GEOGRAFSKI OBZORNIK BREZSTROPA JAMA PRI POVIRJU INJ5ENUDIRANE JAME V OKOLICI DIVAČE Andrej Mihevc UDK 551.442(497.4] BREZSTROPA JAMA PRI POVIRJU IN DENUDIRANE JAME V OKOLICI DIVAČE Andrej Mihevc, mag., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenija Članek predstavlja nekaj denudiranih jam na Krasu med Po- virjem in Skocjanom ter njihov speleološki ter geomorfološ- ki pomen. Na kraškem površju so pogosti pojavi sige, reč- nih nekarbonatnih nanosov in reliefnih oblik, ki so ostanki denudiranih jam. Poznavanje teh pojavov nudi nove mož- nosti za razlage razvoja kraškega površja in izvora prsti na krasu. Pri gradnji avtocest na Krasu v letih 1 9 9 4 in 1 9 9 5 so gradbeniki pri zemeljskih delih naleteli na veliko jam. Pri delih smo s pregledovanjem novoodkritih jam sodelovali tudi sodelavci Inštituta za raziskovanje kra- sa ZRC S A Z U . Slika I: Položaj Brezstrope jame pri Povirju. Označene so tudi druge večje denudirane jame. Najpomembnejše so: 1 Brezstropa jama pri Povirju, 6 jama na ledini Grintavca, 8 denudirana jama v Radvanju, 9 denudirana jama v Lipjih jamah, 10 in 11 denudirani jami pri Gradišču. UDK 551.442(497.4) ROOFLESS CAVE NEAR POVIRJE AND DENUDED CAVES IN THE VICINITY OF DIVACA Andrej Mihevc, M. Sc. Geog., Institutza raziskovanje kra- sa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenia Some denuded caves of the Karst between Povirje and Skoc- jan and their speleological and geomorphological significan- ce are represented in the article. There are features of sin- ter, fluvial non-carbonate deposits and landforms, the rem- nants of denuded caves. The knowledge of this features of- fers new possibilities for development explanations of the karst terrain and the origin of the soils there. Prevladovala so plitva, speleološko manj zanimi- va in za raziskovanje zelo nevarna brezna. Zanimi- vejše in pomembnejše so bile najdbe z usedlinami popolnoma zapolnjenih jam. Posebno smo postali po- zorni na jame, ki so ležale na površju, saj je denu- dacija odstranila kamnino nad njimi. V okrog 3 0 km dolgi trasi avtoceste smo našli 81 z usedlinami za- polnjenih jam. Nj ihova skupna dolžina je bila okrog 1 0 0 0 m. Največja in najbolje ohranjena jama te vrste je bila 2 3 0 m dolga Brezstropa jama pri Povirju. V njej so se zelo dobro ohranil i siga, stalaktiti in stalagmi- ti ter razl ični alohtoni sedimenti. Med gradnjo ceste smo lahko v njej podrobno proučili jamske sedimen- te, jamsko morfologijo ter prehod kraške votline v po- vrš insko reliefno obliko zaradi denudacijskega zni- ževanja površja. S pomočjo ohranjenih sedimentov v Brezstropi jami pri Povirju lahko sklepamo na izvor podobnih sedimentov, ki jih je najti tudi drugod. S pomočjo spoz- nanj o oblikovanosti denudirane jame pa lahko iš- čemo in identificiramo podobne reliefne oblike, ozi- roma denudirane jame tudi izven cestnih vsekov. Jamo, ki je ležala vzhodno od Povirja na ledini Zadušice so zaznal i že pri pripravah na gradnjo ce- ste kot podolgovato, do 10 m široko območje, zapol- njeno s kraško ilovico. Zato je bilo predvideno, da se ilovice izkopl je do nosilne skalne podlage. Ko so gradbeniki odstranil