St. 203 HtolM >H At-mfi pondeljek. vuk dan z Arekcga 2t 20, L DKUtropJe. DopUJ r * edi zi- darskih dogovorov široke pomembnosti, z neprestanimi in žaljivimi napadi srbskega ( . _ _ tiska; z upiranjem proti italijanski politki j raznih zares hudih izbruhov v italijanskem v osrednji Evropi in v Albaniji, z ovira-1 tisku. Presoja pač mednarodna vprašanja, njem italijanskega železniškega prometa j a posebno še vprašanje medsebojnega raz-preko slovenskega ozemlja in z drugimi j mer j a med sosedoma Italijo in Jugosla-nič manje -težkimi politiškimi akcijami, i vijn — s širšega obzorja in z višjih vidikov. Bel grajska vlada mora vztrajati pri tej im-! Iv- en takih obdM^^v more biti le šču-perijclistični politiki Hrvatov in Slovencev,; va je nepoučene italijanske javnosti proti ker je to še edino "sredsivo, s katerim j Ji ^oslcvcnor? in njihovi državi. A kdo nT r. ume. da se s tem oiirai^ prizadevanja za zadovoljiv sporazum?? Ob takem razmetavanju z resnico in takih namenih ne more biti g. Tamaro tudi mož — logike. Piše n. pr., kakor da je beograjska vflada ».užnja !imp eri j al iskone politike Hrvatov in Slovencev, * če hoče ohraniti edinstvo svoje države. Takoj nižje doli pa obdolžuje državo SHS, da si usvaja ^avstrijsko« postopanje — zopet najdrznejši udarec resnici v obraz — ter da njena drznost izhaja iz stare — srbske politike, ki da jo navdihuje vojeviti temperament tega plemena, zaupaj očega le samemu sebi. Ta vojevitost da označuje vse Jugoslovene! * - --------- ---------- Najprej so torej Hrvatje in Slovenci grešniki, potem so krivi Srbi in slednjič — vsi Jugosloveni! Gosp. Attilio Tamaro ni torej samo v boju z resnico, ampak tudi z doslednostjo. Naj se ta gospod obrača kamor hoče: od vseh strani se nam kaže sovražnika Jugoslovenov! In s takimi kakovostmi nastopa kot — moralizator, ki se zgraža nad nemoralnost j o politike — drugih! more utrditi stvo.» Spričo površnosti" in lahkotnosti, s ka tero g. Tamaro — kakor je razvidno iz vsega, kar smo posneli doslej iz njegove knjige — traktira jugoslovenske stvari in ilalijansko-jugoslovenske probleme, se mož gotovo ne zaveda, v kako čudno luč spravlja tudi italijansko oficijelno politiko s svojimi tu gori posnetimi izvajanji in trditvami. Če bi stvar res stale tako, kakor j h on predoča, potem bi bil vojni konflikt med Italijo in Jugoslavijo neizogiben in bi fciii rimski pakt, rapa'lska pogodba, sveto-ro?.rgeritski dogovori, paritetna komisija v Opatiji, sedanja pogajanja v Rimu in pa neprestana naglašanja z oficijelnih strani, da treba v interesu obeh držav priti do zadovoljivega sporazuma — zgoij komedija. Kakor razmeta g. Tamaro z resnico, ki jo gledamo z lastnimi očmi, to žc ni več le površnost in lahkomišljenost, marveč bi zaslužilo neko drugo označbo. Govori o neprestanih preganjanjih Italijanov v Dalmaciji. Resnica pa je ta, da so med Italijo Italija Temelji Mussclizujevega pisma za rešitev reškega vprašanja. ^RIM, 25. Italijanski minimalni predlogi za rešitev reškega vprašanja, kakor so navedeni v Mussolinijevemu memorandumu, oblegajo štiri glavne točke: 1) reško vlado prevzame paritetna komisija; 2) paritetna komisij a iizroči politično in administrativno upravo Reke italijanski .vladi. 3) paritetna komisija upravlja železnico po skupnem konzorciju; 4) luka Baroš in Delta prideta pod jugoslovensko suvereniteto, ostanpta pa 99 let nerazrešljivi del korpusa mesta Reke. «Messaggero • pripominja, da je pričako-aii, da jugoslovenska vlada ne bo prevzela ,ase težke odgovornosti prekinjenja pogajanj z Italijo. Italijanska vlada je prepričana, da bo jugoslovenska vlada sprejela yse te pogoje. Otvoritev zasedanja ministrskega sveta bo prihodnji teden. Sestanek Mnssolnnja z g. Benešom v Rimu. RIM, 25. Ministrski predsednik Musso-lini je odpotoval danes zjutraj v Levanto, (kjer ima svojo družino. Zadržal se bo tam nekaj dni m bo med tem časom proučeval in določi! nekatera zelo važna vprašanja, katera bodo predmet v prihodnjem zasedanju ministrskega sveta, kateri se bo otvori! prihodnji četrtek 30. t. m. v Ministrski predsednik se vrne v Rim že pondeljek, da pripravi razgovor s čeho-slovaškim ministrom zunajih zadev gosp Benešom. Razprave na sestanku Splošne delavske zveze. MILAN, 25. Na včerajšnji seji Splošne Jelavske zveze je Schiavello obžaloval, da •se je D'Aragona v poročilu omejil le na svoj pogovor z Mussolinijem, ne da bi omenil splošnega položaja zvezne organizacije. O vprašanju takozvanega tehničnega sodelovanja, kakor bi bila soudeležba V posvetoval nih državnih korporacijah, ne more biti po mnenju govornika nespora-zumljenj; medtem pa ne morejo maksima-listični sindikati glasovati za sodelovanje na takozvanem polju produkcije dela, ker bi to služilo za ustalitev sedanjega režima. Maksimalisti bi bili pripravljeni za sporazum v teh-le točkah: autonomija sindikatov, neodvisnost od vlad, pristop k za- amsterdamski internacijonali, enako stopstvo v vodilnih organih zveze. Zirardini je izrazil mnenje, da se ne more ničesar očitati D'Aragoni, ako je šel k Mussoliniju, da varuje pravice zveze. Od fašistovske vlade se ne sme ničesar upati in se mora izrecno poudariti zavrnitev vsake rešitve, ki bi posredno ali neposredno stremela po sodelovanju z vladajočo stranko. Istotako je zastopnik zveze tiskarskih delavcev Bruno izključil možnost, da bi zveza poslala svoje ljudi Mussolinijevo vlado in menil, da bi se morala Splošna delavska zveza postaviti na stališče mirnega čakanja. Na popoldanski seji je maksimalist Viot-to predočil, da vsebuje tehnično sodelovanje tudi ono politično in da ne more zveza politično sodelovati s fašisti, ki hočejo zvezo dobiti v svoje roke. Zato preostaja še odpor kot edina rešitev iz sedanjega položaja, ako se hoče ohraniti duševno vsebino sindikata. Temu nasproti je zastopnik delavske zbornice v Genovi Corio izvajal, da je fašizem zgodovinska prikazen, ki se je ne sme omalovaževati. Treba je vzeti sedanji položaj kakoršen je in po temu uravnati stališče sindikatnih organov. Odpor ne more trajati večno. Najti se mora način za nadaljnje neodvisno življenje sindikatov. Na koncu seje je D'Aragona odgovoril svojim nasprotnikom ter utemeljeval svoje stališče za sodelovanje, ki bi le koristilo zvezi in splošnemu delavskemu gibanju. Odpust vojaškega letnika 1902. RIM, 25. Vojaške službene novine janrljajo: Pričenši 26. septembrom in zaključivši z 30. septembrom se odpusti]o vsi oni podčastniki in vojaki, kateri so rojeni v drugi .polovici leta 1922, ali prej. in kateri so se odzvali vpoklicu, razglašenemu dne 4. septembra 1922. in poznejšim vpoklicem, katerim pa se ne štejejo presledki v vojaškem službovanju. Navedeni vojaki se odpustijo torej po 12mesecih vojaškega službovanja. Oni vojaki pa, kateri so sicer rojeni v letu 1902. ali prej in, kateri se sicer nahajajo .pod orožjem v dnevu 24. januarja 1923., službujejo in vojna mobilizacija. V prihodnjih dneh se vrše ustni in praktični izpiti. Vojvoda Thaoto optimizmom prav in z menoj vsi pa trio t je 1 »at-a pa ima to prednost, da Se giblje. Ne B1 ------— -------l L --- pikiite, da fe to postranska stvar. Nasprotno: je to selo važno, ker samo nered, ki ee grb IJe, more prenehati, vsak drug pa konča) s procesom sc na vseh drugih biljardih vrtele samo tedaj, kadar je hotel tisti, ki jih ie suval. Ali mar nismo tega že dovolj občutili? Pa morda se boji kdo, da bo od zunaj udarila kaka n^znrn'! sila po našem biljardu in razbiia vse kregije, da bo vsega konec. Ali so zoprni taki nevedni malodušneži! Ali rcar nismo bili žc stoletja pod vsemi nvegočimi Suvalci kejev, ki so nam pod smrtno krrznijo prepovedali, da bi se gibali? In ali ni ckoraj vsehj od njih pobral vrag, le nas ne? Vzdržali smo čase, ko je le par ljudi izve našo domari je vedelo, da obstoje na fVctu tudi Slovenci in vzdržali smo še čase, ko se je z nožem in ^zijcrf&im nasiljem ubijalo naš--^ pne ^ vzdržali sedaj, ko