Poltsina platana v gotovini. Poaameraa itcvilka stane 1*15 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. SOCIALIST 'j Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva In uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistična Stranice; iu^oslavlle V Ljubljani, dne 20. marca 1925. III. Leto. Odgovor Glavnega Eadničkega Saveza na poziv CRSOJ. asa skupno proslavo 1. maja. Štev. 1-4. Iz politike. V smislu poslovnika je osredotočeno sedaj vse delo Narodne (skupščine na verifikacijo mandatov. Vladna večina se je v verifikacijskem odboru odločila za tako taktiko, da se ne brani, ainpaik sama napada im govori o terorju opozicijo pri volitvah, čeprav je sama terorizirala in je opozicija iznesla vse polno tozadevnih dokazov. * V obče se zamore reči, vsaj po dosedanjem poteku razprave v verifikacijskem odboru, da bodo skoro vsi mandati — tudi opozicije — overovljeni — odprto je samo vprašanje verifikacije mandatov Radijeve stramke. Vlada, ki je Radičevo stranko razpustila v smislu zakona o zaščiti države, češ, da je boljševiška, grozi sedaj, da bo z mandati Radičeve stramke napravila kot svojčas s komunističnimi, da jih bo razveljavila, oz. me potrdila, kajti po imeno-vamem zakonu ne more biti noben komunist narodni poslanec. Da je tako vladino postopanje ne samo nezakonito, ampak nasilno ;im svojevoljno, je jasno, je pa tudi politično nespametno. Sam zakom o zaščiti države nasprotuje ustavi, posebno ono določilo, ki govori o tem, da komunist ne more biti narodni poslanec. Zato je bilo svoječasmo razveljavljenje komunističnih mandatov akt nasilja in bo sedanje razveljavljenje Radičevih mandatov tudi, me glede na to, da se o Radičevi stranki ne more trditi, da je komunistična. Po svojem programu so Radičevci ag ra rno r eakcion ara a stranka, ki nima v sebi niti trohice revolucionarne ali pa kake razredne ideje. Postopanje vlade oz. mjeme večine, če bo res prišlo do razveljavljenja le enega, ali pa vseli Radičevih mandatov, pa je tudi politično nespametno. V korist bo seveda radikalom, ki bodo imeli potem sami obsolutmo -večino v parlamentu, v škodo bo pa celemu notranjemu političnemu razvoju. Da bo tak nasilni akt vlade izzval pri opoziciji naj-ostrejše bojno razpoloženje je jasno an razumljivo, kajti razveljavljenje Radičevih mandatov pomeni izziva-mje opozicije, ki ima skoro polovico poslancev v parlamentu in večino v narodu. Mesto, da se torišče borbe za moč iv državi prenese v parlament, se bo ta boj zanesel zopet iz-ven parlamenta, pri čemur bodo naše .notranje politične razmere postaje še obupnejše, nego so sedaj. Potreben sporazum med meščanskimi strankami bo zopet odložen za dolgo časa, ljudstvo pa bo trpelo naprej pod nezmosmimi gospodarskimi in ipoci alnimi razmerami. Najhujši udarec na demokracijo pomeni razveljavljenje mandata kakega poslanca iz političnih razlogov. Zakaj pa imamo potem parlament, če narod ne sme vanj poslati omega, ki mu ^ zaupa in ki zastopa njegove ideje'! Že itak je pri nas parlamentarizem samo na papirju in je maš parlament žalostna slika skupine ljudi, ki jim komamdira vlada, mesto, da bi parlament vladal. Ce bo pa ta parlament še okrnjen s tem, da bo toliko in toliko mandatov iz političnih razlogov razveljavil, potem ne bo to nikak parlament več. Naj ei vlada rajši poslance kar imenuje, da si prihranimo volitve! — Centralni Radnički Sindikalni Odbor Jugoslavije je poslal glavnemu Radničkemu Savezu Jugoslavije tole pismo: Glavnemu Radničkemu Saveasu Jugoslavije v Beogradu. Dragi sodrugil Prožeti prepričanja, da prinaša razcepljenost strokovnega pokreta proletariatu v njegovi razredni borbi veliko škodo, da mu jemlje sposobnost za obrambo najelementarnejših ekonomskih in političnih pravic in ga meče vse globlje in globlje v žrelo socialnopolitične reakcije, smo mnenja, da bi moral hiti letošnji prvi maj manifestacija želj in potreb po ujedinjenju strokovnega pokreta. Izhajajoč iz tega stališča je sklenila seja Izvrševalnega obora C. R.S. O. J. z dne 24. t. m. soglasno: da se stavi Glavnemu Radnič-kemu iSavezu Jugoslavje predlog, da so proslavi letošnji prvi maj v celi državi skupno. V to svrho vam predlagamo, da se vrši 6. marca t. 1. popoldne v prostorih delavcev in delavk Šivačke - obrtne industrijo skupna predkonferenca, obstoječa iz po treh delegatov od našo in vaše strani, kateri homo stavili svoja mnenja in predloge, tičoče se skupne proslave prvega maja. Pripominjamo, da smo .istotako sklenili pozvati tudi Savez grafičnih delavcev na skupno proslavo, a smo to vabilo za sedaj še odložili v nadi, da ga bomo mogli povabiti zajedno z vami. Beograd, 25. febr. 1925. S sodružnim pozdravom Za Centralni Kadnički Sindikalni Odbor Jugoslavije: L. Stefanovič. Glavni Iladnički Savez jo poslal na ta razgovor svoje delegate, ki so preči tali sledečo izjavo: Delegacij) Centralnega Sindikalnega Odbora Jugoslavije Beograd. Dragi sodrugi! Odzivajoč se Vašemu pozivu prihajamo kot delegati Glavnega ltad-ničkega Saveza Jugoslavije in Vam dajemo kot uvod v razpravo tole pismeno izjavo: Z velikimi simpatijami smo sprejeli Vaš sodružni poziv na skupno proslavo Prvega maja. On nam jo simpatičen radi tega, ker želite, da vporabimo to skupno proslavo kot pripravo za organizacijsko edinstvo naših strokovnih pokretov. A ta poziv nam daje priliko, da spregovorimo, v času, ko se za to delavski razred vsled bližajoče so prvomajske proslave za to bolj živo zanima, odkrito o svojem stališču glede možnosti ujedinjenja in s tem pripomoremo, da slednje v naši državi duhovno in moralno čimpreje dozori. Tako mi, kakor Vi, .ki delamo praktično v delili delavskega pokreta, kolikor se more danes delati, občutimo najbolje vse težkoče razjedinjenosti in želimo, da se čimprej konča. A mi nosimo tudi odgovornost za usodo tega pokreta. Mi si ne moremo i njim igrati, ga danes vstvarjati, jutri razbijati, zapuščati in znova započenjati, iti danes po