35. številka.
Trst v torek 12. februvarija 1901.
Tečaj XXVI
„Edinost ..
t hi>« eakrat i* tae. runu	tu
p-iztiri*. oh 4 uri tve£er.
tii «fin leto........24 kron
TSL y.,\ leta..........ie _
la. ietrt let«........ €
ta en	........ 2 krom
Nvriomii 'e a-Vvaii n»nrej. Na n*-ttrfb* Hrer i»riloien* mm^nin# •*• uorav* »C o*irt
Po tobskarnah v Trwti' »e ur<><iajaio po-suD'-m«' itnrilk* po K atotink '3 ne.>:
tren Tr»ia pa po H *totink (4
fV 1«»fmm
Oglasi
*e računaio po vrsiaii v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popnh to m Poniana. osmrtnice in javne zahvale domači otriasi it«l. «e računajo po poe^.lbe
Vsi dopiHi nai «e poSiliajo urednlfltTu Nefrankovani dopisi ae n? sprejemajo Rokopisi se tif» vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V	,1r »it.0 !
Naročnino, reklamacije in okIh"*? »pie-jema npravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati looo !'r*t.
Uredništvo in tisk urita se nntiHiHl« v □lici (Jarintia *iv. 12. Upr»»vni5t»o. \a sprejemanje imcratoT v ulici Mohn. piccolo it v. :», It. naiitli.
.ieo»crai ure laik Krar. (ioaaii
L.«almk konzorcij lista „Edipost".
Natisnila tiskarne konsoicija lista „Biiinost" v Trstn
Pax vobiscum!
Slovenec že mori Slovenca 1> rata. — Kako strasna slepota je človeka!
Prešeren.
Tako »e brata prepirata, A majka umira med tem!
I>rajr. Kette. < tos|M»da Ive D r a g o v a ii in Kade fi ra bri j an sta v novem, na Dunaju Izfaa-jajotVni listu »Jug« priobčila 6 lane k |>od gornjim naslovom, o katerem sodimo, da je vreden, da ga jx»damo našim čitateljem. Ni da bi se človek moral strinjati prav z vsako mislijo v t^m sestavku, ali — tendenca je plemenita : to je tako resen mernento slovenskim rodo-ljulHtm, da mora pr siliti v resno razmišlje-vanje vsakogar, kdor se le imenuje slovenski rodoljub.
Goejtoda v »Jugu« pišeta: Na slovenski zemlji besni ljut strankarski boj mej napredno- in katoliško-narodno stranko, ki je bil doslej omejen samo na Kranjsko, n že udarja čez meje mej mirne obmejne brate. Ljudstvo se druži v dva vala, ki drvita drug proti drugemu. Živci trepetajo kakor strune, na katerih igra strast svojo igro zaslepljenosti. Kako naj bi ostal miren rodoljub, ki motri od strani in z nepristranskim očesom ta bratomorni boj, v katerem zaslepljeno ljudstvo ne vidi, ne sluti, kako se zbirajo nad njim teški, pogubni oblaki, kako se udira zemlja pod njim?
Samo za trenotek se prebudimo iz te oiname, samo enkrat trno pomislimo, kaj in zakaj smo Slovenci na svetu ? ! In ko se zavemo, vprašajmo se, ali smo na pravem potu, Če ne, kaj je ]>otern naša prva in edina naloga ? !
Slovenci smo ! Ali res ? Kdo je Slovenec ? Pravi Slovenec ni tisti, ki slučajno slovensko govori in piše, — Slovenec je samo tisti, ki mu je slovenski narod nad vsemi drugimi narodi, ki dela in skrbi samo zato, da se njegov narod ohrani in postane velik in močan. . . .
Nekdaj so prebivali Slovenci do Pustri-ške doline in Saleburškega, — a zdaj ? V zadnjih državnozborskih volitvah smo s|>et izgubili dva narodna poslanca, v Istri in na Koroškem. Koga ne vzdrami ta velika na-rodna nesreča, bližajoča se |>ogil>elj, kdo ne »akliče: Slovenski duh. kje si? Ali je Bog ustvaril Slovence satno zato, da poginejo?« I mira narodna zavest, zavest narodnih dol-žnostij in narodnega dela, umira tudi narod sam. Kakor opominjajoč duh stopa vsakemu iskrenemu rodoljubu pred oči strašna resnica.
ki ga zasleduje po dnevi kakor senca, ki mu po noči ne da mirnega spanja, strašna resnica. da slovenski narod propada po številu in gospodarskem blagostanju, da število Slovencev pojema, a uboštvo rase ! In vse samo zato. ker se sinovi Slovenije doma mej seboj prepirajo in porabljajo vse narodne moči v tem boju ; ker v zaslepljenosti nočejo niti videti niti slišati, da zmagonosno prodirajo ob mejah naši najhujši narodni sovražniki Nemci in Italijani ; da tujec gospodari v naši sredi z našo zemljo in nje zakladi in brezsrčno tira naše ubogo ljudstvo v zini raj večjo bedo. Naše uboštvo, .iaš propad izhaja iz naših sovražnikov, ki nas napadajo, a mi se ne branimo in se jim udajamo brez boja in brambe. Torej naša prva in edina naloga ? Da se
Politični preg-led.
V TRSTU dne 12. februvarja 1901.
nas sinoči došla poročila iznenadila, zatrjajoča da je pričakovati katastrofe.
Ob vesti o Milanovi smrti se človek ne
Državni zbor. (Gosposka zbor- raore ubraniti ganotja. Redko kedaj se more nica.) V včerajšnji seji so prečitali izjavo j govoriti s toliko pravico, kakor sedaj ob od-nadvojvode Frana Ferdinanda povodom nje-| prtem grobu Milanovem, da stojimo ob grobu gove poroke z grofico Sofijo Kotek. Zbornica j z g u b 1 j e n e g a življenja, ob grobu je stojč vzela na znanje to izjavo. Predsed- , n a j lepših strtih nad.
Prijatelj in nasprotnik pokojnega kralja soglašata v tera, da je bil Milau človek nenavadno bistrega duha in velikih sposobnosti.
Srbiji so slovanski rodoljubje nadevali nalogo slovanskega Piemonta, soregenta za
nik je izrazil željo, naj bi sreča rodbinska, ki jo je nadvojvoda utemeljil sklenivši to zvezo src, spremljala ga za vso dobo življenja, posvečenega dosezanju visokih in plemenitih ciljev.
Na to se je vršilo prvo čitanje večih gaf,a mladoletnosti Milanove, Ristica, so pri-p red log, med istimi državne pogodbe z 8podobljali Cavourju in ko je Milan, po Nemčijo o vzajemnem varstvu delam litera- umorstvu njegovega strica v parku v Topči-ture, znanosti in fotografije; nadalje \Vashing- derju (jne j(). junija 1868 bil proglašen kne-loma pomirimo, združimo in ves narod po- tenske pogodbe, zakonskega načrta o fundi- zom Srbije, je vriskal narod srbski vesolja, peljemo v boj proti največjemu, skupnemu ranih bančnih zadolžineah, in zakonskih načrtov, ^er je |,ji |>repričan, da kneževina dobi vla-
sovražniku, proti Nemcem in Italijanom. V
boju zmaga vedno jačji, a naš narod je slab; govinske mornarice
, , . ]	j	Parlamentarne stvari
ako hočemo, tla zmaga, dvigniti ga moramo	— - v
do večje moči. Vsa narodna moč izvira iz gospo«larskega blagostanja, iz materijalnega bogastva, iz katerega izvirajo vse druge ugodnosti in dobrote.
Torej <lomači boj ? Oba nasprotnika zatrjujeta, da se borita za narodovo srečo in bodočnost. Ali koliko sreče in dobrot je prinesel ta boj in kako je zagotovil bodočnost? Ali ima sploh kak pomen za naš narod in človeško družbo ? Doslej menda ni kdo ni utegnil trezno razmišljati o izvoru, pomenu in posledicah te borbe, kajti vse je pijano od strasti in drvi kakor slepo dalje. ...
