Džungrla Roman iz afriških pragozdov. Augleški spisal E. R. Burroughs. — Preycdel Paulus. 30 »Jako značilno —! Zelo enačilno —! Ampak sedaj vidite, gospod Filander, kako pray sem govoril! Da ni bilo vaše trmaste svojeglavnosti, že zda^naj bi bila doma in marsikatera nevarnost pa marsikateri strah bi ne bil pbtreben! Prosim vas, da se y bodoče držite mojih modrih in Ireznih nasvetov!« Gospod Filander je bil ysc preveč srečen^ da bi se zmenil za krivična profesorjeva očitanja. Pograbil ga je za roko in vlekel za seboj. Srečna in vesela družba je bila tisto noč zbrana y kočL Še rano jutro jih je našlo y pogovorih. Pripovedovali so si svoje dogodivščine in ugibali, kdo bi utegnil biti njihov velikodušni in junaški rešitelj. XVI. Ine piše dnevnik. Ko se je zdanilo, je bilo njihovo prvo delo, da so si poskrbeli za zajutrk. Odkar so stopili na suho, še niso ničesar užili. Glad jib je mučil. Uporniki so jim pustili nekaj suhega mesa, moke, čaja, kave in sladkorja za prvo silo. Teh zalog so se lotili in si pripravili zajutrk, kakor se je pač dal pripraviti v njihovih omejenih razmerah. Po zajutrku so se zbrali y posvet. Uporni mornarji so jih vrgli na suho, ker so se jili hoteli iznebiti. Umorili bi jih bili, da se ni kapitan Barkcr potegnil zanje, tisti, ki ga je ustrelil pritlikavi Snafee. Vedeli so, kaj jib čaka. Le slučaj jih je mogel rešiti. Obrežje je bilo pusto in ncobljudeno, ladje tod niso pristajale, vobče mendt blizu niso prišle. Le gol slučaj je utegnil pripeljati kako evropsko ladjo toliko blizu, da bi jo r znamenji opojorili nase. Pripraviti 50 se morali, da bodo več tednoY, morebiti par mesecev prebiti v samotni koči. Predvsem in najprro so si torej morali urediti stanovanje. Koča je bila zanemarjena, nesnažna, les tu pa tam trbel. In — v kotu so ležali trije kostenjaki. Clayton, ki je vodil posvatovanje in se vobče izkazal da je najpodjetnejši in najrazsodnejši, je svetoval, da jih spodobno pokopljejo, pa najsi foodo od kogarkoli. Sam je poiskal lopato in šel da izkoplje jamo. Med tcm sta se učenjaka Porter in gospod Filander lotila kostenjakov ter jih strogo znanstveno začela pregledovati. Da je eden moški, drugi ženski, to sta brea Ysakršnega d^oma koj ugotovila. Zelo pa sta se začudila, ko sta našla med koslmi velik zlat prslan enega izmcd nesrečnežev. Na prstanu je bilo urezano ime »Clajton« in grb lordov Grevstoke. Koj so poklicali mladega Clavtona. Molče je mladi mož ogledoval prstan, nato pa dejal slovesno in Yes ginjen: »Ni dvoma, to je druiinski prstan pravih lordov Greystoke, prstan, ki je izginil, odkar se je moj stric, brat mojega očela ponesrečil —.< »Toda kako je prišel prstan v tole kočo, sem na obal dis > afriške džungle?« je vzkliknila Ine. »Le eno je mogoče, gospodična Porter!« je odgovoril Clayton resnobno. »John Clayton, lord Grevstoke, ni utonil, kakor so poročale oblasti. Naselil se je v tejle  koči, kdore kako in zakaj. Tukaj je umrL in tele kosl  so edini zemeljski ostanki moj«ga Ijubega strica —!c  Spoštljiv moLk je zavladal in to in ono oko je kra doma pobitelo po borni sobici, ki je bila priča zadnjSj dni ubogega lorda Greystoke. Irie je rahlo dejala: »Torej je tole njegova soproga, gospa E\^ Clajton —?« »Da!« je žalostno rekel mladi Clayton. »Ubožica! Nisein je poznal. Pa oče in mati sta vedela toliko dobrega in lepega povedati o mladi, plemeniti scprogi mojega strica —. Toda,« je pridjal j odločnejšim glasom, »tule sta stanovala! In tele reči so bile njune reči! Poglejmo, morebiti najdemo še več sledov o njunih. zadnjih dnevih!« Morebiti dnevnik —!« Lotili so se predaloY in oinar, Ine je segla po knjigah. »Ah, glejte!« je kmalu vzkliknila. »Glejte, tuie je njegovo ime!« »Jolm Clayton, London« so brali na naslovni stran velikega slovarja. ln kmalu je našel gospod Filander > neki drugi knjigi tudi ime Greystoke. Našli so še par brezpomembnih zapiskoy, ki si jih je Clayton naredi med potovanjem, sledu pa ni bilo o kakem dnevniku. »Nič ne de!« je pravil mladi Clayton. »To nam zadostuje. — Ubogi stric! Katera odurna, sovražna usod; ga je pač vrgla na lole negostoljubno obrežje —. In kak so bili njegovi zadnji dnevi —?c Vs' so molčali in težke slutnjc so legale oa njibove duše. Aii ni bila usoda Claytonov čisto podobna njihov usodi —? Ali ni tudi njih čakal enak konec —? Ali n bodo morebiti že y kratkem prhnele tudi njihove kost v tejle koči —? V resnobnein molku in z veliko spoštljivostjo so položili kosti nesrečnežev k končnemu počitku. Za kostenjak v zibeli se dotedaj niso mnogo zmenili. jKo j a je gospod Filander zavijal drobne koščice v jadro, so se mu nekatere posebnosti na lobanji zazdele zelo sumljive. Koj je lobanjo in tudi ogrodje natančno preiskal, zmajeval z glavo, poklical profesorja Porterja in oba sta se zalopila v polglasen, resen in znanstven pogovor. »oako značilno —! Zelo značilno —!