eni poti, jutri po drugi. V zavesti, da moramo ustvariti resno in trajno delo, se moramo skrbno vprašati: ali so razbiti deli moralno in duhovno zreli za trajno edinstvo in no moremo iti za nasveti, ki se glase: naj se samo ujedinjuje, brez ozira na načelo in vrsto organizacije od internacionale, do strokovne zveze. Zakaj, če se zapletemo v nezrelem edinstvu iznova v medsebojne borbe, nas bodo ti svetovalci prvi zapustili. Se eno je potrebno, da v naprej opozorimo. Cas je, da se neha med nami in vami vsako manevriranje in da imajo razgovori med nami resno namero, da v resnici dovedejo do edinstva in da se na paroli edinstva ne vrši več agitacije, ki naj bi pokazala, kako odbija druga stran baje načeloma vsako ujedinjenje. Zato bi želeli, da proneha med nami vsako oficielno in javno pozivanje na ka-koršnekoli razgovore in skupne akcije, ker se spreminja tako pozivanje pod pritiskom razmer v politično manevriranje. Veliko koristneje je, da so vrši med nami pred vso delavsko javnostjo, na privatnih in javnih sestankih svoboden, nevezan, povsem iskren in povsem odkrit razgovor o možnostih, pomenu in ciljih ujedinjenja. Tak razgovor, glejte, mi danes tu započe-njamo. Prava vrednost ujedinjenja. Velika gospodarska -kriza, ki jo preživlja danes naše mestno gospodarstvo, je vsekakor glavni vzrok za težkoče., ki jih ima strokovni pokret. A da je pal do današnje brezvplivnosti, temu je kriva ona politika, ki je vodila velika večina delavskega pokreta tri leta neprestano samo od poraza do poraza, razširjajoč zmote, eno hujšo od druge in šireč brezprimerno korupcijo. Porazi so ubili vsako zaupanje v vrednost borbe in organizacije, prinesli razočaranje nad nepretrgano vrsto zmot, ubili vsak idealizem in napravili delavske mase pristopne za meščansko ideologijo, korupcija pa je zbrala skupine brezposelnih, ki so si vzeli za poklic revolucijonarno frazi-ranje in oviranje delavstva, da ' se osvobodi iz duševne in organizacijske zmešnjave in strašnega poraza, v katerega so ga zapeljali. Padalo se je in pada so vedno globlje. Ni mogoče iti preko te ugotovitve in zdravega delavskega pokreta no more biti, če se izvir zmot, porazov in korupcije ne zamaši in končno ne preseka njegovo vplivanje na bodoči uje-dinjeni delavski pokret. Ni se lahko dvigati s porazov. Kapitalisti in državni organi se imajo priliko igrati z delavskim pokretom, kakor se jim ljubi in troba bo časa in težkih naporov, predno dobimo izgubljene pravice in možnosti razredne borbe nazaj. Ker izgleda poleg tega, da bo tudi gospodarska kriza še trajala, se ni treba vdajati goljufivi nadi, da nas dvigne ujedinjenje, kakor hitro ga storimo, kakor čarodejna palica iz porazov in slabosti. Tudi ujedinjeni bomo morali iti skoz dolgo periodo naporov, preganjanj in borb, predno osvojimo samo ono nazaj, kar smo izgubili. Prava vrednost ujedinjenja bo v tem, da bo zadržalo nadalnje padanje v reakcijo in slabost. Velika škoda bi ibila, ako bi nas zateklo oživljanje gospodarskega življenja razjedinjenje in bi se nam s tem onemogočilo tako hitro osvajanje izgubljenih postojank, kakor bi to bilo, ako bi se ne trošile sile v medsebojnih borbah. Ali če se bi delovalo tudi v ujedi-njenem pokretu stari vzroki za razkol naprej; ako bi se gonil delavski pokret trajno v borbe, ki jih ta po svoji moči ne more izdriati, vatvarjaje tajnih organizacij v javnih in brezvestno korutnpiranjo z razsipanjem denarja, ki ne prihaja od rednih članskih prispevkov, potem nam tudi ne bo pomagalo ne ujedinjenje, no ozdravljenje gospodarskega življenja. Mi bi morali doživeti ponovno poraze, raz-strojstvo in razkole. Osnove ujedinjenja. Ena izmed mnogobrojnih zmot, ki jih je razsojal ruski boljševizem je ta, da so nastale pri nas po vojni bistveno drugačne družabne razmere iu da je treba voditi vsled tega nekake drugačne borbe in imeti nekako drugačen delavski pokret, kakor smo ga imeli pred svetovno vojno. Medtem so ostale pri nas v Jugoslaviji predvojne socialne razmere absolutno ene in iste in so se le v toliko spremenile, da je vsled razdelitve velikih posesti sistem privatne svojine znatno učvrščen, da se kapitalistično gospodarstvo bolj naglo in bolj svobodno razvija, da se jo vstvarila znatno močnejša monarhija, ki nad nami vlada. Vsa spremeba je v tem, da je postal meščanski režim po vojni gospodarsko iu politično jačji, nego je bil pred vojno, ali so postali na drugi strani vsled razvijanja kapitalizma tudi pogoji za naše napredovanje znatno boljši. Zmota o slabosti kapitalizma izvira pri nas vsled zmed, ... jih je napravila v gospodarstvu vojna, zmed, ki se vedno bolj odstranjujejo. Danes je popolnoma brezmiselno govoriti o slabosti kapitalizma in o tem, da bi se moglo vpeljati pri nas neke druge vrste gospodarstvo, kakor privatno kapitalistično. Pod temi pogoji je mogoč samo en zaključek: mi moremo in moramo imeti normalni socialistični pokret, kakor-šnega smo imeli pred vojsko. Med nami ni spora, da je bil predvojni socialistični pokret popolnoma zdrav in sposoben za življenje in razvoj. Mi se moramo povrniti k njemu, če to hočemo ali ne, ker sili v to enakost med današnjimi in predvojnimi razmerami. Osnovna misel voditeljica vsakega dela za ujedinjenje mora biti ta, da storimo nam dobro znani predvojni edinstveni socialistični pokret, z vsemi njegovimi oblikami organizacije iu borbenih metod. Ko se utrdite tudi Vi v tem uver-jenju in kadar boste voljni delati z nami pošteno za ta cilj, takrat bomo priravljeni dajati vse potrebne koncesije iu omogočati vsa prehodna stanja, da se preide brez žaljenja občutljivosti in brez razglabljanja o prošlosti k borbi o vprašanjih sedanjosti in bodočnosti delavskega razreda. S tem je povedano, da mora biti naš delavski pokret razreden pokret, demokratski pokret in mednarodni pokret. Kot razreden delavski pokret so mora naslanjati le na svojo razredno moč in na moč onih družabnih slojev, ki se mu