Boj, ki ga bijeta slovenski stranki na Kranjskem, je kulturen boj, je boj za kulturne ideje. Za iste ideje se borijo drugi narodi že več sto let in sicer narodi, ki stoje na višini kulture, in blagostanja, ki gospodarijo svetu in preti katerimi se tresejo vsi drugi narodi in vendar se jim doslej, p o večst o letnem boju še ni posrečilo, i z v o j e v a t i zmago. In kako jo naj potem izvojujemo mi Slovenci, mi pritlikavci, in s kakim orožjem? Nimamo svojih učenjakov. nimamo bogastva in cvetočih dežel, omikane množice, nimamo sploh zato po-
ki določajo red za pomorščake avstrijske tr-	darja, kakorsnjega jej treba, kakor slovanskemu
Pijemontu.
Radi vpra-	AJj ^^ |>igtrega ,lu|ia jn velike nadar-
šanja, kako je postopati z nenemškimi spisi,	jenosti go km y Mi|.um tudi zli nagonij ki
se nadaljujejo razprave. »Neue Freie Presse«	go po/neie prevladovali vedno bolj. Morda
pravi, da Čehi pripisujejo veliko važnost	Qi brez krj;de Qa tem tudi re<reutetvo _
temu vprašanju. Mi smo rekli ravno včeraj,	Blaznovao> Risti(; in Gavrilović, ker je mlado-
da to vprašanje, ako se reši v zmislu Scho-	,etnega kneza poslalo y pariz Da VJ5g0j0
nererjeve zahteve, utegne biti vzrokom za	(1868_1872). V Milanu je prevladalo nag-
velike viharje.	nenje do potratnosti, razkošnega življenja in
Iz Ogerskega parlamenta. Ogerska	^ nagIienje se je razvilo pozneje do strast-
zbornica je včeraj razpravljala o proračunu	no8ti, ki ni poznala nobenega ozira več.
ministerstva za poljedelstvo. Poslanec Magvary	Svojim osebnim potrebam je mož žrtvoval
Kossa je govoril za proračun. Poljedelski	vse . 8VOjo veliko misijo v slovanski drnžini,
minister Daranyi je pobijal očitanja, da je on	svoj ugled, svojo rodbinsko življenje, Ijube-
kriv na nazadovanju trgovine z vinom. Skli-	zen }n u<lanost svojega naroda, ljubezen svo-
ceval se je na dejstvo, da saje izvoz vina v	jega la8tnega sina in slednjič svojo— krono,
letu 1900 povečal za 100,000 kvintalov proti	Nadarjenost Milanova je postala narodu srb-
prejšnjemu letu, med tem, ko je uvoz znatno	8kemu v nesrečo: postala je vir groznim
padel. Glede novih carinarskih tarifov je za-	krizam jn pretresljajem, gospodarskemu po-
trjal, da isti poštevajo ogerske narodno-go-	|omH> velikemu pohujšanju in je bilo trenotkov,
spodarske interese in da se varujeta kme-	8e je zdelo, da je katastrofa za dinastijo
tijstvo in obrt. Več o tem ne kaže govoriti.	Obrenovi<5ev neizogibna.
(Živahna pohvala.) Prešli so v podrobno	£>a je raogel ugajati svojim strastem, je
razpravo.	postal slepo, a — z ozirom na njegove velike
Raz-kralj Milan. Razkralj Milan	sposobnosti in nenavadno prezobzirnost— ne-
Srbski je umrl včeraj popoludne v neki pa-	varno orožje v rokah sovražnikov naroda
lači v notranjem mestu na Dunaju. Ko so	srbskega in vsega Slovanstva.
predvčerajšnjem začele prihajati prve vesti, da	Milan je bil varvanec Nemcev, Zidov in
trebne narodne sile, o katere izvoru in pod- je kralj Milan obolel, ni nikdo niti od daleč Madjarov. Po njega in bolgarskega Starnbu-
lagi smo govorili že prej. Kako se naj bori torej naš mali narodič brez lastne kulture z mogočno kulturno silo, ki ji daje moč tradicija par tisočletij? Koliko je upa zmage in kaj je dosegel slov. narod doslej v tem boju, kakih koristij in posledic? Strašnih posledic! Naš naivni je moralno propadel in zavladala je spiošna korupcija !	(Pride še.)
16
PODLISTEK
Notturno.
episal: K*orcr Sandor-GjaUki. — Prevel: Radi.
VIL
Slednjič	začel premišljevati, kako bi
na neki način pretolmačil čudeže, ki so se godili z menoj in okoli mene. Ali udal sem *e popolnoma čuvstvu in uverjenju, da sem zapal v neko nenavadno stanje, polno nerazumljivih tajnosti, ki je po]>olnoma nasprotno našemu vsakdanjemu svojstvu. Od po v sod i se je vila okoli mene tu isti čn ost, ki meje isti trenotek uničevala s svojim brezmerjem in zopet mi povzdigovala dušo visoko, visoko k nekemu nedoglednemu daljnemu obzorju, v neke lahke sfere — lahke sfere, kjer mi je bilo kakor da nisem več kemična — fizikalno bitje, v mazano od težkega zemskega praiiu !
A glavno — vso notranjost mi je |>ol-nila velika sreča, ker nisem izgubil svoje ljubezni.
Od tedaj je bila skoro vsaki dan pri meni. Tako sem se popolnoma ločil od vsakega drugovanja z ljudmi in nisem sprejemal
absolutno nikogar. Le posli so dobiveli stroge navode in točno odrejene ure. kedaj bi smeli pred me. Nič ni smelo ovirati mojega nenavadnega življenja.
Po dnevu in po noči je prihajala ona. Spremljala me je tudi na mojih samotnih sprehodih — in bila je poleg mene na ure in ure, dokler sem sel za mizo in proučeval svoje knjige. Mile nama pisatelje, čitajočajih skupaj, sva prečitala po redu, ter nekatere pesmi, katere je znala na pamet, je recitirala i in ileklamovala.
Po lepoti in prozornosti onih trenotkov bi jih mogel imenovati najdivnejim sanjam, a zopet njih realnost se mi je zdela doživljaj I— življenje, red koma s popolnoma nerazumljivo mistiko, ki je bila vsaki trenotek obsevana z neko tajno svetlobo iz najglobokejše dušne notranjosti, podobno deloma svetlobi, ki se pojavlja v naših očeh, kedar jih zapiramo najtesneje.
Nekega večera sva sedela zo(>et v bi i žini kamina — srečna in vesela. V svoji blaženosti sva pela pod glasom neko dra-žestno francosko popevko. Glavo je imela naslonjeno na noje rame. Hkrati se je stresla
mislil na to, da je bolezen tako resna in da	lova — nesrečnega spomina — sodelovanju
je ta mož, ki je toliko po svojem dušev-	so se stvari razvijale tako proti naravi, da so
nem razpoloženju kolikor po svoji telesni	usodo v najvažnejih državicah slovanskega
konstituciji kakor iz jekla, tako blizu koncu	Balkana vodili — slovanski sovražniki. To
svojih dni. Še le včeraj, ko smo čitali v neki	je bil čas zm< te in sramote. A še sedaj, ko
brzojavki, da je naš cesar naročil, naj se mu	so se v Srbiji in Bolgarski začeli zopet vra-
redno poroča o stanju Milanovem, jelo se nam	čati k politiki krvnih in plemenskih tradicij,
je dozdevati, daje stvar resna. Vendar so	so sovražniki Slovanstva videli v Milanu svo-
in utihnila. Videl sam, kako se je nekam zamaknila in vsa zadrhtela in prebledela
>Kaj ti je za Boga?«
»\h — strašno! Za boga milega! --! pomagajte jej. E — ne pogori — moj Bog! j — Ah — nesrečna moja, moja Gjema.c
Kaj je — povej?« sem vskliknil prestrašen, ker sem videl od boli in strahu na-tegnjeno lice in oči izbuljene v nedogledno daljino.
»Kaj je?! Tam — Gjema — evo v svojem buduarju — dogotovljena toaleta za ples — služkinja zvrnila svečnik pred zrcalom — plamen prejel se svile — oh — gorjć—ona gori — kliče — plaka — ne ve kaj dela, ona — služkinja — ah — in nihče ne prihaja — a plamen vedno močnejši — vedno bolj gori —	— moj Bog ! Daj — glej
tudi ti — glej !«
In naenkrat kakor da so zginile stene pred menoj -- zatem daljna pokrajina — in zopet druga — in za njo morje — in zagledal sem v stari palači na Rialtu eleganten buduar, a v njem ilim in plamen iz svilenih zastorov in čipk okoli velikega zrcala, videl sem tudi krasno, za ples oblečeno mlado
ženo, kako brezupno teka po sobi, pa je v smrtnem strahu gorela vedno bolj ; visok plamen jej je švigal po krilu, obdajal rokave in bujni kiti. In spoznal sem v nesreČnici — družico moje Jelene, kiasno konteso Gjetno prvo zaupnico — najine l j u-b e z n i.