« je pravil gospod profesor. »Preklicano —!« je dejal gospod Filander. »Takoj morava obvestiti Clavtona!« »Bežite bežite gospod- Filander!« je ugovarjal profesor Porter. »Pustiva rajriim njiuov večni mir in pokoj!« In položili so koščice Kalinega mladiča poleg obeh Claytonov in nihče ni zvedel za dvome in. znanstvene nazore obeh učenjakov —. Na bližnjem drevesu pa je čepel Trzan ter radovedno opazoval počenjanje belokožcev. Najbolj ga je zanimalo ljabeznivo mlado dekle. Čudna, nova čuvstva so se budila v njegovem srcu. Ni jih razum«!. čudil se je samemu sebi, zakaj ga tako vleče k neznanim bclim ljudem, zakaj se je toliko mučil, da je rešil mladega belokožca in oba nerodna trmasta starca. Kako smešni, strahopetni so bili ti »ljudje« —! In neumni —! Celo »živali«, njegovi nekdnnji džungelski tovariši, so bili pametnejši, so si znali pomagati —! Če so bili tisti »ljudje« njegovega rodu, no, si je mislil, potem se mu res ni bilo treba ponašati s svojim potomstvom —. Toda popolnoma drugačna je bila stvar z mladim dekletom. čisto samo po sebi umljivo se mu je zdelo, da jo je rešil Saborinib krempljev. Še Yeč bi storil zanjo. Čutil je, da slabotno, nežno dekle potrebuje Yaruba, zaščitnika, in da mora on čuvati nad njo, jo braniti ia ščititi —. Ali je pomagal nerodnim belokožcem radi »jt —? Ali ga je vleklo v njihovo družbo zato, ker j« bilo pri njih nežno, belo dekle —? In njegovega globokega razmišljanja, ga js abudil prestrašeni krik. Pogledal je h koči. Belokožci so obstali sredi poti s pogreba ia vinemirjeni zrli proti obali. Ladja je poasi plula iz zaliva Yen n odprto morje —. »0 —• brezsrčneži!« je vzkliknil Glayton. »Obljubili so nam orožje, streljiva —! Sedaj pa odhajajo —f« »To je vse naredil tisti Snake! Pray gotovo!« je pravila Ine. »Barker je sicer nahujskal mornarje t upor, pa pošten človek je bil. Rešil nam je življenje in da ga niso ubili, gotovo bi bil poskrbel za nas, preden bi nas bil zapustil same na temle praznem obrežju!« »Škoda da nas niso obiskali pred odhodom!« je pravil profesor Porter. »^ahteval bi bil, naj nam pustijo zaklad. Brez svojega zaklada sem berač —!« »Ne menile se za zaklad, oče!< je dejala Ine Salostno. »Vse naše nesreče je kriv tisti zaklad! Zaradi zaklada so umorili naše častnike, zaradi zaklada so nas izpostavili na pustem obrcžjulc »Beži beži, Ine! Ti si dobro dete, pa tvojai mlad» glavica ni za resna življenjska vprašanja!« In po tch besedah se je gospod profesor Porter obrnil, djal roke na hrbet ter dostojanstveno odkorakal proti džungli, z glavo sklonjeno pod težo s^ojih misli in vetrič si je poigraval 6 kiaiki njegov« dolge tukmj«. Ine je otožna in ginjena gledala za njim, jMnugnils: gospodu FilandrU in mu šepnila: »Pojdite za njim, da se spet kje ne iziguBit Paal« ¦anj! Saj Yeste, yaši sikrbi ga zaupamo!« »Od dne do dne je težje shajati z njim!« j« Tadihnii gospod Filander in majal z glavo. »Najbrž gr« »edaj nad ravnatelja zverinjaka, da se mu potoži aaradi «oočišnjega leva —. Pa gkdal bom nanj, gospodična Porterl Saj je mtjf tovariš in prijatelj mladih nog. In rad ga imam, četučli se venomer prcpirava —.c In gospod Filander je stopil za razmišljeuim pro- fesorjem. — Trzan je opazil, kako hudo so se belokožei vznemi- rili zaradi odhajajoče Iadjc. Zaslutil je, da pomeni dogodek zanje nesrečo. Ladja ga je zelo za^nimala in radoveden je tudi bil, kam se odpravlja, zato j» sklena, da bo pogkdal za njo. Šinil je skoz veje in prispel na obrežje sev«rao o* zaliva prav v trenutku, ko je plula ladja mimo. Videl je, kako so hiteli mornarji po lcrovu, vlačili za vrvi in razgrinjali jadra. Krepek veter je pihal z dežele, jadra so se razpela in ladja je zaplula y odprto morje. Z velikim čudenjem je gledal Trzan ys» te novt reči. Kako rad bi bil na krovu, da niso bili na njem sami hudobni belokožci. jko je še zamišljen zrl za ladjo in sanjal, kam vs» bi ga prepeljala črez sinje morje, zagleda njegoYO bistro oko na daljnem severnem obzorju rahel dim. Se se j» >6udil, kaj bi naj pomenil novi pojay, ko opazi, da mornarji z nemirno živahnostjo begajo sem ter tja, po krotu ter poYezujejo jadra. (Dalje prfhodnjič).