pridružijo zavestno in odkrito, osvojivši njegovo ideologijo. Ta pokret ne more biti puntanski, pokrot vseh mogočih nezadovoljnežev, tudi no sme iskati in sprejemati zvez z reakcionarnimi družabnimi silami in podpirati teženj, ki nimajo z delavskim pokretom in razredno borbo nikake za-jednice. Delavski pokret mora biti demokratski tako v svojem notranjem ustroju, kakor v borbi proti razrednemu nasprotniku. V njem se ne morejo formirati tajne celice, tudi ne sme priti v odvisnost od ilegalnih skupin. Politična demokracija v državi Stran 2 ..SOCIALIST je edino sredstvo, ki daje delavskemu razredu možnost za organiziranje, vzgajanje in pripravljanje, da se osposobi za upravljanje družbe in gospodarstva. Vsled tega je borba za demokracijo naša osnovna borba. Mi ne moremo živeti izven internacionale. Če ostanemo pri strokovnem pokretu, danes ne more biti dvoma o tem, da obstojajo strokovne sindikalne internacionale in da so vse te združene v svetovno strokovno internacionalo a sedežem v Amsterdamu. Moremo biti nezadovoljni s tem ali onim korakom, s tem ali onim sklepom sindikalne internacionale, ali mi moramo biti tam, kjer je združenih dvajset milijonov delavcev celega sveta in v tej demokratsko urejeni zajednici bomo skrbeli za to, da se sprejmejo tudi v internacionali naša gledišča o potrebah in načinu razredne borbe. Mi so moremo ujedinjevati vrlo lahko brez kapitulacij, to se pravi, ne da bi iskali kesanja in razglabljanja o prošlosti, a mi se moramo ujedinjevati na gotovih temeljnih načelih, zakaj kjer teh ni, tam tudi pokreta ni. Ta načela so: razredni, demokratični mednarodni značaj delavskega pokreta. Neopredeljenost nczavisnega strokovnega pokreta. Mi pozdravljamo iz vsega srca, da se je započela v vrstah nezavisnih strokovnih organizacij odkrita borba, da se pripelje pokret iz zagate, v katero ga je privedla bivša kom. stranka, du se otresa zmot in prihaja na pravo pot. Toda, dragi sodrugi, — moramo Vam čisto iskreno reči, da ste danes šele na pol poti in da v svojem pokretu niste vatvarili takega stanja, da bi bil zrel aa pošteno ujedinjenje z nami. Vi pokrivate s plaščem ujedinjenja lažnjive prijatelje, vi še niste na čistem o tem, da je moskovski 'boljševizem ravno-tako opasen protivnik zdravega delavskega pokreta, kakor kapitalizem. Moskovski boljševizem se je začel kot delavski pokret, a je to že davno nehal biti. To je danes vlada, ki noče računati z voljo ogromne večine ruskega naroda, ki ne sme na volitve, ki vlada z bolj divjim terorjem, kakor carstvo, pod katero so delavci bolj brezpravni in ekonomsko potlačeni ko-feor pod carstvom, vlada, ki se popolnoma zaveda svoje nevzdržljivosti v Rusiji, ki se pa hoče vzdržati kakor vsak samosilnik — v strahu pred tem, kar je napravil, za vsako ceno na oblasti. Ona potrebuje zunanjih pomagačev in ona jih išče, da bi jih izbirala. Pri enih izrablja idealizem, metajoč v svet brez prenehanja revolucionarne fraze, dajajoč zavestno najbolj lažnjive obljube. Druge kupuje enostavno z denarjem. Vlastodržka klika v Moskvi je popolnoma brezvestna in izkorišča vsako silo, na katero se nasloni, dokler je popolnoma ne vpropasti. Ona se veže z vsemi in z vsakim, katerega more kje vporabiti: s poglavarji kitajskih vojaških band, ki žive od navadnega ropanja po hišah; s turškimi pašami; z mračnimi reakcionarnimi kmečkimi po-kreti, z najbolj divjimi nacionalisti. Kaj ni postalo po strašnem izkustvu pri nas popolnoma jasno, da jo šel moskovski boljševizem popolnoma iz moj delavskega pokreta? Portom, ko je v njegovi službi stoječ delavski pokret Jugoslavije razbil in popolnoma oslabil, išče zaveznikov pri plemenskih nacionalistih in pušča ostanek njegovih pristašev, .ki se še veže na delavski pokret, se stavlja popolnoma v službo plemenskim nacionalistom, zapostavlja vsa delavska razredna vprašanja in delavske razredne potrebe in hoče napraviti delavski pokret za podružnico plemenskega separatizma v Jugoslaviji. Ta strašna moskovska vrv se je zavila že enkrat okrog vratu delavskega razreda in ga privedla do izdihljaja. Mora biti jasno, da se to ne bo in ne bo moglo nikdar več ponoviti. Zdrav delavski pokret se more stvoriti samo v popolni nezavisnosti in v odkritem nasprotju proti borbenim metodam današnjega moskovitizma. Vi ste, dragi sodrugi, v tem vprašanju še neopredeljeni. Vi napadate poslednje izrastke moskovitizma, vtap-ljanje delavskega pokreta v pokret vseb mogočih nezadovoljnežev, ali Vi še nimate poguma, da bi javno pretrgali y vroči poletni noči zbrala na travnikih iza Volgo. Posedli smo okoli ognja: .použili juho, ki .so jo bili pripravili ribiči, popili nekoliko .vodke in piva tor »e pričkali med sabo, kako bi hitreje im boljše preuredili svet. Pol .lej smo se, utrujeni telesno in duševno, razšli po travnikih, 'kakor »e je komur hotelo. Odšel sem od ognja z devojko, ki se mi je izdela pametna in nežina. Oči je imela temne in blage, a besede so ji zvenele tako, kakor da je vse, o čemur govori, preprosta in gleškem, ali mora vstvariti svojo politično stranko, kakor v ostalih državah. Politična stranka je s svojim tiskom in parlamentarno akcijo neobhodno nujen sestavni del splošnega delavskega pokreta in tudi naš bodoči delavski pokret ne more biti brez nje. More se govoriti o tem, ali je treba pristopiti istočasno k izgradnji vseh oblik skupnega pokreta, ali velikega zmota je, ako kdo misli, da je mogoče postaviti delavski strokovni pokret v stanje nevtralnosti do dveh delavskih strank, ki se mod seboj borita. Tu so morajo ali stranke ujediniti, ali strokovne organizacije razcepiti. Ako se pa ima razumeti pod nevtralnostjo odvajanje strokovnega pokreta od jedine danes obstoječe, svobodne in čisto delavske interenacionale, katere sedež je v Amsterdamu, pomeni to ravnotoliko, kakor odstopanje od interenacionalizma. Nekaj takega jo danes duhovna in materialna nemo-gočnost za zdrav delavski pokret. Prvi