imamo organizacijo, bogato zemljo, sploh vse, kar potrebujemo za naš obstoj! Nr'ša bogata zemlja! Ni to prazna fraza, vsaj jo je uporabil celo Radić kot enega svojih glavnih argumentov in imel tedaj izjemoma popolnoma prav. Saj je končno vseeno, če naš kmet napačno politizira, če se ki Pa še par novic, če se smem tako izraziti, ker prihajajo moja pisma kljub devetdinarski znamki tako neverjetno pozno. Radič se torej pripravlja na odhod iz Londona, da preboli doživeto razočaranje, pa; čeprav mu je v zadnjem trenotku, ki pa je bil že prepozen, priskočil na pomoč štab njegove stranke z izjavo, da ga je HRSS pooblastila k diplomatični akciji za rešitev vprašanja njegove čudotvorne republike. Pa Audi način pomoči je bil napačen. Tujemu svetu brbljanje o miroljubnosti prav malo imponira. In tako ni mogel Radič v Londonu doživeti drugo, ko da so mu dejali, da se z mirnim načinom rešujejo politična vprašanja samo v parlamentu. Pravijo, da misli Radič po londonskem neuspehu pričeti v Švici propagando za svojo stvar. Toda še boljšo veljavo od švicarskega franka ima ameriški dolar in za>to se mi zdi verjetno, da bo Radič kmalu osrečil tudi Ameriko. Bloikašem je seveda Radičev beg silno neprijeten in zato ga skušajo zakriti z dipl oma tičnimi akcijami. •EDINOST* Kakor pa y%e kaže, nimajo njihova prizadevanja posebnega uspeha, ker v Slavoniji že pojejo vesele pesmi o Radičevem begu, Občjnske volitve v Srbiji so končane in prinesle so napredek-dvema strankama, radikalom in zemljoradnikom. Vodile so se v znamenju boja med radikali in demokrati in so bile zato največjega političnega pomena, ker so najbrže odločile vprašanje volitev v oblastno skupščino. Radikali so si sedaj zmage sigurni, volitve se morejo pričeti. Značilno za naš slovenski tisk pa je, da so skoraj vsi listi prezrli pomen volitev. Ljubljana je doživela še> en kongres in sicer najboij resnega] in najbolj plodonosnega, za katerega pa se je delalo najmanj reklame. Dobra reč se pač sama hvali. Bil je to kongres jugcslovenskih šumarjev. S svojim delom so naši šuma rji bistveno pripomogli, da napreduje naše gospodarstvo, da dobiva gozdarstvo ono veljavo, ki mu gre. Tudi jugoslovenski šumarji so med optimisti. Ponosen sem na to družbo in naj bo ž njimi za danes moj dopis zaključen. O, P. V Trstu, dne 26, O Interparlamentarni unij! Interparlamentarna unija (Union Inter- I roma 75 ali 90 odstotkov. Člani posamezne parlementaire) v Ženevi hoče združevati člane vseh parlamentov v skupnem prizadevanju, da bi njihove države potom obče mednarodne organizacije sodelovale, da se mednarodno delo za mir in kooperacijo med narodi uveljavlja in demokratično razvija; tudi hoče proučevati taka mednarodna vprašanja, ki se jim rešitev lahko pospeši parlamentarnim potom. Unija je sestavljena iz državnih skupin, in sicer ene same za vsak parlament, katere si vsaka zase določe organizacijo in upravo ter ustanove svoj urad, ki vodi njihove posle in dopisuje z Interparlamentarnim uradom (Bureau Interparlementaire, Geneve;, 2, Chemin de la Tour de Champel). Posameznim državnim skupinam morejo pristopiti člani dotičnih parlamentov in tisti njihovi bivši člani, ki so, ali so bili člani Interparlamentarnega sveta (Conseil Interparlementaire) ali jih le-ta sprejme radi posebnih zaslug za unijo na predlog njihove skupine kot častne člane te skupine. Posamezne državne skupine so dolžne spraviti pred parlament, potom svojega urada ali kakega svojega člana, tiste sklepe Interparlamentarnih zborov (Conferences interparlementaires), ki je zanje potrebna parlamentarna ali Vladna akcftja. Interparlamentarna unija pričakuje od svojih bali za to, da se njeno delovanje. ^a^a v raznih državah in se mu Msfn'pridobi čimbolj široka podpo^T-tgf p0ziva svoje člane, nai s?^SkJTejo z vsemi silami za ohranitev ?5eanarodnega miru. • Unija se sestaja redno vsako leto enkrat na konferenco (zbor). Vsi člani državnih skupin imajo pravico udeleževati se teh zborov. Glasovati morejo samo osebno navzoeni. Vsaka državna skupina ima najmanj 5 glasov, in toliko več, kolikor je večje število prebivalstva dotične države, kar se določi po posebni razpredelnicL Tudi ima posamezna državna skupina še po enega, dva ali tri glasove več, če doseže v njej število ljudskih zastopnikov (po- ozi- vsled svoje konservativnosti, iki pa ni niti . . . .. tako od muh, ne more navaditi na nove raz- slancev, ne senatorjev) na)man) 50, mere. glavno je, da dela, da pridobivaj nove vrednote. In naš kmet d«la in vsako jesen žanjemoi mihjardne vrednote in ž njimi popravljamo to, kar smo zagrešili v prvih letih veselja. Kčkšna je bila Jugoslavija po preobratu? Srbija izropar-a do neverjetnosti, povsod silno pomanjkanje blaga, da smo se zaleteli kar k blaznemu nakupovanja vsega, potrebnega in nepotrebnega. Če je gledal takrat kak pameten trgovec, kako cmo vse kupovali, tedaj nam je morci prorokovati bankeret. In v resnici smo tudi že bili bliui bankerotu in r.aša valuta je padala iako, da so> ji pesi-m&ti prorokovali pot avstrijske »krone. Tcaa vsr.koietne žetve so nas pečasi izvlekle in bili bi že popolnoma izrezani, da niso nekateri naši modrijani vodili, mesto producentske, konsumenlsko gospodarsko politiko. Pa končno je bila cclo PlavŠičeva polomija za nas dobra-, čeprav malo draga izkušnja, ker brez nje ne bi prišli do sedanje pravilne gospodarske politike. Bog ne daj da bi hotel reči, da je sedanja že popolnoma dobra. Ne, vsaj se je pa tudi šele pričela. Toda- pogum, ki ga je imel finančni minister, da je varoval proti vsem državne interese, proti agrarcem z zvišanjem zemljiškega davka', proti izvoz-nlčarjem z znižanjem izvoznih kreditov, proti premnogim, da je uveljavil producentsko politiko v gospodarstvu, že samo to so uvaže-vanja vredne pridobitve. Nova gospodarska; politika pa lana Že (fno dobro posledico. Ker se finančni minister absolutno ni podal propagatorjem inflacije, in teb ni malo, ima naš dinar tendenco navzgor, pa čeprr.v ga le premnogi naši kapitalisti z vso silo potiskajo navzdol. Ker ni inflacije je denar drag in ker je denar drag, pričenja konkurenca, Uspeti more le zmožni, verižništvo umira. Kako smo se včasih borili proti ve-rižnišlvu. Pa vse je bilo zeman. Sedaj pa opravlja »to življenje igraje, ker v življenju vladajo lLzikalni zakoni ravno tako ko na biljardu. Pred kratkim sem vam poročal, ^kc-ko je pri nas napredovala pošta, Ali naj še posebej omaViim, da je še bolj napredovala železnica, da danes skoraj več ne slišimo o pomanjkanju vagonov, da so zamude vla.kov že redke, da je razven želczničarskih plač že skoraj vse v redu! Resnično, Na§ gospodarski napredek more tajiti le slepec ali zlobnež. Vseeno pa- vem, da je še vse polno pesimistov, ki bodo vsled naše "korupcije strašilnega «centralizma» in ž njim zvezane •srbske hegemonije*, vsled drugih vprašanj, trdili, da je vse to, kar sem navedel, nič in da mi vseeno ne pridemo v red. Kdor noče vdrovati, temu seveda ni pomoči. Toda drugim, ki so toliko možje, da se morejo sprijazniti tudi z resnico, ki ne odgovarja njihovim željam, pa bi priklical v spemin samo zgodovino sedanje Rn-sije. Če kdo, potem je dosegla Rusija rekord nereda. In vendrr prihaja danes v red in ne bo dolgo, ko bodo tud Fretacijo in Nemčijo. NemčSa si {4 Večna krizo Evrope in zdravilne metode članov, da bodo, kolikor je mogoče, slsfrJ-šanja, ki je bil ustanovljen na interparlamentarni konferenci na Dunaju leta 1922. (O tem predmetu bom poročal v posebnem članku). Interparlamentarna unija je velepomemb-na mednarodna naprava, ki je že marsikaj storila v korist mirnega sožitja in sodelovanja narodov. Iz nje |e Izšla odločilna pobuda za mednarodno razsodišče, za drugo haaško mirovno konferenco, za državne pogodbe o razsodiščih, za tretjo mirovno konferenco, ki pa jo je žal prestregla svetovna vojna. Interparlamentarna trni j a je brez dvoma zelo primeren forum za razpravo* o