JAVNA RAZPRAVA O PREDLOGU AKCIJSKEGA PROGRAMA
O stanovanjski politiki naj odloča delavec
Po XI. kongresu ZKJ in VIII. kongresn ZKS so nam analize pokazale, da se sklepi in stališča ne uresničujejo v zadovoljivem obsegu. O tem je razpravljalo tudi predsedstvo CK ZKS, Mestna konferenca SZDL in druge dnižbenopolitične organizadje ter organi SIS v LjuMjani. Ob sorazmeroo vefikem številu na novo zgrajenih stanovanj zaostajamo za razvojem družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, saj ta m sledil dnižbenim prizadevanjem in tndi nesorazmerno velikim materialnim vlaganjem v stanovanjsko izgradnjo.
Na podlagi takih ocen je posebna skupina pod vodstvom predsednika izvršnega sveta mestne skupščine izdelala oceno samoupravnih druž-benoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani. V oceni ugotavljajo med drugim, da stanovanjska politika še ve-dno ni izraz potreb in interesov delovnega človeka.
Tudi v naši občini po ugotovitvah občinske stanovanjske skupnosti odnosi na področju organiziranja v stanovanjskem gospodarstvu niso ustrezno razviti. Ugotavljajo, da je vse premalo razvita samouprava na tem področju: od premalo številnih hišnih svetov, kot osnov-nih celic samouprave v hiši (organizirati bi morali še kakih 100 hišnih svetov), do vklju-čevanja v delo samoupravne stanovanjske skupnosti prek delegacij. Z ozirom na občut-ljivost problematike bi pričakovali večjo ak-tivnost temeljnih celic. Posebej je to značilno za delegate v združenem delu, medtem, ko so delegati predvsem krajevnih skupnostih neko-
liko aktivnejši. Izredno šibko je vključevanje izvajalcev v delo SSS. Zbor izvajalcev, kot enakopraven partner še ni zaživel. Glede na take ugotovitve in ocene stanja, ki jih je delovna skupina razdelila po posamez-nih področjih stanovanjskega gospodarstva so pripravili predlog akcijskega programa za ure-sničevanje samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov na področju stanovanjskega go-spodarstva v Ljubljani. Predlog po posamez-nih poglavjih nakazuje smeri razvoja, ter predlaga nosilce in roke za naloge, ki so pred nami. Značilno za dokument je predvsem uveljavljanje nekaterih eletnentov, ki smo jih pogrešali v dosedanjem razvoju odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Najbistvenejši med njimi so predvsem: pou-darek na sočasnem in kompletnem planiranju, ki dosedaj ni bilo ustrezno opravljeno in ni nudilo ustreznih osnov za efektno delo; uve-ljavljanje dohodkovnih odnosov na področju stanovanjske graditve ter trdnejšo povezavo z
vsemi udeleženci v stanovanjski graditvi; si-stemski pristop k planiranju, organizaciji in izvajanju prenove starejših stanovanjskih pre-delov. Zelo pomemben element predstavlja tudi stališče, da za reševanje svojega stano-vanjskega problema mora prispevati vsak sam. To do sedaj ni bilo ravno preveč poudar-jeno. Istočasno zagotavlja socialno varnost kategorijam občanov, ki glede na socialno stanje ne bi bile zmožne v celoti zagotoviti ustreznih sredstev. Vendar pa bodo tudi ti morali prispevati določen delež, ustrezen fi-nančnim zmožnostim. Na področju financira-nja naj bi sedanje stanje uskladili z doseda-njim razvojem odnosov na tem področju ter zadeve usmerili v smeri združevanja sredstev ter čimvečji odpravi kreditnih odnosov. Za to bo potrebno veliko naporov za spremembo ustreznih družbenih dogovorov, sporazumov in tudi zakonodaje.
Zato menim, da moramo posvetiti predlogu akcijskega progranta izredno veliko pozor-nost. To je namreč pomemben dokument na področju stanovanjskega gospodarstva, s ka-terim ustvarjamo neke vrsfe prelomnico, ter se odločamo o smeri razvoja družbenoeko-nomskih odnosov v stanovanjskem gospodar-stvu, ki rabi predvsem jasna stališča in podpo-ro najširše družbe. To pa bo možno le, če bomo vedeli kaj hočemo. Le tako bomo to, kar bomo želeli, tudi uresničili.
IVO BREČIČ