SOCIALISTIČIMA ZVEZA
ODLOČNO ZA IZVAJANJE
SMERNIC
DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LJUBLJANI
Mestna konferenca SZDL Ljubljana je na sejah dne 27.12.1974 in 24.1.1975 razpravljala o Resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah. V letu 1975, prikazu 9-mesečnih gospodarskih gibanj v Ljubljani in izhodiščih za smernice go-spodarskega in družbenega razvoja v letu 1975 v Ljubljani. Konferenca je razpravljala o vseh teh gradivih skupno, s tem da je bil dan v okviru nalog, ki jfli začrtava Resolucija, še poseben poudarek trendom družbenoekonomskih tokov v Ljubljani in nalogam, ki jih morajo Ijubljansko gospodarstvo in ostale strukture uresiiičevati v prihodnjetn letu.
k
Pri obravnavi te tematike je kon-feienca upoštevala že spiejete sklepe in obveze 4. seje predsedstva CK ZKJ in sklepe 10. seje predsedstva CK ZKS, s katerimi so bile kon-kretno opredeljene tako naloge ko-munistov v vseh družbenih sredinah in vsakega posameznika na svojem delovnem mestu kot tudi vseh dmž-benih organov pri izvajanju za-črtanih tazvojnih ciljev in tvaiog.
Konferenca ugotavlja, da je Re-solucija v vseh pogledih vzpodbudna in reaina osnova nadaljnjega razvoja SR Slovenije. To se kaže v večji reaj-nosti začrtanili odnosov in gibanj ter v oceni dosedanjih gospodarskih gibanj, ki kažejo, da bo Resolucijo možno uresničiti ob doslednem upoštevanju nalog. To zagotavlja tudi dejstvo, da obstajajo še mnoge rezerve v organizaciji dela, teh-nologiji, večji uporabi znanstvenili dosežkov in spoštovanju pred-videnih naiog in ukrepov. To velja še posebno za tiste temeljne orga-nizacije združenega dela in samo-upravne skupnosti, kjer nedosledno uveljavljeni in izpeljani samoupravni odnosi objektivno zavirajo in one-mogočajo aktiviranje vseh možnosti za ve6jo pioduktivnost in kvaliteto dela.
Uresničitev cfljev tesolucije je v največji meri odvisna od prizade-vanja vseh sestavnih delov naše dmžbe, mobilizacijo teh pa je mož-no doseči le pteko njihove celovito organizirane samoupravne funkcije na vseh področjih in vseh ravneh, kar pomeni, da bo potrebno veliko pozornost usmeriti v napore za do-sledno uiesničevanje ustave v TOZD, krajevnih skupnostih ter sa-moupravnih in družbenopolitičnih skupnostih.
Eden od pomembnih stimula-tivnih elementov resolucije je pie-prečevanje odtujevanja siedstev de-lavcem, ki se izraža v obvezi, da moramo pri sprejemanju nujno po-trebnih ekonomskih ukrepov za-gotoviti, da bodo rezultat interesov delavcev, hkiati pa omogočiti hi-trejše in večje vračanje siedstev v neposredno upravljanje nepo-srednim proizvajalcem in s tem po-večevati osnove za razširjeno repro-dukcijo. V tej zvezi je potrebno tudi opozoriti in zahtevati večjo odgo-vornost pri uresničevanju sprejetih dogovorov in odločitev.
Resolucjja jasno poudarja po-trebo po samoupravnem pove-zovanju, vertikabiem organiziranju oiganizacij združenega dela, zdru-ževanju siedstev in podobno. Do-sedanja samoupravna organiziranost na podiočju gospodarstva, kljub mnogjm problemom že daje rezul-tate, zato bo tieba utrjevanju samo-upravne vloge delavcev v teh pro-cesih posvetiti še nadaljnjo po-zornost ter predvsem zagotoviti, da bodo sami odločali in sprejemali ukrepe o vseh bistvenih vprašanjih z njihovega podiočja.
Mestna konfeienca SZDL smaUa, da je za uresničevanje recolucije naogibno vsebinsko in časovno še jasneje in precizneje opredeliti naka-zano prioriteto nalog. V ta namen opozarja, da je nujno čimprej spre-jeti podrobne načrte in programe za posamezne naloge tei določiti tudi nosilce. Kljub vsem programom in
napoiom pa te naloge ne bodo uspešno opiavljene, če ne bomo za-gotavljali sprotnega preverjanja naše učinkovitosti na vseh področjih in zagotavljali pravočasno odpravljsnje pomanjkljivosti in povezavo po-sameznih področij dela.
Za uresničitev izhodišča v reso-luciji, da morajo biti razmeija v ustvarjanju in delitvi dohodka ozi-toma diužbenuga proizvoda pod-rejene ciljem stabilizacijske politike, moramo čvrsteje opredeliti naloge in ukrepe, ki naj to zagotavljajo. Prt tem pa bo potrebno odločneje upo-števati delitev po delu in vzporedno s tem hitreje uresničevati vred-notenje dela v skladu z ustavnimi načeli, tei pri tem izhajati iz pozi-tivnih rezultatov, ki jih je samo-upravno sporazunicvanje in dogo-varjanje že dalo na tem področju.
