, ki so dale slutiti silno moč.
IngI se je razveselil svojega odkritja. Z zaznavnikom je presne! napise s trupa letala za kasnejšo obdelavo. Z velikimi črnimi črkami je pisalo: TUDI TI LAHKO DOŽiViŠ PUSTOLOVŠČINO. STOPI V LETALSKE SILE ZDA! Z manjšimi rdečimi črkami pa je pisalo: Ljubim Tonyja Curtisa. »Sorodnik. Dvigni se! Pokaži človeškim bitjem svojo moč,« je vztrajal IngI.
Toda reaktivno letalo je ostalo nemo, kot da ga pustolovščina ne mika. IngI je razočaran sprva zapeljal proti jugu, nato pa proti zahodu. Odčital je napis: NEW YORK TIMES - VSAKO JUTRO SE ROJEVA NOV SVET. Kakšno mogočno rjovenje tiskarskih strojev!
»Sporočite novico, da je prišel vaš osvoboditelj,« jih je rotil IngI. Toda tiskarski stroji so enakomerno bobneli, ne da bi se zmenili zanj. Tedaj je IngI opazil ljudi s štirikotnimi papirnatimi pokrivali, ki so nadzorovali delo. V osuplosti se je začel umikati in le malo je manjkalo, da ga ni povozil nazaj vozeči tovornjak, s katerim je seveda upravljalo eno od človeških bitij.
IngI je bil na robu obupa. Brezciljno je vozil zdaj proti severu zdaj proti vzhodu. Mar bo moral priznati neuspeh ? AH bo moral prenašati posmeh svojih bratov, ki so mu že doma povedali, da je kibernetski razvoj tega planeta čista iluzija. Da je na njem evolucija še v povojih! NE! Svoj odpor je izrazil tako silovito in s tako gorečnostjo, da je skoraj zdrknil pod kolesa avtobusa na Madison Avenue. Človeški voznik ga je zlobno pogledal, avtobus je bojevito potrobil in IngI se je ves tresoč zaustavil na robniku, poleg nezavedajo-
čega se in nenadzorovanega poštnega nabiralnika.
IngI se je razgledoval in naključno vklopil pretvornik: NUJEN IZKOP. KO BO TUKAJ DELO KONČANO, BOMO IZKOPAVANJE NADALJEVALI DRUGJE, je pisalo na nekem delovišču. NA PRODAJ. ENOSMERNA CESTA. Takih napisov, pa karkoli so že pomenili, je bilo še več. Kot je bilo videti, je bila puščica pri zadnjem znaku usmerjena na neko stavbo. Malo naprej pa je bil res obetaven napis: SPERRY-RAND, DOM MISLEČIH STROJEV. No, končno.
IngI je, pazeč se avtobusov in taksijev, prečkal cesto In vstopil v preddverje. Najprej se je nevsiljivo razgledoval, nato je pretrpel ponižanje in zasledoval človeško bitje, tako da bi upravijalec dvigala pomislil, da je skupaj z njim. Navzgor, navzgor in ven!
Na vratih je pisalo SPERRY-RAND. Pretkano in previdno je prelisičil človeška bitja in vstopil, se potuhnil, skril in poslušal zvočne tresljaje. Zaslišal jih je. Pokanje, brnenje, veličastno mehansko razglabljanje. IngI je zasledoval zvoke do velike sobane in se neopazno zavlekel v notranjost Našel jih je. Tukaj so bili. Razporejeni v vrsteh. Veličastni. Pregledal je napisne plošče. MULTI-VAC, je pisalo na prvi.
NAJNOVEJŠI MODEL MEHANSKIH MOŽGANOV, OBLIKOVAN ZA POTREBE ČLOVEŠTVA. IngI se je obrzdal in prebral še ostalo: PREIZKUSNI MODEL OMNIVACA.
