399
Žarko Lazarević *
Kmetje in zasebni gospodarski interes po letu 19451
Uvod
Ena od nedavnih raziskav, ki je v ospredje postavila ugled kmečkega poklica v drugi po-
lovici 20. stoletja, je kot temeljno ugotovitev izpostavila veliko kritičnost slovenske jav-
nosti do kmetov kot posebnega družbenega in ekonomskega sloja. Na osnovi skorajda 
polstoletnih raziskav javnega mnenja je očitno, da velja kmečki poklic za enega najmanj 
uglednih v slovenski družbi. Jasno je izpostavljeno tudi drugo prepričanje, da je dvojna 
aktivnost, hkrati v kmetijstvu in neagrarnih panogah ali servisnih dejavnostih, škodljiva. 
V Sloveniji je namreč številčno zaznavna kategorija t. i. mešanih kmetij, ki zaradi majh-
nosti zemljiške posesti dopolnjujejo dohodke z rednim delom v neagrarnih dejavnostih. 
Po javnem mnenju naj bi bili ti polkmetje odgovorni za zanemarjanje kmetijske zemlje 
in tradicionalne kmetijske kulturne pokrajine. Hkrati naj bi bili tudi manj učinkoviti na 
rednih delovnih mestih zaradi preutrujenosti.2 
Ta precej negativna podoba kmetijstva je posledica različnih socialnih, kulturnih 
in ekonomskih dejavnikov, hkrati pa tudi historičnih izkušenj in splošnega odnosa do 
kmetijstva in kmetov v daljši časovni perspektivi. Zlasti je zanimivo vprašanje, kako na-
stopi tak obrat glede na historično dediščino. V slovenski nacionalni ideologiji so kmetje 
namreč vse do komunistične ureditve predstavljali osrednji družbeni sloj. Drugače tudi 
ni moglo biti, saj je bila Slovenija agrarna družba v ekonomskem in socialnem smislu še 
vse do druge svetovne vojne. Uveljavitev kmetov in kmetijstva v ideološko-političnem 
*  dr. Žarko Lazarević, znanstveni svetnik, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI–1000 Ljubljana, 
zarko.lazarevic@inz.si
1  Prispevek je nastal v okviru izvajanja raziskovalnega programa št. P6-0280 Podobe gospodarske in socialne mo-
dernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju (Gospodarska in socialna zgodovina Slovenije), ki ga sofinancira 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
2  Razpotnik Visković in Seručnik, Ugled kmečkega poklica, str. 25–36.
Necakov_zbornik_FINAL.indd   399 23.1.2018   8:47:16