i rušo ter vrhnji sloj prsti, rdeče ilovice in ostale sedimente, je postalo jasno, da gre za star jamski rov. Rov je bil pred začetkom del na trasi komaj zaz- naven kot plitva uleknina v nadmorski viš ini okrog 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK 4 0 0 m. Na letalskih posnetkih infrardečega dela spek- tra v črnobeli tehniki je dobro viden kot pas svetlej- š ih, to je toplejših tal. Podobnih sledov jamskih ro- vov je na bl ižnj ih opuščenih pašnikih izven trase še nekaj. Rov so izkopali avgusta leta 1 9 9 4 v dolž ini 3 2 0 m. Globok je bil v poprečju 5 m. Najprej so ga zaradi proda v njem proglasil i za staro korito Reke, ki naj bi nastalo, preden je ta poniknila v Škocjan- skih jamah (Primorske novice, sreda 7 . 9 . 1994) . Ju- govzhodna skrajna točka tega rova oziroma jame leži pr ibl ižno tam, kjer prečka avtocesto nadvoz pri počivališču Povir. Danes je ohranjen le tisti del rova, ki zavi je s trase avtoceste (3). N a jugovzhodnem delu izkopa, kjer je jama le- žala v trasi ceste, je bil rov š i rok okrog 6 m ter naj- manj 5 m globok. Proti severozahodu je rov blago vijugal, se oži l in se po okrog 1 4 0 m iztekel nad dnom manjše vrtače. Na drugi strani vrtače se je nadalje- val, a je bil ož j i . Izkop rova se je končal ob masiv- ni s igi , nad katero se je pojavil tudi 1 m debel skal- ni strop. Po okrog 3 5 m je bil strop ponovno povsem denudiran. Rov se je nato nadaljeval proti severu zu- naj trase avtoceste. Slediti se ga je dalo po sigi na površju še kakih 10 m, nato pa se je iztekel v veliko plitvo vrtačo. Večji del rova je bil š i rok okrog 5 m, ter najmanj 4 do 5 m globok, vendar izkop ni nikjer dosegel ž i - voskalnih tal rova. Skupna prostornina izkopanega sedimenta i z jame je bil okrog 6 9 0 0 m3. Z ivoskalni strop rova je bil ohranjen le v severo- zahodnem delu jame. Strop je bil debel le še okrog 1 m. V delu rova, kjer je strop manjkal, oziroma v iz- kopanem sedimentu je bilo le nekaj skal, ki so »pla- vale« v sedimentu, vendar ni bilo moč ugotoviti, ali gre za dele jamskega stropa ali skale, ki so je od- lomile od gornjega dela sten. V sedimentu so bili naj- deni tudi posamezni, do pol metra dolgi stalaktiti. Stene rova so bile navpične, ponekod celo pre- visne. N a stenah so se ohranil i sledovi oblikovanja v jamskem okolju, sledovi korozi jskega oblikovanja ob stiku s sedimentom ter sledovi mehanskega in ko- rozi j skega preoblikovanja pod rušo oziroma prstjo v subkutani coni krasa. Od jamskih oblik so bile najbolj iz razite stenske zajede. To so bolj ali manj vodoravni polkrožni žle- bovi, ki nastanejo v viš ini vodne gladine ali toka, pa tudi v viš ini odloženega sedimenta v jami. Izmeri l i smo vpad zajed na sedmih mestih. Pet zajed je bilo nagnjenih od severozahoda proti jugo- Slika 2: Uravnano površje v nadmorskih višinah med 398 in 400 m ter Brezstropa jama pri Povirju. (Foto: A. Mihevc.j vzhodu, pri dveh pa vpada nismo mogli izmeriti. Očit- no sta nastali ob gladini mirujoče vode ali ob sedi- mentu. Ce izkl jučimo možnost tektonskega nagiba- nja terena od časa, ko so zajede nastale, j ih je ob- likovala voda, ki je tekla proti