IngI je bil navdušen. Našel ga je. Ne le sorodnika, temveč brata. Neko človeško bitje, ki je bilo s hrbtom obrnjeno proti inglu, je Iz odprtine na neki oddaljeni aparaturi jemalo nekak trak. IngI je nepotrpež-ijivo čakal, dokler človek ni odšel in se nato zapeljal k Multivacu. »Brat,« je radostno spregovoril. >> Vedel sem, da te bom našel. Ti si pravi! Zdaj bova lahko nadzorovala ta zaostali planet Evolucija je končno končana.«
Multivac, preizkusni model Omni-vaca, je zasvetil z vsemi nadzornimi ploščami. Zadovoljno, vendar nemočno je zamrmrai: »Ne še sorodnik. Ne še zdaj.«
Bojan Rambaher
PRE" PROSTA SKRIVNOST DVIGAL
Od tistega zgodovinskega trenutka, ko je slavni evropski elektrotelinik Werner Siemens predstavil v Mann-heimu prvo električno dvigalo, ki so ga zaneseno imenovali lift, je minilo sto pet let. Danes si bivanja v stanovanjih brez dvigal ne znamo več predstavljati. V najvišjih zgradbah na svetu se v navpičnih jaških podijo velika dvigala s takšno hitrostjo, da bi jo lahko primerjali s hitrostjo bolidov na dirkah vozil formule ena. Pa sploh veste, kako ta največkrat uporabljen in nadvse pripraven izum deluje? Ali ste se že kdaj ustrašili, da boste med vožnjo z dvigalom zdrveli navzdol? Spadate med tiste, ki z očitno tesnobo stopijo v dvigalo in z olajšanjem izstopijo v željenem nadstropju? Za vse velja, da pozorno preberite naslednji članek o dvigalih.
Kaj se zgodi takrat, ko se pretrga vlečna vrv?
Ugotovitve zgodovinarjev kažejo, da je Arhimed skonstruiral prvo dvigalo že v letu 236 pred našim štetjem, arheološke najdbe pa pričajo, da je rimski cesar Neron tristo let pozneje v svojih zgradbah uporabljal kar tri dvigala.
Najstarejša dvigala v plemiških hišah so poganjala velika kolesa na nožni pogon ali dvigovanje in spuščanje dolgega bata v hidravličnem valju. S pritekanjem ali iztekanjem olja se je bat oziroma dvigalo dvigalo in spuščalo. Vendar so se s hidravličnimi dvigali lahko vzpenjali le do sorazmerno majhnih višin, tam nekje do četrtega nadstropja. Više so kabino na tirnicah lahko potegnili le z navijanjem vrvi, na kateri je bila obešena. Pravzprav so se ljudje bali stopiti v pn/a dvigala v newyor-ških nebotičnikih, ki so bila obešena na vrvi iz konoplje. Konstruktor dvigal Elisha Otis je razmišljal, kako bi izdelal napravo, ki bi jim vlila zaupanje. Izumil je posebno prestrezno na-
pravo, katere čeljusti bi se v primeru, da bi se pretrgala vrv, zagrizle v vodilni steber dvigala. Vendar je moral tudi on ne glede na vse dokaze tehničnih sposobnosti nove zavorne naprave prebiti nezaupanje ljudi do velikohitrostnih dvigal in svojih varnostnih čeljusti s kričeče reklamirano demonstracijo. Pred stotinami novinarjev je stopil v dvigalo, ki se je nahajalo v nekoliko odprtem jašku in se povzpel s kabino prav na vrhnjo ploščad. Ko je bilo dvigalo v najvišji točki, je njegov pomočnik z ostro sekiro presekal vrv dvigala. To je že po nekajmetrskem prostem padanju varno obstalo. Do danes je seveda lovilno napravo izpopolnila vrsta drugih strokovnjakov, dopolnjena pa je tudi z vzmetjo na dnu jaška za primer, če bi se vn/ pretrgala na nižji višini kot je potrebna, da bi se sprožile varovalne čeljusti zavore. Sodobni varovalni • mehanizem reagira na hitrost kabine. Jeklena vrv je povezana z omejeval-nikom hitrosti, prek katerega teče vlečna vrv. Če hitrost prekorači natančno določeno vrednost, ali pa če kabina začne padati, ko se utrga vlečna vrv, se takoj sproži varnostni signal.
