wwp diboutt « (otovmu Leto xvra., št. 37 Ljubljana, sobota tj. februarja 1937 Cena 2 Din o pitivnistvo, ojuDijana, Hnatljcva Ulica 6 — Telefon St. 8122, 8123, 3124, 3120, 312b. Luseratnj oddelek: Ljutrtjana, Selen« Durgova ui. ti — TeL *392, 8492. fociružmca Maribor: Gosposka ulica St. u — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul.3t.fc Telefon št 190. ttacuni pri pošt. eefc. zavodlb: l_Jut>-Ijana št 11.842, Praga čisto 78.180, Wier» št 105.241. Teorija in praksa Že večkrat smo na tem mestu poudarili, da predstavlja sleherni poskus formiranja kakršnekoli. »ideološke fronte« v mednarodni politiki nevarno igro z ognjem ki se lahko spremeni samo v splošne katastrofe človeštva. Taki poskusi nisc le v popolnem nasprotju z formalno še vedno veljavnimi osnovnimi načeli mednarodnega prava, zlasti z načelom nevmešavanja v notranje zadeve drugih, dasi seveda v današnji mednarodni družbi tudi to načelo dejansko vedno bolj izgublja svoj prvotni pomen, temveč tudi v nasprotju z osnovami sleherne politike, ki je vedno in povsod zmerom bolj stvar razuma kakor stvar čustva. Ideološke primesi v zunanjepolitičnih akcijah so skoraj vedno neiskrene in prikrivajo čisto druge namene ali pa pretvarjajo bistveno obrambne naloge zunanje golitike v imperialistične funkcije. S tega vidika moramo presojati tudi najnovejše poskuse grupiranja držav na ideološki osnovi: ne kot poskuse, ki bi bili sami sebi namen, temveč kot sredstva za dosego bolj ali manj prikritih namenov, ki tvorijo edino zakulisno gibalo mednarodnih akcij in reakcij. Bilo bi popolnoma napačno gledati na »ideološke« akcije nekaterih evropskih držav, kakor se nam navidezno kažejo zgolj v besedi, brez upoštevanja njih neposredne zveze z vsemi onimi činite-lji, ki v danem trenutku določajo resnični mednarodni položaj teh držav. Ko gre za velesile, katerih zunanjepolitične težnje zasledujejo stalno samo tako mednarodno ravnotežje, ki odgovarja njihovim posebnim nacionalnim (in ne ideološkim) interesom, velja to še v posebni meri. Ako bi temu ne bilo tako, bi si nikdar ne mogli prav razložiti neštetih zgodovinskih primerov sklepanja tesnih, včasih celo prav tesnih sporazumov med državami različnega notranjepolitičnega režima. Pa tudi v najnovejših primerih tako zvanih »ideoloških front« vidimo, da ni nikjer ideologija v zunanjepolitični akciji sama sebi namen, temveč le sredstvo za dosego takega ali drugačnega grupiranja držav, ki v neki določeni igri mednarodnih sil zasledujejo svoje posebne interese Uporaba ideologije za sredstvo lastne zunanjepolitične akcije pa jim seveda samo zaradi tega še ne more braniti sklepanja mednarodnih sporazumov in zvez ter čisto razumljivih gospodarskih in drugih kupčij z ideološko nasprotnimi režimi. Nikjer se tega boljše ne da dognati, ako se omejimo samo na najnovejši primer, kot v odnošajih med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, med katerima se, kakor znano, vrši na papirju prava »križarska vojna ideologij«. Pri tem lahko popolnoma prezremo čisto ideološko okolnost, da si nemški nacizem, prav tako kakor italijanski fašizem, ni bil prav za prav nikdar na jasnem, ali naj smatra svojo ideologijo za mednarodno in potemtakem tudi za dopustni »eksportni artikel« ali ne. Zanimajo nas tu le stvarni meddržavni odnošaji sami po sebi. Ugledni diplomatski sotrudnik pariškega »Tempsa«, znani Jacques Bar-doux, si je vzel te dni toliko truda, da je zbral v enem samem preglednem članku vse potrebne podatke, ki dokazujejo notranje nasprotje ideološke borbe na širšem mednarodnem področju s še vedno živimi gospodarskimi in političnimi stiki Hitlerjeve Nemčije s Sovjetsko Rusijo. Vodja nemškega naroda je še 30. januarja t. 1. poudaril v svojem govoru, »da je sleherna pogodbena vez Nemčije s sedanjo Rusijo brez vsakega pomena«, toda pregled nemških stikov s sovjetsko vlado od 1. februarja 1933. dalje, odkar je Hitler na oblasti, dokazuje baš nasprotno. Sedem dni po prevzemu oblasti je dal dopisniku londonskega lista »Sun-day Express« izjavo, v kateri zatrjuje, da je komunistična propaganda čisto notranja nemška zadeva, ki ne more motiti odnošajev z nobeno tujo državo. Se bolj jasen je bil v tem pogledu v svojem govoru 21. marca 1933 pred rajhstagom, v katerem odbija vsako misel na poslabšanje nemških meddržavnih odnošajev s Sovjetsko Rusijo zaradi komunističnega pojava v Nemčiji. Nemški državni kancler se tedaj ni omejil samo na besede, saj je komaj nekaj dni po požaru rajhstaga odobril nemško posojilo Rusiji v znesku 200 milijonov mark!... V avgustu 1933 pa je sovjetski poslanik v Berlinu svečano otvoril tako zvani »vzhodni velesejem« v Konigsbergu. Ob obletnici prevzema oblasti, 30. januarja 1937 je šel Hitler še dalje, ker »želi ustreči« celo »Stalinovi želji po stabilizaciji vzhoda na osnovi sistema paktov v svrho konsolidacije miru«. Kakih štirinajst dni nato je to svojo namero potrdil v razgovoru z Angležem Wardom Priceom ter pozneje še v izjavah 26. aprila 1934. ko je šlo za jamstvo nevtralnosti baltskih držav, in 21. junija 1934, ko je poslal novega poslanika v Moskvo. Ko je Rusija v letu 1934. vrnila Nemčiji prvo posojilo, je Hitler dovolil 9. aprila 1935 novo. Nemčija je vzdrževala »pogodbene vezi z NOVIH STO MILIJARD ZA ANGLEŠKO OBOROŽITEV Senzacionalen predlog londonske vlade parlamentu — Najvišji vojni kredit, kar jih pomnijo na Angleškem v mirnem času — »Bela knjiga« vlade — Vznemirjenost v javnosti London, 12. februarja, b. Včeraj je vlada stavila parlamentu predlog za dosego polnomočja glede najetja velikega oborožitvenega posojila v znesku 400 milijonov funtov (okoli 90 milijard dinarjev), ki naj bi se odplačalo v 30 letih z obresti po 3"/«. V utemeljitev te zahteve je finančni mmister Neville Chamberlain podal (naslednji ekspoze: »Vlada se je odločila, da zaprosi parlament za pooblastitev bodisi za najetje posojila v znesku 400 milijonov funtov, ki bi se uporabilo izključno za oboroževanje v skladu z modernimi potrebami. bodisi za vsakoletni izredni kredit za dobo prihodnjih petih let do enake skupne višine. Že v svojem proračunskem ekspozeju v aprilu lanskega leta sem opozoril, da vlada ne bo zmogla vseh izdatkov za izvedbo obsežnega oborožitvenega programa samo iz normalnih dohodkov. Izkušnje poslednjih dvanajstih mesecev pa tudi niso pokazale, da bi se svojemu začrtanemu programu lahko odpovedali. Izdatki za Podržavljenje nemške larodne banke Tudi vse prometne ustanove preidejo v direktno državno upravo — Narodna banka se pretvori v državni zavod brez avtonomije Berlin, 12. februarja, br. Državni kancelar Hitler je danes podpisal zakon, s katerim se podržavijo nemške železnice, ki so bile dosedaj delniška družba, v kateri je sodelovala tudi država, ter nemška državna banka, ki postane vrhovni državni denarni zavod in se vključi v narodno socialistični gospodarski sistem. Hitler je te ukrepe povedal že v svojem zadnjem govoru pred državnim zborom. Nemška državna banka se s tem zakonom pretvori v državno ustanovo, ki je v vsem svojem poslovanju vezana na navodila vlade. Banka dobi namesto dosedanjega upravnega sveta poseben direktorij pod predsedstvom gospodarskega ministra, ki bo podrejen neposredno državnemu kancelarju. Določba, ki izvira še iz reparacijske dobe, po kateri mora biti predsednik državne banke ob enem član upravnega odbora Banke za mednarodna plačila v Baslu, se ukinja, vendar pa bo dr. Schacht še nadalje ostal član upravnega odbora baselske banke. Pač pa se popolnoma ukinejo vsi posli in računi v zvezi z reparacijami. Državne železnice se kot samostojna družba ukinejo in postanejo državna ustanova, ki je podrejena neposredno prometnemu ministru. Posle dosedanjega generalnega direktorja prevzame ministrstvo. Vsi železniški uradi postanejo državni uradi, železniški nameščenci pa državni nameščenci. Namesto dosedanjega upravnega sveta se osnuje poseben sosvet, ki pa bo dajal zgolj nasvete v pogledu tehnične izpopolnitve državnih železnic. Dosedanji delničarji družbe nemških državnih železnic dobe v tem sosvetu svoje zastopnike, njihova imovina pa se bo upravljala kot poseben sklad, vse tako dolgo, dokler ne bo z dobičkom prihodnjih let ali z drugimi državnimi sredstvi izplačana vsa njihova glavnica in ko bo vsa lastninska pravica prešla na državo. Dosedanji generalni ravnatelj nemških železnic Vilman Kleinman je bil obenem imenovan za državnega tajnika v prometnem ministrstvu. Antonescu o Mali antanti Popolna soglasnost zunanje politike vseh članic Male antante Bukarešta, 12. febr. g. Odgovarjajoč na razna vprašanja je zunanji minister Antonescu na današnji seji poslanske zbornice izjavil, da je takratni zunanji minister Ti-tulescu zelo energično branil interese Ru-munije na konferenci v Montreuxu in da novi dogovor ne pomeni bistvene omejitve svobode za rumunsko plovbo v Dardanelah. Dogovor ne potrebuje ratifikacije po parlamentu, ker ga je že ratificiral kralj in je stopil v veljavo 9. novembra 1936. Glede bolgarsko-jugoslovenskega pakta o trajnem prijateljstvu, je pripomnil, da je beograjska vlada pred zaključkom pakfa zaprosila za pristanek Rumunije, ki ji ga jc Rumunija tudi dala v sporazumu z ostalimi zavezniki. Kar se tiče odnošajev med Rumunijo in Češkoslovaško je poudaril, da se je v komunikeju konference Male antante lanskega decembra prepustilo njenim članom, da uredijo svoje odnošaje z ostalimi državami v sporazumu s svojimi zavezniki. Srečen je, da more še enkrat opozoriti na