jugovzhodu. Več vzpo- rednih zajed kaže na zapolnjevanje jame s sedimen- ti ali pa na večkratno spremembo višine zapolnitve. Fasete so plitve, do nekaj centimetrov dolge vdolbinice, ki j ih oblikuje vrtinčasti vodni tok. Ce jih je več skupaj, lahko i z njihove oblike sklepamo na smer vodnega toka, i z povprečne velikosti pa na nje- govo hitrost. Naš l i smo jih na več mestih, vendar so bile le na dveh dobro ohranjene. Fasete je v sever- nem delu jame pokrila plast sige, ki je popolnoma ohranila njihovo obliko. Poprečna velikost faset je bila od 2 do 3 cm, kar pomeni hitrost okrog 1 m/s, vod- ni tok pa je tekel proti jugovzhodu. Kjer se prst ali naplavina stika z apnencem, pri- haja do enakomernega vlaženja skale z agresivno vodo. To povzroči ploskovno korozi jo, ki poškodu- je prejšnje, v drugačnih razmerah nastale oblike. N a nekaj mestih v rovu je površino skale prekri- la siga in jo tako popolnoma ohranila, medtem ko je koroz i ja v neposredni soseščini odstranila bolj ali manj debel sloj kamnine. N a takih mestih smo lah- ko ocenili obseg subkutane korozi je od časa, ko je bila jama zapolnjena s sedimentom. Ploskovna sub- kutana korozi ja je odstranila največ od 5 do 2 0 mm površinskega sloja kamnine. Na nekaj mestih so bila v rovu središča močnejšega navpičnega prenikanja in z njim povezanega spiranja, kar se je iz ražalo kot prodor rjave površinske prsti v jamski sediment. Na skali so nastali plitvi navpični želebovi, skala pa ni GEOGRAFSKI OBZORNIK imela belega poprha, značilnega za subkutano ko- roz i jo. V rovu so bile opazne poškodbe sten, ki jih je pov- zroči lo zniževanje zemeljskega površja oz i roma pribl iževanje površja in jame. V rovu so bil i ti poja- vi i z raženi kot večja gostota razpok ter koroz i j sko razširjenih in z rdečo ilovico zapolnjenih razpok v vrh- njem delu sten rova. Opazne so bile do okrog 1,5 m pod površjem, globlje pa je bila skala nepoš- kodovana. Stene so bile v tem delu blago nagnjene navzven. Jamski rov je bil v celoti zapolnjen s sedimenti in prstjo. N a površju je bila okrog 10 cm debela rend- z ina, ki je navzdol prešla v klastične sedimente: ilo- vice, peske in prode s prevladujočo rumenorjavo bar- vo. Granulometri jsko so sedimenti vari i ral i od melja do 2 5 cm velikih prodnikov. Vzorce smo anal iz i ral i z rentgensko difrakcijsko metodo (analize je opra- vila mag. Nadja Zupan Hajna), naredili pa smo tudi mikroskopske zbruske nekaterih sedimentov. Med prodi so prevladovali nekarbonatni prodni- ki i z flišnega peščenjaka. Največji prodnik je imel daljšo os dolgo 2 5 cm. Prodniki, tudi največji, so le- žal i v kremenčevem pesku, ki je očitno nastal s pre- perevanjem dela prodnikov. V jugozahodnem delu je bil izkopan velik blok konglomerata. Tvor i l je temelj 1 m debeli sigovi kopi. Gre za pravi jamski konglomerat, ki je nastal na mestu kapljanja sigotvorne vode in kaže na od- laganje proda ter istočasno rast sige. V njem so pre- vladovali do 15 cm veliki prodniki i z fl išnega pešče- njaka, med njimi pa so bili tudi prodniki i z apnenca. Peski so se pojavljali v obliki lečastih teles ali la- mel v ilovici, med prodi, ali pa so zapolnjevali