ITI. Izdaj SL. strupeni rosi (peronospora viticola) in o sretal proti njej Izdano po nalogu c. kr. ministerstva za poljedelstvo. -- o Razun trtne uši (phylloxera vastatrix) pustoši nam vinograde bolezen^ katero po- vzročuje majhna glivica; to glivico imenovali so učenjaki: „peronospora viticola 11 , — a naši vinogradniki nazivajo jo: „strupena rosa 11 . V kmečkih krogih je cesto razširjeno mnenje, da to trsno bolezen povzročajo mrzla rosa, megla, preobilica dežja, ali celo umetna gnojila; ta misel je popolnem napačna! Kakor že omenjeno, je vzrok strupeni rosi glivica, koje žitje je natančno znano. Kali (trosi) peronospore prezimijo kot tako imenovano „zimskotrosje 11 (oospore[glej pod. d]). — Zimsko trosje je okovarjeno z močno, trdno (roženasto) kožico, je zelo vstrajno, ter tako majhno, da ga je opaziti le z močnim povečalnim steklom. Kakor vsako rastlinsko bitje, kali tudi ozimno trosje le v dovoljni toploti in vlagi; dolgotrajna suša, vročina ali huda zima vgo- nobi ozimno trosje. Odtod prikazen, katero je menda že vsak vinogradnik opazoval, da se strupena rosa v zelo vlažno-toplih spomladih posebno razširjuje. Ozimno trosje kali v spomladi, ter izcimi v kratkem času kaljivo trosje (seme) = „po- letno trosje 11 (gonidienspore). To zelo majhno, nežno in mehko poletno trosje raznosijo ve¬ trovi na vse kraje; na ta način popada trosje no gornjo stran trsnega listja. V suhem vre¬ menu ohrani poletno trosje kaljivost le 8 do 10 dni, potem pa pogine; iz tega si vsak lahko raztolmači, zakaj se bolezen v suhih letinah ne more zelo razširjati. Na listju pa, kije od rose ali dežja mokro, razdeli se tros v 1 / a do 1 uri na 5 do 8 „roječih trosek 11 (zoospore), a vsak teh trosov zarine v notranjost lista sesalko; tako se razvije glivično podgobje (mycelium [glej temnočrne proge na podobi]). Kalenje peronospornega trosja vrši se le v pričujočnosti vode in toplote, medtem, ko grozdni plesnobi (oidium) k temu že vlažen zrak sam zadostuje. Cez osem do deset dni izstopijo iz listnih rež na spodnji strani lista trosonosi (glej pod. s). Vsled tega nastanejo na listu proge, podobne soliterskim marogam na vlažnem zidu (pod povečalnim steklom vidijo se na teh progah cele tratice belkastih glivic). List porujavi in se posuši. Ce si prej omenjene maroge z drobno¬ gledom (mikroskopom) natančno ogledamo, vidimo mnogo šopkov glivičnih nitic, — „troso- nosov 11 (glej pod. t, p.) — a na njih hruškicam ~'W fl 130422 a podobno poletno trosje (glej pod. e). To trosje veter na enak način raznaša, kakor se je omenilo glede prvih, — iz ozimnega trosja vzklitih trosov, — in tudi ono pride na tak način zopet na listje. Škodo poVzročuje pero- nospora s tem, da njeno podgobje listno stani- oevino razdere, ter tako kroženje soka, o kojem glivica živi, prepreči. Ako je listje ob času, ko trosje pada, z znano bakreno-apneno zmesjo že poškropljeno, pogine trosje, kadar se imeno¬ vana zmes raztopi v dežju ali rosi; če pa list ni bil poškropljen, D kali trosje, kakor je bilo gori pove¬ dano, v kratkem času, ter predre v notranjost lista. Poznejše škropl¬ jenje nehasni, ako so se sesalke pero- nospore že zarile v notranjost lista. Ge se je vršilo škropljenje šele po zakužbi, ali pa v času, ko