Tudi meni je zginila slika. Zopet sem videl svojo sobo. Jelena je bila še vedno kakor zamišljena poleg mene. < >d muke in začudenja nisva mogla spregovoriti niti besedice, trajalo je tako kake pol ure. Tedaj se je premaknila prvo ona, naglo obrni vši glavo k oknu, kjer je isti tronotek nekaj silnega udarilo na steklo. Ura na steni je udarila kakor da bi se stroj stresel in nihalo je stalo. Kazalo je deset in ostalo je takti. Neko hladno čudno čutstvo sem občutil po vsem telesu, ko je skočila Jelena v isti hip k oknu, kjer se mi je tenkih — neurejenih — skoro prozornih konturah prikazala — Gjema.
Od nemirnosti, ki me je prevladala ta hip, sem skočil tudi jaz s stolice, — in hotel iti k oknu, no, ob prvem koraku že je minulo vse. Ni Gjeme ni Jelene nisem videl več.	(Pride že.)
jega ambasaderja. Zato je bil Milan za Srbijo in za Slovanstvo vedno nevaren, naj je že bival v Belemgradil ali pa v Parizu. S sredstvi, ki si jih je znal pridobivati, si je m<»pel vzdržavati tudi p«» njepovera pa<lu toliko vernih mu |Hiraap!(!ev v Srbiji, da je ostajal mogočen faktor v političnem življenju Srbije. Pomembnost tega faktorja je spoznal slednjič tudi mladi kralj Aleksander in je za^el brezobzirno, drakooičao postopati proti
lastnemu očetu in njegovim kreaturam.
*
* *
Milan Obrenov č je bil rojen leta 1854.; leta 187^., povrniv&i se iz Pariza, je prevzel vladarstvo kneževine. Po dolgem omahovanju je dne ."K), junija lH7b v zvezi s Craogoro napovedal v«jno Turčiji, ali nade v srečen izid so bile kruto porušene. No. prišla je potem rusko*turška vojna iti Srbija se je pri-druž la vojni in si res izvojevala samostojnost in jMivekšauje teritorija. Ti vspehi bi bili Milanu zagotovili častno iine v zgodovini Srbije, ali leta	(novembra meseea) je
storil črno dejanje, ki ne dopušča nikake milostne sodbe: da bi obrnil pozornost naroda od notranjih homatij in ueprilik, je izzval vojno proti — bratu.
Vojna Sri»ije proti Bolgarski je najčr-neja stran v no vej i zgodovini Slovanov. Io ker so bili Srbi vrhu vsega «e poraženi, je bila ta vojna v največo nesrečo v Srbiji. Le posredovanju velevlasti se je bilo zahvaliti, da Srbija m }»o|»olnoma propadla. Vsa nesreča, v katero je Milan pahnil Srbijo s to nesrečno bratomorno vojno, se zrcali v dejstvu, da je tista mala Srbija, ki je b la nekdaj brez dolgov, leta 1KH7 imela 287 milijonov dolga !! ! Od tedaj je Milan padal vedno nižje in propa i mej njim in narodom je (»ostajal vedno širši, ker se je Milanova politika vedno bolj oddaljevala od tradicionalnega čutstvo-vanja naroda. Slednjič seje leta 1889 odpovedal kroni svojemu letnemu sinu Aleksandru v prilog. A leta 181*1 se je bil — k r je bil v velikih denarnih stiskali — za dober denar (.*{ milijone) odpovedal celo do-movinstvu v Srbiji.
Srbija je dobila zopet regentstvo, sesto-ječe i7. državnika Ristioa in generalov Beli mar ko vica in Protiea. Dne 13. apr. 1893 je mladoletni kralj Aleksander provzročil državni prevrat, proglasivši ^e polnoletnim.
Milan je živel v inozemstvu na stroške izsekanega naroda. Njegove zahteve so bile brezkončne. Nobena svota mu ni zadoščala. I^eta 1S«»4. — u k ljub svečano dani i»esedi — je pal zo|M>t v Srbijo kakor z nel»a doli in začele so so grozne spletkarije. Sina je dobil po-polooma v svojo oblast in prisvojil sije jednostavno zopet, čemur t~e je bil svečano od|s>-vedal. L stava e bila zistirana in uve<lena zo|»et ona ml leta 18tis ter napočila je doba preganjanj.
I*eta 18'.C>. je sicer zo|»et zapustil Ueli-grad in odšel v Pariz, ali obdržal je mogočen vpliv na sina. dokler se ni leta 1898. zo|>et vrnil v Beligrad, kjer je s podvojeno silo jel posezati v stvari. I>al se je proglasiti za genaralisima srbske vojske. Z obljubami in tudi z resničnimi dobrotami si je vedel pridobiti velik del častnikov in njegova zaslomba je bila armada. Oprt na to zaslomlio je začel kruto proganjati vse, kar mu je bilo napoti. Radikalna stranka, predstaviteljica naroda. je trj»ela neizmerno, ječe so se polnile s samimi veleizdnjalcami in državnimi zločinci. Kdor ni bil kreatura Milanova, je bil zločinec. Zato so že skrbele — kreature se svojimi ovadbami. Na gole denuncijacije plačanih ljudij s> najbolji patrijotje, vojaki, ki so prelivali kri za domovino, romali v ječe, kjer so jih ukovali v verige. Kdor je bil le na sumu, da je proti Milanu, tega se je moralo spraviti s |>oti. V take namene se je uprizorila leta	komedija z znanim <aten-
tatom » na življenje Milanovo. Namen je bil dosežen. Sledila so are to vanja, preiskave, razprave. -odl»e. A vse >e je vršilo tako, kakor da je justica v Srbiji umrla. Vsaka obramba od »t ran i obtoženih je bila iluzo-rična. Izrekale so se grozne obtožite, a poročila. kako se s temi mučeniki postopa v ječah, so vzbujale zgražanje po vsem svetu. To je bilo počasno in zato tem grozneje umiranje.
Ali baš stem je lula mera polna. Mlademu kralju so se odprle oči. Zaročil se je, ne mene se za jezo očetovo, ter pri moral tega poslednjega, da se ne vrne več v Srbijo. Milanova noč je bila zlomljena in oče je iz tujine pro-klinjal svojega sina. Oče in sin se nista vi-vela veČ.
Tako je končalo to življenje, ki je v
svojih začetkih vzbujalo toliko nad. Razkralj Milan bi bil po svojih zmožnostih iti [»osvoji nadarjenosti laoko knez-preporoditelj domovine; mesto tega je doba zadnjih treh desetletij življenja Srbije, spojenega z imenom Minalonovim, doba trpljenja, doba propadanja, doba nesreče . . .
Davki plačani L 1900. »Wr.
Abendf»ost« prinaša statistične date o vplačanih direktnih in indirektnih davkih mino-lega leta v naši državi. Ćisti prinos direktnih davkov znašal je lanskega leta 277,720.245 K ; indirektnih pa «36,407.233 K. Direktnih davkov je prejela država za 6,489.773 K, indirektnih pa za 33,206 655 več od 1. 1899. Ministarska kriza v Italiji. Tudi
praška »Politika« izraža v svojem sobotnem članku, da je glavni vzrok italijanskim krizam tekmovanje posameznih strankarskih voditeljev za ministerske portfelje. Vsi parlamentarni boji se vodijo z zgolj egoističnega stališča, koristi države ostajajo v ozadju. Vodje posameznih strauk žele priti do vladnih jaslij, njih pristaši pa pričakujejo od njih raznih osebnih privilegijev. Vsled tega ni čisto nič čudnega, ako je v državi vse gnjilo in korumpirano. Iz Rima poročajo, da je Za-nardelli že dobil nalog za sestavo novega kabineta, v katerega vstopijo baje Giolitti, Picartti, Cocco Ortu, Prinetti, Lacava in Nocito. Pričakuje se, da bode novo vlado {»odpirala tudi Rudinl-jeva stranka. O Za-nardelli-ju se govori, da je provzročil že mnogo koristnih liberalnih reform ter da bo vladal v demokratičnem smeri.