maj. Verovali nam boste, dragi sodrugi, da nas globoko boli, da prihaja s razdvojenimi prvomajskimi proslavami tako jasno do izraza organizacijske in duhovne razdvojenosti, ki med nami še obstoja. Toda, — ali ima smisel, da se lažemo, da s skupno majsko proslavo vstvarjamo videz ujedinjenja? Ali ne služimo resnemu in poštenemu delu pri vstvarjanju zdravega ujedinjenja bolje baš tedaj, ko si je prisiljen staviti vsak izmed nas, do poslednjega delavca v naši sredini, ko vidi prvomajsko raz-jedinjenost, vprašanje: pa kaj nas še deli in da se trudi, da odpravi te razloge. Danes ni potrebno propagirati razpoloženje za ujedinjenje. Ono je široko, skoro splošno. Danes je potrebno mirno delo na odpravljanju vzrokov razcepa in na postavljanju zdravih temeljev za bodoči skupni delavski pokret. Mi hočemo ostati dosledni nalogi, ki smo jo sprejeli nase in prenesti v vrsti bolečin, ki smo jih prenesli do danes vsled razcepljenosti delavskega pokreta, še .eno. Mi moremo iti z Vami le takrat v skupni prvi maj, če moremo započeti resno, vstvarjajoče delo za izgradnjo skupnega delavskega pokreta v Jugoslaviji. S sodružnim pozdravom: Laka Pavičevlč, Blagoje Bračinac, Sima Kotur. samo ob sebi umevna resnica. Dekle je imelo za (vsakega človeka ljubezniv pogled. Stopala sva tiho drug ob drugem; pod nogami so škripala in se lomila stebelca, ki jih je obglavila kosa; iz kristalne čaše neba, ki se je bočila nad zemljo, je tekla vlaga lunine svetlobe. Dokle je globoko vzdihnilo in dejalo: — Kako lepo je! Kakor da smo v afriški puščavi, a kopice .sena so piramide. Tudi vroče je ... Nato je predložila, naj sedeva na kopico sena, tja v okroglo senco, ki je bila gosta kot čez dan. V .travi so peli murni: nekje je neki glas hrepeneče vprašal: Ah, čemu si mi, dekle, odreklo? ... Jel sem ji goreče pripovedovati o življenju, kolikor sem ga poznal in o tem, česar nisem razumel. Nenadoma je .devojka tiho vzkliknila 0 vzrokih. V Ljubljani je neki vprašaj, ki je sejal med volilnim bojem .pridno defetizem. Ko smo ostali brez zunanjega uspeha, je rekel ta vprašaj: Prav srečen sem! Sedaj razpravlja ta vprašaj v Pod Lipi »o vzrokih« .in o tem: »Kaj sedaj«? in prihaja do .zaključka: da je imelo delavstvo pri nas veliko veljavo, takrat, ko ga je vodil vprašaj, sedaj pa smrdi: riba pni glavi. Vprašaj na to previdno dostavlja: samo- hvala se pod mizo valja! Kdor se hoče poučiti o resničnih vzrokih, ki tiščijo delavsko gibanje v Jugoslaviji k tlom, naj si prečita in se prekobalila čez kopico m hrbet. . Prvikrat v življenju sem imel priliko, videti žensko omedlevico. Najprej .me je tako zmedlo, da sem hotel vpiti in zvati na pomoč; čez minuto pa sem se spomnil, kaj so počeli v takih primerih junaki iz romanov, katere sem bil kedaj prebral — in sem odpel dekličino krilo okoli pasu, potem pa še bluizo in steznik. Ko som ugledal prsi, ki so bile podobne dvema majhnima čašama iz srebra, polnima zgoščene lunine svetlobe in zasajenima vrh njenega srca, mi je šinil ogenj v glavo in sem hotel dekle poljubiti. No, čez hip je bila želja premagana. Jadrno sem zdirjal k reki, da bi prinesel vodo, zakaj v knjigah je stalo, da so junaki v podobnih primerih zmirom tekli po vodo, če je le bil na mestu katastrofe kak potok, katerega je poprej pripravil duhoviti romanopisec. samo odgovor GRSJ, ki ga priobčujemo na drugem mestu. K temu prihajajo pri nas še posebni vzroki, ki jih vprašaj deloma pravilno slika. Pravilno je tudi, da je 'treba za pokret gibanja, načel, parol in pozitivnega dela. Pravično pa je, če priznamo, da je bilo tega zato premalo, ker so črpali medsebojni spori vso energijo tistih par delavcev, ki imajo resno voljo delati pozitivno v pokretu iin likvidirati sistem medsebojnega intrigiranja, pri katerem nosi brez potrebe tudi vprašaj precej velik zvonec. Parale morajo izhajati iz .socialističnih načel. Le take parole zbirajo gibanje, drugačne so nevarne in ga lahko razkrajajo. Seveda mora izreči v času, ko se vstvarjajo nove državo tudi socializem svojo besedo o d'r-žavopravni ureditvi. Bivši socialistični klub v ustavotvormi skupščini je izdelal tozadevno svoj načrt, le škoda, da tega načrta javnost — iz zgoraj omenjinh razlogov — ne pozna dovolj. Ta načrt je menda tak, kakor odgovarja socialističnemu programu, drugače bi ga socialistični .klub z vprašajem vred ne bil potrdil. A v tem ni Distvo kritike. Vprašaj misli, da bi nas bil rešil program »federativnih balkanskih republik«. To je mogoče in se da o tem govoriti. Vendar pa se da o tem ravno z vprašajem težko govoriti. Reprezentanti slovenske socialne demokracije, »ki jo edina rešila idejno silo socializma v SHS«, so se menda v vladi kraljevine S H S prvi oddaljili od tega programa in spravili stranko na kriva pota. Če hočejo kriliti omamljeni po Radičevih uspehih bivši vladni možje s primesmi radičevščine okrog, jim bo naše ljudstvo drastično povedalo: da se jim prilega to, ko prašiča sedlo. Oni M nam morali biti v prvi vrsti hvaležni, da se to lahko opusti. Tudi za ceno, če bomo enkrat malo manj aktualni. Ni naša naloga, da hlastamo brez izbire za parolami, iki ,so za vsako ceno aktuelne. (Tudi vojno navdušenje je bilo enkrat aktuelno in kdor je bil proti njemu, je lil osamljen). Naša naloga je, da gradimo solidno, na podlagi socialističnih parol. Takih parol bomo našli dovolj; — samo miru in sodelavcev potrebujemo. To bo dalo tudi potrebno enotno miselnost, ki pa nam po strašnem razdoru, ki gre čez socialistični pokret celega sveta, ne bo padlo v naročje, ko zrelo jabolko. Česa je treba sedajt Med drugim tudi tega, da se •vprašaj že enkrat odvadi delati zmedo v pokretu, pisati pred volitvami o zakajenih svetilkah, po volitvah pa na ta način o vzrokih. Klicaj. Z rabo ,,Neosan“ kreme se trpežnost obutve zelo poveča. Drveč po travniku ko preplašeni konj sem se vrnil k dovojki s polnim klobukom vode — a glej, bolnica je že stala na nogah, prislonjena