trajno lojalnost Češkoslovaške na vseh poljeh in je prepričan, da bodo sedanji odnošaji tesnega prijateljstva med Rumunijo in češkoslovaško tudi v bodoče trajali neizpreme-njeni dalje. Antonesca je danes sprejel kralj Karol. kateremu je poročal o zunanje-političnem položaju. Antonescu bo odpotoval jutri v spremstvu državnega podtajnika Badulesca na konferenco Balka/nske zveze v Atene, odkoder bo potem potoval v Ankaro. Pred konferenco Balkanske zveze Atene, 12. febr. g. Za konferenco zunanjih ministrov Balkanske zveze, ki 6C bo pričela v ponedeljek, so končane vse priprave. V političnih krogih pripisujejo tej konferenci posebno važnost, ker bo prav po zaključ-Jt-vj pakta o trajnem Prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo- Izpopolnitev japonsko^emske pogodbe Tokio, 12. febr. AA. V japonskih polu-radnih krogih mnogo komentirajo Prihod generala Osi,me, japonskega vojaškega atašeja v Berlinu. V nekatenjh krogih ga spravljajo v zvezo z možnostjo sklenitve važnih dos polnil k japonskosnemški pogodbi. Trdijo da bo general Osima v kratkem odpotoval v Berlin z novimi važnimi navodili-Pred Rusijo tudi še po 14. marcu 1936, ko je Fiihrer v Monakovem prvič nastopil proti francosko-sovjetski pogodbi kot »ideološkemu grehu«. Le dober mesec nato (26. aprila 1936) je Hitler privolil v novo posojilo Rusiji v znesku 200 milijonov mark. In končno, skoro istočasno s proklamacijo znane protikomu-nistične parole v Niirnbergu, je bil — spet v Konigsbergu — otvorjen »velesejem orientalske trgovine«, katerega namen je bilo »pospeševanje trgovskih stikov z Rusijo«. Nekaj dni nato so se že vršila nova pogajanja za boljšo opremo sovjetske armade s produkti nemške oboroževalne industrije. Iz tega se vidi, zaključuje Bardoux svoj članek, da različnost ideologij ne ovira kupčijskih »pogodbenih vezi«. In navsezadnje, pravi Bardoux, ne smemo pozabiti, da je Hitler 5. maja 1933 za nadaljnjih pet let, torej do 5. maja 1938, podaljšal veljavnost pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, sklenjene leta 1926. Hitlerjeve besede z dne 30. januarja tega leta, »da je sleherna pogodbena vez Nemčije s sedanjo Rusijo za Nemce brez vrednosti«? je treba torej ceniti ne kot načelno obvezno izjavo, temveč kot diplomatsko gesto, porojeno iz trenutne ocene lastnega nacionalnega interesa. Kdo torej še verjame v mednarodne »ideološke fronte«? oborože\anje naraščajo v tako hitrem tempu, da bi bilo izključeno, iskati kritje zanje samo v davkih. Zato se je vladi zdelo potrebno, da se obrne na parlament s prošnjo, da ji podeli najprej načelno pooblastilo za najetje obrambnega posojila v navedenem znesku, da bo mogoče ž njim sproti kriti vse velike izdatke, ki 9e jim vlada ne more izogniti, ako hoče naš obrambni program do vseh podrobnosti izvesti. Vendar pa nudi vlada parlamentu možnost, da se alternativno odloži ali za posojilo ali pa postopno zvišanje vojnega proračuna. Znesek 400 milijonov je le približno fiksiran, ker ne more vlada že sedaj določiti dejanskih potreb. Elastičnost in prilagojev&nje resničnim potrebam državne obrambe mora biti še nadalje osnovno vodilo pri izvajanju oborožitvenega programa. Poudariti pa hočem, da podelitev pooblastila vladi za najetje posojila še ne pomeni, da smejo posamezni obrambni ministri že raz- polagati z navedeno vsoto in jo uporabljati za izdatke v smislu oborožitvenega načrta. Kontrola Parlamenta in državnega zaklada glede državnih izdat kov ostane še naprej popolnoma neokrnjena.« Takoj po tem sporočilu finančnega ministra Chamberlaina se je dvignil vodja opozicije major Attlee, da zavzame, kaikor je dejal, svoje stališče »k tej zelo resni izjavi«. Spričo dejstva, da se v mirnem času v Angliji kaj takega, doslej še ni zgodilo, smatra Attlee za potrebno, da vlada najprej do vseh podrobnosti razloži parlamentu, kako misli svoj oborožitveni program izvesti ker ne more parlament kar talco na slepo izglasovati pooblastila za najetjo tako ogromnega posojila. Ker se je Attlee s temi besedami obrnil direktno na premiera Baldwina, mu je ta takoj odgovoril: »Zdi se mi, da bo po vsem nujno Potrebna izčrpna oboroževalna debata v parlamentu in že- Izhaja vsak dan razen pouedeljaa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Sinafljeva ulica &, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65._ Rokopisi se ne vračajo. Ji mzato v sporazumu z opozicijo posebej določiti dan te debate. Razmotril^ bom tudi vprašanje, ali bi ne kazalo oborožitveni program vlade predložiti v javno diskusijo v obliki bele knjige. Attlee se je ponovno dvignil in izjavil : >Povsem izključeno je, da bd se spustili v razpravo o ukrepu, ki ima že čisto vojni značaj, ne da bi poznali vse za to potrebne podatke.« Že proti večeru pa je presenetila angleško javnost »bela knjiga« o vlad. nem oborožitvenem programu. V njej je rečeno, da bi se predvideno posojilo odplačalo v 30 letih, uporabilo pa bi se za kritje dopolnilnih proračunov za armado, letalstvo in mornarico, ne da U zaradi tega trPeli dosedanji proračuni teh ministrstev. Prva skrb na j bd veljala ohranitvi vseh dosedanjih oboroženih sil Anglije, preostanek pa za dopolnitve in modernizacijo armade in obrambnih sredstev. Znesek 400 milijonov, ki ga vlada zahteva, ne predstavlja dejanskih potreb v smislu programa temveč maksimalno vsobo, preko katere bi vlada ne smela, razen ako bi tako prekoračenje zahtevale nove okoliščine in bi parlament vlado znova pooblastil. Vladni predlog je seveda zbudil v londonskih političnih in finančnih krogih ne samo izredno pozornost, temveč tudi precejšnjo vznemirjenost, saj jo to prvič v angleški zgodovini, da za. hteva vlada tabo veliko vsoto za oboroževanje v mirnem času. Pogoji Nemčije Ribbentrop je pojasnil Halifaxu stališče Nemčije in sporočil pogoje Berlina za mednarodno sodelovanje London, 12. februarja, o. Tukajšnji diplomatski krogi sodijo, da so se z včerajšnjim dnem pričeli važni diplomatski razgovori o mednarodnih političnih vprašanjih. Pri Halifaxu se je zglasil Ribbentrop, Hitler pa je v Berlinu sprejel francoskega poslanika Ponceta in poljskega poslanika Lipskega. Oba diplomata sta bila prej že pri Goringu in Gobbelsu. V Parizu se je Delbos sestal s poslanikom Lu-kasijeviezem, ki se je pravkar vrnil iz Monte Carla, nato pa z belgijskim poslanikom. V Parizu pričakujejo obisk poljskega zunanjega ministra Becka, ki naj bi prispel že v bližnjih dneh, ker mora biti ob koncu meseca zopet v Varšavi, kamor bo prišel Goring na že napovedani lov, ki se ga bo udeležil tudi predsednik gdanske-ga senata Greiser. čeprav v Parizu, v Berlinu ln v Londonu niso bili objavljeni o teh razgovorih nobeni podrobnejši uradni komunikeji, sodijo vendar, da so bili vsi v zvezi s pričetkom angleško-nemških razgovorov o kolonij-skih vprašanjih. Znano je le, da je Hali-fax sprejel Ribbentropove predloge in sporočila na znanje. Sam napram njim še ni zavzel nikakega stališča. O vsebini razgovorov Ribbentropa in Halifaxa se širita dve verziji, ki se razlikujeta le v podrobnostih. Po prvi se naštevajo štiri točke: 1. Nemčija si želi brezpogojno mir za obnovo nemškega gospodarstva, štiriletka je predvsem namenjena pobijanju brezposelnosti, da ne bi nastale nove socialne nevarnosti, delno pa je tndi nujna zaradi pomanjkanja surovin in deviz. 2. Nemčija se ne more odreči zaposlitvi svojega delavstva niti ne pravicam do ko- lonij v nekdanjem obsegu. Ce bi se mandatni sistem na novo uredil, se bo morala vanj pritegniti tudi Nemčija, ki je zaradi tega pripravljena sodelovati pri splošni razpravi o razdelitvi surovin, seveda s pogojem, da se ji v celoti priznajo njene ko-Ionijske pravice. 3. Nemčija ne namerava napasti Rusije. Tudi se ne bo pridružila nobeni pogodbi, ki bi bila naperjena proti njej, pravico pa ima boriti se proti komunizmu v okviru 6vojilx lastnih mej. Prav zaradi tega je nastopila tudi proti komunistični nevarnosti, ki se je pojavila v Španiji. Nemčija namreč ne more dopustiti, da bi se na drugem koncu Sredozemskega morja ustanovila komunistična država. 4. Nemčija nima nlkakega razloga, da bi se odgodila pogajanja za sklenitev zapadnega pakta, ako bodo upoštevane vse njene pripombe glede francosko-ruske in češkoslovaške-ruske pogodbe. S tem Je pač v zadostni meri pokazala dobro voljo za sodelovanje. O tem priča še posebej njena pripravljenost priznati Belgiji in Nizozemski nevtralnost Po drugih informacijah se je Hallfax informiral pri Ribbentropu tudi o nemško-češkoslovaških odnošajih, Ribbentrop pa ga s svojim odgovorom ni povsem zadovoljil. Omejil se je na izjavo, da gre le za vprašanja, ki se tičejo neposredno Nemčije in češkoslovaške. Priznal je le potrebo, da se tudi o tej stvari prično pogajanja med Nemčijo in Anglijo. Kakor znano, se je Anglija postavila na stališče, da so v srednji Evropi zainteresirane tudi druge države in ne le Nemčija. Nemčija je pristala na to njeno stališče. Nov naval na Madrid General Franco hoče temeljito izkoristiti zmago prt Malagi in streti odpor republikanskih čet Pariz, 12. februarja, br. če ne varajo vsi znaki, se pripravlja v španski državljanski vojni odločilna bitka. Na obeh straneh se z vso naglico pripravljajo na poslednji spopad, ki naj prinese zmago ali končni poraz. General Franco je prepustil čiščenje okrog Malage motoriziranemu oddelku, vse ostale razpoložljive čete pa je vrgel pred Madrid, Id je sedaj prvi cilj njegove akcije. Pred Madridom se pripravlja velika ofenziva. V Malagi sta pristala danes še dva italijanska parnika, ki sta izkrcala okrog 3.500 mož moderno opremljenih italijanskih čet, ki pa so določene za pohod na Almerio. Tudi vladne čete se mrzlično pripravljajo na odpor. V Madridu je nakopičeno obilo municije in drugih vojnih potrebščin. Vsi oddelki, ki so se umaknili s fronte pred Malago, so razvrščeni na fronti okrog Madrida, kjer so se že danes začeli razvijati najhujši boji. Vladne čete so na več krajih prešle v napad in skušajo osvoboditi zlasti cesto proti Valenciji ,ki je delno pod ognjem topništva generala Franca. Vladno topništvo je danes ves dan močno obstreljevalo postojanke nacionalistov in jim tako onemogočilo vsako ofenzivno akcijo. V Madridu so bile danes velike manifestacije. V povorkah so nosili napise, ki zahtevajo uvedbo splošne vojaške dolžnosti, da bi mogli uspešno odbiti koncentrični napad generala Franca. Med vladnimi četami je razpoloženje odlično in dotok novih oddelkov iz zaledja dviga navdušenje miličnikov. Danes so se pojavila nad Madridom dvakrat Francova letala, ki pa niso utegnila bombardirati mesta, ker so jih sprejeli s silnim ognjem protiletalskega topništva in so se morala naglo umakniti. Parjz. 