Tržaške vesti.
Proslava 25 letnice lista »Edinost«.
(Zvršetek.) Za besedo se je oglasil g. župan ljubljanski, Ivan Hribar (Ponovne, prisrčne ovacije.) in je spregovoril nekako tako-le :
Trojni razlog imam, da se udeležujem 25-letuice lista »Edinost«: kakor prijatelj, kakor časnikar in kakor župan ljubljanski. Že v svojem 18. letu vozil sem se preko sivega, kršnega Krasa prvič v Trst; dušo mi je pretresalo, ko sem prvič zagledal Jadransko morje, ono morje, ki je bilo nekdaj slovansko. Pnšedši v Trst mi je bila seveda prva skrb, da si poiščem slovensko družbo, ki pa takrat — to se umeje — ni bila posebno velika. Ze o prvem obisku svojem v Trstu sem se prepričal, tla Jadransko morje polje ob slovansko obal. To je napravilo neizbrisen utis v moji duši, uverjen sem bil, da tako važno in divno točko naše domovine treba ohraniti našemu narodu in rešiti jo iz rok našega sovražnika. Od tistega hipa je bilo sklenjeno med mano in tržaškimi rojaki prisrčno prijateljstvo, ki se je potem, ob mojih mnogih obiskih vedno bolj razvijalo. To prijateljstvo preneslo se je potem na mlajše naslednike mojih starih prijateljev, veže me še danes na tržaške Slovence in vezalo me bo do konca mojih dnij.
Drugič sem prišel danes med vas, kakor časnikar. Časnikarstvo ima danes, lahko rečemo, osodo narodov v svojih rokah, in ravno tako vodi tudi slovensko časopisje osodo našega naroda. Jaz sem bil že v svoji mladosti sotrudnik glasi la tržaških in primorskih Slovencev »Jadranske zarje«, »Jurija s pušoc in jsjzneje »Primorca«. Bil bi gotovo tudi sotrudnik »Edinosti«, ako bi me ne bil moj prijatelj pokojni Jurčič zvabil k »Slovenskemu Narodu«. Jaz sem »Edinosti« /.a marsikaj hvaležen. Ko so različna očitanja in napadi leteli na Ljubljano, je bila 1 »Edinost« vedno ista, ki je neustrašeno stala na strani Ljubljane in oznanjevala, da moramo vedno z zaupanjem gledati v srce Slovenije, v našo Ljubljano, če tudi morda nismo vselej žnjo zadovoljni. Vsaki narod mora imeti svoje središče, svoje srce, od koder se razpošilja življenska moč na vse strani domovine. Najveselejši moment ob priliki 2f>-letnice »Edinosti« je ta, da si je ona stekla splošno priznanje in sj>oštovanje. Enkrat se ni nikdo zmenil za njeno pisanje. Sedaj se pa uvažuje njeno menenje, nje kritika boli vsled dejstva, da je vedno nepristranska in se v svoji sodbi ne da zavajati od nobenih j predsodkov. Zasluge, ki si jih je »Edinost« stekla za tržaške Slovence, so nevenljive, kar posebno dokazujejo moralni uspehi minolih volitev, ki so prepričali marsikoga in morda tudi vlado (Klici: Te pa najbrže ne!), tla so Slovani v Trstu važen faktor, s katerim je treba računati. »Edinost« je vedno zastopala narodno misel ter s tem, da se je vsled nje upliva začelo organizirati ee!6 ženstvo, pre-
kosili so Tržačani celd Ljubljano in sad te organizacije je glasilo slovenskega ženstva »Slovenka«, ki stoji sedaj že na precej visoki stopinji popolnosti. Zasluga za vse to gre tržaškim voditeljem in »Edinosti« '"n radi ! tega želim listu »Edinost« ob priliki njega 25-letnice iz vsega srca najlepšo bodočnost; rasti, razcvitaj in okrepi se! (Burno pritrjevanje.)
Gospod Iv. vit. Nahergoj seja spominjal onih mož, ki so duševno podpirali »Edinost« v najbolj kritičnih časih in s tem omogočili njen obstanek. Ti so med mnogimi drugimi: Mate Polič, Mate Zivic, Viktor Dolenc, ki je bil duša vsega delovanja in neustrašeni boritelj za narodna prava, dalje neustrašen Ivan Doli nar, Dragotin Marte-lanc, Rajmund Mahorčič, Šabec itd. Govornik je povdarjal, da bi bila on in Trobec enernogla brez pomoči zgoraj omenjenih. Zlasti pa se treba o tej priliki spominjati moža, čegar ime je — neločljivo spojeno z delovanjem političnega društva »Edinost« ter njega glasila in z vsem političnim življenjem tržaških Slovencev. Ta mož je sedanji predsednik gospod profesor Mate M a n d i c. (Viharni živio-klici Mandiču.) Ob zaključku je povdarjal važnost časnikarstva in napil navzočim zastopnikom časopisja.
Poslanec Ivan G o r i u p je napil v kratkih, a jedrnatih besedah g. administratorju dru. Gregorinu, zatrdi vsi, da tržaški Slovenci vse premalo poznajo zasluge tega moža, kateri je doprinesel ncštevilne žrtve za list, komur je bil, na kratko povedano: »duša, srce in žep«. (Viharno pritrjevanje.)
Gosp. Aadrej Gabršček je pozdravljal »Edinost« v imenu narodno-napredne stranke na Goriškem. Omenjal je, da je pričel svoje Časnikarsko delovanje ravno pri »Edinosti«, katera mu je še sedaj za vzor, ker nudi mnogo ugodnosti drugim manjšim časopisom, ki lahko . crpijo iz nje marsikaj dobrega. »Edinost« je posebne važnosti, ker izhaja v velikem pomorskem trgovskem mestu, kjer so ji daui vsi pogoji razvijanja. Izreka najtoplejše simpatije v imenu svoje stranke, katere so vedno jednako prisrčne, ne glede na slučajna nesporazu mijenja ter izreka zaključuje najkolegijalnejše ča^titke v imenu časopisja.
Gosp. Makso C o t i č, urednik »Edinosti*, je menil: Gg. predgovoru i ki, ki so v lepih besedah označali pomen današnje slav-nvsti, so se dobrotno spominjali tudi sedanjega uredništva, izrekaje mu svoje priznanje. Jaz nočem tu ne vsprejemati, ni odklanjati izrečenega priznanj . Javnost je poklicana, da sodi, v koliko je to hvalo zapisati na račun slavnostnosli trenotka in v koliko odgovarja resnici ? ! Le v toliko se radostno zahvaljuje na tej dobrohotnosti, ker bo uredniškemu osebju v vspodbujo za nadaljnje delo.
Ne morem pa opustiti te prilike, in ravn« v ta svečani trenotek se mi vidi potrebno, da svečano zavrnem neko insinuvacijo, ki se je bila izrekla pred par dnevi ; ljubezen in le ljubezen do naroda je vodila do sedaj vse naše korake. To prisegam. Tako bo tudi v bodoče. Človek se more motiti, more grešiti. Ali prisegam Vam, da nas bo v bodoče vodila edino le želja, da bi našemu tlačenemu narodu na tej zemlji prišli dnevi boljše in srečneje bodočnosti. Naš ščit ostane čist kakor je bil do sedaj.
Gosp. prof. Mate M a n d i č je predlagal, da se odpošlje poslancu Robiču sledeča brzojavka: »Posl. Robič — Dunaj, Parlament: Ob priliki 25 letnice »Edinosti« zbrani tržaški Slovenci in njih gostje, ogorčeni vsled ostudnih napadov na Vas, pozdravljajo Vas kakor uzornega rodoljuba in poslanca.« Ta predlog je bil sprejet soglasno in z burnim odobravanjem.
Gosp. dr. G. Gregorin je odklanjal njemu izrečeno priznanje ter povdarjal, da so silde razmere k razširjenju »Edinosti« v dnev-i nik in je trdil, da je to slučaj, ako je ravno njemu zapadla ta naloga. Omenjal je potem, podfHtrnikov, brez katerih pomoči ne bi bil on mogel izvršiti težavne naloge, ki je za-■ htevala mnogo denarnih žrtev. Ti podporniki, ki so omogočili, da se je list razširil in da si je pozneje ustanovil lastno tiskarno z 20.000 gld. glavnice so : Fran Kalister, Josip Gorup z Reke, Ivan Šabec, Jakob Man koč, Mih. Truden in drugi. Odklanjal je tudi on perfidno očitanje, da bi se bila dala * Edinost« podkupit: za dennr.