mednarodni ureditvi manjšinskega vprašanja, ki je tako usodnega pomena za mir med narodi. Dr. Josip Wilfan. Finančni načrti nemike vlade Sedanja vlada v Berlinu je koalicijska. .Vsaka ^koalicijska vlada se more sestaviti le, če se vse strenke koalicije že vnaprej sporazumejo o programu skupne vlade. Ta program ni enoten in kompakten, ker sestoji iz tolikih drobcev, kolikor je strank. Izvedba ta&ega kompromisnega programa ni lahka, ker se morejo pri zakonodajnem delu pojaviti takšna nasprotja in nesporazumljenjat, ki utegnejo cd svoje strani razbiti koalicijo. Zaradi tega je koalicija delazmožna le tedaj, ako vodijo stranke možje, ki jim je za dobrobit skupnosti in so pripravljeni žrtvovati tudi svoje strankarske interese za akupno stvar, Stresemannova! vlada ima socijaliste in industrijalce v kabinetu, torej predstavnike delojemalcev in delodajalcev, zakaj takozvana ljudska stranica zastopa interese nemških industrijalcev. Imenujejo jo tudi Stinnesovo stranko, posebno rdeči opozici^onaki, kadar htočejo povdariti' razredno razliko med parlamentarnimi zastopniki. Dotgo časa so se socijalisti obotavljali vstopiti v koalicijo z meščanskimi strankami, zakaj časi so taki, da nič ne mika sedeti na nekdaj tako prijetnih ministrskih stolcih. Če so se končno odločili zal tako pomemben korak, tedaj je jasno, da so stavili sveje pogoje, posebno pa svoj program. In koalicija Strese-manna -je sprejela program socijalnih demokratov. V glavnem se ta program nanaša na finančne reforme. To umevro, ker za nemško državo je ravno finančna politika naj- kapitala*. «Berliner BoersenzeHuug^ pa vzklika: «Najkrvoločmejš| sovražnik nc bi mogel delati slabše«. Pa davčna politika je le del programa, Hilferding jo hoče v svojem načrtu izpopolniti z valutno politiko. Predvsem zahteva on, da se popoJnoma ustavi izdajanje katerihkoli kreditov v papirnatih markah. Neki socijalno-acmokratski poslanec je prav umestno pripomnil, da je tako kreditiranje ustvarilo nov razred bogatinov ruhrske okupacije, ki jih je staviti v isto vrsto z vojnimi dobičkarji. Nasprotno, izdajanje zlatih kreditov, t. j. takih kreditov, ki jih mora dolžnik vračati v njihovi realni vrednosti, kolikor je on prejel, se zde Ililferdmgu neobhodno potrebni tudi z na-rodno-gospodarskega vidika, «Zlati krediti« vodijo po Hilferdingu k zlatemu tekočemu računu in k tekočemu računu v inozemskih valutah. To so predpogoji, da se v knjigovodstvu in pri sestavljanju bilanc trgovskih, industrijskih in bančnih podjetij uvede računanje v zlatu. Vendar pa niso to glavne točke Hilferdin-govih niaČrtov, zakaj to so že drugi uvideli in sc je o tem v nemškem časopisju obilno razpravljalo. Ker se polagoma vse obrača proč od papirnatih mark, je prišel Hilferding na to, da se uvedejo novi bankovci zlate vrednosti. Pri tem ne misli kovati zlatnikov, ampak izdati bankovce, ki so zavarovani z zlatim zakladom ter obvarovstoi pred raz-vrednostitvrjo. V ta namen bi se mogle de- večje važnosti. Nemška kakor tudi inozemska loma uporabiti manjše obligacije novega zla- politična javnost bo s praznim očesom sledila, kako se bo izvršila finančna reforma, ki mora biti korenita, zakaj .od nje ne bo odvisna sarao vzpostcfvHieV gospodarskega življenja v Nemčiji, ampak tudi končna rešitev odškodninskega vprašanja. Socijalni demokratje imajo v osebi sedanjega finančnega ministra Hilferdinga izvrstnega strokovnjaka, ki je sprejel portfelj, da izvede finančne reforme. Temeljna smernica njegove finančne politike je dana po njegovih objavah v «Vorwarisu». Hilferding hoče postopoma preiti k zlati valuti. «NaŠe gospodarstvo mora dobiti zlato valuto. Prehod privatnih) gospodarskih ustanov k zlatemu računanju je v bistvu že uveden. Državni banka mora prilagoditi svojo politiko temu dejstvu«, pravi dalje. Hilferding je šel iz premise, da se Nemčija nahaja zdaj v poslednjem stadiju inflacije papirnatega) denarja. Mogoča sta samo dva pota: ali /katastrofa državnega gospodarstva z neposredno posledico katastrofe vsega) narodnega gospodarstva ali rešitev s tem, da se inflacija ustava. To se pravi, da mora vlada pokrivati svoje izdatke z davki ali s posojili. Zato je bila v državnem zboru priznana nujnost davčnih zakonov, ki jib je državni zbor skoraj soglasno sprejel po jedva tridnevnem razpravljanju." Desna opozicija' pa proglaša Že danes, da so finančne reforme, ki }ih ima v programu Hilferding, «uničenje tega posojila. Todai Hilferdingu ne zadostuje še ito, ampak (predlaga, naj obstojata dve valuti v Nemčiji: istočamo s papirnato marko naj kroži zlata marka. Po tem načrtu ser razdeli državna banka v dva oddelka: zlatni in papirnati. Prvemu se oclkaže več kot polovica zlatega fonda (300 miljonov mark.) Pod garancijo tega zlata naj se izdajo bankovci po 1, 2, 5 itd. zlatih mark. Ta oddelek izdaja tudi kredite. Toda poleg tega obstoja papirnati oddelek, ki še nadalje izdaju papirnate marke. Da se pa prepreči nadaljna poplava «Harvensteinovih rubljev», kakor imenujejo Nemci svoje sedanje bankovce, predlaga Hilferding, noj se vnaprej določi, do katere svoite sme papirnati oddelek izdajati še naprej papirnate marke. Toda nove p£'pirnate marke se dajo samo državnemu kreditu. Hilferding ve, da bi ta dvojna valuta ne mogla večno obstojati, ampak da bi zlatna markr< polagoma popolnoma potisnila iz prometa papirnato marko. Toda za sedaj je potrebno, da se obdrži tudi poslednja. To pa iz tega razlogčJ: obstoja namreč bojazen, da povišanje davkov, pa naj bo še tako veliko, ne more odpravili deficit«; dokler pa ne pride državni proračun v ravnovesje, do tedaj se državno gospodarstvo ne da voditi brez tiskanja novih bankovcev. Zato je kajpak neobhodno potrebno, izdati take ukrepe, ki privedejo do ustaljenja marke. V ta namen je Vsak dan čujemo in beremo, v kakšnem neznosnem položaju se nahajajo evropske države, ker se morajo boriti z duševnimi in gmotnimi posledicami svetovno vojne. Istočasno pa nam razni evi^ijski državniki razkladajo svoje načrte za sanacijo evropske duševne in gmotne revščine. Oni sami pravijo, da se nahaja Evropa na robu propada, in da je treba krepko obrniti smer te pekvarjene ladije, če naj se reši iz razburkanih valov. Pri tem je resnična le ugotovitev bolehanja in propadanja. Kar se tiče pa načina rešitve, s« vidi, da tu manjka prave volje in odkritosrčnosti. Poučen zgled nam nuja tolikokrat oblajano rubriko vprašanje, ki ne pride niti za korak naprej, vkljub temu, da se vse pre-pireijoče stranke pridušujejo, da iščejo in zahtevajo le svojo pravico. Pcs-ebno tista ogorčenost Angležev nad imperialističnimi« Fruii-cotz: mora vs&uriiti le pomilovalen nasmeh pri onifh, ki gledajo globokejše v kramarsko in vedno do pičice preračunano politiko angleških državnikov. Pa kamonkoli pogledamo, povsod se posnema ista taktika: v besedah se gre zzi obnovo in rešitev Evrope, evropskega gospodarstva, civilizacije, kulture in še druge take robe, v resnici pa streme posamezne države izključno za svojimi separatnimi smotri, ki so v navzkrižju z interesi ostalih. Se nikdar ni tako mogočno gospodovala fraza kakor danes. Z lepimi frazami se pokrivajo najostudnejši egoizmi, zmisla za resnično skupnost pa ni. In to je glavna bolezen Evrope in tisti, ki so danes, najmočnejši, nosijo tudi največjo odgovornost za posledice svojih egoizmov. Tako je napačno is k tU i krivce za ono, kar se dogaja ob Renu na Škodo evropske skupnosti, samo v Parizu, ampak iskati jih je treba tudi v Londonu, v Rimu in Berlinu. Na eni strani se tržejo za plen, na drugi mislijo, kako bi prišli najceneje iz grabežlijvLh krempljev in se z naslado udajajo mislim na bližnjo rc-vanžo. V takem ozračju ne morejo vzpevati pomirljive misJi, na more priti do nikakega resničnega sporazuma, ampak vsi mislijo na prevaro. Sicer, kako bi bilo na primer mogeče, da smatra angleška vlada francosko zasedbo za protizakonito, ker dci ni utemeljena v paragrafih versailLske pogodbe, francoska vlada pa trdi ravno nasprotno. In eni kakor drugi zatrjujejo, da so zcislišali mnenje svojih najboljših juristov. Tako je tudi zakon relativen pojm, zakaj od večje ali manjše spretnosti juristov je odvisna njegova uporaba v priksi. Zedinjene države gledajo na evropske razmere zaničljivo. Tam ne morejo razumeti gotovih nacionalnih in teritorialni!