12. febr. w Kakoi poročajo popoldanski listi so nacionalistične čete pod poveljstvom generala Molile zavzele vas Saa Martino dela Vega, približno 90 km južno-vzhodno od Madrida. Nato so prodrle preko reke Jamare ter dosegile cesto, ki vodi od Vagia Madrid v Chicion. čete generala Franca so tukaj prodrle v širSn,- 12 do 15 k»m nad 20 km daJeč. Predstraže naejonar lisbjčnfh čet stoje sedaj na severu tega odseka pred Arga^jdo, neikalj kilometrov južno-vzhodno od Vacia Madrid. Vojne ladje nacionalistov so dopoldne obstreljevale predmestje Vaiencije, Alboravo. Odgovarjale bo obalne baterije. Kakor javlja agencija Radio sta se dve hiš; zaradi obstreljevanja porušili Pariz, 12. fefar. o. Iz San Sebastiaoa poročajo. da se ije prjčela nacionalistična ofien-zifva ptrofci Ršlbau. Vodstvo ofenzive je prevzel general MoUa. Mesto bodo napadli istočasno s kopnega jrn z morja. Okrog Bilbaa se sedaj zbirajo močni oddelki nacionalističnih, predvsem karlističnih čet Po neki vesti iz Salajmance w> nacionalisti v Malagi ujel- 1.500 ruskih vojaikov. Madridsko uradno poročilo Madrid, 12. febr. AA. Odbor za obrambo Madrida je objavil opoldne naslednji komunike: Republikanske čete so zavrnile več uporniških napadov v odseku parka Moncloa na madridski fronti in prešle v protinapad, podprte s tanki. Sovražnik je moral zapustiti postojanke prve črte, ki jih je bil dobro utrdil. Vladi zveste čete so tudi napadle z» uspehom odsek Las Rosas. Na jugu prestolnice m v ostalih odsekih madridske fronte ni bilo posebnih dogodkov. Telefonska zveza Madrida s tujino, ki je bila več dni pretrgana, je obnovljena in posluje normalno. Uredba o minimalnih mezdah podpisana Izjave ministra Cvetkovica * Najnižja mezda: 16—24 din — Podrobnosti prepuščene banom — Omejitev akordnega dela — Arbitraža za mezdne spore Beograd, 12. februarja. AA. V zvezi z w»wdibo o določitvi minimalnih mezd, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in arbitraži, je daj minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvet kovič tole izjavo: V smislu pooblastila čl. 88 finančnega zakona sem izdal sporazumno z ministrskim svetom uredbo o določevanju minimalnih mezd, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in arbitraži. Uredba je danes podpisana. Ureditev te materije v naši državi so terjale socialne in gospodarske razmere pri nas in pa nizke mezde, ki so za nekatero delavstvo pomenile pravo bedo. Ce pri. merjamo število zaposlenih delavcev z višino njihovih mezd, vidimo, da je imelo od 651.649 delavcev, zavarovanih v septembru 1936 330:452, ali 50.75% mezdo do 20 Din, med njimi pa 86.580 (13.29%) mezdo do 8 Din na dan Po drugi strani so bila pa lani delavska gibanja zelo pereče vprašanje delavskega stanu. Ta gibanja pomenijo socialno politično gibanje v dobi gospodarskega zbolj šanjja. Po poročilih inšpekcije za delo je bilo lani 392 stavk, med njimi 315 stavk gospodarskega značaja, to je takšnih, ki eo se začele zaradi zahtev po povišanju mezd in zboljšanju drugih delovnih pogojev. Uredba, ki sem jo izdal, določa kot osnovo za odrejanje minimalnih mezd 2 Din na delovno uro, to je za osemurni delovnik 16 Din, in se more gibati do 24 Din na dan za navadnega telesnega delavca. Na temelju te osnovne mezde bodo bani odnosno upravnik mesta Beograda določili minimalne mezde za vse svoje področje, kakor to javna korist zahteva, ali kadar to zahteva ena izmed prizadetih strank. Pri določanju minimalne mezde bodo bani vpoštevali gospodarske in socialne razmere, zlasti življenjske cene itd. na svojem področju. Te minimalne mezde bodo določili po zaslišanju zastopnikov delavskih in delodajalskih ustanov, ki morajo biti zastopani v enakem številu. Mezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let starosti ne smejo v nobenem primeru znašati manj ko 75% gori določenih minimalnih mezd. Minimalne mezde, določene na podlagi te uredbe, se ne bodo izvajale tedaj, če se določijo s kolektivno ali individualno pogodbo boljše mezde za delavce ali name. ščence. Določbe individualnih ali Kolektivnih pogodb, ki določajo neugodnejše mezde od minimalnih mezd, določenih s to uredbo, pa so neveljavne. Uredba ne dela razlike med moško in žensko delovno silo in se je tako izvedlo načelo: za enako delo enako plačilo. Akordno delo se bo tam, kjer ni neobhodno potrebno in koristno za pomožno osebje, nadomestilo z delom na ure. Bani bodo po zaslišanju prizadetih delavskih in delodajalskih zbornic ugotovili, ali je akordno delo neobhodno potrebno in ali nagrada za to delo zadošča. Minimalne mezde, ki se prvič določijo, veljajo dotlej, dokler jih bani ne spremene, najmanj pa 6 mesecev Novo določene minimalne mezde stopijo v veljavo 60 dni po razglasitvi in veljajo do prihodnje spremembe, najmanj pa 6 mesecev. Ce bi se gospodarske razmere znatno spremenile, bo minister za socialno politiko in narodno zdrav je določil po odobrenju ministrskega sveta po naredlbeni poti novo minimalno mezdo, 'ki stopi v veljavo 60 dni po razglasitvi v »Službenih ncvinah«. S takšno ureditvijo tega vprašanja upamo, da se bo življenjski standard za velik del delavskega sloja zboljšal, razen tega se pa ne bo občutila konkurenca Finančni odbor Beograd, 12. feDruarja. p. Finančni od-oor skupščine je imel sinoči po plenarni skupščinski seji še drugo sejo, na kateri je razpravljal o proračunu dohodkov. Kratek uvodni ekspoze je podal finančni minister dr. Letica, nakar sta govorila poslanca Voja Lazič in Ivan Mohorič. Poslanec Mohorič je v izčrpnem stvarnem pregledu analiziral posamezne vrste dohod-hov ter nasvetoval finančnemu ministru, kako bi se dali ti dohodki spremeniti, da bi bilo davčno breme olajšano, a bi državna blagajna ne trpela škode. Odgovarjal mu je minister Letica, nakar je bil z večino glasov odobren tudi proračun dohodkov. S tem je finančni odbor odobril tudi v podrobnostih predlog proračuna za 1. 1937/38. Sedaj ima še obravnavati finančni zakon in predložene amandmane. Razpravo o tem bo pričel jutri, v soboto. Današnji dan je bil prost, da so imeli vlada in parlamentarni klubi priliko odrediti svoje stališče do preloženih amandmanov, ki jih je preko 50. Novi amandmani Beograd, 12. februarja, p. Člani finančnega odbora so predložili na zadnji seji odbora še več novih amandmanov k finančnemu zakonu za prihodnje proračunsko leto. Med drugim je posl. Ivan Pre-koršek predložil amandman. ki pooblašča ministra pravde, da preskrbi potrebne kredite za gradnjo novega sodnijskega poslopja v Celju. Svoj predlog je posebej utemeljil z argumenti, ki jih je bil navedel že ob priliki razprave o proračunu pravosodnega ministrstva. Posl. dr. Janič je predložil amandman, naj se določi znesek 2 milijonov dinarjev za zgraditev Teslovega instituta v Beogradu. Dalje je predložil amandman. naj se zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, ki velja sedaj samo za Slovenijo in Dalmacijo, s 1. septembrom 1937 razširi na vso državo. Isti poslanec je dalje predložil amandman, naj se duhovnikom priznanih veroizpovedi, ako vstopijo v državno službo, vštejejo leta duhovniške službe. Poslanci iz vrbaske banovine zahtevajo poštno direkcijo v Ba-vladni poslanci iz Dalmacije pa med posameznimi Kraji v tako ostri obliki Danes je v interesu vseh dtžav, da se spori med delavstvom in delodajalci kar najbolj omeje. Po tej uredbi stavka odnosno izprtje kot zakonito sredstvo ni prizadeto razen v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih, ki delujejo v javnem interesu, kakor so to prometna podjetja, vodovod, plinarna, elektrarna itd. Za ta podjetja je uvedena obvezna arbitraža, medtem ko je za druga podjetja v načrtu fakultativna arbitraža, in sicer po sporazumu med stranikami, ki so v sporu. Sklepi arbitražnega odbora, sestoječega iz enega državnega uradnika, ki ga določi ban, kot predsednika in najmanj po 2 zastopnikov spornih stranik, ki jih sporni stranki sami določita, so obvezni za stran ke za čas, za katerega so sprejeti, in slu-žijo namesto kolektivne pogodbe, po kateri je prišlo do arbitražnega sklepa. Proti sklepom arbitražnega odbora ni pravnega sredstva. Preden se začne stavka ali izprtje, je predpisan obvezen poskus sprave med strankama; to se ima izvršiti pod predsedstvom osebe, ki jo določi ban, in dveh članov, ki ju določita obe zainteresirani