Gosp. dr. Rybdr se je v svojem naslednjem govoru v prisrčnih besedah spominjal naše vrle okolice. Kadar govorimo o
tržaških Slovencih, moramo v prvi vrsti misliti na naše okoličane. Siromaki so, odvisni so od sovražnika, ali — možje so in neustrašeni boritelj i za slovenski značaj okolice. Oni so nam ustvarili naše glasilo, njim se imamo v prvi vrsti zahvaliti za naš napredek na narodnem polju, oni so nam ustvarili politično društvo »Edinost«, okoličani so bili govorniki na prvih shodih, okoličani so bili i poslušalci, in divne vspehe o zadnjih volitvah so nam izvojevali v prvi vrsti tudi okoličani. Srcem polnim čuta hvaležnosti se moramo torej danes spominjati naše okolice. Govornik je toraj pozval družbo naj dvigne Čaše v procvit in srečnejo bodočnost tržaške okolice. (Ta napitnica je bila vsprejeta prisrčnim navdušenjem; videlo se je, tla je, kakor je prihajala iz srca, tudi šla v srca.)
Gosp. V. H o I z se je v humoristični obliki spominjal tudi sotrudnikov lista »Edinost«, med katere šteje tudi samega sebe,
Gosp. urednik Cotič se je odzval s prisrčno prošnjo, da bi ohranili listu tudi za uadalje svojo naklonjenost.
»Slov. pevsko društvo« je peviflo po vsakem govoru; pozneje je došlo tudi društvo »Kolo«, ki je mej tem imelo svoj občni zbor.
Ves čas banketa, ki je trajal kake tri ure, je vladalo med udeležniki najčisteje in najprisrčneje veselje. To veselje, to iskreno prijateljstvo, to prisrčno sočutstvo vanje ob veselih :n žalostnih prilikah bo za list »Edi« nost« dragocen amanet, ki ga bo krepil in jačil v bodočih stremljenjih po popolnjevanju, v bodočih bojih za napredek naroda.
Mi ne moremo torej drugače, nego da čutom, prihajajočim iz globine duše, izrekamo zahvalo vsem uglednim možem in rodoljubom, ki so prihiteli, da se svojo navzočnosjo povzdignejo slavnost 25-letnice tega glasila. Kakor smo bili minolo nedeljo zbrani v bratski ljubavi, tako naj nas tudi v bodoče vsaka prilika, vesela ali žalostna, skuplja rama ob rami, v trdno falango boriteljev za prava in za bodočnost naroda, kajti le v — v edinosti je moč!
Himen. Gospića Valerija S ter le, hči našega znanega posestnika gospoda Gustava Sterleta, se je poročila dne 4. t. m. v župni cerkvi v Nabrežini z gospodom Albertom pl. Z a h n, e. kr. earioarskim uradnikom. (_'a-stitamo.
Ljudsko »štetje.« Iz okolice nam pišejo : Ker mi ni nairen. tla bi vaš c. kr. magistrat izvedel, kako izvršujejo podrejeni rnu organi po naši okolici ljudsko »štetje«, — in to radi tega, ker ne privoščim dotičnim organom nikakega »povišanja« v službi za izredno-požrtvovalno delo, ker mi ni nadalje namen, da bi tudi tukajšnji cesarjev namestnik natanjčno znal, kje in komu se je to zgodilo, o čemur hočem pisati ker.... no ker, pomagajte, kako bi že rekel, da bi se ne zgodila, kaka nesreča, no, ker :.... moja stara izkušnja mi pravi to: Bivši cesarjev namestnik podpira »Lega nazionalec — in »Edinost« je že pisala. da se nad vse spoštovana soproga nj. ekselence hvali, da tudi dandanes vlada Rinaldini še na c. kr. uamestn-štvu — (radi česar »Eilijjost« ni bila zapljena!) — če on ne, po moji slabi pameti bi rekel, morda njegov duh, — torej ker.... ker po moji
misli....; —.....: No, povejte pa vi. kar mislim
jaz reči I Povejte pa vi čitatelji, ali l>i pomagalo kaj, ako bi mi navedli vse slučaje, kjer se nam je godila krivica, na c. kr. na-mestništvo in bi tam kričali: »Krivica! krivica ! ! krivica !!!???« — Kedor je čital, kako se je zgodilo z onim, ki se je pritožil na c. kr. namestništvu pri g. svetniku Fahianiju ta bo lehko sodil, česa smemo iskati na c. kr. namesništvu. In pomislimo le to: Fabiani je Kraševec, Goess pa koroški Nemec — kaj bi Še-Ie bilo, ako bi šli kar k zadnjemu ?!
Torej, ker... jaz ne privoščam povišanja
na c. kr. magistratu in ker........ kako bi že
rekel okoličan: »V7se je ena figa, povej ali ne« — torej ker jaz nočem reči, da »je vse ena figa« — zato povem stvar »kakor hočem jaz. Tu jo imate :
V okolici, v vasi (ne povem !) prebiva slovenska družina. Imenuje se (ne povem!), hišna številka (ne povem!), štoje 0 glav. Sa-pramičkeno! Devet, reci devet glav in vsi ti pristni Slovenci, ki ne znajo laški. Ne, legati ne smem, dva izmed te družine znata nekoliko, a sedem, reci sedem niti besedice. In naj bi se ne bila polastila skomina onega • šjorja komisarja» pri tem številu? In prišel je-tudi v to htso «šjor komišarjo». Izpraše-vul in -povpraševal je po vsem. Ko je bilo .že vse gotovo, rekel je gospodinji, naj pod-
piše. Že je gospodinja prijela za j»ero, da bi podpisala, kar se je domislil jeden otrok, da treba pokukati v 13. rubriko. In o groza ! V 13. rubriki stoji črno na belem : »I t a I i a u o». Tu pa je zagnalo vse grozen krik. «Šjorju kom sarju* je molelo toliko rok p »d no«, da je se enkrat zgrabil za pero, prevrtal «ita-liano» in zapisal : <sloveno». Na-to še-le so podpisali j m »lo. kakor potreba, ko »štejejo* tržaške Slovence.
Ta Ko opravilo imenujejo v mogočni Avstriji clju'1-ko štetje«. In v tej Avstriji pravijo, da so naložili tudi denarne kazni onim, ki ne dajo pravilnik podatkov. Naše ljudstvo maje z glavo in mu noče in noče vtofflavo, da bi Avstriji »tako šteli». — Ljudstvo ima svoje prepričanje, ljudstvo sodi vse stvari po svoje. Tako govori in sodi tudi o ljudskem štetju.
Kaj se zdi pa Vam, cenjeni čitatelji «Edino-nic ? Kaj menite o vsem, kar sem Vam povedal?
o. Servacij.
še enkrat ljudsko štetje! Pri svetem
Ivanu h. št. 131 stanuje neka družina na rodnih ^ »venskih ljudi. K tem ljudem je prii^l tudi «k«imi-ar» za ljudsko štetje, ter vpisal vse za — Italijane! Go-j>odar je protestiral in zahteval, naj se trs vpiše za Slovenca, ali vse ni pomagalo!
Magistratovei d-lajo tako f>o — nalogu, a vlada — no vlada še ni rekla svoje. Torej počakajmo!
Naša gospodarska organizacija. Avk-tor čianka, objavljenega včeraj pod tem naslovom, na- prosi, da bi k včeraj navedenim društvom naveli tudi še nastopni d.e vele-kori-tni ustanovi: «družl»o sv. Nikolaja* in ♦ dijaško ustanovo*, ki služita tudi v nemali meri v na-< gospodarsko organizacijo v Trsta. Iako bi imeli v Trstu in okolici	zadrug
ozir-ma s* »-{»odarskih u-tanov.
Boirat berač. S >bot*> po n<*"i dobil je pol:«*, -traža.k na trgu /, >nta starega vseera razcapanega berača. Stražnik srn je uprašcl, da-li mu je «.lab«». ker je tako bled in predal Berač inu je na to odgovoril. d:i ni l>olan, pač pa zt-1«► la«Vr». ker ni jedel že 48 ur. Stražnik ga je na to t»dvel v zapor v ulico Tigor, ker da dobi streho in hrano vsaj za nek- 1 ko .!nij, V zaporu -o ga taKoj preiskali in dobili pri nj-tn v neki cunji zavitih IfvJ kron.