* sporov, ki tako ovirajo normalno življenje med posameznimi državami in narodi. Pri teh razmerah so Amerikanci zelo previdni v svojih kapitalističnih investicijah. Oni ne zaupajo evropskim državnikom, ker so mnenja, da gre Evropa propadu naproti, ako ostane v tem toku. Iz Amerike se je slišal žc večkrat svet, naj se ustanovi ena državna skupnost, po vzorcu ameriških Zedinjenih držav, naj se ustvarijo evropske Zedinjene države. Le na ta način bi se dale podreti carinske meje, ki v tako visoki meri ovirajo razmah evropskega gospodarstva, ne glede na moralne pridobitve, ki bi vzklile, če se zrušijo številne državne meje, katere ovirajo medsebojno občevanje, spoznavanje in razumevanje narodov. Ideja o združenih državaih Evrope je velika in zelo zaipeljiva. Toda, kdor pozna razmere v Evropi, ta ve, da je danes neizvedljiva. Prvič so tu prizadeti interesi velikega kapitala, drugič pa je usoda narodnih manjšin v splošnem taka, da čuva vsak narod zelo ljubosumno svojo narodno državo in je skrajno nezaupen (in to po vsej pravici) proti «prija-teljskim čuvstvom* sosednega naroda. Vedno bolj zamotani položaj Nemčije, in kar je s tem v zvezi, pa je vzbudil veliko upanje pri komunistih. Junijsko zborovanje moskovske internacionaie se je vršilo v znamenju dogodkov v Nemčiji. Na splošno se je ugotovilo, da je položaj v Evropi vsled francoske zasedbe in njenih posledic v«liko ugodnejši za zmago komunizma kakor pa do sedaj. Posebno značilen je bil govor Trockega,, ki je razvijal vprašanje, kako bi se dalo tvropi pomagati Trocki je mnenja, da »e pnisl čas, ko ie treba nadomestiti kepital^ttčm nered z bol deviškim redom, sakai francoska zasedba je zelo pospešila zmedo kapitak*Učne družbe. Treba pa je iti med ljudstvo m pomnožiti propagando. , . Trocki pravi: «Casu primerno je, da po»- Auglajo, ___________ _ bila postavila za smoter organizirati JEvropot Ideja o »Srednji Evropi« te imela za glavni smoter organizirati evropsko celino pod nemškim vodstvom v gospodarsko enoto. Izfcl vojne pai je napravil Francijo za najmočnejša celinsko državo, ki ima druge cilje kako« pred- in medvojna Nemčija. Redka obljude-nost Francije, njen agrarni značaj in njene gospodarske oblike jo silijo b konserv&tizmu. Svoje nadvlad je zamore zmagovita Francija obdržati, če balkanizira Evropo. Anglija izziva in podpira francosko politiko, ki stremi za razkosanjem in oslabljenjetu Evrope. Posledica je ta, da je danes naš nesrečni kontinent raztrgan, razkosan, oslabljen, dezorganiziran, balkaniziran, skratka: da se je iz preme-nil v norišnico. Ruhrska ekspedicija je poja* besneče blaznosti združen z dalekovidnim preračunom (končno uničenje Nemčife), pojav, ki ga psihiatrična praksa večkrat zaznamuje, Amerika se je odtegnila Evropi in mirno pričakuje, da pride agonija evropskega gospodarstva na ono stopnjo, ko se bo dala Evropa prav poceni pokupiti, kakor se je zgodilo t Avstrijo. Toda Francija se ne more odstraniti od Nemčije in istotako N-emčija ne od Francije, Nemčija in Francija pa tvorita že jedrot evropskega zapada. Tu leži glavno vprašanje zapadne Evrope in tu ga je treba rešiti. Vse drugo je temu podrejeno. Da balkanske države ne morejo živeti nc se razvijati brez federacije, smo vedeli že dolgo pred imperialistično vojno. Isto velja o drobcih avstro-ogr-ske monarhije in o onih zapadnih deželal caristične Rusije, ki niso v sovjetski zvezi Apeninski polotok, Pirenejski polotok, ii Skandinavija so udje evropskega telesa, kj Štrle v ocean. Tudi ti ne morejo živeti sani' zase. Evropska' celina je v sedanji razvojn: stopnji in proizvajalni sUi gospodarska enota To sč je jasno pokazalo tekom strašne katastrofe, ki je bila imperijalLstična vojna, to se je zopet pokazalo v krizi, ki jo je povzročila zasedba Porurja. Evropa ni zemljepisni, ampak gospodarski pojm. Če smo torej glede balkanskega polotoka že davno pripoznali potrebnost federacije, tedaj je Čas, da ugotovimo to potrebnoGt tudi za balkanizirano Evropo.» Zanimivo je naziranje Trockega o današnjem položaju Evrope in o kramarskih računih Anglije in Amerike. Razume se, da si komunist predstavljajo združene evropske države pt svoje. Moramo pa beležit* to naziranje visokega predstavnik?) ruskih sovjetov radi tega. ker ni izključeno, da Trocki in drugi vladni možje v Rusiji praktično izvedejo na ruskih tleh r;vo;'f teorije o zedinjenih državah. Če se jim eksperiment posreči in po', /eo zapadni Evropi novo državno tvorbo, zed'n'e-ne države v vzfhodni Evropi, potem bi /.rale postati omenjena nazirairja Trockega za za. padno Evropo z.elo pomembna, ker hi pred-stav^rfa nekaj popolnoma drugega ka.kor suhi, teoretični amerikanski nasvetir. Dr. Ljudevit Pivko: Z Italijo proti Avstriji Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji. Pregledovanje avstrijskih pozicij. Zvečer 5. septembra že čakajo oficirji 136, polka. Med njimi sta Liguori in Kikeriki. Tudi Vicentinci so tu. Kapitan Finzi poroča obširneje o pripra-vaii, Veižnci je obvestilo, da bodo sodelovali oddelki več armad in da vrhovni komandi ni mogoče dovršiti vseh priprav do 13. septembra. Podjetje se torej odlaga na 18. septembra zvečer. Tri zbore lahko pripravijo prej, več pa" ne morejo. Cadorna hoče akcijo izvršiti z vsemi razpoložljivimi močmi. Vse je v redu in ugodno. Umevamo, da velikih sil nc morejo koncentrirati za par dni. Opozarjam Finzija, da lahko pošlje kakega podjetnega štabnega oficirja za (3an ali več dni v Carzano, da si ogleda avstrijske poležale. V to svrho mu prinesem kompletna uniformo avstrijskega korporala-artilerista, ali peš^ka. Za varnost mu jamčim sam, samega povedem, kamorkoli hoče, in mu raz-kažem, kar hoče, — Finzi^u u». •Ker se držite predpisov. Mi smo pa uvedli v svojih četah nove običaje, ki ustrezajo sedanjemu našemu razpoloženju. Kadar bomo stali v borbi zoper Avstrijo v onih rovih, bomo tudi mi boljši m bolj pa£ljivi». «Kaj pa, da predstojniki ne slišijo, ^ko na primer Bošnjak v rovu. na ves glas prepeva?® «Kje so naši komandanti! Prvi je v Fia-gaJru, eno uro hoda od Carzana. Novega brigadirja še vobče ni bilo nikdar tukaj. Gospodje imajo pač zaupanje v nas!» «Baš prave ljudi so s! izbraK, v koje lahko fenpjo zaupanje«, pritrjuje Finzi s humorjem, Italijana se vračata v Spera in dalje v Strigno. Vodim ju mimo kapele za Spero in tam se poslavljamo. Oba izja.vl.jata, da sta informirana in da sta videla dovolj. * # • Na; poveljstvo mojega bataljona je priše^v tej dobi rezervatni akt, naj komandant osebno poroča: i. Ali ima v bataljonu katerega oficirja italijanske narodnosti? 2. AH je bi} v bataljonu v preteklih me« secifhf tak oficir? 