stranki. Dolžnost obeh strank je, da se obrneta do pristojne splošne upravne oblasti prve stopnje s prošnjo po spravi. Postopek pri tej oblasti je nujen in raz-prava ustna Sklenjeni dogovor je za obe stranki, obvezen za dob°, ki jo sami določita, če pa tega ne storita, velja najmanj za dobo 6 mesecev. Po preteku teh še«tih mesecev ga sme vsaka stranka odpovedati z odpovednim rokom meseca dni. Ce se tudi po pono /nem razpravljanju ne da doseči sporazum, bo oblast, ki je posre dovala za spravo, z zapisnikom ugotovila neuspeh posredovanja in proglasila postopek sprave z& končan. V dobi, ko traja obvezni spravnostni postopek, je prepovedana vsaka kolektivna ukinitev dela, stavka ali izprtje. Sklepanje kolektivnih pogodb ni obvezno, predpisan je pa način, kako se bodo sklepale, katere organizacije jih bodo sklepale in kateri kvalificirani zastopniki. Uredba določa, če ni pristojnih svobodnih delodajalskih strokovnih organizacij, da smejo kolektivne pogodbe sklepati v nasprotju z določili drugega odstavka čl. 229 obrtnega zakona tudi prisilne organizacije delodajalcev. Kolektivna pogodba sklenjena v eni stroki, se lahko razširi na vso stroko na področju banovine, če je ta dogovor obsegal več kakor polovico podje ti j te stroke in če je v njih zaposlena vsaj polovica vsega delavstva v tej stroki na področju banovine. Ce več kakor polovica vsega delavstva, zaposlenega v isti stroki na področju banovine ali več od polovice podjetij dotične stroke zahteva sklenitev kolektivne pogodbe, pokliče ban obe stran ki, da v določenem roku skleneta kolektivno pogodibo. Ce se v določenem rdku pogodba ne sklene, določi ban ključ za plačevanje delavstva To so osnove in glavna načela, kd na njnih teni^ji ta uredba. Upamo, da bo dala potrebno zaščito delavcem in delodajalcem io zagotovila potrebno akladje v podjetjih ter prinesla, pomiritev v gospodarstvo. Materija, ki smo jo tu uredili, je popolnoma nova za naše razmere in se prvič pri na« ureja. Zato je prvovrstnega pomena za naš delavski s'oj. S to uredbo preneha dosedanje ekspoat.iiranje delovne sile ki je v nekaterih krajih v državi dobivala komaj po 12 Din na dan. Ta uredba bo koristla ogromnemu številu ničnih delavcev, ki bodo avtomatsko dobili večji zaslužek. Po tej uredbi nameravani na osnovi pooblastili finančnega zakona za 1936/37 odrediti tudi izvajanje zakonskih določil o zavarovanju za primer onemoglosti in smrti in pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev. osnovanje posebnega ministrstva za pomorstvo in turizem. Vloženih je bilo še več drugih amandmanov, ki pa vsebujejo po večini zahteve lokalnega značaja. Interpelacije v zadevi Kmetijske družbe Beograd, 12. februarja, p. Posl. Mravlje in drugi poslanci JNS iz Slovenije so vložili štiri interpelacije v zadevi Kmetijske družbe v Ljubljani. Ena interpelacija je naslovljena na predsednika vlade, dve na notranjega ministra, ena pa na kmetijskega ministra. Vse štiri se nanašajo na ukrep in na postopanje policije v stvari Kmetijske družbe. Načrt zakona o prekrških Beograd, 12. februarja. A A. Odbor za proučitev zakonskega predloga o prekrekih bo imel sejo v sredo 17. t. m. ob 16. uri v sobi finančnega odbora v prvem nadstropju narodne skupščine. Razpravljal bo o podrobnostih tega zakonskega predloga. Holsti zadovoljen z obiskom v Moskvi Helsinki, 12. febr. AA. Dopoldne se je vrnil iz Moskve zunanji minister Holsti, ki je izjavil, da je uspeh moskovskih razgovorov presegel njegova pričakovanja, ker bodo podlaga za nadaljnje prijateljsko sodelovanje obeh držav brez škode za skandinavsko orientacijo Finske in njene obveznosti do DN. Na koncu je dejal, da bo v kratkem odšel v Reval in da se more v kratkem pričakovati obisk uglednih tujih političnih osebnosti v Helsinkih. Neurath poseti Dunaj Rim, 12. febr. o. NemSko zunanje ministrstvo je objavilo komunike, da bo zunanji minister Neurath 21 t. m. obiskal avstrijskega zunanjega ministra Schmidta. ki je bil lani v Berlinu Italijanski listi opozarjajo pri tem na hud* kampanjo, ki se je začela v nemških listih proti legitimistični agitaciji v Avstriji Italijanski listi sodijo, da bo Neurath na Dunaju načel tudi na legitimistični problem. v Beležke Dva važna dodatka k finančnemu zakona Pod tem naslovom poroča »Domoljub«, da sta bila finančnemu odboru narodne skupščine predložena naslednja dva amand-mana: »Pooblašča se pravosodni minister, da s soglasjem finančnega ministra najame pri Državni hipotekami banki posojilo 20 milijonov dinarjev ter ta znesek izplača srbski pravoslavni patriarhiji v povračilo stroškov za gradnjo patriarhijske palače in nje opremo.« »Pooblašča se prosvetni minister, da s soglasjem finančnega ministra najame pri Državni hipotekami banki posojilo 7.5 milijona dinarjev za gradnjo poslopja srbskega pravoslavnega bogoslovja v Beogradu.« Zakaj smatra »Domoljub« kot podeželsko glasilo JRZ ravno ta dva amandmana za tako važna, da ju edina navaja izmed vseh petdesetih, kar jih je bik) finančnemu odboru predloženih, iz njegovega poročila ni razvidno, ker mu ni pristavil nikakeea komentarja. Povišanje poslanskih dnevnic Včerajšnji »Slovenec« poroča da je narodna skupščina na četrtkov,- seji med dru-glian odobrila — »n sicer soglasno — tudi sklep svojega upravnega odbora, da se odškodnina, ki jo prejemajo narodni poslanci za raeipredvadene izdatke zviša za 50 Din na dan. „Domolj ubova" borba »Domoljub« je tudi v zadnji številki posvetil članek borbi proti komunizmu. Toda le mimogrede strelja v njem na komunizem glavne kanone pa je nameril zopet enkrat na napredne Slovence. Pravi, da so napravili Sloveniji neprecenljivo škodo. »Kajti kri nam odteka že 18 let dan za dnem. V Beogradu zidajo ogromne palače, gradijo železnice in mostove, na Slovenskem pa nimamo ene poštene bolnišnice. Skoda za Slovence je milijonska, ne, milijardska in bo vedno večja. In vsega tega je kriva sloyenska samostojna »kmet-ska« stranka z drugimi liberalci vred. To je neutajljivo dejstvo, ne kako natolcevanje.« »Domoljub« sicer zatrjuje o sebi, da piše v duhu katoliške akcije, kljub temu pa si upa napisati tako drzno obrekovanje. Dejstvo je to, da so v teh osemnajstih letih napredni Slovenci ali »liberalci«, kakor jih imenuje »Domoljub«, mnogo manj časa sodelovali v viadi ,kakor pa prijatelji »Domoljuba«. In vendar naj bi bili oni vsega krivi?! Tega mu danes pač niti njegovi najbolj zvesti čitatelji ne bodo verjeli. Ce so tudi njegovi argumenti proti komunizmu enake baže, se zelo bojimo, da tudi oni ne bodo kaj prida zalegli. Inž. Košutič je postal šef »Hrvatskega dnevnika" Zabeležili smo že pretekli teden vest, da bo inž. Avgust Košutič postal namesto poslanca dr. 2ige Scholla šef »Hrvatskega dnevnika«, polslužbenega glasila dr. Mačka. Kakor sedaj poročajo zagrebški listi, se je to v četrtek res izvršilo. Za četrtek zvečer je bila sklicana seja konzorcija »Hrvatskega dnevnika«. Kot poseben odposlanec dr. Mačka je prišel na sejo inž. Košutič. Predsednik dr. Scholl ga jc toplo pozdravil in nato sporočil, da zaradi prezaposlenosti z drugim delom odlaga svoje mesto kot predsednik konzorcija. Obenem je predlagal, naj se za novega predsednika in s tem obenem za direktorja lista izvoli Avgust Košutič. »Hrvatski dnevnik« pravi, da je odobril konzorcij ta predlog z velikim navdušenjem in se zahvalil inž. Košuticu, da je sprejel ponudeno mu mesto. Včeraj je inž. Košutič kot novi šef prevzel posle ter si ogledal prostore uredništva in uprave »Hrvatskega dnevnika.« Teden Matije Gubca in bratov Radičev V četrtek zvečer Je bila v Zagrebu spominska proslava ob obletnici smrti ideologa bivše HSS dr. Antona Radiča. Proslava je bila otvoritev tedna Matije Gubca in bratov Radičev. Predsednik »Seljačke sloge« Rudolf Herceg je v svojem govoru naglaSa) potrebo izgraditve hrvatske kmečke kulturne individualnosti. Nato so nastopali kmeti in kmetice iz rojstnega kraja pokojnega dr. Antona Radiča, iz Trebar-jeva, ter so v pesmi in sliki predstavljati razne dogodke iz življenja hrvatskega kmeta. Za Gubčev teden Je izšla posebna svečana številka »Seljačkega doma«, v katerem je napisal daljši članek o Matiji Gubcu inž. Košutič. V članku poveličuje Košutič Gubca kot prvega filozofa in političnega organizatorja hrvatskih kmetov, ki se je preoblikoval v prvega hrvatskega kmetskega državnika. »Hrvatska kmetska revolucija Matije Gubca je bila samoniklo delo hrvatskega kmeta, prežeta želje, da se zamenja vlada gospode v Zagrebu z ljudsko kmetsko vlado.« Zaplenjena brošura Državno tožilstvo v Zagrebu je zaplenilo knjižico »Seljaci protiv fašizma«, ki je Izšla v Zagrebu. Papežev jubilej Rim, 12. febr. o. Pajpež je danes slavji 15-ietnioo svojega kronanja. Poleg drugih je pnejel tudi čestitke j-talijjanskega vladarja. na katere je takoj brzojavno odgovoril. V brzojavki je imenoval italijanskega vladanja za kralja Italije in cesarja Abesinije, kar smatrajo politični kropi za vatikansko priznanije italijanske aneksi je Abesimije^ Hitlerjeve čestitke papežu Berlin, 12. febr. br Državni kancelar Hitler je o proslavi osme obletnice late-ranske pogodbe poslal papežu brzojavne čestitke. Ta korak je zbudil v vatikanskih krogih veliko pozornost Hitler izraža v svoji brzojavki željo, da bi med narodnim socializmom in katoliško cerkvijo prišlo do enakega harmoničnega sodelovanja kakor I med fašizmom in katoliško cerkvijo. « Sokolske smučarske tekme Včeraj so se s teki pričele smučarske tekme SKJ, katerih se udeležuje okoli 250 tekmovalcev — Krasno vreme (Kranj) 52-23. S) Zupančič Ciril (Dobrava) 53.19. 