Na to šel je stražnik na beračevo stanovanje n je d<«!.il tam v cuoiali zaviti 2 hranilnični Knjižici, irla-eči na skupno svoto lO.OUU kron.
Berača. Antoni Vouka. h« poklicali potem v oi-arn kjer mu je ofi »ijal Kreiner i<n«il denar in knjižice, t-r	vprašal,
zakaj raje n«» vživa tega denarja, ineisto da straia. >:ar«'rk je odgovoril na to, da hrani za svoje stare dni !
Moderne nazore o trirotini imajo različni »trgovci« na drobno v slobodni luki. Najbrž si »ni tolmačijo |H»im »slobodna« luka tako, da je vsakomur p'oUhIdo nabasati si že;>e - k -.v , -ladkoriem in di iiffimi takimi p»»-tre n;m vvarmi in jo p-tem p .pihati K tej struji spada ne^i Ar ton K. z Grete, ki je botel pr**dvčera;<*njem izvaiati to načelo ter si je na>.laii ž~j»e s kavo in rozinami.
Slučajno pr so opazili to policij,ki stražniki, ki za-t"pajo v tem nasprotno -trujo in SO ga "dveh k p i <-. oficijalil Schabl u, tla se
tam dol« ■
'■**ljaivi n-izori -» upravičenejši.
I sk -)iičaj se je »logi si i I zoj»et včeraj z nek m Viktorjem I >., ki je hotel pričeti svojo »sloiiodn.. trgovino« s sladkorjem: potem z Iranom T. s sladkorjem in s Kar.dom S. --z rezinami. \ te »moderne trgovce« je slal pol. oficjal v ulico Tigor, kjer jim bržkone preskH* brerpUeoe pisarne in magazine.
Stavka t ladjedelnici S. Hareo. V
včer-jšnj: seji me-tue delegacije -e je oklenilo naložiti županu, da med ravnateljstvom in stavkuj«»č mi |>otom eksekutive |Mrsreduje za «p«»razumljenje.
kneippoT neenee. K inšpektorju Ne-marniču je :»r šel predvčerajšnjem neki v^sei mt»ži<"*etc. Pritoževal »*e ie proti nekemu stilničarju. ki ga je sezul v zahvalo, da mu ;e pil vino in je tako moral ul>ogi možiček po sili in brez potrebe podvreči -e Kneipovi kun. Inšpektor je tak'»i dal pozvati neusmiljenega g< stilničarj«, kateri je tako-le pojasnil Vso stvar: T<-ž te I j je t? prejšnjega dne p<>-pil nekoliko vina, ne da bi bil plačal. Naslednjega dne je zoj»et prišel in zopet pil ter je potem hotel popihati jo kakor prvič. Gostilničar pa je bi i »teh š pa sov sit«, prijel je veseljaka .n mu sezul čevlje ; temu pa se-
veda ni nikakor ugajalo to postopanje in v znamenje svečanega protesta pljunil je gostilničarju v obraz. Po takem razjašnjenju je inšj>ektor seveda tička utaknil v — kletko.
Primite ga ! Pod tem naslovom poročali smo te dni o dveh tatovih, ki sta udrla v Raj« evo prodajalnico oglja in mu vzela iz žepa 60 kron. V sol>oto zvečer je prijel policijski ofiaijal Titz v starem mestu težaka Mihaela V., ki je na sumu, da je sokrivec zgoraj omenjenega napada. Mihael V. je baje stal na straži, ko sta ona dva poštenjaka udrla v prodajalnico. Na Reki pa so prijeli nekega Izido'ja G., ki je bržkone oni prekanjene**. kateri je prevaril stražarja s tem. da je upil: primite tatu !
Ogenj. Včeraj zvečer ob 11 l/a uri je prišel Iv. Rever }>opolnoma pijan v svoje stanovanje v ulici Riguttt št- 10. Bržkone je utaknil še gorečo smotko v žep. vsled česar je potem nastal ogenj. Reverjeva go-sjK>dinja je zavohala kmalu ogenj in ko je vse natančno preiskala, zapazila je, da se kadi skozi duri ne razjMike iz Reverjeve sobe. Klicala je Reverja ali to ni pomagalo, ker se ni mogel zavesti. Gospodinja je vsled tega )>oklicala sosede na pomoč, kateri so šli v sobo tor kmalu pogasili ogenj, ki se je že lotil postelje, na kateri je Rever — nič hudega sluteč — mirno spal. Sreča je bila zanj. da je gospodinja pravočasno zapazila ogenj, ker sicer bi bil gotovo zgorel.
Dražbe premičnin. V sredo, dne 13. febru varja ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vrš>ie sledeče dražite premičnin : ulica Fabio Severo 2. glasovir i-.i pohištvo ; ulica Karneto 33 in ulica della Zonia in Ca-serma 11, hišna oprava in šivalni stroj; zagata del Po/zo 2, hišna oprava ; Barkovje 19, kade (plavniki).
t remein»kf tcslnik. Včeraj: toplomer 7. uri zjutraj 2.5. ob 2. tiri j>opoludoe 10.U C®. — 1 lak«.mer ob T. uri zjutraj 764.8. — liane* plsin* ob 11.9 p red p. in ob 3.8 {M»p. ; «weK!t ob 5 8 predpoludne in ob. 5.30 popoiudne.
Dostavek. K včerajšnji notici o tnaska-radi j»evskega društva «Kolo* je dostavili, da je vstopnina za gos|»e 40 štot.
Ženski podružnici druž!>e sv. Cirila in Meto'ia je dop<»sla č. g. Josip Novak iz Po v i rja 27 kron, katero svoto je nabrala g.a blag. gdč. P, Cer ne to v a na »valoveči ni gosp. Ivana Kocjana veleposestn ka v Z rjah. Bog živi novoporočeua. darovalke in darovalce! G. Fr. Cm t k je podaril 10 K. Ker se niso mogli udeležiti plesnega veneka, so do posla li : g.a Viktorija Lah, obitolj Carga po 2 K, g. Kokalj Ivan, g. Hvala. g. Fran Godina po 1 krono.
Za loterijo pri plesnem venčku »tržaških go-pa« je podarila pa. Marija Jamšek knnn» stekleno šatulo za rokavice :n lepo born'uo-niero, g.a dr. Pretnerjeva pliševo šatulo za galanterijo, i i.n Marija Damijavovič. košarico vizitke, g. Anton Furlani, steklenico šampanjca. g.a Mikelič dve nazidni vazi za cvetice i butilko maraskina, g.a N. >. bu-tilko refoska.
Odbor ženske podružnice prosi nadaljne darove, ker misli prirediti v korist družbe sv. C. in M. meseca majnika krasen in 'ep ;>azar. Darove -prejemajo v »Slovanski Čitalnici« in podružnične odbornice.
»Rokovnjači t. V četrtek zvečer ob uri se v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu;, ulica Stadion 19, raz "ele vloge za znano igro »Rokovnjači«. Vsi diletantje so vabljeni, da pridejo gotovo in točno.
ob 3. uri popoludne, drugi pa ob 5. popo-ludne. Povrnivši se v Trst, posluži se lahko prvega vlaka ob 6. in 40, drugega ob 9. in tretjega ob 9.35 zvečer.
Na bratsko svidenje v Ricmanjih.
Razne vesti.
Influenca itd. V ojstrem zimskem času z mrzlimi meglami se pojavlja vsako leto in tudi letns mnogo slučajev bolezni. Na tisoče ljudi trpi bolečine na sapnikih, kašlju, kataru v grli in posebno za influenco. Dobro-dišeči in krepčaini M a t t o n i j e v G i e s h u b-1 e r je v takih slučajih najboljše zdravilo posebno pa za otroke, kajti ta kislina deluje brezdvomno v pomirjenje in zdravljenje teh bolečin.
Vesti iz ostale Primarsk e.