ob seneno kopico; obleka je bila v popolnem redu .in toaletne pomanjkljivosti, ki sem jih jaz napravil, so bile lepo .popravljene. — Ni treba —mi je rekla utrujeno in tiho ter odklonila z roko moj moker klobuk. Potem pa me je osla vila in je šla k .ognjišču, kjer sta dva dijaka premlevala zoprno popevko: Ah, čemu si ini, dekle, odreklo? ... — Ali sem vas užalil? sem se zavedel iz zmede, ki me je prijela 2bog dekletovega molka. Ne. Niste ravno spretni ... Kljub temu pa sem vam, seve, hvaležna .. • Stožilo se mi je v srcu kajti po doba je bila, da njena hvala ni bila iskrena. (Dalje pirhodnjič.) SOCIALIST" Stran 3 Komunalna politika. SEJA OBČINSKEGA SVETA MARIBORSKEGA. V torek cine 3. marca je imel mariborski obč. svet sejo. Župan dr. Leskovar prečita dopis •društva za preskrbo ubogih šolarjev z obleko in obuvalom, s katerim se to društvo zahvaljuje obe. svetu za nakazani znesek 37.500 Din. Ubogi kapitalisti so bore malo darovali in da je dobilo okrog 600 otrok nekaj krp, gre res zahvala občini, ki je -v o tira ln večji dol k skupnim »darom«. Socialisti so 1. 1923. prvič predlagali, da naj mestna občina prispeva in sicer skupno 50.000 Din. Letos je bloka-ška večina znižala to podporo na 37.500 Din. Socialisti so predlagali, da se vpostavi 50.000 Din v proračun, toda gospoda je to odklonila, ker ne mara zakonite subvencije, marveč hoče miloščine. Nemci so povodom obč. volitev to subvencijo imenovali: razmeta-nje obč. denarja, v čemur jim je se-kundiral sedanji duhovni — pardon — občinski oče dr. Jerovšek. Ampak socialistov ni sram takšnih očitkov! Potem je poročal župan, da se snuje društvo za zgraditev spomenika bivšemu škofu Slomšku, ki je pred mnogimi desetletji umrl in še le sedaj so se gospodje klerosi spomnili nanj. Kakšno zasluge si je Slomšek stekel za Maribor nam ni znano, da se mu naj ravno sedaj v času najveeje stanovanjske bede spomenike postavljal Očividno se gospodom zdi sedanji čas najbolj primeren, ko ima Maribor črnega župana, pred katerim se plazijo po trebuhu naši krščansko-katoliški demokrati! Nadalje je poročal župan o sestavi novega odbora mestne posojilnice, ki je tvorila v zadnjih letih jabolko silnih bojev med .klerosi in bankarskimi demokrati, ki niso pustili prvih v takem številu k koritu kakor so isti želeli. Klerikalci so se zakleli, da morajo ta denarni zavod uničiti, zato so organizirali naravnost sveto vojno. Med tem časom pa je sklenil dr. Jerovšek z demokrati »Burgfrieden«; prišlo je do nacionalnega bloka in danes sede oboji i v občini i v posojilnici, ki sicer ni občinska v pravem pomenu besede, ampak je privatno-kapitalistična, nad katero ima mestna občina samo neke vrste kontrolo, zato pa jamči z vsem svojim premoženjem ter z vso davčno močjo za eventualen polom. No sedaj bo mir, ker so tudi klerosi pripuščeni k zlatemu teletu. Gosp. Voglar ne bo več tarča klerikalnih napadov in bratje v Kristu se bodo popolnoma spravili! Nadalje je župan čital statistiko borzo dela, iz katere je razvidno, da vlada v naših krajih strašna brezposelnost in tako poročilo bi moglo tvoriti podlago za razmotrivanje, na kak način bi se moglo saj en del delavcev zaposliti oz. če to ni mogoče, delati na to, da bi saj oni delavci, ki so v mestno občino pristojni, dobili primerno pod poro. Toda tako daleč še naš »blok na-cional« ni prišel, nasprotno — naš tovarnar za »škrnicelne« Weixl in pa g. župnik in suspenso Jerovšek, trdita vedno, da brezposelnih delavcev v obče ni, ampak da so to samo leni de lavci! Zatem je stavil sodr. Ošlak na g. župana dva vprašanja in sicer: 1. Ali je res, da je gospod župan prepovedal, oz. če je on vplival, da je bilo prepo vedano nadaljno uprizarjanje Cerkve-nikove drame: »V vrtincu«. 2. Ali je znano gosp. županu, da so mestni delavci vložili prošnjo za »višanje mezd in da je ta prošnja bila, ne da bi prišla v obč. svet, negativno rešena oz. zn-vrnjena. Glede prvega vprašanja je župan zagotavljal interpelanta, da ni on prav nič storil, da se omenjena drama ne bi smela igrati, pač pa je izrazil nasproti g. ravnatelju mestnega gledališča svoje nezadovoljstvo z dramo, na kar je le ta izjavil: »dobro, pa je ne bomo več uprizorili«. Dodal je še, da se je tudi veliki župan g. dr. Pirkmajer enako izrazil. (»Tabor« pa je pisal, da gospa županja ni z igro zadovoljna!) Kar se tiče drugega vprašanja, je rekel g. župan, da mu je sicer znano, da so mestni delavci vložili prošnjo za povišanje plač, da pa ne ve nič o tem, da ibi bila ista rešena in da naj de- lavci vložijo novo prošnjo. Za tem so prišla poročila odsekov. Najbolj »vesti klerikalni volivci in ljubljenci g. Žebota — mariborski mesarji — so vložili pritožbo proti Špeharjem, češ, da jim delajo ti veliko škodo, ker ne plačujejo »visokih« duvkov, pač pa prodajo mnogo Špeha na mariborskem trgu, radi česar se naj jim ta posel prepove ali pa vsaj omeji. Utemeljeval je ta predlog mesar in obč. svet. (SLS) g. Hohnec. Toda pogorel je. Čeravno imajo klerikalci dve duši, se niso upali braniti svojih mesarjev tem manj, ker se tudi Špeharjem ne smejo zameriti. Končno je prišla neka prošnja na dan, ki je tičala celih 10 mesecev, ne ve se kje, t. j. prošnja klavniških delavcev za zvišanje plač. Poročevalec g. dr. Jerovšek je povedal, da jc prošnja prišla novembra v neki odsek in ta odsek predlaga, da se jo odkloni. Sodrug' Bahun ugovarja in hoče utemeljevati prošnjo, na kar hitro izjavi Jerovšek, da se bo o prošnji v tajni seji dalje razpravljalo. Obč. isvet. s. Bahun: Zakaj se bojite javnosti1! Ta zadeva se je po tem res reševalo v tajni seji, dasi ni spadala v tajno sejo, ker se ni imenovalo v obče nobene osebe. Poročevalec je na dolgo in na široko navajal cene raznim življen-skim potrebščinam, ki se od časa, ko so dobili omenjeni delavci zadnje zvišanje mezd in to je od 1. 