3. Ali je služil v bataljonu oficir ali podoficir po imena Paulin ali Pavlin? Zanimiv akt, Boga mi! Odgovoril sem na vsaj tri vprašanja negativno, zapečatil in podal posebnega sla k brigadi z odgovorom. Priznavam pa, da so me ta tri vprašanja ogrela. Zopet vadim dokaz, kako je organizirana avstrijska Spijonaža! Iz vprašanj sledi, da imajo Avstrijci poročevalca, ki stega1 svoje prste v kolo {talijanskih generalnih štabov. Kaj bi bilo danes z menoj, ako bi bile v Italiji znano moje prsrvo ime. Lansko jesen sta odnesla dva ruska ujetnika, koja sem pustil v Lasti preko froiate v Italijo, pozdrave od oficirja VidoviČa Pavlina, drugega' Pavlina sem podpisal na svoji poročili 12, in 21. julija. Katerega Pavlina iščejo zdaj Avstrijaki naj fronti? Jaa. se ne zovem tako. Iz previdnosti bom pa le vprašal. »Gospod adjutant, ali je v£to morebiti znan kak Pavlin? Komande ga iščejo!» «Nie gehortU pravi poročnik Czatary. « Torej sem pravilno odgovoril. Poslal sem negativen odgovor«. «Das wird wahrschemlich wieder so ein Spion sein oder so etwas ahniiches!» «Gewiss!» Tla postajajo vroča. Skrajni čas, da premaknemo granice. VNE VESTI Peti slov. HIŠKI sliDd o UMM Dve veliki verski manifestaciji, sta se vršili, oziroma, se vršiti te dni v Jugoslaviji: evhari-stični kongres v Zagrebu in katoliški shod v Ljubljani. Sti to imoiifestaciji, ki ju ni mogoče molče prezreti. Čitatelji «Edinosti» so že poučeni o veličastnem poteku evharističnega kongresa v Zagrebu minulo nedeljo. Na tisoče in tisoče ljudi sc je udeleževalo zborovanja. Take prireditve še ni videl beli Zagreb. Narod je prihitel od vseh štreni, iz Kraljevine, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacij'e v svojih slikovitih narodnih nošah in manifestiral po zagrebških ulicah za versko miseL Hrvatom se je pridružilo 7000 Slovencev; kot gostje pa so prisostvovali tudi Angleži in Francozi. Vsa velikanska prireditev se je izvršila v popolnem miru in redu. Še večjo udeležbo pričaikujejo na petem katoliškem shodu v Ljubljani, ki je začel zborovati včeraj v soboio. Zborovanja bodo trajala tri dni. Današnja nedelja je določena manifesta cijikemu obhodu. Kako velik pomen pripisuje tudi jugoslovanska vlada tem verskhn prireditvam, je razvidno iz tega, da se je. evharisličnega shoda v Zagrebu v imenu vlade udeležil minister za vere dr. Janjič (po svojem zvanju pravoslaven svečenik). 1 udi uradno poročilo se izraža zelo pohvalno o poteku evharističnega kongresa in 0 duhu,- ki je vladal na zborovanjifa. Tudi katoliškega shoda v Ljubljani se udeleži 1 imenu vlade isti minister in, kakor se govori, celo sam kralj Aleksander. In uverjeni smo1, da bo vlada zadovoljna ludi s potejcom in duhom tega shoda. Evharistični in katoliški shodi niso nikakršna strankarska ali politična prireditev, kakor se splošno misli. Katoliški shodi naj so nekaka revija r'H pregled. Ob takih zborovanjih tho-•čefo (katoličani samo presoditi, koliko so prodrla verska načela v zasebno in javno življenje. Katoliški shodi ne postavljajo novih temeljev. Temelji so že dani po veri. Oni iščejo samo potov, po katerih bi se dala ta načela boljše, hitrejše, uspešnejše in stanovitejše aplicirati v ljudsko mišljenje in življenje. Na teh shodih se zasledujejo zapreke, iki ovirajo napredovanje teTft načel, in skušajo te ovire in zapreke odstraniti, da omogočijo svojim idejam zmagoslavni pohod v človeško mišljenje in ude;'stvovanfe. Ker se pa prilike življenja vedno menjavajo, ker se kažejo vedno nove potrebe, ker se odpirajo vedno novi vidiki, je treba Ic-mu primerno uravnali svoje načrte za bodoče delovanje. Zato se ponavljajo katoliški shodi od časa do časa. Oni se bavijo zaradi tega 5 kulturnimi, gospodarskimi, socialnimi, karitativnim! in drugimi problemi. Z eno besedo: oni zavzemajo stališče napram vsem vprašanjem ki gibljejo in razburjajo vse človeštvo. Tudi peti slovenski katoliški shod sc bo bavil, ;ka-kor jc razvidno iz obširnega' programa, z vsemi temi vprašanji. Poleg tega pa se bo bavil še s specialnimi vprašanj, ki zanimajo slovenske katoličane kot TUgcsIoveiiske državljane. Odkar obstoji Jugoslavija je ta katoliški shed namreč prvi. Zato je umevno, da mora zavzeti stališče nasproti- mnogoterim novim vprašanjem, ki jih je ustvaril novi polože.1;. Med ta vprašanja spada zlasti o«o c narodni in državljanski vzgoji rn. rt pa o razmerju med katoličani m pravoslavnimi! V mlada, komaj porojeni Jugoslaviji manjka šc vse v eno celoto združujočega državljanskega duha. Pričakujemo, da katoliški shod napravi v tem oziru velik korak naprej, e&j bo to vsem v veliko korist! — Velika zapreka, da nI tistega bratskega sožitja med vsemi Jugosk>ven£, kakor bi si ga želel vsak pravi rodoljub, fe tudi verska razlika med katoličani in pravoslavnimi Znano pa jef da so temu veliko krivi le ukoreninjeni predsodki in nevednost. Ker je univ. prof. dr. Grivec, ki bo o tem razmerju na shodu referira!, poznan koi odkritosrčen prijatelj pravoslavnih bratov, zato je opravičen«! nada, da bo kat. sJbcd tudi v tem tako važnem vprašanju pomenil napredek, — Naj bi torej ta dva shoda, po svoje pripomogla, da se ublažijo prepiri med brati is da z&sije Jugoslaviji solne© medsebojne ljubezni £n vstrptjivosži, miru in blagostanja. V Ljubljano pričakujejo za današnjo manifestacijo 100.000 ljudi V obilnem številu se je udeleže zlasti Hrvatje, Svoje zastopnike pa pošljejo tudi Čehi in Poljaki, vestfalski in Amerikanski Slovenci. Edini, ki na shodu ne bodoi zastopani, so — primorski Slovani. Tudi dokaz — naše svobode! Trpke besede nam silijo v pero, ali... stop! Katoliškemu shodu želimo obilo uspeha v korist naroda in držav«! K likvidacij! C. E. R. G. Po poročilih v listih smo po>ifli!, da je «Stavbna zadruga Julijske Benečije® z odlokom kr. prefekture v Trstu razpuščena in da je imenovan odbor treh oseb, ki naj izvede likvidacijo zadruge. Ogromno število vojnih oškodovancev, ki fe, poverilo It emu podjetju obnovitev svojih porušenih hiš, s strahom in skrbjo razmišlja, o posledicallu, ^katere jim utegne prinesti ta katastrofalni polom. Vojni oškodovanci, ki so vsled ftega poloma najbolj prizadeti, se delijo v dve skupini. V prvo skupino spadajo vsi oni, ki imajo silcer hiše že dograjene, pa je zadruga večinoma vsled slabe< uprave potrošila/ mnogo višjo svoto denarja nego ponuja- država pri sklepanju konkordata. Glasom svojedobnoga dekreta pa bo moral v podobnih slučajih vojni oškodovanec kriti zgubo Zvezinega zavoda v Benetkah do višine 20% onega zneska*, ki mu ga izplača država za porušeno stavbo. Vojni oškodovanec, ki .pripadat k Itej skupini Ima torej hišo dograjeno, toda grozi mu nevarmost, da se zvezni zavod vknjiži nanjot za zgubo do viiine omenjenih 20%. V večini slučajev — posebno na Krasu — pa sedanja vrednost novo zgrajene hiše ne prekaša onih 20%, kar bo imelo v slučaju dražbe za posledico, da ostane vojni oškodovanec sploh brez htiše. Še bolj žalostna pa je usoda onih vojnih oškodovancev, ki pri padino drugi skupini. To so oni nesrečniki, s kojih pooblastilom je zadruga dvignila znatne predujme ni pa še sploh pričela z obnovitvijo hiš. Dat, so celo ftaki slu-č: da je zadruge dvignila na vojno odškodnino pcedlncev predujme v večjem nego znaša cela vojna odškodnina, ki jim jo ponuja država pri sklepanju konkordata, ni pa pa postavila še niti en&ga kamna. Prva skupina je vsaj toliko na boljšem, da čaka v pokritih hišah na negotovo usedo, medtem ko morajo pripadniki druge skupine preživljali že celiin pet in tudi deset let v neznosnih baraikah na veliko škodo svojega zdravja in svojega imetka. Do nedavno je pokrival vSaj vojaški ženij pokvarjene strehe barak, sedaj pa jih mora pokrivati vojni oškodovanec sam na' lastne stroške, kar stane nemalo denarja. Pa še v teh gnjilih barakah, in v tej nesreča nima oškodovanec miru, kajti če ima za silo zgrajene hleve in druga gospodar- ska poslopja narejena ah krita z vojnim materialom, dobi kar nekega lepega dne plačilno povelje, da mora za uporabljeni vojni materijal plačati to in to s^ota denarja, ki je seveda vedno Jfiko visoka. Jasno je, da je tak poJožaj za dalj časa nevzdržen in da žene naše ljudi naravnost v obup. V te dve skupini »pada pretežna veČina vojnih oškodov«fncev, ki so izročili gradnjo svojih hiš «Stavbeni zadrugi Julijske Krajine* in le malo je Število onih, ki imajo hiše dograjene in krite s konkordatom ali pa onih, ki sicer nimajo hiš, .pa tudi ni dvignejn nikak pred ujm na vojno odškodnino. Sedaj se nahaja »Siavbinska zadruga Julijske Krajine« v likvidaciji, vsi pa dobro vemo, da trfjjajo podobne likvidacije nemalo časa. Ker pa je položaj tako prve še bolj pa druge skupine, kakor srno ga zgoraj naslikali, za d^]j či&a nevzdržen, se obraAmo na g. prefekta v Trstu s prošnjo, da kol&or .mogoče pospeši likvidacijo in da ukrene vse potrebno, da