Bralno in pevsko društvo »Slavec« v Ricmanjih priredi, kakor smo že objavili, dne 17. februvarja svojo pustno »veLko veselico« v novi dnevno razsvetljeni dvorani g. A nt. Svara in s cer s [»etjem, godbo, šaljivim prizorom, srečkanjem, deklamacijo in ples »m. Program bo vele^animiv ter ga objavimo pravočasno. Na tej vesel ci se !m> na občo željo pela nova P. H. Sattner-jeva skladba: »Vrbica« in sicer s spremlje-vanjem orke tra : nadalje n ve slovanske |»esini, ki so bile odbrane in nagrajene na ljudskem plesu v Skednju dne 30. decembra 1900. Na veselici in k plesu l»o sviral izborni vojaški orkester 97. pes-polka do 4. ure zjutraj.
Opozarjamo slavno občinstvo iz mesta in okolice, da prvi vlak prihaja v Ricmanje že
Brzojavna poročila.
Državni proračun.
DUNAJ 12. (B.) Državni proračun za leto K'0l kaže skupno potrebščino kron 1641,163.344. Skupno pokritje znaša kron 1641,997.585. Prebitka je torej 834.241 K. Proračun kaže proti rednemu proračunu leta 1900, brez investicijskih proračunov, narastek v potrebščini od 58,082.757 K in narastek v v pokritju od 58,146.763 K, torej za 64.006 K viši prebitek.
Državo! zbor.
DUNAJ 12. (B.) (Zbornica poslancev.) Mej došlimi spisi je 58 cesarskih naredeb, izdanih v času od 15. junija 1897. do 29. decembra 1900 na podlagi § 14.
DUNAJ 12. (B.) {Zborn ca poslancev.) Pre sednik grof Vetter von der Lilie je otvoril sejo ob 11. uri in en četrt in je p reči ta l dopis ministerskeg i predsednika, s katerim se naznanja izjava nadvojvode Frana Ferdinanda povodom njegove poroke, slično kakor v gospodski zbornici :
Predsednik je izjavil, da se prijava jemlje spoštljivo na znanje, da se shrani v arhivu ;n je pridodal željo, da bi nadvojvoda še dolga leta o izvrševanju svoje naloge dobival }>odporo v svoj * soprogi.
Poslanec Gross je menil, tla z ozirom na nenavadno važnost tega akta ne zado-stuje samo pohranjenje v arhivu in vsprejetje na znanje predseduištva, zbok česar je predlagal, naj se izvoli odsek 37 členov, ki naj sporoči o stvari.
Poslanec Kramar je prečital v češkem jeziku sestavljeno izjavo, s katero češki poslanci odrekajo državnemu zboru korupetenco v stvareh prestoionasledstva. ampak vindici-rajo to pravico za Češko in za dežele, utelešene češkemu kraljestvu, za zastopstvo kraljestva češkega. Češki poslanci »matrajo torej zbornici priobčeno izjavo kakor da se ni zgodila; po takem se ne udeleže glasovanja o predlogu Grossovem.
Dr. Kramar je zaključil s časti t ko za nadvojvodo in njega soprogo, na kar so češki po-lanci zapustili dvorano ob glasnem vskli-kanju na levici. Ker se ni nikdo več oglasil za besedo se je glasovalo o predlogu Grossovem in je bil isti soglasno sprejet. Seja nadalj nje.
Italijanski gimnazij v Pazinu.
DUNAJ 12. (K. B.) «Wiener Zeitung» objavlja: M;nisterstvo za nauk in bogočastje je podelilo pravico javnosti I. —III. razredu deželnega realnega gimnazija z italijanskim učnim jezikom pripozuavsi ob enetn reciproci-tetno razmerje za šolsko leto 1900/1901.
Nemiri r Španjski.
MADRID 12. (B.) Nemiri nadaljujejo. V Auvenne Prado je množica metala kamenje na orožnike. Ti poslednji so streljali in ranil več oseb. V Saragosi so demonstrantje streljali na orožnike, tudi v Valenciji in Barceloni nadaljujejo izgredi.
MADRll) 12. (B.) Republikanci so imeli včeraj več tabarov, ne da bi se bilo dogodilo kaj posebnega. V pokrajin: vi t da sedaj mir. Davek na žganje.
DUNAJ 12. (B.> Državnemu zboru danes predloženi zakonski načrt «» povišanju davka na žganje z namenom, da se jeden del tega dohodka odkaže deželam, se na sploh pokriva z načrtom, ki je bil svojedobno predložen deželnim zborom ; razlikuje se od prvega le v razdelitvi doneska, ker se Ihj dolitev vršila po ključu uj»orabe, ki se pa za dežele: Štajersko, Koroško in Kranjsko tako popravi, da te dežele v od kaza nt h jim zneskih dobijo popolno nadomestilo za deželno doklatio na žganjazino.
Tu gre le za znesek kakih 850.000 K, kar [>omenja komaj 50/„ prikrajšanje deležev druzih dežel. Ta sprememba bo vedno manjša, kakor bo rastel dohodek in z njim odkazi deželam.
Svojedobno namerjana revizija razdelitvenega ključa se je opustila. Razdelitveni ključ naj bo veljal za vso dobo odkazanja, ki ima trajati do konca 1909.
Ustaja na Kitajskem.
TIENTSIN 12. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Angležke oblasti so dobile obvestilo, naj l»odo pripravljene, da severno železnico prevzamejo od Nemcev.
Vojna v južni Afriki.
K A P3TADT 12. (B.) Vlada je sklenila uradno obvestili vnanje oblasti, da v Kap-stadtu vlada kuga. V pristanišču so se danes pojavili 3 novi slučaji kuge. Osnovali so pro-vizorično vojno bolnišnico.
S. HELENA 12. (B.) Reuterje.a pisarna javlja : Pet zajetih Burov je skušalo pobegniti na nekem ribiškim čolnu. Ali ni se jim posreč.lo, ker so vesla manjkala. Ubežnike so odvedli v zapore. Vojno sodišče je uvelo preiskavo.
Izid volitev v Bolgariji.
SREDEC 11. (B.) Na včeraj izvršenih volitvah je bilo izvoljenih : 58 vladnih kandidatov, 31 cankovcev, 27 demokratov, 23 Stoj lov cev, 13 agrarcev in 5 radoslavovcev. Vršiti se imajo 3 ožje volitve. Vspeh jedne volitve še ni znan.
Mladenič
19 let, zdrav krepek ki je z odliko dovršil trgovsko šolo v Ljubljani in je vešč slovenskemu in nemškemu jeziku v govoru in pisavi, laškem pa v govoru, želi vstopiti v pisarno kake trgovske tvrdke. Poprašati je pri uredništvu tega lista.
8 Pm slov. zalosa pbištva $
H iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ H	vam v Solkanu in Gorici	g
K Antona Černigoj-a K
M	Jt
XX	sc nahaja
S v Trstu, Via Piazza vecchia fi H	(Hosario) št. 1.	^
(na desni strani cerkve sr. Petra K ^^
Konkurenca nemogoča, ker Je blago ^	iz prve roke.	^
XKXXXXX*KXXKKXKX
I Aleksander Levi lini 8
S® £
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
»J T R S T ••
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa.	i Piazza Rosario št. 2
vogal	I (šolsko poslopje*
Via Limitanea	in Via Riborga št. 21
—HOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje n.iročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
& &
i ^
Sf
Sf Sf
fjg 1LDSTB07AIJ CESIS ZASTOIJ IN FRANKO gf /jS Predmeti postavio se na parobrod gj ali železnico franko.	gj
OBUVALA!
F EPI KBAŠEVEC
in artn tr. Peni (PUm issario po« llidsii Kit)
priporoča svojo bogato zal o gro raznovrstno^* obuvata za gospod«, gospa in otroke
Pofttne narofbe m izvrie T tistem dnevm. Odpošiljate* j« poituine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo ia drobts ter izvrSuje iste s največjo natanjčnostjo točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojna nntočb« m priporoča
Joaftp mtrnntič
fc^J MjalM
mm
--aSlaHtu
Dunajska filjalka
▼loge na k^jiiloe • 4%.
borzno posredovanje, posojila m vred-menični eskompt. vinkulirmnje i« rmzvinkuliranje obligacij.
Živttostenskd banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.'J00 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 JL
Centrala v Pragi. <
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah. Pardublcak Taboru. Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
-44 u«»v 40 » 3»; » 44 24
xxxxxxxxxxxxxxxx
GOSTILNA
Fri G-ambrinusu.
Via Rossetti št. 2 Odprta vsaki dan <l<» po I u noč i.