4) Tome Vlado (Kranj) 55.25, 6) Pfeifer Prič (Kranjska gora) 57-24, 6) Bolha Janez (Preddvor) 57-28 7) Divjal? Danilo 59.08, 8) Srakar Filip (Kranj) 59.09, 9) Hauptanann Jože (Celje) 59.17 Člani, L razred 18 lun: 1) Kla^čngk Gregor (Mojstrana) 1:12.52, 2) Petrjč Anton (Rateče) 1:13.21. 3) Rabič Miha (Mojstrana) 1:15.24, 4) Košir Ivan (Kranjska gora) 1:16.47. 5) Knjtfic Jože (Jesenice) 1:19.58, 6) Spora Zdraviko (Javomnitk) 1:21.2£ 7) Čeme Ivan (Gorje) 8) Kosak Vinko (Jesenice) 1:23.36 9) Prešini Franc (Radovljica) 1:25.19, 10) Čebašek Josip (Mojstrana) 1:25.52. 11 tekmovalcev vi teka bo tekmovalo tudi r sestavljenih tekifh, toda točke za njih še niso izračunane. Bodite, sestre in bratje, zdravi in »il-ni v globini svoje zavesti, da »te vsi enakovredni in enakopravni pripadniki velike slovanske sokolske rodbine! Vsi, kar nas je slovanskih Sokolic in Sokolov, se tudi v teh dneh čutimo spojene v eni celoti, ki ponosno tn navdušeno izpoveduje svoje verovanje v bodočnost •»lovanstva. Zdravol E. Gangl, a r. VI. smučarske tekme Sokola kraljevine Jugoslavije so se začele. Plamiea. ta naš divni zimski dragulj na dveh mejah Jugoslavije &e je danee kakor iz strahu pred čudno konkurenco v Sarajevu tudi odela v čisto novo »nežno obleko. Ponoči je zapadlo nekai; centimetrov najidealnejšega pršiča, zjutraj pa je nad vso to edinstveno panoramo posijalo najčistejše zimsko solnee in sedaj ee ves dan bLiščijo bližnji in daljni vrhov? v snežni betom Nad vso ostalo pokrajino pa leži sveži bed; prt. ki »e z živimi barvami državnih trobojne na zelenem ozadju smrečia zliva v barve, ki kar vriskajo od pestrosti in kif vahjjo vse ljubitelje smučarskega športa v Planico na sokolske smučarske tekme, kj s« vr3jo letos prvič v teh medel fi. Rekordna udeležba Včeraj in danes so se ves dan zbirale množice sokoJskah tekmovalcev tako da imajo prireditelji polne roke prsla z njimi. Tehnični odbor pod vodstvom brata Rav-hekarja z Jesenic posluje v hotelu Jalovec, pred katerim se na velikih tablah objavljajo razna navodila za tekmovalce. Od wi-vezne uprave sta navzočim staroe+a župe Kran;i brat Jaka Spica* jn pod-načelnlk SKJ brat Jefras. Iz nastopnih liist kn so fcudn vešene tamkaj', je razvidna ogromna udeležba sckolskiSi tekmovalcev za ta tekmovanja. Samo za današnje teke članov in članic je prijavljenih nič manj kot 75 tekmovalcev. med njimi tudi zastopniki fzven-slovenskih žrop s Sinšaika. iz Zagreba. Beograda iin Vairaždrifa. V veliki večirai so seveda domači udeleženci, največ Gorenjcev. Naravnost rekordna bo udeležba na jutrišnjih tekmah v smuku in smuških likih ra vse vrste članstva, za katere prijavljen h najimanj 250 tekmovalcev Tud" za nedeljsko tekmo v pat.mlmem t-efcu na 12 km je prijavljeno lepo števjlo 15 pat.rol jn celo za skoke, za ka.tere Pokoli" nimajo največ prilike za priprave, je prijavljeniih 18 ska-kačev. Te številke najbolj zgovorno dokazujejo, kako glolSoke korenine je pognalo snKučairptvo v zadnjih letoh v naših so-kolskih vrstah Včerajšnji teki Na današnjem spomin je bila fcekima v tekih. in sicer za člane na 18 km, za II razred članov na 10 in za članice na 6 kim. Proga je potekla v treh istasmemih zanj-kah. in sicer od nastopnega mesta na cesti pred hotelom Jalovec in kolodvorom proti državni meji do zadnje čuvajnjice. odtod po le vi strani proge mimo 60 m skakalnice v strmem vzponu nad malo skakalnico in skoraj do mamutske skakalnice, odtod pa nazatj preko Slatne 'jn ob progi v manjših vzponih in padcih do Kranjske gore po položnih senožcftilh in redkem grmovju nazaj do calia. 10 km proga je brila primerno skrajšana v zadnji tretjini proge, še bolj pa je bila v tem delu skrajšana proga za članice. Sneg se je na prisojnih mestih nekoliko ojiužjl, v senca pa je ostal krasen pršič, tako da so imelj strokovnjaki z mazanjema mnogo opravka Slabo »o Smeli oni, ki niso zadeli prave maže. Na nastopnem mestu se je ob 14. uri zbrala vsa sokol&ka smu-čanska družina in tudi nekaj drueih radovednežev. Nastop je bjl zaradi odhoda nekaterih udeležencev v Sarajevo določen že za 14. uro, kar pa ni bilo dovolj objavljeno vsakemu posebej, tako da so nekateri zamudniki povzročili majhno zakasnitev po-četka. Sedaj se je pokazalo, da od jizven-Ljubl jamskih žup n* prišel noben zastopnik iz Zagreba. Omeniti pa je treba zelo častno udeležbo s Sušakfl ter iz Beograda in Va-raždina. i Start tekmovalcev Starterju Zupanu se je od pniijivljenih 44 tekmovalcev I. razreda javilo 34, od prijavljenih 24 U. razreda pa 17 tako da je šlo na progo okoli 50 tekmovalcev. Od Članic se je izneverilo več kot polovica in bo sle n« progo saimo 4, od katerih pa je ena izstopila Ostale tri pa so se že v napiej razdelile vsa tri razpoložljiva mesta. Njihov nastop in cijlj je bjl ločen od članskega prav Nizu kolodvora in je to zadevo opravil v najožjem krogu 6odniski zbor brez zanimanja gledalcev. Na cilju Na aiilju. ki je bil nedaleč od nastopnega mesta v nasprotni smeri, so se prvj tekmovalci pojavili dobre pol ure po odhodu zadnjega. jn sicer najprej vrsta udeležencev iz II. razreda, potem pa skoraj tudi ž« favoriti iz I. razreda. Prvi med njimi je prispel domačin Petrjč (štev 25). za n>im Mojetran-čan Rabjč Miha in ne dolgo naito letošnji udeleženec v Bansici BistnjCij Gregor Klančnik v krasnem tempu in stilu. Obetali to mu zmago. Potem eo se pojavili skoraj eno uro vedno bolj neznani ljubitelji smučarskega teka z mariborske strani, pa tudi Dolenjci in bratje z juga, katerim se je pač poznalo, da letos niso Cmeli prave prilike za smučanje. Toda vzdržal; so do kraja in je treba poudariti, da jp od vseh 51 tekmovalcev izstopil samo eden. Na olj so prispeli z redkim1 izjemami sveži in oilli. Kandidati za slovansko prvenstvo Načelnik SKJ bo najbolje plasirane tekmovalce iz vseh disciplin pridržal dva ted-dna v Planici, kjer se bodo pripravljali za IV. vseslovanske sokolske tekme, ki bodo konec februarja pravtako v Planici Ta vo-olska. smučarska elita — okoli 20 — bo nastanjena v koči v Tamarju iin se bo pod vodstvom posebnega trenerja vežbala za ta nastop Tehnični rezultati članice 6 km: 11 Ažrnan Zdenka (Kranj) «.48. 2) Ažman Marijana 8) Nojverž (Mežica). Član|. II. razred. 10 km: 1) CvišenhergeT Ado (JcecfliceO 48.41. 2) Magister Stane Današnji program Vreme za jufcr obeta strokovnjakom skrbi, toda te skrbi ne veljajo za izletnike in nedeljske smučarje, temveč le za tekmovalce v smuku in smuških likih ki bodo morali jutri skoraji do 2000 m visoko pod Jalovec, pa Qi izključeno, da j=tm bodo tam nagajali megla jn veter ali celo sneg. Toda prireditelji so preizkušen, tehnični strokovnjaki kranjske župe. večina gorenjske župe ki so v teli krajilh doma ter bodo tako ali tako tudi to nalogo izvršb dobro Sicer pa ni nikjer pretečjh oblakov in zato upamo, da bo Rolnce še dv^rlni tako lepo sijalo na sokml- ske smučarje kot danes. ★ Sarajevo Beograd, 12. fehr. p. Na smučarskem zletu v Sarajevu bo zastopal vojnega ministra generala Marica divizdjski general Svetislav Djukic, ki bo zmagovalcem razdelil tri nagrade, ki jih je za ta izlet določilo vojno ministrstvo, in sicer nagrado za zmagovalca saveza, nagrado za zmagovalno ekipo armrjskih tekmovalnih oddelkov in nagrado za zmagovalno četo planincev. Smučarsko svetovno prvenstvo Chamonix, 12. februarja, g. Ob najlepšem vremenu so se danes pričela tekmovanja za svetovno prvenstvo v smučanju, tn sicer s štafeto 4X10 km. Na startu so bila moštva Italije, Češkoslovaške, Finske, FTancije, Jugoslavije, švedske, Norveške, Švice in Poljske. Borba za prvo mesto je bila od začetka do konca zelo napeta. V prvem delu so vodili Švedi, v drugem delu pa so na čelu Norvežani. V tretjem delu izvedejo Finci silno ofenzivo, v četrtem delu pa pride do dramatičnega dvoboja med njimi in Norvežani, ki ga zadnji odločijo v svojo korist. Rezultati so bili: 1) Norveška 3:06:07, 2) Finska 3:07:04, 3) Italija 3:08:48, 4) Švedska 3:10:25, 5) Češkoslovaška 3:13:50, 6) Švica 3:16:56, 7) Jugoslavija 3:28:05, 8) Francija 3:28:10. Poljska je odstopila. Placement jugoslovenskega moštva ne more zadovoljiti, zlasti zaradi tega ne, ker je bila razlika med češkoslovaško in jugoslovensko štafeto v Banski Bistrici le tri minute, tokrat pa znaša 12 minut in pol. Jutri ob 14. je tekma v smuku, za katero je prijavljenih 18 dam in 46 gospodov od 17 narodov. Skakalni treningi so bili včeraj končani. Pri tem je Italijan Passep tako nesrečno padel, da ga bo moral nadomestiti Palu-celli. Tudi noveška ekipa bo šla v borbo s precejšnjim handicapom. Njen najboljši mož Birger Ruud je zbolel na težki hri-pi, tako da je njegov nastop zelo dvomljiv. Drugi Norvežan Fosse Ide se še ni popravil od zadnje poškodbe pred tremi dnevi. Tretji Norvežan Karby pa ima poškodbo na piščalL Svetovno prvenstvo v drsanju Dnnaj, 42. februarja. Danee eo se pričela tekmovanja za svetovno prvenstvo v drsanju, pri katerih nastopa 11 konkurentov. Po današnjtih obveznih liikdh je bilo sta s nje naslednje: 1) Kaspar (Avstrija) 210.3 točke, 2) Sharp (Anglija) 204-62, 3) Tertak (Madžarska) 199.6, 4) Nikkanen (Finska) 197.38, 5) Al-ward (Avstrija) 197-02, 6) Linhart (Avstrija) 194.02, 7) Tomlins CAngiiJta) 189.18, 8> Mefion (Belgija) 187.06, 9) Bueler (Švica) 186 62, 10) Ranzenhofer (Avstrija.) 185. 