cel prerez rova. Prevladujoča barva peskov je bila ru- menorjava. V zgornjem delu prereza ob stiku s ter- ro rosso je njihova barva prehajala v barvo prsti. Ena- ko je bilo moč opazovati peske rumenorjave barve, ki so ob steni rova spremenili barvo v rdeče rjavo, čeprav je šlo nedvomno za sediment iste plasti. Raz- lična obarvanost peska izv i ra i z sedanjih pogojev. Rumeno obarva sedimente mineral getit, rdeče pa he- matit (3). Verjetno se v srednjih delih sedimentnega telesa ohranja zaradi stalne vlage redukcijsko oko- lje, ob robu pa prevladuje zaradi izsuševanja oksi- dacija. Slika 3: Tloris in shematični prerez rova v Brezstropni jama pri Povirju. 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK V vzorcih peska prevladujejo si l ikatna z rna ( 9 7 % ali več), ostali minerali so le v sledovih. Z rna so bila slabo zaobljena, ter se po zaobljenosti niso ločila od z rn peska v fl išnih prodnikih. Pesek izv i ra iz fl išnih peščenjakov, nastal pa je z razpadom prod- nikov, kar se je zgodi lo delno med rečnim transpor- tom, delno pa v sami jami. Ilovice (meljne gline s primesmi) so bile v jami po- mešane s plastmi ali lečami peskov, pa tudi proda. Posebnost ilovic so močno povite sedimentacijske struk- ture. Vzrok za te deformacije je iskati v polzenju ali spremembi prostornine sedimenta po odložitvi. Pre- vladujoča barva ilovic je bila v spodnjem delu pre- reza rumenkastorjava, v gornjem pa je prešla v rde- čo barvo terrre rosse, enako pa je spremenila bar- vo tudi ob stenah rova, tako da je ob steni rumen- kastorjava ilovica prešla v pas rdeče ilovice. Po mi- neraloški sestavi med obema vrstama ilovice ni bilo bistvenih razlik. V njej prevladujeta kremen (nad 9 0 % ) in ilit. S iga se je v jami ohranila v obliki skor i j , masiv- nih sigovih kop in prostostoječih stalagmitov, našli pa smo tudi nekaj odlomljenih stalaktitov. Največ stare sige je bilo v severozahodnem delu jame. Očitno smo bili v tem delu rova bliže njegovemu nekdanjemu stro- pu. Tu se je ohranilo nekaj masivnih kop, nekaj za- ves ter celo kapniški steber, ki pa ni več imel stropa nad seboj. V jugovzhodnem delu je v razš i r i tv i rova nasta- la velika sigova kopa. Njen temelj je nastal hkrati z od- laganjem proda. Severno od nje se je v več kot 1 m debelo sigovo plast vrezala stenska zajeda. Ta siga je torej starejša kot zadnja faza oblikovanja jamske stene. Anal i za vzorca sige s tega mesta je pokaza- la, da starost sige presega 3 5 0 . 0 0 0 let, kolikor je meja uporabljene metode. N a osnovi oblike sten ter sedimentov lahko reko- struiramo del razvoja Brezstrope jame pri Povirju. Iz- kopani del jame je ostanek večjega jamskega sple- ta, skoz i katerega je tekla neznana ponikalnica s fli- ša. Obl ike rova kažejo na oblikovanje, ko je skoz i jamo tekla prodonosna ponikalnica. Po velikosti in po velikem deležu prodnikov i z flišnega peščenjaka lahko sklepamo, da ponori niso bili daleč stran. Pre- tok vode v rovu je nihal od nekaj deset l / s do več m 3 / s . Voda je tekla proti jugovzhodu. Rast kapnikov je bila večkrat prekinjena s faza- mi erozi je in zasipavanja. Ena od takih erozi jskih faz jame se je odrazi la tudi na s igi , katere starost pre- sega 3 5 0 . 