1923., niso prav nič izpremenile. (Kdo se ne čudi našim jezuitom.) Zato predlaga odsek, da se ta prošnja odkloni. Obč. svet. s. Bahun: »Gospoda, to je nezaslišan škandal: Najprej se prošnjo revnih delavcev eno leto zadržuje, da se jo po tem odkloni. Večkrat sem že vprašal, kaj je s to prošnjo, pa nikoli nisem dobil pravega odgovora. Namesto, da bi sedaj obč. svet svoj greh popravil s tem, da bi prošnji ugodil in plače zvišal od časa, ko je bila prošnja vložena, so jo sedaj s tako nelogičnim utemeljevanjem odklanja, kakor da bi za teh pet delavcev, ki imajo najmanjše plače a najtežje delo, postojale drugačne cene kot »a vse ostale uslužbence in delavce. Dve leti niso ti delavci dobili nobenega povišanja, med tem smo ostalim uslužbencem ne vem kolikokrat prejemke povišali. Delavci so itak skromni in prosijo, da se jim naj urna mezda zviša na 5 Din .Zato predlagam, da se prošnji ugodi in da so zvišanje izvede od 1. jan. 1923. In glej, čudež se je zgodil: Obč. svet. g. Glaser (Nemec), ki je sicer zelo proti visokim delavskim plačam, se je pridružil izvajanjem s. Ba-liuna, samo da ni bil zato, da bi se vsem 5 delavcem mezde zvišale na 5 Din, ampak na 4, 4.50 in samo enemu na 5 Din urno. Temu se je ugodilo. Občina Krčevina prosi, da bi mestna občina prevzela škropljenje Aleksandrove ulice do Wogererja, za kar bi omenjena občina bila pripravljena plačati gotovo odškodnino. Stavbni urad predlaga: mestna občina naj da Krčevini vodni voz in vodo na razpolago, občina Krčevina pa si naj zamn preskrbi priprego, češ, da je mestna občina že preobremenjena in ne bi mogla škropljenja prevzeti. Obč. svet. s. Bahun je proti temu in pravi, da to ne drži, da mestna občina ne bi tistih 200—300 m mogla škropiti. Krčevina kot okoliška občina nima tozadevne organizacije in če ji odrečemo škropljenje — ki je pa tudi v interesu mesta samega — po tem ne bo nič storila. Je pa pripravljena za škropljenje prispevati. Temu naziranju so se pridružili tudi drugi govorniki in je bil odsekov predlog odklonjen. Škropljenje se pa uredi v smislu medsebojnega dogovora obeh občin. Gospod Koglič >(NSS) je poročal o projektu električne cestne železnice. Neka družba želi imeti načrt, ki bi pa stal okroglo 60.000 dinarjev, to pa bi bilo po Kogličevem mnenju predrago, zato naj gre ponudba ad acta. Obč. svet pa ni bil tega mnenja in je bilo sklenjeno, naj se odsek dalje bavi s stvarjo. Končno je še omeniti, da se nudi mestni občini prilika dobiti večje posojilo, katerega del bi se porabil tudi v stanovanjske svrhe. To reč so vzeli demokrati v roke, ki so kot bankirji bolj verzirani, med tem, ko se g. Jerovšek bolj po strani drže! Studenci pri Mariboru. Pretečeni teden se je vršila pri nas izvanredna seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je bila vnovič zadeva električne razsvetljave, torej gotovo eno najvažnejših vprašanj. Kakor navadno, je radikalni občinski odbornik g. Belčak zopet neoproščen izostal, in to že štirikrat zaporedoma. Nam socijalistom je seveda popolnoma vseeno, če se gospod Belčak sej udeležuje ali ne, občinski posli se vršijo itak lahko tudi brez njega, in ga torej prav nič ne pogrešamo, ampak obžalovati moramo njegove volivce, ki imajo v občinskem odboru tako zanesljivega zastopnika. Radovedni smo tudi, kaj porečejo k temu zanemarjanju dolžnosti drugi gospodje od nacijonalnega bloka, na katerih listi je bil tudi g. Belčak izvoljen, dozdeva se nam, da ga tudi prav nič ne pogrešajo. Treba bi bilo tega gospoda pri priložnosti opozoriti na pravilnik, ki obstoja za občinski odbor, in glasom katerega se lahko odborniki za večkratno izostajanje od sej, kaznujejo. Glede električne razsvetljave, se je na predlog socialističnega kluba enoglasno sklenilo, da občinski odbor ponudbo občine Maribor v načelu sprejme in da se dne 7. marca skliče v gostilni A. Senica shod davkoplačevalcev in konzumentov, in da se jim ponudba, proračun in pogoji razjasnijo. Ker se nihče ni več k besedi javil, je zaključil sodrug župan Ka-loh sejo ob 1412. uri ponoči. Tedenske vesti. Seja Zveze narodov. Pretekle tedne se vrši zasedanje Zveze narodov, na katerem se zelo trudi angleški zunanji minister Chamberlain, da bi spremenil določbe ženevskega protokola, ki so bili sprejeti na lanskem zasedanju. Mac Doinald, ki je lansko leto zastopal Anglijo, ko je imela še delavsko vlado, se je zelo trudil in se mu je tudi deloma posrečilo uveljaviti v protokolu točke po katerih se mora spore med 'raznimi državami predložiti Zvezi narodov, da se preprečijo oboroženi konflikti. Ta protokol je bil lansko leto sprejet. Med tem je pa zmagala v Angliji konservativna stranki, ki vsem tem mirovnim določbam zelo nasprotuje. — Namere angleške vlade parne gredo prav v klasje, ker se je večina zastopnikov raznih držav izrekla proti uničenju ženevskega protokola. Zlasti ga je branil zastopnik Francije Br-iand, kateremu se je priključila večina dragih delegatov, tako da je ostal Chamberlain popolnoma osamljen. Češki zunanji minister Beneš, ki je referent o tem’ vprašanju, je izjavil, da je ženevska protokol še sicer nepopolno delo in so nekateri pomisleki Chamberlaina popolnoma upravičeni. Da bi se pa razsodišče popolnoma odpravilo bi bila pa zelo resna škoda. Be-neševa resolucija je bila soglasno sprejeta, — Na sejah .se rešuje tudi spor med Poljsko in G dano m in pa p roblemi razoroži tv e. * TERPENTINOV ZLATOROG Kupujte samo Zlatorog milo; Prva stavka fašistovskih kovinarjev je izbruhnila v Milanu pretekle dni. Udeležuje se je več tisoč kovinarjev. Število stavkajočih pa še vedno narašča. To je prva stavka fašiistovskih strokovnih organizacij odkar obstojajo. V Rimu se pa že vrše pogajanja med vlado in delodajalci, na kakšen način bi se stavka čimprej zaključila. Fašisti so dose-daj zanikali potrebo razrednega boja, kakor naši demokrati in 'klerikalci, ali ta stavka jih bo -sedaj poučila, da razredni boj še ni odpravljen -s tem, da se razpusti -socialistične organizacije. Turčija in naša država sta te dni obnovili medsebojne