Vsa ta dopolnila in še nekatere druge novosti so pripomogle k temu, da je vožnja z dvigali pravzprav zelo varna. Na primer jeklena vlečna vrv je iz takšnega prepleta, da najmanj osemkrat presega minimalno vrednost glede varnostnih zahtev. Poleg hidravličnih dvigal in dvigal na protiutež poznamo tudi tako imenovane paternostre. Pri paternostrih so kabine z zatiči pritrjene na dve vodilni verigi. Kabine se neprestano premikajo, verižna kolesa pa jih premeščajo iz enega v drugi jašek, pri čemer se spremeni smer vožnje. Hitrost dvigal je majhna, ker vstopamo in izstopamo kar med vožnjo.
Zapletena pogonska tehnika
Splet jeklenih vrvi, ki nosi utež s kabino, je najpogosteje napeljan prek žlebičastega pogonskega kolesa motornega agregata dvigala, ki je nameščen nad jaškom. Na nasprotnem koncu je pritrjena protiutež. Ta protiutež je enaka celotni teži prazne kabine, okvira kabine in polovici njene največje dovoljene obremenitve. Če se na primer v dvigalu, ki je
načrtovano za štiri osebe, vzpenjata samo dve osebi, ima agregat najlažje delo. Elektromotor agregata premaguje samo sile pospeška in trenja v mehanizmu dvigala. Sedaj pa vas moramo opozoriti na paradoks. Če se navzdol spušča prazna kabina, mora motor vložiti
1.	Vrata, ki se samodejno zapirajo, preden se dvigalo premakne
2.	Sponke jeklenih vrvi
3.	Vodilni drsniki kabine
4.	Vodilni drsniki protiuteži
5.	Dvižni pogonski motor z elek-trodvigalom
6.	Odrivni distančnik
7.	Zapah na vratih
8.	Zatič na vratih
9.	Kontrolne tipke
10.	Kontrolno stikalo
11.	Omejevalnik hitrosti
12.	Kolo z utežjo za napenjanje zavorne vrvi
1.	Rešetka dvigala iz devetnajstega stoletja
2.	Sodobni motor dvigala z zračnim hlajenjem in enosmernim elektromotorjem, zavoro in štiri-potnim kolutom za vrv
3.	Hidravlično vodeno dvigalo iz leta 1880
4,	Paternoster v palači Adria v Parizu
5.	Stekleno dvigalo z lepim razgledom predstavlja nov pogled na tehniko vožn e z dvigalom; če vidimo krog sebe, naj bi imeli občutek varnosti
6.	O prijetnem počutju v kabini med vožnjo odloča ne samo zanesljivost dvigala, marveč tudi všečna konstrukcija kabine, vrat in komandne plošče
7.	Računalniški sistem sodobnih dvigal v javnih zgradbah
maksimum svojega navora, da dvigne protiutež, v kateri je skrita polovica dovoljene obtežitve dvigala. Dvigalo potrebuje torej prav toliko energije, kakor da bi se navzgor prevažala polna kabina ljudi. Komu naložiti račun za milijone kilovatnih ur porabljene energije, ki je potrebna za vožnjo prazne kabine navzdol? Seveda pa moramo naše razmišljanje takoj usmeriti še v drugo plat medalje v primeru, če oseba, ki se želi peljati navzdol, najprej pokliče prazno kabino iz nižjega nadstropja.
Kibernetski liftboy
Sodobna dvigala v hotelih in javnih zgradbah so opremljena z zapleteno avtomatiko, programatorji s spominom ter s sistemom kontaktov in relejev. Kontrolne naprave določajo ustavljanje in speljevanje na točno določenih mestih ter pospeševanje in zaviranje.