Pri nadaljnjem uresničevanju za-čttanih cljev bodo potrebna vskla-jena prizadevanja vseh subjektivnih sil, ki bodo morale med diugimi tudi preciznejše opredeliti razre-ševanje nekaterih perečih vprašanj življenjskega standarda delavcev z nizkimi osebnimi dohodki in zanje lagotoviti take oblike sotidamosti, ki bodo te razlike omilile ali pre-prečevale ne pa se prenašale poprek na vse kategorije prebivalstva kot je bilsedaj pogost slučaj.
Podatki o devetmesečnih gospo-darskih gibanjih v Ljubljani kažejo, da se stopnja tasti v Ljubljani po-večuje, vendar ekstenzivno, prav tako kot se eksten2ivno povečuje tudi zaposlovanje. To je posledica prepočasnega reagiranja na spre-minjanje pogojev gospodaijenja in premajhnega vključevanja razvojnih in znanstvenih potencialov v pio-izvodnjo. Razprava je tudi opozorila na pomanjkanje srednjeročnih in dolgoročnih programov v delovnih organizacijah.
Mestna konferenca ugotavlja, da se ustavna določila uresničujejo pre-počasno, prav tako usklajevanje za-konodaje z ustavo ter, da se premalo odločno izvajajo že spiejete po-litične odločitve o odpravljanju državnega kapitala in ostalih centrov odtujene ekonomske moči. Očitno je, da so zastoji pri izgrajevanju sa-moupravnega organiziranja gospo-darstva, izgrajevanju ekonomskega sistema in novega sistema planiranja. Zato je potrebno ponovno po-udariti, da je ustvarjanje stabilnejših gospodarskih razmer glavna in ob-vezujoča naloga vseh dejavnikov, še posebej najodgovornejših v orga-nizacijah združenega dela, samo-upiavnih organih in družbeno-političnih organizacijah.
Še tako premišljeni ekonomski ukrepi in sistemske mere pa ne bodo izboljšali gospodarskih razmer, če ne bomo povsod ustvarili resnične pripravljenosti, dosledno izvajati spiejete ukiepe in utrpeti določene žitve in napore. Zato bo mestna konferenca skupno z občinskimi konfeiencami in drugimi družbeno-političnimi dejavniki v mestu vodila organiziiano, zavestno in odločno politično akcijo, ki naj bi ustvarila ustrezno politično vzdušje pri uies-ničevanju nalog začrtaiiih v reso-luciji in smernicah družbeno-ekonomskega  razvoja  v  Ljubljani.
Predvsem pa smatra, da bi bilo po-trebno vso pozornost posvetiti na-slednjim področjem:
1.  Piioritetno nalogo predstavlja povečanje    izvoza    ob    sočasnem zraanjševanju      nepotrebnih      ele-mentov uvoza oziroma ob večji na-ravnanosti  našega gospodarstva  na zagotovitev domačih surovin in pol-izdelkov  potrebniii   za  izvozno in-dustnjo. Takšna izvozna usmentev pa naiekuje oziroma zahteva boljšo oiganizacijo  in  delitev  dela, večjo kvaliteto proizvodnje, zmanjševanje stroškov itd. Odpira tudi možnosti tesnejšega sodelovanja na vseli pod-ročjiii z deželami v razvoju, ki se jili naša podjetja ptedvsem v pogledu kvalitetnejših ekonomskih odnosov kot je  izvoz  tehnologij  in tinalne opreme, znanja, inžcniringa in po-dobno vse premalo poslužujejo.
2.  Procesi združevanja dela, sred-stev, intelektualnih potcncialov, teh-nologij  in  podobno  potekajo  pie-počasi. Počasno oziroma neustrezno je tudi sodelovanje in povezovanje ljubljanske   regije   in   njenega   go-spodarstva   z   sosednjimi   regijami npr. gorenjsko, zasavsko, dolenjsko in notranjsko regijo, s katerimi je Ljubljana že sedaj vezana s skupnim cestno-železniškim omrežjem, preko elektrogospodarske in vodne skup-nosti, medtem ko razvojne prognoze dolgoročnega  programa (Ljubljana 2000) in bodoča ustanovitev ljub-Ijanske  gospodarske  zbornice,   na-kazujejo in terjajo večji razmah in-tegracijskih gibanj in povezav ljub-Ijanskega gospodarstva s sosednjimi področji. Tudi pri teh procentih pa bo potrebno zagotoviti večjo ude-ležbo   in   vpliv  neposrednih   pro-izvajalcev.
3.  Z   doslednim  uresničevanjem odločitev o kadiovski politiki, ki jo opiedeljuje tudi diužbeni dogovor o kadrovski politiki v Ljubljani, mo-ramo   doseči   enega   od   osnovnih ciljev te politike - to je ustrezne kadre na ustreznih delovnih mestih. Da bi dosegli te cilje, moramo isto-časno upoštevati tudi samoupiavni spoiazum o štipendiianju in skupno z   ostalimi   podpisniki   obeh   spo-razumov,   doseči   dogovor   o   nji-hovem čim hitrejšem aktiviranju.