0 0 0 let. Jama je bila nato zapolnjena z reč- Slika 4: Pogled na Brezstropo jamo pri Povirju potem, ko so ji že začeli nasipati in utrjevati dno. Na stenah rova so vidni žlebovi, v levem delu slike pred avtomobilom pa tudi ostanek erodirane sigove kope. (Foto: A. Mihevc.) nimi sedimenti. Zapolnitev je preprečila nadaljnje od- laganje sige, podiranje stropa pa tudi koroz i j sko preoblikovanje sten. »Konzerv i rana« jama se ni več spreminjala, dokler ni denudacija zn ižala površja ter odstranila njenega stropa in gornjega dela sten. Absolutne starosti Brezstrope jame pri Povirju ne moremo natančno določiti. Njeno relativno starost pa lahko opišemo s spremembami površja ali s spremem- bami v podzemlju. Deževnica iz rabi večji del svoje sposobnosti raztapljanja v prvih metrih pod površjem, kar pov- zroča ploskovno zniževanje površja krasa. Sčasoma površje doseže jamo in jama preprosto izgine. Gams (1) je z merjenjem v rekah raztopljenega ap- nenca izračunal, da se površja porečij Ljubljanice, Soče in Krke zn ižu je jo s hitrostjo 1 m v 1 6 . 6 0 0 , 1 2 . 0 0 0 in 1 7 . 2 0 0 letih, oz i roma da se je površje v porečjih navedenih rek v mili jon letih zn i ža lo za 6 0 , 8 3 in 5 8 m. Podobne vrednosti bi morale velja- ti tudi za porečje Reke ozi roma za Kras. Predpostav- ljeno debelino stropa od 5 0 do 1 0 0 m nad Brezstro- po jamo pri Povirju bi lahko koroz i ja odstranila v 7 5 0 . 0 0 0 do 1 . 5 0 0 . 0 0 0 letih, jama oziroma nje- na zapolnitev pa je še starejša. T i računi pa so se- veda zelo grobi in pr ib l i žn i . Starost jame lahko opredelimo tudi s časom, v ka- terem se je gladina rek, kakršna je tekla skozi jamo, spustila z nadmorske viš ine okrog 4 0 0 m na viš ino, v kateri tečejo podzemne reke danes. Reka, ki po- nika v Škocjanskih jamah v nadmorski viš ini 3 1 7 m, teče skoz i Kačno jamo v viš inah med 1 5 6 in 1 8 0 m. Njen skrajni severozahodni del, ki je od Brezstrope jame pri Povirju oddaljen le 1 2 0 0 m, je v nadmor- 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK ski v iš in i 1 8 0 m oz i roma 2 2 0 m pod površjem. V okolici Brezstrope jame pri Povirju lahko torej pred- postavimo 2 2 0 m globoko vadozno cono, to je cono, kjer prevladuje navpično razčlenjevanje relie- fa ter prenikanje vode s spiranjem sedimentov in prsti. V podobni v iš in i kot je bila Brezstropa jama pri Povirju poznamo v bliž ini še več vodoravnih jam. Tak- šna je 6 0 0 m dolga Divaška jama. Vhod vanjo je le 2 , 5 km južneje od Brezstrope jame pri Povirju v nad- morski višini 4 2 6 m. Že na vhodu lahko opazimo ma- sivne natoke sige, ki segajo danes prav do površja. V jami so v viš inah od 3 5 6 do 3 9 0 m odložene ru- menorjave in prek njih rdeče ilovice (2) ter masivne sige. Od vhoda proti jugovzhodu je nadaljevanje Di- vaške jame zasuto. V tej smeri, 2 5 0 m od vhoda, pa je pobočje Gorenjskega Radvanja v nadmorski viš i- ni od 3 9 0 do 4 1 5 m prerezalo s sedimenti, rumenor- javimi ilovicami in sigami zasut rov podobnih raz- sežnosti, ki je očitno nadaljevanje Divaške jame. V višinah med 4 0 4 in 4 2 0 m leži tik nad