di-plomatične stike. Turška vlada je imenovala svojega poslanika v Beogradu tin jugoslovanska je imenovala svojega v Carigradu. S tem je šele formalno končano vojno stanje, ki je trajalo odi. 1914. Sedemletnico rdeče armade so praznovali v Rusiji z velikimi vojaškimi paradami. V Petrogradu se je udeležilo parade 16 tisoč vojakov izbranih iz petrograj-ske vojaške garnizije. Vojaki -so pripadali vsem vrstam orožja: pehote, konjenice, artilerije, automobilskih in aeroplan--skih oddelkov. Sovjetska vlada je porabila to parado zato, da popularizira novega poveljnika armade Fru-nseja, ki je, kakor znano, -nadomestil odstavljenega Trockega. Kakor poročaj-o listi, -se je pa po hladnem odzura.vu armade Frun-seju, poznalo, da uživa Trocki j med' vojaštvom velike simpatije. Radičevi mandati razveljavljeni. Pretekli p-ondeljek se je vršila zadnja -seja verifikacijskega odbora Nar. skupščine, na kateri se je razpravljalo o verifikaciji Radičevih mandatov. Že med sejo je prišlo med vladno in opo-zicijonalno skupino do hudih sporov radi mandatov v Sloveniji in Dalmaciji. Spori so se tako zaostrili, da je opozicija odšla od -seje. Vladni člani odbora so jo nadaljevali in so razveljavili 61 Radičevih mandatov. Potrdili -so le 6 mandatov Trumbičeve skupine. Na ta način so verificirani -sedaj vsi mandati vladnih in opozicijo-nalnih strank -razvan Radičevih in bregaln,iškega okrožja, kjer -se bodo -vršile nove volitve -za 3 poslance. Glede Štajerske -oblasti se bo izvolila posebna komisija, ki bo proučila d em okra tek e p r it o žb e. Razveljavljanje Radičevih mandatov pomeni vsekakor hudo nasilje, ki ne zaostaja za nasiljem, ki je bilo izvršeno nad komunističnimi poslanci. Kakor -smo daleč od tega, da bi -se hoteli identificirati z Radičevimi idejami in metodami, tako moramo na drugi -strani izraziti svoje ogorčenje nad -postopanjem vladnih -strank. Vladne -stranke so sedaj že z drugim takim činom kar najbolj mogoče profamirale parlamentarni čut ljudstva, zato jim jako -slabo pni-stoja, kadar utemeljujejo preganjanje komunistov z obrambo -demokracije in parlamentarizma proti diktaturi in -sovjetizrnu. Posledice tega početja ne bodo izostale. Na drugi -strani se pa -spominjamo tistih časov, ko je Davido-vičeva vlada padla rav-no v-sled kozlov, ki jih je -prekliceval g. Radič. Če leži danes v jami, naj se spomni, da -si jo je -sam izkopal. Sest let -se vrši že -sedaj abnormalno in nemoralno početje, tako vladnih kakor opozioijonalnih strank, ki ,so druga druge vredne. Zato porabljamo tudi to priliko za apel na delavno ljudstvo, naj se združi, organi-zira i-rl pojači svoj politični u-pliv, da bo enkrat konec te. za vsak kulturni narod nevredne igre. Programatična diskusija o zedinjenju delavskih strank. Uredništvo Napreja priobčuje v zadnji številki poziv na javno diskusijo, kako bi prišlo najhitreje do ujedinienja delavskih -strank. Nas veseli, da prehajamo iz dobe pavšalnih sumničenj k stvarni razpravi. V prihodnji štev. bomo priobčili tozadeven odgovor. Stran 4 ,3 O C 1 A L 1 $ V Železniška nesreča. Pretekli petek se je zgodilo v bližini Broda večja železniška nesreča, pri kateri je dobilo 16 oseb manj ali več težke poškodbe. Beograjski brzovlak, _ ki je vozil v smeri proti Ljubljani, je v bližini Broda skočil vsled pokvarjene proge iz tira. 4 vagoni so se pre-vrgli pod železniški nasip in pokopali pod seboj v njih se mahajoče potnike. Na lice mesta prišedša komisija je ugotovila, da je vzrok nesreči dejstvo, da se je ona izmed železniških tračnic na tem mestu na 4 krajih razpočila in povzročila skok s tira. Vlak je v tremotku nesreče vozil z brzino 40 km na uro. — Proga od Siska do Beograda je silno zanemarjena in izvožena, zato so nesreče na tej progi na dnevnem redu. Železniško osobje uslužbeno na tej progi je že neštetokrat opozorilo merodajne faktorje na nujnost temeljite poprave te proge. Vsi opomini so bili do sedaj brezuspešni. Vlada varčuje in se igra z življenjem potnikov in svojih uslužbencev7. Varčuje, da more zalagati dvor in generale za čim sijajnejšo reprezentanco! Pouk in razvedrilo. Mednarodna delavska olimpijada v Frankfurtu. Dne 25. julija t. 1. se vrši v Frankfurtu ob Meni internacijonal-na delavska olimpijada. Pomen olimpijad v obče je v 20. stoletju eminentne važnosti za vse kulturne narode, ki hočejo demonstrirati dokaze svojega napredka in pokazati svojemu svetu, da dohitevajo dogodke na kulturnem polju in ne zaostajajo za zahtevami časovnega razvoja. Poleg tega pa imajo olimpijade namen ožjega razvoja. Poleg tega pa imajo olimpijade namen ožjega zbližanja poedinih narodov ter vplivati tudi na politično ravnovesje med po edinimi državami. Stara Grki so že prirejali znane olimpijske igre, katerih so se udeleževali zastopniki raznih takrat kolikortoliko urejenih držav. In baš te olimpijske igre, kjer so tekmovali med seboj razni rokoborci, metalci diska, tekači itd. so veliko pripomogli k teinu, da je ves tedanji svet s spoštovanjem in priznanjem in tudi občudovanjem govoril o Grkih. Pred meseci je svetovno časopisje mnogo pisalo in razpravljalo o znani pariški olimpijadi, ki so se je udeležili tudi zastopniki naše države in celo odnesli kot telovadci prvenstvo. Razume se, da olimpijske prireditve .stanejo mnogo gmotnih žrtev in da so se m pr. mogli zadnje pariške olimpijade udele/jiti tudi zastopniki Sil S, je morala prispevati denarno pomoč tudi država. Frankfurtska olimpijada pa bo delavska mednarodna prireditev. Zastopniki-'delavci Amerike, Švedske, Avstrije, Norveške, Francije, Anglije, Belgije, Rusije itd. bodo Kar ne vel vprašaj Univerzalni informativni Biro „11 R G U S' Kmez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) nastopili ob tej priliki, da pokažejo tudi na športnem im telovadnem polju svojo usposobljenost in razvojno moč. Nastopili bodo, da dokažejo svetu, da tudi delavska mladina pravilno pojmuje pomen pregovora: zdrav duh v zdravem te- lesu. Za frankfurtsko mednarodno delavsko olimpijado vlada po vsem 'kulturnem svetu veliko zanimanje. Kolikor nam je znano, se pripravlja tudi D. T. E. da pošlje svoje tekmovalce na olimpijado. Seveda je pri nas tako vprašanje pred vsem fimancijsko. V interesu celotnega pokreta bi bilo, da se DTE pri temu koraku čim bolj podpre. Razmnoženi svetniki. Na svetu je zelo mnogo cerkva, ki hranijo okostja raznih svetnikov. Ali cerkva, ki hočejo imeti take svete spomine, je mnogo več, kot je bilo svetnikov, in tako je prišlo do tega, da so cerkve te svetnike po potrebi razmnožile. Truplo sv. Dionizija hrani cerkev v St. Denisu ali ob istem času je to truplo na upogled tudi v cerkvi St. Enimeramu. Poleg tega imajo glavo tega svetnika tudi v Pragi dn Bambergu, v vsakem kraju po eno. ,Sv. Andrej je prišel na ta način do 5 teles, 6 glav, 17 rok. Od sv. Ane hranijo 2 telesi, 8 glav in 6 rok. Sv. Anton ima 4 telesa in še 1 glavo posebej. Sv. Blaž 1 telo in 5 glav. Sv. Luka 8 teles in 9 glav. Sv. Sebastjan 4 telesa, 5 glav'in 13 rok. Vsem pa prednjačita sv. Jurij in sv. Pamkrac od katerih hranijo po raznih cerk vah od' vsakega po 30 teles. Dokler niso bile razne dežele zvezane med seboj z železnicami, telegrafom, časopisjem itd. ljudstvo teh »pomot« ni videlo. Sedaj pa, ko je o tem napravljena že tako lepa statistika, pa nastaja vprašanje: katera telesa so prava in katera so častili ljudje do sedaj, ne da bi to čaščenje »zaslužila«. 30-letnica kinematografa. Letos praznuje kinematograf 30-letnico odkar so ga iznašli. V tej dobi je kinematograf osvojil svet in postal prava velesila. Kako nemogoče je bilo včasih spoznati kraje in mesta, ki so oddaljeni po več tisoč kilometrov eden od dlrmgega. Danes ni treba potovati v daljno Ameriko, kdor hoče spoznati njene zanimivosti. Dovolj je, da gre .v bližnji kino, kadar igra kaj .iz ameriškega življenja, pa si prihrani daljno pot in tudi stroške. Kinematograf bi lahko mnogo pripomogel za izobraževanje širokih množic, žalibog se je tudi te iznajdbe — kakor vseh — polastil požrešni kapitalizem, ki jo ne uporablja za širjenje znanosti in kulture, temveč jo je upregel v voz svoje dobič-kaželjnosti. Zato prinaša razne detektivske in zločinske senzacije, ki pokvarijo zlasti mnogo mladine. In tako je tudi ta iznajdba mesto blagoslov, postala nov bič za človeštvo. Egipčanski grobovi. Lansko leto je vzbudila po vsem svetu velik interes vest, da je ekspedicija lorda Carnarvona našla grob prastarega egiptovskega faraona Tutankamona. Ta najdba je užgala pogum celim tropam raziskovalcev, da so začeli s podvojenimi silami brskati po omdotnih krajih. Tokrat je bila sreča mila Amerikancem, ki so našli blizu neke piramide cementiram rov, v katerem so našli zopet eno tako grobnico, v kateri je bilo shranjenih mnogo dragocenih skled iz alabastra, bakreni kotli in ostankov z zlatom bogato okovanih stolov. Egipčanska vlada gleda na vsa ta raziskavanja s precej nezaupljivim očesom, kajti zaveda se, da so najdnine ogromno bogastvo. Zato je sklenila, (la ne sme nihče raziska-vati teh krajev brez njenega posebnega dovoljenja. Največji zvon na svetu. V Moskvi stoji cerkev Ivama Velikega, katere zvonik je bil prejšnje čase poln zvonov. L. 1735 so pa potegnili >v stolp največjega na svetu, ki so ga imenovali »Car Ko-lohal«. Pri tem se je pa zrušil leseni oder v zvoniku in zvon jim je zdrknil na tla, kamor je priletel s tako silo, da se je zakopal 6 metrov globoko. Pa saj ni čudno, kajti njegova teža je bajna, namreč 200 tisoč kilogramov. Pri padcu se mu je od-krušil košček, ki tehta malenkost 11 tisoč kg. Po 100-1 etnem počivanju v grobu, ki si ga je sam izkopal, ga je pustil izkopati car Nikolaj I. Postavili so ga na zidan podstavek pred cerkvijo. Zvon je 8 m visok, njegov premer meri 20 m. Pod njim ima prostora 25 ljudi. Pobožno čtivo. »Lojzka, kaj pa čitaš?« zavpije mati, ko vidi hčerko s knjigo v roki. »Zopet kakšno ljubavno oslarijo? Ne pozabi, da je danes nedelja. Ako že hočeš čitati, čitaj kaj pobožnega.« »O saj da — povest o treh kaplanih, ki so se zaljubili v eno in isto deklico! Ali ni to dovolj pobožno?« odgovori premetena hčerka. Žalibog. »Cul sem, da je tvoj stric tako težko bolan, da lahko računate na vse.« »Žalibog, ne na vse. Podedovali bomo le polovico.« Nesrečna številka 13. Odkar poznamo številke, imajo ljudje številko 13 za nesrečno. Že stari Egipčani so verovali, da ima trinajsto-rica neko skrivnostno usodno moč. Cigani smatrajo še dandanes, da prinaša številka 13 smrt. Stari Židje so se posebno čuvali, da niso nikdar izgovarjali te usodne številke. Tudi v norveški mitologiji zavzema trinajstica nenavadno mesto; ustna poročila pričajo, da se je pod to številko skrival bog zlega. Ker je bilo na zadnji večerji s Kristusom vred 13 oseb, so se tudi kristjani navzeli podobnega prazno-verstva. V nasprotju z nami pa je bila starim Mehikancem številka 13 sveta. Kdor ne veruje v vraže, njemu je trinajstorica seveda to, kar vsaka druga številka: prav toliko nesrečna kolikor srečna.- Siromašna občina. — Josip Revščina leži na stroške svoje domovinske občine v bolnišnici glavnega mesta. Župan v njegovi občini ga obišče, da vidi, kako dolgo bo še trajalo. Strašno je. Revščina ne more živeti, pa tudi ne umreti. Župan bolnega Revščino najprej malo potolaži, na to pa se poslovi od njega, mu stisne roko in ga opomini na njegovo podložniško dolžnost: »Jože, glej, saj veš, naša občina je siromašna, napravi hitro!« LISTNICA UREDNIŠTVA. Redakcijo srno morali radi praznika sv. Jožefa ta teden predčasno zaključiti, zato je izostalo celo vrsto dopisov. Objavili jih bomo prihodnji teden. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: Franco Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. V w w M Letna trikotaža, nogavice, M O v. m galanterija in drobnina S trc> e Gaspari# Fanninf/er Maribor, Aleksandrova cesta Utev. 48 -i 0