se čimprej razjasni obupni položaj poškodovancev. Kmalu bo pet let temu, kar je končala vojna' in je pač trajni čas, da konečno izginejo iz pozorišča oni žalostni spomini na vojno, ki se imenujejo barake. „PENELOPE" «Sera» od minulega petka je prinesla na čelu lista vest iz Rima, da je ministrski predsednik Mussolini poslal Jugoslaviji radi reškega vprašanja nekak ultimatum, ker da »Italija ne bo več trpela nobenih! izgovorov in izvijanj». Takoj za tem daljšim poročilom iz Rima* je sledila kratka izjava agencije Štefani, da Mus-solini ni poslal Jugoslaviji nikak ultimatum, marveč le dopis, ki naj bi povspešil rešitev reškega vprašanja. Na prvi pogled bi se zdelo postopanje tržaškega lista neoporečno: saj je prinesel eno in drugo vest. V resnici pa je bilo kaj tendencijorno. Kajti: vest o ultimatumu je podana v najmastnejših črkah, da' mora zbosti v oči vsakogar že na prvi pogled; druga vest pa tako. drobno, da komaj opa'žaš. In tako je — o tem smo uverjeni — mnogokateri verni čitatelj «Sere» v petek zvečer lejfel v posteljo v trdni veri, da bodo ultimatumu skoro sledili veliki dogedki. «Sera» noče biti zadnja v častni legiji — Penelop! Bog naj brani gospoda Mussolinija pred njegovimi tržaškimi branitelji! Če bi mu mogli taki listi kaj pokvariti, storili bi gotovo temeljito. —- Omenjamo ta do-godejk, ker je tipičen zgled metod tega tiska. V boljše označen je tega manevra «Sere» bodi ugotovljeno, da je večerna izdaja «Picco-la» ob isti uri še izrazitejše povedala, da posebna oficijelna izjava ugotovlja, da ne gre za nikak ultimatum, ne po trnu, ne po obliki, marveč da izraža Mussolinijev dopis le željo v trenotku, «ko je Jugosiovenom predložena spravljiva rešitev*. vrši danes, kakor določeno, ampak v nedeljo 2. ®ept. t. L - Odhod z Opčm z vlakom ob 7. ari zjutraj. Povrat ek proti večeru. — Pred«, Ivanka Mijot Marij Batič poročena Trst-Sv. Ivan, 26. avgusta 1923. 476 Mali oglasi a* računajo po 20 sto*. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2Debele črke 4$ atot beseda. — Nafananjsa pristojbina L Kdor išče aložbe. plača polovično PRODAJALNA sdanne, dobro vpeljana in krasno urejena, na lepem prometnem kraju se vsled odhoda iz Trata te&oj po zelo ugodnih pogojih odda. Pojasnila v vi a Udine 65. 1166 EGIPTOVSKA metoda za odstranitev dlak iz obraza in životak M a dame Hanum Haline, via Geppa> 10. 1167 ČEVLJARSKI poldclavec se sprejme v ulici Sette fontane 22. 1168 ZIMNICE izdelujem. Pridem tudi na dom. Via Moise Luzzatto 3/IV. 1169 HIŠA z zemljiščem, vinogradom m gozdom, blizu Gorice, v lepil legi se proda. Ncuslov pod Molesrni 986 Gorica. 15/16 Tretji četrtletni obrok najemninskega davka in 5 odstotni dodatek se mora plačati s 1. septembrom t. 1. pri tukajšnjem davčnem uradu (Pi&zza Chiesa evangelica 2/1}. Gbčekoristaa stavbna in stanovanjska zadruga «Naš Domu meno ali ustmeno na Kmetijsko trgovsko društvo D. Botonić & Como. Trst, Raffine-riai lil. 1171 Slej ali prej bo prišla vsaka gospodninja do pričanja, da ji najbolj kaže kupovati „PEKATETE". ker so nele najboljše, ampah se zde nakuhajo in se jih manj potrebuje. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU lla lan mal iL KnM — LbIh vbb. glavnica In rezervni aklad K č. SI. 1*5,1 D« Indij« lutan tu toitMii neajalBifiii iMaiahtijt -■ Uradna ura o« 9-13 =- Zobozdravnik 475 se Je vrnil Via XXX Ottobre 13. ZOBOZDRAVNIŠKl ambulatoru M. BIZJAK " sprejema od 9 do 13 in od 15 do M v nedeljah In praznikih od 10— M Kim! n rnim 39, i. m umniini' (nasproti Teatro Nazionale). Telef. 23-03. Stara znana zlatarna TOMAŽEVA ŽLINDRA, zajamčena, visoko-odstotna, se dobi po najnižjih cenah pri Kmetijskem trgovskem društvu D. Bolonič & Comp., Trst, Rafiineria 7. Naročiter in prepričali se boste! 1172 BABICA, avtorizirana» sprejema noseče^ Prijazna postrežba. Govori slovensko. — Nina Slavec, Via Giulia 29. 1173 ŽARDINERA, s prostorom za prtljago, za 10 do 12 oseb, eno in dvcuprežn?., se proda. Pojasnila via Cesare Battisti 25-IV. 1174 SKLADIŠČE oglja, itago in stavbni material, z mnogoštevilnim! in stalnimi odjemalci, prodr^m vsled bolezni. Resne ponudbe na Buda, Via Udine 47-11 1175 GLASKE za godbo na pihala, 80 komadov, opere, koračnice itd. se prodajo. Ponudbe pod «GIasba» na upravništvo. 1176 BABICA diplomirana, z dolgo prakso, (govori slovensko in nemško) sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Naistrožja tajnost. Corso Garibaldi 23-1 1177 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Poionio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. VeKka taloga papirja za z.avijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic \vr valčkov raznih velikosti lastnega izdelka, 30 PLANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III. (6) SREBRO, zlato in toriljante plača Teč kot drugI Periot, via S. Francesco 15. II. 45 KRONE, srebro, zlato in- platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzici 46. 855 MIH. ZITRIK s Corso Vitt. Em. III. 47 & • kupuje in zamenjuje zlato, srebro in irage f kamne po najugodnejših cenah. - Lastna! delavnica za izdelovanje in popravila vseh I v to stroko spadajočih del. (53>l ika! Šivalni stroji fSinger* s petletnim jamstvom po L 350.—, s centralno ladjico 500.—,za-klopni stroji, najfinejše vrste L 700.—. Pošiljatve na deželo. (57)( Delavnica Cercgllnl, Trst. Via Vasarl 17j Cicsro WMmš Postojna Cvifa Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak dan od 9-12 ln 15-19. ^ KUPUJEM dnevno cunje. Plačujem od 60 do 150, Kupujem tudi žimo in preče. Via Soli-tario i. * 1129 VINGTOČ s stanovanjem se proda, ugodna. Naslov pri upravništvu. Cena 1163 PEKARNO vzrttnem v najem v mestu ali na deželi, bodisi za takojšen nastop ali pozneje. Naslov pove upravništvo. 1161 je posestvo, v neposredni bližini Maribora, obsegajoče petnajst oralov, 300 kvadratnih klaftrov. Od tega 4V* orala vinograda. Dalje sadni irt, vrt za sočivje, polje, travniki in gozd. Poslopja: stanovanjska hiša 5 sob, kuhinja, shramba, velika stiskalnica, 2 hiši za viničarje, 3 kieti, hlev, shramba za vozove in za seno ter druge pritikline. Krava, konj in voz. Cene 900.000 Ur. Ponudbe pod; „Vinograd* na upravništvo „Edinosti", (467) J^OJ> LISTEK ANNIE VIVANTI; ICIRICA Rotaaa Marij'® lamovske. - Poslovenil* G. B. (30) Zjutra] me je našla1 Eliza na preprogi vso omamljeno. Nekega dne je bila pozvana Eliza v Neuchatel. Njen oče, star vdovec, je umiral in ie želel že enkrat objeti oddaljeno tbčerko... Bilo je pet ura popoludne, iko je dospela' brzojavka, Ob osrrrh zvečer je bila Eliza že v vlaku, vsa zmešana in jokajoča, Tjoka in jaz sva; jo spremljala na kolodvor ki se vračala žalostna in sama domov v osamljeno hišo v Sofienskaja. Dvakrat osamljena sva bila tisti dan, ker se je moral tudi Do«at Bril iko v oddaljiti iz Moskve; šel je v Ki« v, pozvzn k procesu in se je moral vrndti šele naslednji dan. Imeli smo staroi kuharico, a ta je odhajala r&ak večer domov. Vstopila sva vznemirjena v stanovanje; prižgala sem v naglici vse luči in nato sem nesla Ijoka, že zaspanega in slabe volje v posteljo, po notranjih stopniealh, ki so vodile v spalne sobe. Stakla sem ga in položila v posteljo. «Misliš, da me bodo to noč pofedli volkovi, »ko ne izmolim večerne molitve?