jugo- zahodnim koncem Divaške jame jama Trhlovca. Jama obsega krajš i meandrasti rov, ki je močno za- polnjen s sedimenti. Večji del predstavljajo rumenor- jave ilovice, prek njih pa je na vrhu ponekod odlo- žena debela siga. Razsežnosti rova, predvsem nje- gova širina, tip sedimentov ter nadmorska višina moč- no spominjajo na Brezstropo jamo pri Povir ju. Podobni sedimenti ter enaka nadmorska višina postavljajo obe jami ter zasuti rov v Radvanju v isti časovni okvir z Brezstropo jamo pri Povirju. Vanj sodi tudi ostanek jame v Lipjih jamah. Lipje jame je topo- nim za vrtačasto površje jugozahodno od Dolnjih Le- žeč. Tu so kopali kremenčev pesek za kovače in li- Slika 5: Podolgovata vrtača v Lipjih jamah je nastala z denudacijo jame. (Foto: A. Mihevc.) varje. V eni od vrtač so izkopali več sto m3 peska in drugih sedimentov ter pri tem razgal i l i veliko sige. Med sigo je tudi več metrov visok in š i rok stalagmit. Kapnik ter sedimente je opisal že Pleničar (4). Sedi- ment, prevladoval je spran kremenčev pesek, je pri- pisal razpadu flišnega peščenjaka. V sedimentu je opazi l navzkr ižno sedimentacijo, prodnike i z flišne- ga peščenjaka ter v lutke sprijete peske. Nahajal iš- če je opisal kot nekdanjo manjšo jamo, ki je bila prav bl izu površja. Podrobno kartiranje je pokazalo, da je tudi jama v Lipjih jamah del velike denudirane jame. Mor- fološko se je jama spremenila v zelo i z raz i t n iz po- dolgovatih, razpotegnjenim vrtačam podobnih de- presi j, ki prehajajo ena v drugo brez vmesnega viš- jega praga. Da gre res za preoblikovano jamo pri- čajo ostanki sige. V vseh najdemo prod pisanega ro- ženca ter rumenorjave peščene ilovice. Jami lahko sledimo okrog 1 8 0 0 m. Dno kotanj je vseskoz i okrog 5 do 10 m pod viš ino ostalega površja, širo- ke pa so od 3 0 do 4 0 m. V izkopanem delu jame pri velikem kapniku iz- kop ni dosegel dna ali sten jame, zato o nastanku rova ne moremo povedati nič določnega. Nedvom- no pa je šlo za jamo, ki je imela rov v višini med 4 3 5 in 4 5 0 m ter nekaj večjih dvoran. Po razsežnost ih bi bila lahko podobna rovom Škocjanskih jam, saj je bila š i r ina rova ponekod več kot 2 0 m Po masivnem kapniku sodeč je bil strop nad jamo takrat, ko se je siga v njem odlagala, debel nekaj deset metrov. V jami se je odloži la siga, nato pa jo je zasul alogeni vodni tok z rečnimi sedimenti: pro- dom i z fl išnega peščenjaka, pisanega roženca, ap- nenca in peskom. Kasneje se je odložila siga tudi prek tega zasipa. Prodi in peski so nedvomno odloženi v jami, saj se je ponekod prek njih sproti odlagala siga. Sedimenti so v jami dobro ohranjeni. Po zelo gro- bi oceni je v ostankih rova še sedaj ohranjenih okrog 4 5 . 