so se opazovale na listju le posamezne maroge in se pero- nospora za tem ni več širila, ni se slednje izgodilo morebiti zaradi tega, da bi se s škropljenjem bilo pokončalo že v listnem staničju nahajajoče se podgobje, mar¬ več vzrok temu prenehanju daljnjega razšir¬ janja peronospore je v takem slučaju iskati v tem, ker se je daljnja zakužba s škropljenjem odvrnila. O ogromni razploditvi te glivice dobimo pojem, ako zvemo, da en sam list more zaploditi do pol milijona trosov! Strupen učinek bakrenih raztoplin na kali peronospore je tako velik, da zadostujejo za njih uničevanje zelo majhni deli tega sredstva (2 do 3 des® - miljonski deli). Vendar si pa moramo pri¬ pravljati primeroma močne raztopine zatega¬ delj, ker bakrene spojine, ki se drže listja, Teoretični prerez lista, ki je popaden po peronospori. redči in izpira dež. Iz navedenega se da tol¬ mačiti, kako pride, da vinograd, ki je bil en dan prej oškropljen, ostane zdrav, medtem, ko je sosednji vinograd, katerega so samo za dan pozneje poškropili, po peronospori zelo napaden; — v prvo omenjenem vinogradu pokončali so s škropivom trosje, ki se je na¬ hajalo na listju, v drugem vinogradu je pa medtem —• vsled ugodnega vpliva rose ali dežja — trosje sklilo! Vinogradarji pa napačno mislijo, da dež in rosa ali megla zakrivijo strupeno roso ! — Vlaga je le vzrok klitja gli¬ vičnih tr»sov; ven¬ dar peron os por e i ne prinese ne dež ne megla, 8 , ^ • , temveč ista na- haj ala se j e za časa dežja že na listju! Pripomočki zo¬ per peronosporo obsegajo tedaj po- končevanje glivič¬ nih kali — polet¬ nega trosja — na listju. Zato ne smemo čakati, do¬ kler se bolezen na listju že vidi, tem¬ več s sredstvi proti peronospori, toraj s škropljenjem, se bolezen le odvrača s tem, da glivične kali, padajoče na listje, tam smrtonosne bakrene spojine že najdejo in po njih konec store. Najprimernejši čas za prvo škropljenje je navadno tedaj, kadar so poganjki (mladike) do 50 centimetrov visoko zrastli. Po različnosti podnebja dežel in krajev, različen je tudi čas prvega nastopanja peronospore. Vinogradniki naj bi se zatoraj ravnali v vsakem vinskem okolišču po dotičnih izkušnjah. Prvo škropljenj e naj se vrši tako, da se dobi o oškropi listje in grozdni zarod. Med prvim in drugim škropljenjem ne sme preteči preveč časa; drugo škropljenje mm, y %'■ - m mit Si naj bi se vršilo toraj kake 3 tedne po prvem. Ker je v tem času grozdje navadno že od- cvetlo, mora se pri drugem škropljenju tudi grozdi oj e dobro oškropiti. Mnogi čakajo z drugim škropljenjem dokler trta odevete. To njim more povzročiti veliko škodo, sosebno v letu, v katerem grozdno cvetenje vsled deževnega vremena delj časa traja. Skušnje uče, da se sme brez škode škro¬ piti tudi med cvetom, medtem, ko prepozno izvršeno drugo škropljenje more imeti resne nasledke. Sosebno v deževnem, toplem vre¬ menu naj se drugo škropljenje ne zavlačuje! V tretje naj se škropi kake 4 tedne po drugem škropljenju. Pri škropljenju proti peronospori je glavna reč, da se prvo in drugo škropljenje pravo¬ časno izvrši. Ako je to oboje škropljenje zane¬ marjeno, poznejša škropljenja zamude več ne popravijo! Nebrižnost v tem oziru mora se drago plačati, ker vsled odpadanja