« je ječal, drgni vŠi sr oči. «Ne, ne, dragi. Bom jaz molila zate,» Poljubila sem ga, zaprlr: luč in šla v biblijoteko, da si poišcem krjigo. Bila sem nervozna, nemima.,. baia sean se. da ne bom mogla za-ftoati. Kako je prišlo? Bil je hip pozabe, ko sem zaprla za seboj vrata temne knjižnice. Težka rudeča zavesa se je zavrtela na drogu in je zagrnila uhod. Bila sem zaprta r XX. Ne bi se upala nikdar več izstopiti iz one ibel so Kaj sem mislila nato, da bi me utegnil Tjoka klicati... Todaj med menoj in njim, na pragu tistih drapiraaSfi vrat j« stal on, kr je umrl tam v Jalti, v tisti sobi, kjer »ta ga videli umirati dve blazni bitju.. Grozen spomin! Dolgo časa si nisem upala napraviti koraka. Obračala sem glavo in gledala nazaj, potem sem znova upirala oči v rudeče zrgrinjalo... V hipu se mi je dozdevalo, da slišim tkrik. Bil je Tjoka, ki je klical, ker je bil tako sam in se je bal tudi on, bal se je kakoT jaz. Z grozo sem poslušrJa oni vedno ostrejši, vedno obupnejši krik. V odgovor sem kričala tudi jaz. Oh! listi kriki v tisti hiši zapuščeni — tisti kriki, ki jh je slišal le molčeči mrtvec za vrati! Za hip sem sc zopet zdrznila! Električni zvonec se je stresel. Nekdo je pozvonil; nekdo je prišel, da nafu reŠL Tjoka je še vedno kričal in zvonec se je ponovno tresljaj. Čula sem tudi udarec, ker je nekdo tolkel po> vratih in potem glas — glas Prilukova — ta je klical: «Jaz sem! Odprite! Odprite!* S krikom groze in veselja sem odrinila za- veso in stisaiivšil zobe, sem odprla izhod! 'prceimU «Tjoka! Tjoka! Ne jokaj več! Smo tukaj! Smo s teboj! Ne jokaj!» In koj je nehal Tjoka jo-kati. Pa Prilukov me fe držal tesno. «Kaj se je pripetilo?» vpraša in škripaj Z zobmi ves raz vrne L «Sem se bafa,» sem ihtela. «Koga? Koga?» ' «Mrtvih!» pravim, neukrortljivo jokajoča. «Mislim jaz na mrtve!» pravi Prilukov. Vstopil je in zaprl vrata. Tako, ne vedoč, sem vstopila iz druge stopnice sramot« nasproti. ^ Z uporom, trepetajoč, na nožnih prstih, sem privzdignila kakor kaka zlorvoljna princezinja z nežnimi prsti vlečke krasnih oblek, ker, hodila sem po blatu — po blatit, ki mi je kaj •kmalu zlezlo do srca, do belega vratu, okrašenega z biseri, do venčanega čela zaman podedovane plemenitosti in do zlata mojih dišečih las... po blatu, v katerem bi se morala nekega dne pogrezniti Spominjam «e, da je prišel tiste dni v Moskvo «Cheiro,» astrolog, .čarovnik, ki je pro- • rokoval usodov Neko Ktfro, ko nisem imela l nikakega posla, sem šla k njemu; zaupna in • neverna Eliza me je spremljala v sijajne so- t bane sloveče ga vedeževalca. I Prijel me je za obe roki m neprestano opa- * zoval kristalno kroglo, ki jo je držal pred seboj; n^to pravi; «Žena, tvoje življenje je tragedija. » * Za smejala sem se skeptično toda Vznemirjeno in dejala: «Rcoite raje komedija, vas Spodtikajoče in omahovaje sem stekla po brodniku hi sem odrinila zapah. — Prilukov je stal na pragu ves plavkast od strahu. «Kaj je?» zavpije. «Kaj je bik>?» «A Ljz- ihteč in se smejoč sem vpila: Mag strese s glavo. »Tragedija,;> ponavlja. Potem mi je pripovedoval različne reči, ki bi! se prilagodile meni in vsaki drugi. Navsezadnje nagrbanči čela m pravi, neprestano motreč kristal od blizu: «V tvoie živlienie bosta vstopila še dva moža. Eden l>o rešitev, drugi poguba. Če izbereš prvegae boš srečna, če izbereš drugega, boš pogubljena.a Tu Se je ustavil. Potem: «Ti boš izbrala dru-a.» In mi je spustil rcuki. stala sem smehljaje. «Pač ne, sedaj, ko sem obveščena...® »Izbrala boš drugega;^ je ponavljal zami-šjeno. «Usojeno (ti je pač.» Čeravno nisem preveč praznoverna, je vendar napravila ona kratka, temna prerokba čuden vtis name. «Bom pazila, koga srečam.» sem si rekla. Vsakokrat, ko me je kak moški nagovoril, sem st mislila: «Mogoče je ta prvi... ali drugi?...» Toda minili so dnevi, minili so meseei, ne da bi napravila novih znanstev. Spremljala sem nekega dne Tjoko v park vodnjakov; tam sem videla na klopici v senci gospoda z otrokom. Oba sita bila v žalni obleki, z niju lic je zijala neutolažljiva otož-nost. Otrokova glava je ležala na očetovi roki, medtem ko je isti črtal s palico po pesku. Ko je slišal, -da se približujejo koraki, je dvignil glavo. Spoznala sem ga. Bil je grof Karol Kamarov-skij, soprog moje najljubše prijateljice, ki ?e živela v Dreždani in ki je nisem videla že več ko dve leti. Tudi on me je spoznal in je vstal ves zaru-del v lica. Otročiček, črno oblečen, naju je gledal preplašeno, držeč očeta za jopo. «Grofica Tarnovskajal* je zaklical in mi podal roko. Polazila sem svojo roko v njegovo, oblečeno črno rokavico kt lahek trepet me $e vso pretresel. Potem sem se pripognila k malemu, ki me je gledal boječe, ves bled. «Je 1> to Grania?» «Daf je Granja!« odvrne grof Kamarovskij in videč, da leži 11107 pogled vprašujoč na ža4sii obleki, pravi; «Uboga Emilija..,* jok mu je odrezal besedo, «XJboga Emilija?» Moja zlatolasa, veselđ prijateljica, klepetava — smejoča se Lala, vsđ vesela in lahkomiselna — naj bi bila sedaj uboga« Emilija? Nisem mogla verjeti. Videla sem jo še sklonjeno z zlatimi kodri nad violončelom, ko je svirala Popper-jevo tarantelo in se smejala s hudomušno se iskrečimi očmi za methikimi vejicami, ka«kor Črne zvezde za zlato tenčico... In sedaj sta stala pred menoj v žalni obleki njen soprog in njen sin. Občutila sem za oba neizmerno mehkobo jn usmiljenje. Tjoka se je približal Granjl; otroka sta so gledala z resnim in naivnim izrć&om, taka oddaljenim od neiskrenosti konvencionalnoga nasmeška odrastlih, ki se vidijo prvič. Njihov pogled je bil resen, globok", vprašujoč, . «Ti ugajajo pelikani?» vpraša Tjoka nena« doma. ; «Ne,» pravi Granja. _ «Tudi menil ne,» odvrne Tjoka« Sledi molk. , «Ti ugajajo race?» vpraša Tjokt*. «Da,» pravi Granja. v «Tudi mera> odvrne Tjoka. In prijateljstvo je bilo sklenjeno. Grof Kamarovskij in jat nisva nasla hitro one splo^ie simpatije, ki je tako kmalu zavezala najina otroka. Poznala sem le itofo tega resnega, molčečega moža, poglobljenega v svojo 2&o*t. , . \ Izprosil si je dovoljenje, da me «me obiskati Toda predao sem mu na (o pogovorila ( me je pozvala očetova brzojavka v Otra9 283 1170 408 1415 045 133 110 5*0 S&5 50u 270 225 -----V,---- i- KONJSKE DIRKE NA MONTEBELLU. V naslednjem podajamo našim obiskoval- boinišnici, kamor so ga prepeljali z avto-nabilom rešilne postaje. Petiif.dvaisetletmca ustanovitve zavoda šol. Eester v Temaju. Program-, Ddne 1. sept.: Ob 9ih sv. maša v prosi. Golmajerja, Ob 15. proslava peiindvajsetletnice ustanov, šole: Deklamacije, govori, dramatična slika, blago-slov v kapeli. Dne 2. sept.: Ob 9. sv. maša, ob 11 otvoritev razstave žensk. roč. del, ob 13K dekliški sestanek, ob 15. blagoslov, nato ljudska proslava petindv. I, zavoda: deklamacije, govori, — Ljudmi lav drama v petih dejanjih. Med odmori se pojo • Venčki narodnih pesni in druge s!ovensk2 pesmi. Dobrotniki in rnanci zavoda so iskreno vabljeni, V Bovcu ponovi pevsko društvo «Rombon» Jan.es, v r.cdeljo, dne 26, t, m. v garrii družbe J j S. A. P. burko tredej. cŠpansVa nidha*. —I cem dirk seznam vpisanih konjev in navajamo- v boljši pregled na) prvem mestu uradni rekordni čas, veljaven od 1. junija t. 1., na drugem mestu od nas sestavljen pregled rekordne hitrosti glasom oficijelnih rezultatov dirk v Milanu, Modeni, Bclogni in Monte-catini v dobi od 2S. februarja do 15. avgusta t. 1., katerega žal nismo mogli točno izpolniti, ker nam niso bili na razpolago natančni časovni izidi dirk v Firencah, Ferrari, Livornu, Ravenni in v Riminiju.. Številke značijo rekordni čas vsakega posameznega konja v minutah, sekundah in odlomkih sekunde za razdalje ene angleške milje, t. j. 1609 metrov. Na tretjem mestu smo zabeležili minimalni čas udeležencev spomladanskih tržaških dirk na razdalji enega kilometra*. Adboo II —, —, —; Adelino Wilkes —, 2.26.2, —; AlaJa 2.19.2, 2.22.1, —; Aido .Bon Vivant 2.15.4, 2.29.2, 1.27.5; Aligera Ax-worthty —; Alpenschreck —; Aluke 2.14, —, —; Ama B. 2.10.2, 2.13.1, 1.24.5; Amor Medium. —; An na Bon Vivant —; Antenore Bingen 2.22.3, 2.22.2, 1.29.3; Ardiito M. —; Argante 2.20.2, 2.22.4. 1.29.2; Arrcn 2.17,4, 2.19, —-; Arno —; Baccelli —, 2.19, —; Bćllle-struccio —; Balilla —; Barbanera 2.19.4, 2.23.2, —; Baracca —; Bauci 2.16.1, 2.17.3, 1.26.7; BeU 2.18, 2.25.4, 1,33.9; Bel Volo 2.15.2, 2.20, 1.29.5; Bernhard H 2.23.4, 2.23.4, 1.29.5; Bireno 2.27.4, —, —; Black Jim Junior 2.12, 2.13.2, 1.23.4; Boheme 2.25, 2.36.4, 1.32.2; Bon Diable 2.18.3, 2.18.3, 1.27.9; Brighello —; CiHrlon Jockey 2.31, —, —; Chiarone 2.15, 2.14, —; Cbirone 2.13, 2.23.1, —; Cigno 2.24.1, 2.27.2, 1.31.5; Clorinda 2.14.4, 2.14.1, 1.28; Confe Ugolino 2.13.3, 2.22, 1.30.4; Daisy Todd 2.06.