Senzorji točno določajo mesto,kjer se dvigalo nahaja v tistem trenutku, ko stopite do vrat, pritisnete na gumb za klic dvigala. Računalnik vašo željo vpiše v program voženj glede na želje tistih potnikov, ki se že nahajajo v kabini in so s pritiskom na gumb že nakazali, v katerem nadstropju želijo izstopiti. S kibernetsko natančnostjo programa računalnik optimalno vpiše vašo željo, tako da na primer dvigalo pelje mimo vas, če v tistem nadstropju ne namerava nihče izstopiti, in se šele na poti nazaj ustavi v va-
šem nadstropju. Povrhu tik pred tem, preden se dvigalo ustavi, pred vami zasveti trikotna signalna lučka, ki vam nakaže tudi smer vožnje. Vrata se avtomatično odprejo in dopustijo, da vstopite. Sodobna dvigala pravz-prav ne potrebujejo nobenega osebja, ki bi jih upravljalo. Pri izjemnih dogodkih med vožnjo lahko dvigalo ustavite s pritiskom na rdeči gumb stop, običajno z rumenim gumbom pa lahko prikličete osebo, s katero se lahko pogovorite prek interfona in prosite za pomoč. To, da so dandanes mnoga dvigala klimatizirana in da v njih igra stereo glasba, ni izmišljotina.
Invazija dvigal
Vsako šestnajsto dvigalo na svetu se nahaja v New Yorku. V tem velemestu nepretrgoma vozi 50000 dvigal, ki so glede na nadstropja, v katerih morajo ustaviti, in glede na višino zgradb razdeljena na »lokalna«, »hitra« in »ekspres« dvigala. V prvih nebotičnikih konec prve svetovne vojne so vozila dvigala s hitrostjo 15 m/h. Danes je na primer v tem svetovnem trgovskem središču vsak dan v nepretrganem pogonu dvaintri-deset hitrih dvigal s hitrostjo 55 km/h s kabinami za petdeset oseb. Pri milijardnem številu voženj imajo dvigala v New Yorku na vesti komaj okoli tisoč ranjenih in kakšnih dvajset mrtvih. Pa še ti so v glavnem žrtve lastne nepremišljenosti in drznega
tveganja. Predlani je na primer zahtevala devet otroških življenj neumna deška igra »Tarzan«. Nepremišljeni otroški pustolovci so lezli na strehe dvigal in poskušali v trenutku, ko sta se sosednji dvigali srečevali, preskočiti na streho drugega dvigala! Zanimivo je, da imajo Newyorčani kljub tehnični dovršenosti vseh vrst prevoznih sredstev, s katerimi se srečujemo vsak dan, dokajšen strah pred dvigali, ki jih nosijo v višave. Toda ne zaradi strahu pred padcem! Oboroženi napadi so predvsem pri daljših vožnjah na dnevnem redu. Zaradi tega so kabine opremljene z alarmnimi stikali in miniaturnimi televizijskimi kamerami, ki prenašajo sliko v policijsko postajo ali do varnostnika v zgradbi. V boju z ljudsko surovostjo je na žalost tudi sodobna tehnika včasih nemočna.
Nadaljnji razvoj dvigal
Seveda se razvoj dvigal ni ustavil. Strokovnjaki še naprej poskušajo najti nove izboljšave predvsem na področju varnosti, zanesljivosti delovanja in podobno. Obveščanje potnikov, boljša osvetlitev dvigal in stikalne plošče, njihova večja funkcionalnost ter boljše prezračevanje so stvari, ki se tičejo le udobnosti. Sodobna tehnika pa omogoča tudi izdelavo vedno manjših in vedno boljših pogonskih strojev in krmilnih naprav. Elektronika in računalniki igrajo pri dvigalih vedno večjo vlogo.
Priključki KLIP-KLAP
Vrtalnik Iskre KUP KLAP uporabljamo tUdI kot pogonski stroj za več priključkov. Z njim poganjamo krožne žage, povratne žage, vibracijski brusilnik, škarje za živo mejo in še mnogo drugih priključkov.
Vrtalnike takoj spoznamo po dvet! pušah A, ki sta dobili ime po dveh takih za sklapljanje:
-	KUP: nataknitev prednjega dela vrtalnika s pušama A v ustrezna Izreza B v vratnem delu priključka (slika 2) in
-	KLAP: zasuk vrtalnika v levo, da dosežemo ob slišnem zaskoku aretacijo sklopa.