Vse bolj je opazno odhajanje vi-soko stiokovnih profilov iz nepo-sredne proizvodnje v znanstveno-raziskovalne institucije in nekatere druge dejavnosti kot so bančništvo, zavaiovalstvo, velika uvozno izvozna podjetja itd. Ta pojav kaže, da ob-staja na področju nagrajevanja po rezultatih dela in stimulacije še ve-liko odprtega prostora. Preučiti bi bilo potiebno ali gospodaistvo iz-gublja prepotrebne kadre resnično zaiadi objektivno omenjenih mož-nosti stimulativnejšega nagrajevanja ali pa so vzroki drugje.
4.  Iz   več   razlogov   bi   morale smernice ustrezneje obravnavati raz-voj kmetijstva v sklopu ljubljanskega gospodai&tva. V ladnjem obdobju se je veliko kmetijskili zemljišč upo-rabilo v nekmetijske namene, upadla je živinoieja, zmanjšalo se je število kmečkili gospodarstev. Ustteznejšo skrb in odločnejšo politiko za razvoj kmetijstva na ljubljanskem področju narekujejo potrebe po hitri in kva-litetni osktbi Ljubljane, koncepcija
splošnega Ijudskega odpora w ne na-zadnje tudi ustreznejša skrb za var-stvo okolja.
5.   Mestna konferenca bo v svo-jem   nadaljnjcm   delu   posvetila  iz-redno pozomost stanovanjskemu in komunalncmu gospodarstvu v Ljub-ljani. V skladu s sprejetimi sklepi na 3. seji SML in sklepi. sprejetimi na 24. seji MK SZDL, bo v tesnem so-delovanju z novimi samoupravnimi skupnostmi   organiziiala   in  vodila politično akcijo  med  vsemi odgo-vornimi in prizadctimi dejavniki, ka-tere cilj je čim liitrejša realizacija siednjeročnega    programa    stano-vanjske graditvc v Ljubljani.
6.  Na  področju  skupne porabe oziroma družbenega standaida se bo v okvirih ptizadevanj za čim večjo realizacijo in uskladitev vseh vrst te porabe prizadevala, da se izpelje v največji možni meri prioriteta tistih področij,  ki so že dolgo časa de-ficitarna oziroma so bistvenega po-mena za usklajen in bolj nemoten nadaljnji razvoj. Politično akcijo bo vodila v smeri, da se zagotovi priori-teta vzgoje in izobraževanja, otro-škega varstva  in  osnovnega zdrav-stvenega varstva.  Posebno skrb pa bo posvetila gradnji kliničnega cen-tia in medicinske fakultete.
7.   Na  področju  znanstvenoraz-iskovalne dejavnosti se bo zavzemala za realizacijo tistih naporov, ki za-gotavljajo hitrejšo modcrnizacijo in buvajanje novih tehnologij in ki kre-pijo     energetsko     in     surovinsko osnovo.
8.  Mestna konterenca bo imela v svoji politični in družbeni dejavnosti in smatiala  za' osnovo  nalogo na-daljnje      izpopolnjevanje      samo-upravnega  sistema  in  uveljavljanja temeljnih nosilcev kot so krajevne skupnosti,    temeljne    oiganfeiici)e združenega dela in samoupravne in-teresne skupnostL
9.  V  primerjavi  z  ustanav-ljanjem  samoupravnih   interes-nih skupnosti s področja nego-spodarstva, ki so v Ljubljani že dale prve rezultate., je ustanav-ljanje interesnih skupnosti go-spodaistva     odločno     prepo-časno. Odprta so še nekatera pomembna  področja  kot   ko-munalno gospodarstvo, ceste in podobno, ki se morajo v naj-krajšem   času  ustrezno   samo-upravno   organizirati.  Večanje produktivnosti, ki jo zahtevajo smernice,   ne   bi   smeli   iskati samo v dobri organizaciji dela, strokovnem         izobiaževaniu, ampak predvsem tudi v racio-nalnem   gospodarjenju,   odg<> vornosti in delovni disciplini ter še posebno v samoupravnem in-teresnem   združevanju   gospo-darstva, ki bo omogočalo večjo načrtnost,    vsklajevanje    inte-resov,  in s tem pripomoglo k uspešnejšemu izvajanju smernic.
10. MK SZDL bo podpirala čim dodednejše uveljavljanje principa minulega dela, oziroma si prizadevala, da neposredni proizvajalci obvladujejo delitev celotnega dohodka. V ta namen bo z družbenopolitično akcijo usmerjala in si prizadevala, da vsak subjekt na svojem pod-ročju vlaga vse sile v uresniče-vanje začrtane razvojne po-litike, ter da bo imel delovni človek v vseh smereh možnost vplivati na odločitve.
Ljubljana, dne 16. 1. 1975