neškropljenega listja ne trpi škode samo letošnji vinski pri¬ delek, — temveč tudi trs sam vsled nepopolne zrelosti lesa v prihodnji zimi lahko pozebe, liazun tega je neškropljen trs zelo občutljiv tiidi za druge bolezni, "sosebno pa za korenin¬ sko gnjilobo (trtni koreninoses), ter njega rast v prihodnjem letu navadno zaostaja; zane¬ marjanje škropljenja krati tudi pridelek dru¬ gega leta. Prvo troje škropljenje je neobhodno po¬ trebno. Ge pa peronospora zelo močno nastopa, zatem v vlažno - toplem poletju z mnogim nevihtami, ter ako imamo opraviti z trsnimi vrstami ki so glede peronospore posebno občutljive, kakor n. pr. veltlinec, zastavica (rjavina) itd. mora se tudi po 4 krat. ali celo ; petkrat škropiti. Slaba rast vinogradov in slaba rodovitnost celili vinskih okolišev, katere opazujemo zadnja leta, ste n a j več nasledka nezadostnega pokon- čevanja peronospore v pr ej šnj ihle ti h. Za škropljenje proti peronospori rabimo bakreno-apneno zmes. Izmed vseh ■ sredstev, katera so se v zadnjem času priporočala proti temu škodljivcu, ne stori nobeno boljega učinka, kakor imenovano. — Mnenja glede j sestave te zmesi so različna; nekateri jemljejo ! več, drugi manj bakrenega, vitrijola (modre galice). Izkušnje zadnjih let pa dajo sklepati, da množina bakrene soli v zmesi ni tako merodajna, kakor to, da se zgodaj, tedaj pravočasno in večkrat škropi; zadostno je, ako se vzame na 100 litrov vode 1’/ a do 2 kilogr. modre galice (bakrenega vitrijola) in 2 do 2 1 / 2 kilogr. ugašenega, mehkega apna. Tudi zmesi, ki so napravljene z 1 kilogramom galice na 100 litrov vode in z zadostno množino apna, so se v nekaterih krajih sosebno za drugo in tretje škropljenje dobro obnesle. Zmesi z večjo množino galice, kakor navedeno, tudi nimajo boljšega učinka, ker se v dežnih in rosnih kapljicah nahajajo vendar le male množine bakra, ki pa zadostujejo za pokončevanje pero- nospornih kali. Ako se doda bakreni raztoplini preveč apna, postane zmes manj raztopljiva. Nekateri, ki so v prejšnih letih prepozno začeli škropiti, ter so svoje vinograde s tem zelo oškodili. menijo, to zamudo j opraviti na tak način, da rabijo sedaj za škropljenje močneje zmesi, kar pa nič ne nasni! Cene bakrenega vitrijola postajajo vredno višje; priporoča se toraj že iz tega vzroka, dav naj se za škropljenje ne jemlje več galice, kakor je za uspešno pokončevanje peronospore neobhodno potrebno. Več te snovi, kakor povedano, torej ni treba jemati. Opa¬ zovalo se je tudi, da se škropivo od močnejih zmesi listja slabeje drži. Da se zagotovimo, da tekočina ni pre¬ močna, da, bi listje oškodila — ožgala, — rabimo rudec lakmusov papir, katerega je do¬ biti za malo vinarjev v vsaki lekarni. Majhen, ozek košček tega papirja za to poskušnjo zadostuje; ko je škropivo (raztopina bakrene galice in apna) zmešano, potopi se tak košček v tekočino: ako je škropivo dobro napravljeno, postane rudee lakmusov papir moder; če pa papir ostane rudeč, moramo škropivu dodati še. apna, ker je v tem slučaju tekočina še kisla in bi kot taka listje oškodila. To sredstvo je tako ceno, priprosto in zanesljivo, da se ga gotovo vsak lahko poslužuje. Priporočuje se, naj si društva, občine okraji itd., ki modro galico v svrho razdelitve