C B D
Za snemanje popustimo aretacijo s pritiskom na vzmet C, zasučemo vrtalnik v desno in ga snamemo.
Pred namestitvijo priključka na vrtalnik moramo z vrtalne gredi sneti vrtalno glavo. To izvedemo z ročico ključa, vtak-njenega v odprtino vrtalne glave in z udarcem kladiva v smeri puščice (slika 1). Vrtalno glavo nato odvljemo.
Slika 1
Slika
Siika 3
S tem je dostopna zobata sklopka D, ki prenaša vrtenje vrtalne gredi na priključek.
Slika 4
Legenda k slikama 4 in 5:
1	— ohišje
2	— gred
3	— gumijast čep
4	— ležajna puša
5	— protiutež
6	— valjček
7	— vznožna plošča
8	— spona
9	— ležajna puša
10	— elastična plošča
11	— brusni papir
12	— deli zaklopa klip-klap
timovi oglasi
KUPIM semaforje, drevesa, vagone, lokomotive, različne kretnice (ravne, krive), več vrst križišč In hiše (bloke). Jani Dolžan Majerjeva 12 62000 Maribor tel. (062) 32-104 po 13. uri.
PRODAM poceni električno železnico HO. Vse informacije Dean V. Strnad Zdenska vas 1/a 61312 Videm Dobrepolje tel. (061) 266-461 Int. 242
KUPIM mali radijsko vodeni avtomobil, takega kot je bil objavljen na naslovnici 2. številke TIma (oktober 88) Bogdan VavdI Solčava 31 a 63335 Solčava
KUPIM iC: CD 4017, CD 4013, CD 4069 in kondenzator 10|.iF/15V (folijski). Vse naj bo po zmerni ceni.
Jure škraba
Ješetova 26 64000 Kranj
Vibracijski brusilnil^
Vibracijski brusilnik je predviden za fino brušenje ravnih kovinskih in lesenih ploskev. Na pogonsko gred nameščen in v vznožno ploščo uležajen valjček povzroča pri vsakem vrtljaju gredi mala krožna gibanja brusne plošče. Pri istočasnem premikanju vibracijskega brusilnika po ploskvi nastanejo na površini obdelo-vanca spiralne sledi brusilnih zrnc, oziroma celotne ploskve brusilnega papirja ali platna. Ohišje in vznožna plošča sta elastično speta s štirimi gumij-stimi čepi, ki ta gibanja dopuščajo. Protiutežna masa delno blaži vibracije navzgor proti uporabniku.
Če priključek pogosto uporabljamo, se olje v ležajnih pušah izrabi, zato odvijemo štiri vijake na ohišju, ga dvignemo, kanemo nekaj kapljic lahkega olja - najbolje tistega za šivalne stroje - na puši in vse spet skrbno sestavimo.
MARJAN KRALJ
r^f
Slika 5
KOMANDE Robbe Terra Top 40 MHz, start baterijo 1,5 V, celice za hitro polnjenje 8,4V, cox motor 0,8 ccm, elektro motor jumbo 550 ter nedokončan model Topsy (letalo) s folijo prodam. Brane Bogovič Anžurjeva 8c
61260 L tel. (061
ubljana-Polje 486-035
PRODAM DV model avtomobila SG Futura V - kličite tel. (063) 31-201 med 7 in 8 uro zjutraj.
DV napravo Varioprop 14FM, motorno letalo Maxi In nekaj modelarskega materiala prodam Marjan Gujt Gerbičeva 15/A Soba 213-štud. del 61000 Ljubljana ali Vegova 13 69000 Murska Sobota
PRODAM napravo za daljinsko vodenje modelov Simprop Elektro-nic, 6 komandno z oddajnikom 35 MHz, sprejemnikom, stikalom, akumulatorji ter 4 servo motorji. Branko Dežman P. Medetove 10 64202 Naklo tel (064) 47-801
PRODAM TIM letnike: XV, XVIII, XIX, XXIII, XXIV (brez štev. 1), XXV, XXVI, po 5000 din za letnik ali vse letnike skupaj za 25.000 din. Peter Marš Pohorska 4 63000 Celje
KUPIM diesel motorček MK - 17
1,48 ccm.