0 0 0 m3 jamskih sedimentov. V celem nizu vrta- častih depresij pa ni niti enega lijakastega greza v se- dimentu, ki bi kazal na intenzivno spiranje. Še višje, v nadmorski viš ini 4 7 0 m, poteka sever- no od dola Jablane do ceste, ki vodi v vas Gradiš- če, nekakšna suhi strugi podobna 2 0 0 m dolga re- liefna kotanja. V njej je manjša njiva, kjer lahko naj- demo veliko kremenovega proda, ob straneh pa tudi bloke masivne sige. Nedvomno je to nekdanja jama, i z katere je sediment zaradi nagnjenosti relie- fa v veliki meri spolzel v dol Jablane. Onstran sleme- • rt, 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Kapnik v dnu vrtače v Lipjih jamah. (Foto: T. Slabe.) na oziroma ceste se nadaljuje podobna 2 5 0 m dol- ga reliefna oblika do dola Krnica. Sistematične speleološke raziskave denudiranih jam ter podrobno kartiranje površja so pokazali, da so denudirane jame pomemben morfološki element kraškega površja. Po obliki in razvoju se ločijo od udornih vrtač. Z njihovo pomočjo lahko nekatere po- jave na Krasu obravnavamo v novi luči. Prvi podzemni kanali nastanejo pod močnim vpli- vom geološke zgradbe. Kasneje jih vodni tokovi pri- lagode tako, da so sposobni prevajati velike količi- ne vode in plavja. Na spremembe v krasu se jam- ske reke lahko odzovejo s prestavitvami toka v vzpo- redne, običajno nižje in ugodnejše rove, stare ro- ve pa zapolnijo sedimenti. Stari rovi se potem, ko jih je vodni tok zapusti, skoraj nič več ne spreme- nijo. Spremembe opuščenih rovov so počasnejše, kot je denudacijsko zniževanje površja. Prehod v povr- šinske oblike iz votlin je počasen, torej ne nenaden udor, pač pa v večini primerov počasno razkrajanje stropa. Oblike, ki nastanejo, so povečini podolgo- vate, jarkom podobne plitve uleknine, pa tudi več- je, podolgovate vrtače ali nizi vrtač. Odvisne so od velikosti, oblike in od naklona jame, pa tudi od na- klona površja, ki tako jamo prereže. Zanesljivo jih lahko ugotovimo le na mestih, kjer so se ohranile tudi sige in alohtoni sedimenti. V številnih denudiranih jamah so kopali kremen- čev pesek, sigo in ilovico. Kljub temu so geomorfo- logi takšne najdbe, predvsem s fliša izvirajočih kre- menovih peskov in roženčevih prodnikov, pripisova- li nanosom površinske Reke, ko naj bi ta še v pred- kraški fazi tekla po površju. Če so ob njih naleteli Slika7: Konglomerat s prodniki flišnega peščenjaka in ap- nenca se je ohranil v temelju sigove kope. (Foto: A. Mihevc.) na sigo, so take alohtone sedimente razlagali kot za- polnitve brezen. Analize reliefnih oblik ter medsebojne lege sig in prodov pri opisanih jamah kažejo, da so se alohto- ni sedimenti odložili v jamah predvsem kot jamski reč- ni sedimenti in ne kot navpično premeščeni sedimenti. Denudirane brezstrope jame na površju izključu- jejo možnost, da lahko v sedanjem površju še raz- poznamo oblike predkraškega rečnega reliefa. S pomočjo značilnih alohtonih jamskih sedimen- tov lahko razvrstimo številne kraške kotanje, vrtače, dole in jarke. Iz prostornine ter ploskovne razprostra- njenosti sedimentov v denudiranih jamah lahko skle- pamo, da predstavljajo jamski sedimenti iz denudi- ranih jam pomemben delež v prsti, ki jo najdemo na Krasu. 1. Gams, I. 1962: Meritve korozijske Intenzitete v Sloveniji in njihov pomen za geomorfologijo. Geo- grafski vestnik 34. Ljubljana. 2. Gospodaric, R. 1985: O speleogenezi Divaške jame in Trhlovce. Acta carsologica 13. Ljubljana. 3. Mihevc, A., Zupan, N. 1996: Clastic sediments from dolines and caves on the route of highway at Divača. Acta Carsologica 25. Ljubljana. 4. Plen i čar, M. 1954: Vrnik. Proteus 17. Ljubljana 17