11) Sadilak (ČSR) 183.48. Angleška kraljica pri naši kraljici London, 12. febr. AA. Kraljica Mary je včeraj popoldne obiskala jugoslovensko kraljico Marijo. Vojvoda Windsorski postane pisatelj Pariz, 12. fdbr. AA. Intimen prijatelj vojvode Wind6orskega je na vožnji preko Pariza izjavil, da vojvoda ni posvetil nikake pozornost,- upiranju britanskih parlamentarnih krogov proti izglasovanju r.jegove ei-vino dinastije Windsor. Produkcija zlata v Ameriki Washington, 12. februarja. AA. Lani so pridelali v Zedinjenih državah 4329 unč zlata v vrednosti 152 milijonov dolarjev, za 17V« več kakor 1. 1935. Iz davčne službe Beograd. 12. febr. p. Pomožni davkar Ivan Šircelj je premeščen iz Kočevja v Oelje. Vremenska napoved Zemunska; Oblačno z jasni nam i na pri" morju, in v zahodnih krajih, dež ali eoeg globlje v notranjosti države, v večji sever« ni polovifi mraz. Zagrebška; Oblačno, ponekod defevno, zmerno nizke temperature. Dunajska; V južnih Alpah izpremenliivo zapadno vreme. po srcu in duhu in da bi grešili zoper njegov sloves, če bi sklepali v jubilejnem članku bilanco njegovega dela v preteklosti. Verujemo, da je še vedno sredi življenja, ne pa na obodu, kjer se sprehajajo častitljivi jubilanti; da je še poln načrtov, delovnega vzgona? plodnih energij; da mu zvene v duši še neštete nenapisane melodije in da bodo njegove zanesljive roke vodile še marsikateri koncert. Izrabljamo to priliko, da se spomnimo dolgoletnega pevovodje »Ljubljanskega Zvona« in zaslužnega urednika edine naše revije za zborovsko petje, želeč, da mu ugodnejše razmere omogočijo nadaljnje izdajanje. Ob petdesetletnici Zorka Prelovca ne polagamo šopkov pred njegova dosedanja opera omnia; v radostni zavesti, da lahko v njem pozdravimo enega naj priljubijene jših skladateljev slovenske zborovske pesmi, kličemo uspeh in srečo njegovemu nadaljnjemu delu! V Monte Carlu, 4. februarja Ravno danes je preteklo štiri mesece, odkar sem se ločil od Ljubljane in vzel slovo od naše prelepe Slovenije. Dvomim, da bi še kdo drugi v moji koži pobral šila in kopita ter jo s 400 franki mahnil v svet —■ v Pariz, med tuje ljudi, brez znanja jezika, sam, čisto sam... Samo Dramatično društvo mi je dalo 2000 Din — na vse druge svoje prošnje nisem prejel ničesar... Toda sklenil sem, da odpotujem v Pariz, pa magari če gre vse po vodi. Bil sem pripravljen na vse, vedel sem, da me čaka mnogo hudega in nič koliko razočaranj. Toda ker sem to vedel, sem neprijetnosti prenašal z mnogo lažjim srcem, kakor bi jih bil sicer. Zavedal sem se in se zavedam, da je vse odvisno od mene in da si le sam v tujem svetu lahko pomagam. Kupil sem si torej vozno karto do Pariza (skoraj 1000 Din), ostala mi je le še polovica Vaše podpore in ž njo sem odrinil. Edino, kar je še imelo veliko vrednost, je bilo priporočilno pismo ge. Jelene Polja-kove; ž njim sem se predstavil gospč Pre-obraženski. Takoj po prvi učni uri mi je znižala šolnino na 150 fr. Plačal sem jih in ostalo mi je še 250 Fr. ž njimi sem se moral »vsidra-ti«! Pri nas doma bi se z 250 Fr ali z okoli 550 Din za silo še živelo. Tu v Franciji pa je bilo drugače. Našel sem si skromno sobico, za katero sem plačal 180 Fr. Glavno: streho nad glavo in plačano šolnino za mesec dni sem imel. »Dalje že pojde ka- korkoli že!« sem si mislil. Ko pa sem prešteval preostalih mi še 70 Fr., me je zaskrbelo: kaj pa hrana in vse drugo? — Odšel sem na obed in plačal 8 Fr. Zvečer zopet toliko in drugi dan takisto. Premišljal sem, kako bi si pomagal. Pa mi je prišla misel, da bi si kuhal sam Hočeš nočeš sem si s poslednjim denarjem kupil gorilnik za špirit, nekaj posodic, polente, krompirja in riža. Vem, da se smejete, ko to čitate, toda po pravici rečeno: meni takrat ni bilo pri duši prav nič komično. Ali pošteno sem se vendar najedel in to je bilo za prvič najglav-nejše. Seveda le enkrat na dan. Zjutraj pa sem spil skodelico čaja. Bal sem se lakote in s strahom zrl v prazno denarnico, razmišljajoč. kaj bo, ko pojem vso svojo zalogo. že sem požuljil zadnji krompir (ki je bil nezabeljen), ko so mi v šoli slučajno povedali, da potrebujejo v Ruski operi plesalca. Iskrica upanja mi je dala novega poguma. Takoj po pouku sem odhitel tja, a na veliko presenečenje zagledal v čakalnici okoli petnajst kandidatov za edino mesto, čeprav razočaran nad maso konkurentov se vendar tekme nisem prav nič bal. četudi mi je krulilo po želodcu, sem komaj čakal, da pride vrsta name. In glejte! Izbrali so prav mene, morda zato, ker sem jima zaplesal tudi »Kazaččk«! Težkoča je bila le v tem, da nisem Rus, nego Slovenec, ki ruščino Sele lomi. Toda rešen sem bil m ko sem jim odkrito povedal, kako živim in da nimam v žepu niti centima. so mi dali ta- ko-vane moči, Id bodo k ugledu mesta in ostalih krajev pripomogli* z učinkovito ureditvijo izložb in tudi tujcem prikazali naše kraje v najugodnejši luči. Tečaj bodo posečali tudi udeleženci it Kranja in Kamnika. Obravnavala se bodo izčrpno vsa praktična navodila za najrazličnejše stroke, tako moška in damska ma-nufaktura, moda in konfekcija, specerija. delikatese, železnina in ostale, poleg tega še osnove in načela za ureditev in razsvetljavo izložb in trgovsko izložbeno in svetlobno reklamo. — Pripravljeni so posebni paviljoni, kjer bodo praktično prikazani najrazličnejši modeli modernih izložb. Tečaj se prične takoj po otvoritvi z razlago osnovno tehničnih pravil za prirejanje izložb. mr. Zlata poroka v Dolu Dol pri Hrastniku, 12. februarja. To soboto slavi šolski ravnatelj g. Anton Gnus zlato poroko z zvesto družico gospo Jerico. Radostni se ob tej priliki spominjamo tega odličnega šolnika, neumornega narodno-kulturnega delavca ter veščega gospodarskega strokovnjaka. S svojo temeljito teoretično in praktično izobrazbo je bil v pravem pomenu besede učitelj in vzgojitelj svojemu narodu. To je potrdil s svojim 401etnšm javnim delovanjem. Učiteljstvo ga je zaradi velike organizatorske sposobnosti klicalo v razne stanovske korporacije, zadruge in ustanove, še danes je načelnik »Učiteljskega zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini. Mnogo let je bil predsednik učiteljskega društva, član šolskega sveta ia sodelavec v glavnem odboru JUU. Njegovo delovanje pa ni bilo omejeno samo na šolo in učiteljski stan. Poglejmo naša kulturna-napredna društva! Vsem je bil soustanovnik, predsednik in pri mnogih se še danes pozna njegovo vešče so delovanje. Izredne so njegove velike gospodarske zmožnosti, njegovo nesebično in plcdonosno delo. Bil je soustanovitelj Po sojiinice na Dolu, kateri že desetletja uspešno načeluje. Mnogo let je bil odbornik Zvezne tiskarne in Zadružne zveze v Celju, član upravnega sveta Učiteljske tiskarne itd. Neizbrisno ostane jubilantovo delo vklesano v analih gospodarskih naprav občine Dol. Njegovo ime je vezano z delom za občinsko hišo, napeljavo vodovoda in ustanovitve električne zadruge, kateri še danes načeluje. Nevenljive zasluge pa si je tudi pribori! s svojim delom kot blagajnik pri stavbi novega šolskega poslopja. Dragi naš jubilant! Ob Tvojem zlatem rod binskem jubileju se spominjamo Tebe in družice vsi Tvoji mnogoštevilni prijatelji, znanci in cele generacije Tvojih bivših učencev s tiho in pobožno željo: Naj bi Ti bila življenjska sreča še nadalje naklonjena v tej meri kakor doslej, da bi mogel svoje bogato izkustvo še dolgo posvečati blaginji naroda! Skrbni mamici ju-bilantki pa še mnogo srečnih let ob strani moža, kateremu si bila vedno ljubeča žena in skrbna družica na poti življenja. Na mnoga leta! Pri zvonjenju smrtne ure je umrla Kresnice. 12. februarja Krasniške poljaaie v Zasavju so imele te dni hkraiiu dva mrliča, kar je za maio na» seljo nenavaden dogodek. Zadnje čase je bolehal posestnik France Skubic, pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, odkoder so ga vrnil: domov, ker mu ni bilo pomoči. Ko je te dni umira!, mu je soseda Rozali' ja Upljeva. po domače Kolibarica. držala po s', ari navadi svečo. Ko je Skubic umri, ie šla Kofcerkulozi si je pridobil mnogo zaslug Protituberkulozni dispanzer, ki že od leta 1931 v okviru Protituberkulozne lige uspešno sodeluje z vsemi državami, banovin-ekimi mestnimi in zasebnimi socialno-zdravstvenimi ustanovami. Ker se je zavodu zadnji čas razširilo delovno področje in ima vedno večji dotok bolnikov tudi iz okoliških občin, je pot tal dispanzer prostorno pretesen in je nujno potreben še en zdTavnik in ena zaščitna sestra. V ta namen bi bilo dobro, da se k vzdrževanju dispanzerja pritegnejo tudi druge občine ljubljanske okolice. Zanimivo je, da postaja zadnja leta rak v zvezi z drugimi rakastimi tvorbami zmerom hujši sovražnik človeškega zdrav ja in življenja in je polagoma začel zahtevati med prebivalci Ljubljane že več smrti, kakor jili ima na vesti stara morilka tuberkuloza. Za rak cm in za podobnimi boleznimi je lani umrlo 96 Ljubljančanov (39 moškega in 57 ženskega spola) in je torej umrljivost za raka presegla jetiko nič manj ko za 21 primerov. Tujcev, ki so prišli v Ljubljano iskat zdravja v razne bolnišnice in zavetišča, je umrlo 34, tako da smo imeli lani v celem nič manj kakor 130 smrtnih primerov zavoljo raka in drugih rakastih tvorb, medtem ko jih je bilo leta 1935 samo še 124, leta 1934 pa celo samo 93 primerov. Sedež bolezni, ki so zahtevale smrtne žrtve, je bil pri Ljubljančanih največkrat želodec (23), matrnica (19), čreva (10) in jetra (7). Medtem ko je pri tuberkulozi umrljivost mnogo pogostejša v moškem kakor pa v ženskem spolu, je pri raku razmerje ravno nasprotno. V prejšnjih letih je v Ljubljani za rakom umiralo povprečno po 73.2®/o ženSk in po 36.8% moških, lani pa je odstotek v škodo žena dosegel 68.4. To hudo razliko v umiranju ZorUo Prelovec srečal Abrahama Pravijo, da se je včeraj srečal z Abrahamom naš popularni skladatelj in pevovodja Zorko Prelovec. Verjetno je, da pričajo o tem tudi neke nadležne listine, ki kruto razgaljajo človekovo starost, toda če gre za Zorka Prelovca, ne maramo polagati posebne važnosti na tako pričevanje dokumentov in leksikalnih podatkov Vemo, da je 7nrlm Prelovec še mlad m mladosten ima na vesti zelo pogosto obolevanje matrnice in prsnih žlez. Porast smrti zavoljo raka ln podobnih tvorb v tako majhni edinici, kakor je Ljubljana, in v tako rapidnem tempu, kakor ga opažamo zadnji čas, vzbuja resno skrb za bodočnost in nujno zahteva ustano vitev posebnega radiološkega oddelka oziroma bolnišnice za zdravljenje raka v Ljubljani. Pred leti ustanovljeno Jugo-slovensko društvo za proučevanje in zatiranje raka je že predlanskim izdelalo proračun v znesku nekaj nad poldrugi milijon dinarjev in preštudiralo razne načine finansiranja. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa na žalost še ni moglo priti do izvedbe s skrbjo in velikim trudom izdelanega programa. Zadeva je vsekakor nujna, dolžnost upravnih oblastev in vse javnosti pa je, da z ustanovitvijo radiološke bolnišnice ali oddelka čim prej začne lajšati trpljenje in vračati zdravje najbednejšim. Nič manj žalosten pogled pa nam ne nudi gibanje nalezljivih bolezni. Lani smo imeli v Ljubljani 361 primerov Skrlatin-ke, 345 davice (v oklepaju bomo navajali smrtne primere: 6), 56 šena (1), ošpic 29, paratifusa 7, trebušnega tifusa 6 (2), griže 6 (2), trahoana 7, tetanusa 3 (1) in poporodne vročice 3. Nasproti predlanskemu letu so te številke po večini presenetljivo narasle, število obolenj za škrlatinko in davico pa je doseglo višino, (ki je Ljubljana doslej še ni doživela. Nekaj tega prirastka pojde pač na račun inkorporiranega ozemlja, na katerem higienske razmere doslej še niso bile na prav dostojni stopnji, še več razloga pa bo bržkone v zmanjšani odpornosti prebivalstva in zlasti še mladine, ki jo je prineslo s seboj poslabšanje socialnih razmer v dobi krize. Mestni občini sami pa manjka tudi še množica najbolj nujnih naprav, brez katerih ne moremo govoriti o vzorni organizaciji higienskega skrbstva. Tako si bo morala občina brez odlašanja nabaviti poseben reševalni avtomobil za prevoz infekcijsko bolnih, potrebna pa je tudi zgraditev poeebne moderne infekcijske bolnišnice za mesto in širši okoliš, ki naj bi po sporazumu z ostalimi instancami segal od Gorenjske pa do Zidanega mosta do Trebnjega in Ribnice. Številna družina brez očeta Obisk na domačiji pokojnega Franceta Borštnika Skocijan pri Turjaku, 11. februarja Razburjenje zaradi tragedije pokojnega uglednega gospodarja in dobrega družinskega očeta Franceta Borštnika iz Medvedice, ki je šele po neljubih sporih o pokopu našel svoj poslednji dom na šentjurskem pokopa* lišču, ee §e ni poleglo. O izredno žalostnem pogrebu ne govorita samo ikocijanska in šentjurska fara, marveč menda vsa Dolenjska. V nedeljo, ko je bffl krasen solnčen d>an, sem se na povabilo nesrečne Borštnikove vdove napotil skozi prostrani gozd v Medvedko, da vidim Borštnikovo domačijo in spoznam družino. Bilo je kakor pomladi, že se je oglašalo petje ptic, vse je dišalo po prebujenju- V prijazni dolini stoji domačija Borštnikovih, kjer se je mož marljivo trudil za 6vojih 10 otroaiokov, kj jih je res srčno ljubili. Zdaj ga zaman čakajo, da bi jim rezal ko6e črnega kruha, poslednjič so ga poljubili, ko je ležal na mrtvaškem odru. Pri Borštnikovih vlada globoka potrtost. Otročičkj so kakor plahi ptički skrušeni na topli pečj. A vdova ne more govoriti, da ji ne bi solze zalile oči. Vseeno mi je pripo« vedovala, kako je mož slutil, da se bliža konec njegovega življenja in kako težko se je ločil od otrok. Svetovna vojna mu je uničila življenje, nikoli več n,j biil zdrav, ko se je vrnil domov. Vedno je tožil, da čuti bolečine v želodcu, dokler ni popolnoma oPešal in izdihnil. Pretrese me ko zagledam malega Ivana, kj mu manjkajo prsti na desnici. Šlamorez« niča mu jih je odtrgala. In še bolj presenečen zagledam -loška in hčerkico, kj sita že od rojstva pohabljena na nogah. Nesreča je torej že stalen gost v Borštnikovi hiši. Otroci ee stiskajo k materi, in ko ona pripoveduje o možu, bridko za jočejo. Dobili pa bodo še enega bratca ali sestrico, toda enaj« stega zemljanoka ne bo oče več videl, otrok pa ne očeta- Bridko je potožila vdova, da ee je v nedeljo pri farti omenjalo: >Pokojni Borštnik je samo takrat izraz-il željo, naj ga pokopljejo v šent Jurju, kadar je sedel pri fraklju v gostilni«. To je grda neresnica. Tako se je pokojnik jzrazil že pred 4 leif, ko je takjsto hudo trpel zaradi bolezni. Nadalje je biilo pri fari rečeno, da so šentjurski komunisti kričali pri pogrebu: »Pa smo le zmagali!« Seveda nj biilo prj pogrebu prav no« benega komunista, ker je sploh v vsej naši občini prav malo ljudi, ki bi vedeli^ kaj je komunizem. 0 komunizmu in boljševizma še največ čveka šolska mladina. Nj dolgo tega, ko sem čul otroke na poti šole, kako se obkladajo s priimki komunistov in bolj-ševikov. Žalostno, neprijazno je ozračje, kjer se namesto krščanskega nauka venomer širijo očitki komunizma, da prehaja ta strup že v srca šolskih otrok. Ko sem se poslavljal od Borštnikove v d o« ve, ki je se&tra bivšega šentjurskega župana Lojzeta Goršiča, mi je biilo res težko, ko sem se ozrl na desetero otročičev. zbranih okrog matere. Vdova pa je prosila, naj bo sporočena zahvala vsem, ki so j-j stali v težkih urah ob strani, in vsem, ki so poklonili vence. Posebna zahvala pa velja grosupeljskemu g. župniku, ki, je ponoči prih tel pos kopat družinskega očeta, eolskemu upravitelju Trobišu, občinskemu tajniku Severju, Matevžu Križmanu in vsem. kj so imeli Polno razumevanje v najtežj h dneh Borštnikove družine. Da dobimo moderne izložbe Jutri se prične v Ljufrljani aranžerski tečaj Ljubljana, 12. februarja. 1 sredstev društva in ga vodijo lc domaČi To nedeljo ob 9. se bo v Trgovskem domu pričel praktičen aranžerski tečaj, ki ga priredi Društvo izložbenih aranžerjev za Dravsko banovino v Ljubljani. Tečaj se bo vršil nepretrgoma 14 dni, do sobote 27. t. m., vsak večer od pol 20. do pol 23. v Trgovskem domu v prostorih, ki jih je uspelo pridobiti društvu v IV. nadstropju. Tečaj so pripravili in vodijo poleg agilnega predsednika društva g. H. Engeimana še g. S. Megušar, H. Koser in J. Krušič, predava pa še g. inž. Stebi o »neonovi svetlobni reklami«. K oficielni otvoritvi tečaja je društvo povabilo številne predstavnike naših trgovskih krogov in oblasti, pred tem pa so si na posebno povabilo prirediteljev ogledali vse priprave tudi zastopniki tiska, ki so se lahko uverili, da so se marljivi organizatorji lotili svoje naloge z vso vestnostjo in resnostjo. Računajo seveda, da bodo tudi tokrat moralno in gmotno podprli njihova stremljenja predvsem naši trgovski krogi in institucije tako trgovsko združenje in zbornica za TOI. ki je pred skoro osmimi leti tudi sama priredila prvi aranžerski tečaj pri nas, društvo aranžerjev pa takoj po svoji ustanovitvi v 1. 1932 drugega tudi še ob sodelovanju zbornice. Tečaj, ki prične jutri, je tretji med tovrstnimi prireditvami, pripravljen je zaenkrat le iz aranžerski strokovnjaki. Agilni delavci v aranžerskem poklicu so v zadnjem času že uspešno izvedli več aranžerskih tekmovanj, tečaj za dekorativno pisavo, vrsto poljudnih predavanj in v novejšem času celo predavanj v radiu kot prvi v državi sploh iz te stroke. Zato je posebej pozdraviti prizadevanja sedanjih organizatorjev tečaja, ki so se odločili, da s svojim obsežnim strokovnim znanjem in veliko praktično izurjenostjo pomagajo vsem onim začetnikom v stroki, ki imajo poleg veselja tudi primerno nadarjenost za poklic, a se jim le redko nudi ugodna prilika, da bi se doma naučili vsega, kar potrebujejo v svoji stroki. Posebno zanimanje za tečaj in lepo število prijav so lep dokaz, da je bila potreba po praktičnem pouku iz aranžerstva že kar neodložljiva. Ker zahteva organizacija prireditve tolikšnega obsega precejšnjih gmotnih žrtev, so bili prireditelji prisiljeni določiti za udeležence tečaja primeren prispevek po določenem ključu za člane in nečlane. Pričakujejo pa še podpore od zaprošenih činiteljev, ki bi jih moral uspešen razvoj mladega aranžerskega stanu prvenstveno zanimati. Tudi iz tujsko prometnih in splošno trgovsko propagandnih ozirov ni najmanjše važnosti, da dobimo v kratkem domače, strokovno zadostno pod- .jTgTES Z baletom na riviero in v koj nekaj — Po treh tednih sem se tisti dan zopet enkrat pošteno najedel. Saj je morda zabavno tole čitati, toda zame ni bilo zabavno ugibati, kako naj se z aro nadalje preživljam. Z ostalim denarjem sem si zopet nakupil polente in krompirja ter si kuhal obed in večerjo. Glavno je bilo, da sem se prerinil, čez deset dni smo začeli s skušnjami, postal sem v Ruski operi znan kot specialist za ruske pris-kazke« (vložke), takoj drugič sem že dobil »šolo« in seveda tudi večji honorar. Tako sem postal član baleta in solist Ruske opere v Parizu! Niti sanjalo se mi ni, da se popnem tako urno na konja in da bom v tako kratkem času doživel poleg hudega toliko lepega in zanimivega. Saj se je že po par tednih delovanja v Parizu začelo po garderobah nervozno govorjenje, da odpotuje Ruska opera z nami vred na turnejo prav tja v