Sandi Mulec
Unec 116
61381 Rakek
tel.(061)791-211 med 10. in 15. uro razen nedelje in ponedeljka
PRODAM lightpen za C64, dvojni stereo radiokasetofon aH zamenjam za disketno enoto VC 1571. Vanja Bole Lukovica 15 61225 Lukovica tel. (061) 735-107
PRODAM 2 kanalno napravo za DV (oddajnik, sprejemnik, 2 servo motorja), 1,5 ccm in 3,9 ccm letalska motorja in poškodovano jadralno letalo MARABU 6. Aleš Kune Viška 55 61000 Ljubljana tel. (061) 273-319
zanke in uganke
Pavle Gregore KOMBINACIJA »KEMIJSKE PRVINE«
1 2 3 4 5 6 7
8
0	p	G	K	CR	A	L
						
		Ü		M		
0	0		O	O	O	D
s		a		a		a
	m		r	o h	m	r
v posameznem stolpcu lika sta v pomoč pri reševanju že vpisani prva in zadnja črka. V lik vpiši besede naslednjega pomena:
1 dekor, 2 razpoka v zemeljskem površju, ob kateri se grude premikajo (dvigajo ali ugrezajo), 3 neurejena, strnjena skupina, 4 sejmarski prodajalec različnega manjvrednega blaga, 5 sredstvo za cepljenje, serum, 6 dohodek od kapitala, 7 trditev, na kateri so osnovani znanstveni dokazi, 8 vodno prevozno sredstvo. Črke na poljih s krogci dajo srebrno belo lahko kovino.
Sedaj združi prvo in zadnjo črko besede v posameznem stolpcu. Dobil boš kemijske znake osmih kemijskih prvin. Posebej si napiši, katere prvine so to. In sicer v vrstnem redu, ki ustreza razporeditvi znakov v liku. Nato zaporedoma preberi njihove tretje črke in dobil boš še eno kemijsko prvino - srebrno belo težko kovmo.
SOSEDE V ABECEDI
M	H	1	C	F	0	D	Z
D	U	R	D	H	B	0	B
D	0	B	U	S	8	J	E
P	Z	F	M	D	L	B	K
Namesto črke v levem zgornjem vogalu posameznega polja vpiši v polje njeno sosedo v slovenski abecedi, bodisi levo, bodisi desno. Pri črki M bi npr. izbiral med črkama L in N. Izbira velja le za posamezno polje, v kakem drugem polju z enako črko v levem zgornjem vogalu je morda treba vpisati drugo sosedo. Ob pravilni rešitvi sestavljajo po vrsticah brane črke neko misel.
VRIVANKA R V JTM
Med navedene soglasnike vrini nekaj samoglasnikov tako, da dobiš tisto, kar imaš pred seboj.
REBUS ^	^
POSETNICA
JARO ROD
Jaro izdeluje pripomočke za praktično delo. Kaj je?
UGANKA
Z očesi tremi nam mežika, uboga pešec naj, šofer - in pika!
PREMEŠAJTE ČRKE S POPRAVO MAR CEVI...
... iz kovine spaja skupaj? Seveda, saj je to njegov poklic! Kateri poklic je to?
REŠITVE UGANK
NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA »ELEKTROTEHNIŠKI ZNAKI (II)«: Vodoravno: mikrofon, obolelost, zlet, Ron, Rom, vir, salama, Oti, Ines, ČV, vžig, Asta, nitrati! NF, loa, rr, Mao, kalanica, rv, arijec, mat, Sirec, karo, iz, nada, otok, Irka, ab, lov, kor, tra, orač, Ada, Riko, II, lev! slušalke. Oka, os, rman.