PirtipirctuM naznanja s avneinu občinstvu, dr» toči vina |>rve vrste in f-i«*er:
vipavsko l*'l<» fM» i^tpr-li« ("rm» j»o < ial ma ti si>»«» |«» l»rijsko rebul« (»«• iu izvr-lno s«-nožeAko pivo |mi Kuliinia pr^krMj»*ria je vedno z gr»rk»mi in mrzlimi jedili, t»-r stane:
kosilo f prikulio	1 * iu»v«>.
jNin-tja pečenke « flolato 30 * kuretniita iu uletnina fvrt«
iiorHja	30 »
Vse druge jedi po jako nizkih cenah Za ol»i!«ti oIm-U pri ju-r« ><*•:» m» slav. slovenskemu ohčmstvu	udana
Marija Butkovič.
XX XXXXX30CXXXX^'XX
Poilo -ani s: časti naznanjati slav- ^^
©
nemu olKunstvu v menili, okolici in THr na deželi, da je prevzel	JSt
Zaloo olja, kisa., mila 1
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
lliairo pusiljatn franko na dom |>o itar«ičl»i na ilebel«« in drobim. Po-šiljatve na deželo s |M>šinim jM»v/.etjem.
Za mnogobrojne naroči »e se toplo
F I L I J A L K A
c. Kr. priv. avstr. Kreditnega zavoda
za trgovino iu obrt v Trstu.
Zaloga pohištva in ogledali Mala oznanila.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
V napoleonih na
pri |»oro"a
udani
Josip Gregorčič
S dnevni izkaz. '21 4\, »Muevni odkaz 2*V/. .Ut	o	3-mesećni	21/«"/«
**	**	~ v
:« pismu. kalera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stooijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. juniju in odnosne 20. avgusta t. 1. po dotičnih nliiMvah. Okrožni oddel. 7 vredn. papirjih 2U „ ua vsako .svoto. V napoleonih Urez oOrerit i.
Nakaznice
na Dunaj, Prngo, IVAto, Hrno. I.vov, Tropa ve Keko kako v Zagreli, A rad, Bielit/., tiablooz. Gradec ■•ibinj, Inomostu. Czovee. Ljubljano, Line, Oloincu, Keichenberg. Saaz in Solnograd. hrez tro>kov. Kupnja in prodaja bitku 1 " ,lo provizije. Inkaso vseh vrst pod naj umestne j >i m i poboji. Predujmi.
iamčevne listine po dogovoru.^ Kredit na dokumente v l,ondonu, Parizu, Berolinu ali v družili mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. \aAa blagajna izplačuje nakazriiee narodne banke talijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Bprejc-majo se v pobrano vrednostni papirji, zlati al -friel ni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi
prvega tenorista
rokodelcu, kate resi hod i stroke sprejme in mu preskrbi ugodno službo »Pevsko in bralno društvo v Zagorju ob Savi«. Pojasnila daje L. Habtit Zagorje o /S,
_	I'od to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih
RAFAELA ITALIA	j cenah. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvČ. za
i l>esedo: za večkratno insereijo pa se cent primerno TRST — Via Malcanton Št. 1 — TRST , zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo
__	i po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih
Zaloga pohištva za jedilnice, in .palnice ol»r(>kih- Najmanja objava 30 nvč. prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in
želeinih blagajn, po cenah, da se ni bati	Xrstu.
konkurence.
Najbolj a prevlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak 4. ^ j.
za podove
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in je trpežen. Za 10 Q m. zadostuje 1 kg. po 'J kroni v plehasti škatlji.
Zaloira likerjev v sode i h
Perhauc Jakob
in buteljkah.
ulica Acquedotto 8-Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
K reme.
Potočnik Fran 'ma^°sti'novui'c'ire,M*°
^t. 2., toči istrsko, dalmatinsko iu belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivc vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rehar Peter
Ces. in kralj. 3
priviligirana
ulica Hiborgo 2b. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Brcaj, I Sckulerstrasse štv. 21
V stanovi jena 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadnljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „ Vandol". Kovinska čistilna znies, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
Pekarne i 11 sladeiesirne.
HCjJUjpl Piazzetta S. <iiacomo st. 3 (Corso - OllUlGI filijalka ulica Kiborgo 15 ima vel ko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sla<lčič v kosih in v skatljicah, finih biSkotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem * razprodajo.
leščito (biks)
Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto.
4000* «0f «0f
Važno za vsakega!
Razprodaja!
Po nečuveno nizki eeni
s« <lol>i za samo
2 gl. 95 nč.
krasna garnitura <>l>-Htoje<"'a i/,
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura <»«i niklja, .Anker rtnu nt. (ua željo tu«I porTebr.) z |ejM> rar.rezljanim jm>kr.»vi>m. točno urejena s 3 letnim jainstvoio in ^katljico. 1 krasna g«>M.11 ali nikljasta okmjma verižica
h privez »m. 1'arizki nou-ni. 1 poMin igla. za kravate z ■ miti r. Uriljanti 1 par gumbov za manat-te, znamka »(iarantie«. 1 ga m, t tira (."> komadov) gumbov za srajce in »»vratnike.
1 par uhanov iz pristnega srel»ra. uradno ( pancir.
1 g'ddin prstan s krasnim kamenoo. 1 žepno ogledalo v etviju.
\"~<*li 14 krasnih in vreilnostnili pred metov z uro Anker-Remont vred pošilja le TJA 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali naj»rej p« »slanem denarju, tvrd k a
BRUDER HURVIZ
Krakovo - Stradoni 17. - k rakovo
Neodpov^rjajoče sprejmem v H dneh nazaj in povrnem dei ar, vsled česar ninia kup«*c nikakejra rizika. ' liojrato ilur-trovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajaici in agenti se sprejemajo.
Vsak kn jwc v < i o: • i v «iar brezplačno kr::>»-n žepni album s 1."» razirU*«lni<-ami mesta K rakovo.
Ivan Serpulič
TRST • ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu iu okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo riajfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Jak. Perhauc
karna in sladeiearna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
N e p r earo r I j i v e m r ež i ce.
\/Jfp7 H V Tr8lu' I,iazz:i Negozianti §t 1 ■ ■	priporoča slavnemu obČinstc
svoje nepregorljive mrežice (rettine) ^Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč ^Auer."
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Comraereio« in »Tedeeeo« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago ho vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Oirlje in drva.
Muha Josip v ulici del Torr" ^ 12
r pnporoca Hvojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
izdelovalnica in naloga zaznovrstnega

Chief-Office: 48, Brixton-Road. London, SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
Prva slovenska
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročl>e po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ^svoji k svojim.•* Andrej Jug v Trstu ulica S. J.ucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovoje! gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele žt. 2.
Slovenec

o
je najjače mazilo, ki oblaži bolečino, jili hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter(seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Loiarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Roiatco
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izofriblje^ ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku.
Schuhober-theil) tvorni-
V Corici.
Tovarna nadplatov
sko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevljarje, sedlarje, knjigoveze itd. ter glavno zalogo voščila (biksal drušbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima tvrdka Ivan Drufovka- Gorica Travnik 5. Podružnica v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco. Naročila točna.
Civilni in vojaški krojač.
C. xr. pririliiinci Kroji
vsakemu Koj razumljiv irojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 1. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasćev za vsako sezono. po najnovejši modi.
Ta sladrta kava je prizraro najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos+: zatore
naj se zahteva povsod le :
KAVA DRUŽBE SV.a RILA IN METODA V LJUBLJANI
MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR:
ZALOGA PRI IV JEBAČINU V LJUBLJANI
Cenjene gospodinje! skusite da ta naša
izborna siadna kava
najde pot v vsako slovensko hišo.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica .Sv. Aniona st. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voBka. Za pristnost jamči s	k. Za
obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbniAtvom ter slavnemu občinstvu-
J. Kopač
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohiStva, mebljev, okvirjev, ogledal Btolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohiStvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako
i vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih de yuton Brešeak, iiorlca, Gosposke ulice st lt • Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke
Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani SpitaUk® slio« it. t.
vseh vrst rent, državom papirjev. stavnih pisem, srečk, novcev, valut iu po najkulantnejšlh pogojih.
Po«ojii» na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. ProBM« k vsem žrebanjem.
Sai-ejemaoje denarnih vlog na viožrie knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4V,0/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdlga. Eskompt znenjic najkulantneje. Bonna naročila.