svojim udom v veči meri kupujejo, vsebino bakra v galici pri prodajalcih zajamčijo. Kupo- valci naj bi tudi trgovce napotili, da dajo modro galico v tem oziru preiskati; s tem bi se malovredni, z železnim (zelenim) vitrijolom onečiščeni galici, ki se večkrat v trgovini nahaja, izognilo. Modra galica mora imeti 98 do 99 od¬ stotkov bakra. Čisti materijal daje lepo, modro tekočino; z železom pomešana galica je ze¬ lenkaste barve. Preiskovanje galice v kakem kemičnem laboratoriju stane okoli 4 krone. Tekočina se napravlja takole: modra galica raztopi se v vodi; v to svrho dene se galica zvečer pred škropljenjem v vrečico, vrečica obesi, se v kad, oziroma v sod, kjer si hočemo pripraviti škropivo, tako da je vrečica pod vodo. Ako bi vrgli galico na dno posode, potrebovala bi dolgo, predno bi se raztopila. Prihodnje jutro zarano doda se apno, raztopljeno in precejeno, tekočina se dobro premeša, napravi se poskus z lakmusovim papirjem, ter, ako se poskus vjema, more se s škropljenjem pričeti. Pred vsakratnim nali¬ vanjem škropilnice naj se škropivo dobro premeša. Kaztopina naj ne bode starejša, kakor k večemu dva dni; tekočine, katere se po teden dni hranijo, niso za rabo! Škropljenje naj se, vrši tako, (lil se po¬ škropijo vsi deli listja in grozdičev jed- nakomerno z fino delujočim pršilcem; za to je seveda potrebna pripravna, fino delujoča škropilnica. Nemarno delo trto oškodi! Naj se ne gleda samo na to, da se delo brže, hitro opravi, marveč skrbi naj se, da se dobro poš¬ kropi. Zatorej še enkrat! Listje in gr oz¬ di čj e se mora popolno in na drobno (Ta pouk se d oprašiti, da škropivo ostaja na listju ne da bi kapljalo od njega, kar se zgodi, če škropilnica, oziroma pršilec, meče debele kaplje. V vinogradih, ki so zasajeni na vrste, vrši se delo seveda hitreje in popolneje, kakor v nerednih nasadih. Pri škropljenju pred in v cvetu mora se oprašiti grozdni zarod, a po cvetu tudi j agodj e, ker napadabolezen tudi grozdje, kjer povzroča tako imeno¬ vane „usnjate jagode“. To se zgodi posebno rado takrat, ako se je prvi dve krati škrop¬ ljenje slabo in prepozno izvršilo. Škropilnic imamo dandanašnji mnogo raz¬ ličnih sestav ali zistemov, izmed katerih je več prav dobrih. V obče dobro obnesle so se prenaredbe Vermorelovega zistema, na primer škropilnica ,,Austrija“, katero izdeluje tvrdka Franc Nechvile na Dunaju, V., Griesgasse 14, in koji je cena 36 kron. C. kr. kmetijska družba na Dunaju pošilja te škropilnice kot podporo kmetijskim in bralnim društvom in občinam za 16 kron komad; oddaje jih tudi za znižano ceno po^24 kron. Mnogokrat najdejo se v porabi hidronete (priproste vrtne škropilnice), ki se pa morajo glede viuogradnega škropljenja zavreči, ker jeh njih delo malovredno, nepopolno. Neizmerna škoda, katero je peronospora že povzročila vsled tega, ker so vinogradniki zamudili o pravem času škropiti, bodi vino- rejcem v svarilo, ter jih dovedi vendar k pre¬ pričanju, da se mora smatrati Škropljenje proti peronospori med vsemi vinogradskimi opravki kot najvažnejše delo! bi brezplačno!) NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000510809 Založilo c. kr. namestništvo v Gradcu. C. kr. vseuoilišcna tiskarna ,Styria‘ v Gradcu. — III. 1902. 8000.