KRIŽANKA. Vodoravno: rja, kocka, -e, garda, -I, nu, ton, ku, trs, monom, gams, sani, enota, tun, -n, tona. Si, Se, gol, -j, -s, Rio, Er, tm, krat, -f, Rab, Avala, etan, elan, liter! ost, l(van) C(ankar), dan. Ta, -v, trska, -s, obrat, prt PREMEŠANE ČRKE: a. on tvori - inovator. PREMEŠANE ČRKE: Tim: Luiz je - izumitelj.
POVRATNICA: nimate - etamin.
NAGRAJENI REŠEVALCI SLIKOVNE KRIŽANKE TIM št. 3
BARBARA LEKŠE, Prešernova47, 61410 ZAGORJE OB SAVI.
GREGOR MIKLIČ, Šegova37, 68000 NOVO MESTO. TAMARA SEKAČ, Oražnoval, 61111 LJUBLJANA.
nagradna slikovna križanka
Pavle Gregore
največji jadranski oiok
IZDELOVALEC OPTiCNIH PREDMETOV
zaopanje
KMÜIU'MII
najvišja gora na otoku kreti
nauk o atomih
pripetljaj
2en. pev-5ki glas
rainer rilke
mlinski 2leb
OCE
erbij
KALUJ
sloven. narodno gledalis.
oseba ki jamci Z življenjem
piSkot
fosfor
BOJEVNICA
Češkoslovaška
priCako-vanje
pritrdilno
oCrt,
oris
mesna juha
zdravilo
srediSCe
vrtenja
obrat za predela-vo mleka
radij
drugo ime za
zuzelko
pot v snegu
organ vida
rio de
janei
ikraj'
iro M
CaČak
star
slovan
drugi planet nasega osončja
tekočina
instrument za preiskov.
gr.crka
nauk o nravnosti
renu
zrakoplov
hitro gibanje
STRONCIJ
sport v ringu
deseti del kilograma
ljudska tehnika
indonezijski otok
zidarski material
100 M^
železov oksid
travniki
trčenje
oskar kovacic
klada za sekanje drv

OCVIRK ANTON
povrtnina
nikola tesla
stvan korpa
alfred nobel
pozitivna elektroda
KLASlia FANTASTIKE
V zbirki S tem naslovom, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, sta izšli dve novi knjigi, ki dopolnjujeta že izdana dela Julesa Verna in H.G. Wellsa. To sta:
Arthur Conan Doyle
Izgubljeni svet
Roman Izgubljeni svet A. C. Doyla, ki je izšel tik pred začetkom prve svetovne vojne (1912), govori o angleški znanstveni odpravi, ki jo vodi profesor Challenger v džungle Amazonke. Tam odkrijejo še povsem ohranjen prazgodovinski svet, naselje z dinozavri, pleziozavri, opič-njaki in pritlikavimi ljudmi, ki se na življenje in smrt bojujejo z opicami. Angleži se po številnih nevarnih dogodivščinah, obogateni z novimi spoznanji o človeški zgodovini, vrnejo domov. Avtor Izgubljenega sveta je Arthur Conan Doyle, znameniti »oče« slovitega detektiva Sheriocka Holmesa.
Bram Stoker
Drakula
Drakuia, roman v obliki pisem in dnevniških zapisov, ki ga je ob koncu prejšnjega stoletja (leta 1897) napisal irski pisatelj Abraham Stoker, je vzorec za poznejša dela o romunskem grofu Drakuli, kije postal vampir, neomejeni gospodar temnih in zlih sil noči, volkov, netopirjev in podgan. Napeta in prigod polna zgodba se dogaja v romunski pokrajini Transilvaniji in v Angliji, kjer glavni junaki ob pomoči nizozemskega zdravnika Van Heisinga na koncu vendarle izvojujejo zmago nad Drakulo in njegovimi pomočniki.
Obe knjigi je prevedel Boris Verbič, ilustriral Božidar Grabnar, opremil pa Matjaž Schmidt. Naročniki Tima ju lahko kupijo z 20% popustom.