^, 2.13, 1.22.9; Dandy Wortby 2.21, 2.20, 1.29.8; Diamante —s Dick 2.24.4, 2.31, 1.30.6; Doralice 2.22,1, 2.22,1, —; Ego Sum Medium —; Emma 2.17.2, —, 1.28.4; Emma Jockey 2.17, 2.24.4, 1.30.2; Erik —, 2.15, —; Eva 2.18.3, 2.20.3, 3.25.5; Fanfulla 2.26.3, ogrske krone « VV avstrijske krone . . češkoslovaške krene • ...... malte ?oIarji....... francoski franki , . . švicarski franki . . . angleški funti papirnati na tržaškem trgu. Trst, 25. avgusta 1923 . . . . 0.11 0.14 . . . 0.032250 0.033250 • • . • 67.75,— 63.25 • • • • 24.—.— 24.80 • • • • 10.—.— 10.75 • . * , 0X005 0.000H • . . . 23.05 23.20 • •• . 130.25 13!— . . . . 416.—42-J.— . • . 105.50 105.75 IMriiHfe^nL i I i Tržoikn posojilnica hi hranilnico re^istrovana zadruga z omejenim poroštvom tiradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje P^ po 4°|o t« večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne m za stranki od S do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67. Ljubljanska kreditna banka f Podružnica v Trstu. 3 Uogai via ValMo 11 — Via 30 otto&re 1] izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodajam kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje 3 3|4 6Io netto "•B Vloge na tekoče račune po 4%°\0 vloga o&rasfuje po dogovoru. Vezane Slavni sedež banke: Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Meikovič, Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. Bolniška gSavnica POnarJav 25,000.303.— Rezerve: Dinarjev 20,090.000.— Tel. št 5-1 8, 22-98. Uraduje od 9 do 12Va in od 141/, do 16. 8ISKS9 asnsfifi^ BB Ne zamudite ugodne pri!ike in poselite v času od 1. —10. septembra 3923 ĐS5. vzorsnS veSeseraenj v LJu&3£an9, lid katerem bodo razstavljeni v paviljonu 6 št. 343 najnovejši mišaski Stroji, naravni in umetni mlinski fca&ml ter vse ostaie mlinske pofre&Šcisie. CADEŽ & BRCAR« LJUBLJANA, štev, 35. iaetssa EflssBBgaiaBsassa sB£^as3Bsssss5ig Odbor. " [2.31.3, —; Fantoma« 2.22, 2.26.4, 1.31.4; F«- Ncvibta v GoricL V petek zvečer in po nočt f —ce 2'15'4' 2-123' Fenegyerek je divjala nad Gorico silna nevihta. Med nevihto jc divjal silen vihar, ki je najbrže marsikje povzročil občutno škodo. Sedaj, ko je že suš:5 vse uničila imamo dežja v izobilje. Učiteljski tečaj za spepoinitev znanja Italijanščine. Kr. prefektura v Vidmu sporoča, da bo natečaj za spopolnitev znanja italijanščine v V'dmu vsled pomanjkanja finančnih sredstev sprejelo samo 50 učiteljev dz furlanske pokrajine. To število se porazdeli po posameznih c.krajih na sledeč način: Goriški okra^ 25, gradišćanski 6, čedadski 6, tolminski 6 in idrijski 7. Tečaj prične dne 5. septembra in bo trajal cfo 25, septembra. Pričfcikuje se generalni tajnik medvseučilišč-nega zavoda v Rhnu, da ustvari in določi program poduka. Obiskovalci bodo imeli pravico do brezplačnega stPinovanja in hrane, medtem ko bodo morali potne stroške sami kriti. Udeleženci narodnega dijaškega romanja Gorici. Včeraj ob 3 (h pop. so prispeli iz Vidma v naše mesto udeleženci ^narodnega dijaškega romanja v tri Benečije*. Njihovo število joh&toja iz 57. profesorjev iz vseh šol kraljestva iz 45 dijakov, 14 dijafcinf in iz 20 dijakov srednjih šol v Tripolisu. Takoj, po prihodu so obiskali Podporo, Kaivarijo in OsLavje, ob 614 pa so se zbrali, pričakovani od oblastev, šolske mladine in raznih društev na Travniku, odko^ so skupno odkorakali na pokopališče junakov v Via Cappuccini. Na pokopališčih so položili lepe spominske vence. Danes so se odpeljali na pokopališče v Redipuljah, odkoder bodo nadaljevali pot proti Trstu. Kambreško. Z ozirom na dopis v «Edinosti» z dne 19. t. m., kjer smo pod naskivom «Izzi-vanja fašistov» poročali o neprimernem vedenju nekaterih črnosrajčnikov v Ročinju, nam je poslal gosp. M. L. iz Kambreškega «v imenu kainbreških fantov* pismo, v katerem po.v-darja, da je fefl v skupini fašistov, o karterih je •bil govor, edino načelnik, Sinčev, iz Kambre-š^cega; vsi drugi člani «o bili iz drugih vasi. Ne more se tedaj govoriti o nastopu kattnbre- ških fašistov. Književnost in umetnost < KAM»? — Spisal dr. M. Bramai. (Gorica 1923. cena vexani knjigi 6 lir). Fantom in de-kletom je namenjena ta knjiga, življenja. Pisatelja je vodila topla ljubezen ~ m O Ui U. 4 o ^ o 3 O ki ■ u «5 o o jr: cn___ • — ^ W so c a £ ^ mm " n E,:"«^; E - O o IL — n-O ^Jj ffV ——> d ca « "IS^ = N 9L c flL S-H. S." S Ss teplo priporoča o u. UL tl'^aS S SI iS Us > & ~3 5 5« 2 QS A ^ 2 - O ^ "S y ~ S O " ~ r; O t. ^ CI sodci izvedenec Piazza Cavour štev. 9. guovi.o, a nežno se je pisatelj loti) tu spolnega bra. Nogomet V nedeljo 19, L m. je Praga odposlala dve reprezentativni moštvi v inozemstvo, eno na Dnc<4j. eno na Berlin. Z ozirom na letošnje velike uspehe praških nogometnih društev so bili športni krogi gotovi, da se Pražani vrnejo kot zmagovalci. Toda naleteli so na zelo ostro ia lepo Igro nasprotnikov, tsiko da so ibli na Dunaju premagani z 2:1, v Berlinu pa so končali z neodločeno igro 3:3. — V Jugoslaviji se odigravajo tekme za jugo-slovensko nogometno prvenstvo. Po krstfevnih izločilnih tekmah, ki so dolcončane, se bodo vršile sledeče tekme: 2. septembra I. župa v Ljubljani: prvak Zagreba s prvakom Ljubljane (Gradjanaki — Iliriju); II. župa v Beogradu: prvak Sarajeva s prvakom Splita (SaJk — Hajduk). Dne 9. septembra bosta igrcia zmagovalca iz II. in III. župe v mestu, ki ae bo š« določilo, a dne 22. septembra bo igral zmagovalec iz I. župe z zmagovalcem od 9. septem- Odhodi m prihodi vlokov o.; o o.; JUŽNI KOLODVOR. Trtt, Tržič. Cervinjan, Portogruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks. C" Dohodli 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 ek^; 19.23 23.25 eks. Trst, Gorica, Komin, Vide« (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.: 13.10 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežiaa, Divača« St. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 oks.; 5.15 bn.; 7.00 brz. 8^0 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. • Dohodiš 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 bit; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni) Trat, Koper, Baje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8£0*. 12.35, 18J0*. Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55*. 21.25. Tn«, Gerica, Podhrdo. Odhodi: 5.35 brs.; 6.10 o.; 16.30 bra.; 17.25 o. - . Dohodi: 7.45 o.; 12.25 t»rz.; 21.15 o.; 23.45 brz. - ^^^ , Trat, Herpese, iBozet, Pala. ^m i 5J3S o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. ' : 735, 10.05 o.; 15.50* bra.; 21.32 o. 9 Ne toki ob aodsiiah. Znana slovenska tvrdka Josip Kersnsn! gorica - Stolni in Steu. 9 (desno) - gorica • mehanik, puškar In trgovec se priporofia slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Ifundljs nem. ških tovaran, katere jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpnnju in Siranjn — Imam v zalogi tudi hsjboljda dvokoltsa znamke Columbia ameriških tovarcn, za katere jamčim 2 leti, ter vse dele spadajoče v mehanično in ptiškarsko stroko. (5SJ = Delavnica in popravljalnlca, ClorEca, Stolni trg Stev. 5 = BflHCfl ADR1AT1 CENTRALA TRIESTE Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Abbazia, Sara. Aiilirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, ErcegnovI, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, KraU), Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tr2ić, Zagreb. AOR8ATISCHK BANK, WIEN f! Frank Sakser State Bank Vugoslavo de Clille: : NEW'YORK VALPARAISO Izvršuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE Dafložae KnHike terjlb mM* po 3>u°l, vloge na žiro-račun po 4% Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (saffes) ---- Za vodovi uradi, Trieste: di RisparmiO S — Via S. Nicol6 e. (Lastna palača) ithhi». m m 2U(. mm ^je a ui u 12.30 u a u.]« da ts.