severno Afriko. Strela božja, pa kar za tri Jedne! Lahko si mislite kako sem bil vesel! Saj smo resnično že 11. novembra 1936 odpotovali. Menil sem, da bomo takoj zapustili Evropo in jo preko »luže« mahnili naravnost v Afriko. Pa sem se zmotil. Po zelo zanimivem potovanju preko Francije smo se ustavili v Dijonu, kjer smo ostali dva dni. Dnevni zaslužek je znašal 50 fr, za solo včasih 75 Fr ali pa če sta bili na dan dve predstavi. Ne, slabo smo zaslužili; toda marsičesa smo se naučili, se temeljito iztrenirali in kar je bilo glavno: videli smo nov svet z novimi ljudmi in novimi šegami in navadami. To me je posebno zanimalo, kratkočasilo ter mi bilo za nagirado, ki ima za skromnega Ljubljančana, kakršen sem, neprecenljivo vrednost Na repertoarju smo imeli seveda le ruske opere in ruske balete: Boris Godunov, Knez Igor, Hovanščina, Labodje jezero. Začarana lepotica i. t. d. Druga naša postaja je bil Lyon. Ostali smo tri dni in dali po dve predstavi vsak dan. Teden je bil že za nami a še nismo zapustil Evrope. Gostovali smo že vMar-seillu in Nizzi. Povsod je bil obisk nad vse zadovoljiv in uspeh takisto vedno ogromen. Opera pod vodstvom energičnega direktorja in dirigenta Agrenjeva z odličnimi solisti, krasnim zborom in velikim baletom je žela povsod odkrito in toplo priznanje. Iz Nizze smo se vrnili v nesrečni Mar-seille ter s prvim parnikom odrinili na morje. Prvič v življenju sem se vozil na prekooceanskem velikanu po Sredozemskem morju, četudi smo imeli skušnje tudi na brodu, smo se tista dva in pol dneva vsaj nekoliko odpočili. Zakaj vsak dan — včasih celo dvakrat — plesati Kneza Igorja, Hovanščino i. dr. ter včasih takoj po predstavi odriniti naprej na pot, to nas je precej izmučilo. Ali življenje na parniku, marsikakšna zabavna dogodivščina v vedno veseli družbi, pa jutra in večeri na morju so nam nudili tudi mnogo užitkov in senzacij. Solnce Je sijalo, ko smo končno prispeli v Oran v Algeriji. Skozi morsko ožino Gibraltar smo pripluli in se ustavili na afriški obali prav nasproti Španije! Pa se nam ni zgodilo niti tja niti nazaj nič hu-dega. Toda o našem potepanju po Afriki Vam pišem jutri. Prisrčne pozdrave! Maks KUrbos Matineja Z. K* D* f I Krasni pnstolovni film iz tajinstvene Indije — v nemškem jeziku ! Id r ij r a t v GARYcooper id £ n v A l i FRANCHOT TONE I NEPOTVORJENA INDIJA V BORBI PROTI KOLONIJALN1 VELESILI.' 1 RADI OGROMNE DOLŽINE FILMA ZAČETEK TOČNO OB 14.15. i DANES V ELITNEM KINU MATICI! — Matinejske cene din 3.50 in 5.50. Domače vesti * Jubilej najvefijega rentgenoloSkega instituta na Balkanu. Danes bo slavil centralni rentgenološki institut medicinske fakultete v Zagrebu lOletnico svojega obstoja. Pokrovitelj jubilejne proslave bo rektor zagrebškega vseučilišča prof. dr. Hondl. K proslavi so poleg vseh rentgenologov v Jugoslaviji povabljeni tudi predstavniki rentgenoloških ustanov iz mnogih evropskih držav. Svojo udeležbo so prijavili predstavniki rentgenologov iz Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske. Zagrebški rentgenološki institut je prvi V naši državi in največji na vsem Balkanu. Vodi ga univ. prof dr. Laza Popovič. * Socjalnofgospodarska š«'a Narodno strokovne z*e«e na Jesenicah bo imela danes ob 19 uri tretje redno predavanje. Predaval bo g. dr. Jože Mihelak, profesor, o denarstvn. Predavanje bo v velikj dvorani Kazine na Savi. Vabljeni so vsi delavci in nameščenci z Jesenic, Javornika m okolice. * Maša za blagopokojnim ing. Milanom gukljetom na Polževem V aedeljo ob 10.30 bo v cerkvici pri Sv. Duhu na Polževem maša za biagopokojnim predsednikom SK |»olža, velikim dobrotnikom m pionirjem v delu za povzdigo Dolenjske ing. Milanom šukljetom. S tem bo ustreženo notranji potrebi in želji ne same pokojnikovih ožjih prijateljev in sodelavcev, temveč tudi vseh domačinov, ki so cenili in spošto vali v njem moža izredno dobrega srca * JUU, sresko društvo Ljubljana-oko-Jica, zahodni del priredi danes ob 9 do poldne v sejni dvorani magistrata v Ljub. liani predavanje >1z področja sodobne fizike«, predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Cermelj Lavoslav. * Polovična voznina je dovoljena na državnih železnicah članom društva sodno-upravnega osebja za občne zbore sekcij, ki bodo v vseh sedežih apeiacijskih sodišč dne 7. marca. * Knjiga o tem, kako je za velike gladovne stavke Bog obiskal Trbovlje, se raz-govarjal z rudarji v rovih in pomagal reševati krizo v revirjih, izide izpod peresa L. Mrzela po 1. marcu in dotlej se še zmerom lahko naroča na pisateljev naslov: Ljubljana, Gajeva ulica. »Bog v Trbovljah« je zbirKa sodobnih pravljic s socialno tendenco, ki se na izviren, duhovit način dotikajo najbolj perečih vprašanj današnjega družabnega, moralnega in religioznega življenja in so zatorej v nekem smislu prav tako re.-nične, kakor so reportaže iz vojne ali socialnih borb. Zato je eden izmet kritikov po literarnem večeru. na katerem je avtor bral odlomek iz svojega dela po pravici zapisal, da obeta >Bog v Trbovljah« postati »najznačilnejša knjiga našega mladega rodu«. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije m deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg. S. Dr. 16 485^26 * Umetno usnje konkurira prstnemu nsnju. Kakor veste, se je umetno usnje v zadn.em času v pogledu svoje kakovosti in cenenosti tako razvJo, da lahko na mnogih področjih tekmuje s pristnim usnjem. Neki vodilni nemški tvrdki je po dolgoletnih po zkus h uspelo u-lvariti umetno usnje, katerega nrti preizkušen strokovnjak ne more takoj razločiti od pristnega. Gre za popoU noma novo. usnju podobno snov aili blago, kj ?a pa ne smemo zamenjati s pralnim blagom Tu ie uspelo popolnoma posneti značaj usnja Novo blago je tudi na [»ogled varljvo enako usnju, da tega ne ločite niti pri otipanju Ker se da lepo oblikovat; in je zelo močno, se uporablja na povsem enas ke načjne kakor usnje lahko se usločuie razteza. šiva brusi itd. Novo nemško umetno usnje pa se r.e odlikuje samo z izredno trpežnostjo. temveč je tudi popolnoma neob5 čuti ji vo za dež- lahko se pere in trajno ohranjuje svojo barvo. Vsebuje torej vrline, s katerimi se nittj pristno usnje ne more kar tako postavljati. Zaradi teh res odličnih kakovosti so s*a začele proizvajati in uporabljati nekatere vodilne nemške tovarne usnienh izdelkov. Pripravile so cele zbirke v različnih oblikah in modnih barvah. Te zbirke bodo razstavljene na pomladnem ve-leseunu v Lipskem (Leipzig), ki bo svečano oivorjen 28. februarja. Umetno usnje bo go= tovo vzbudilo pozornost strokovnjakov in kupcev * Izvoz žab, polžev In pijavk. Po dobro uspelem izvozu polžev iz Medmurje in Prekmurja v LnozemMvo se zdaj pripravlja izvoz žab. Kakor polže, bodo tudi žabe izvažali večinoma v Francijo Doslej so tja izvažali že žabe iz Dalmacije, naj več iz okolice Metkoviča. Ker so medmur-ski kmetje spoznali koristi velike izvozne akcije in so pri izvozu polžev precej zaslužili, so se z veliko vnemo lotili nove izvozne akcije. žabe morajo žive uloviti in jih žive prinest na postaje, kjer se zbira to eksportne blago Tam žabe ubi jejo in jim odsekajo krake Ostanki se preparijajo za hrn.no perutnine. V Med-murju in Prekmurju pa bodo lovili tudi pijavke, katere bodo tudi izvažali v tno zemstvo. * D*a požara. V noč; na nedeljo je na nepoiasnjen način nastal požar v mliinu Jur-kovičeve Marije v Hrastju-Moti Velika le sena stavba ob Muri je z vsem inventarjem vred posorela do tal Škoda je tem občutnega. ker je lastnica nedavno opremi« la mlin z modernim valjarjem ki ie takisto postal žt*pv oenia. o katerem domne vajo- da *p bil podtaknjen _ V ponedeljek proti večem jp začelo goreti gospodarsko po=lopjp vtipogradn-ki Frir" v Poli« c?b or OornM Radgoni- Požar ko domači n«!užbpnci opazili fm sa pravočasno zadušili Mpnda je povzročil nožar C''srarp*ni ogorek, ki ga ie odvrgel kdo mimoidočih v Hstn'ak * Tovarna J0S REICH Sprejema mehko $krob!ienc- r^P?lo v najlepšo izdelavo. ♦ Milijonska škoda zaradi nesreče na morju. Italijanski tovorni parnik >Etna« ki je nasedel ob Dolgem otoku, je pripu-ščen svoji usodi Vse, kar je uporabljivega, so odnesli, razbita ladja pa je zdaj na dnu morja. Parnik je bil ograjen že leta 1890 in je taKo star, da se ga ne bi izpla-čalo popravljati. Sicer pa je bil tako hudo poškodovan, da ga ne bi mogli odpremiti niti v najbližjo ladjedelnico. Vso škodo so preračunali na 5 milijonov dinarjev. Parnik sam je bil vreden 1 milijon, tovori moke, ki se je vsa pokvarila, pa 4 milijone. Večino škode bo krila zavarovalnina. + Zanimivo 8 dnevno potovanje po Italiji od 20. do 28. februarja v Rim, Nea-pelj, Vezuv, Pompeje, Capri in Benetke. Potuje se z brzovlakom: 20. t. m odhod ob I7.O2 iz Ljubljane s prihodom ob 8.30 zjutraj v Rim 21., 22., 23. t m. ogled znamenitosti večnega mesta Rima. Po Rimu bo tudi krožno potovanje z avtobusom. 24. t. m. odhod ob 7.20 z Rima s prihodom ob 10.13 v Neapel; 24., 25., 26. t. m. ogled Neaplja ,otoka Capri, Pompejev in izlet na Vezuv. 27. t. m odhod iz Neaplja ob 7.35 s prihodom v Benetke 18.15. — 28 t m ogled Benetk in zvečer ob 17.20 odhod proti Ljubljani a prihodom ob 24 Cena vožnje z vso oskrbo in vod-svom, italijanskim vizumom in raznimi taksami v III. razredu 1850 din, v H. razredu 1980 Din. Pomislite, za tako malo denarja toliko novega sveta videti je zares izredna prilika! Prijave: izletna pisarna Okorn, hote) Slon, Ljubljana, telefon 26-45. Iz Ljubljane u— O poslednji poti inž. Milana Šukljeta, ki ga je v četrtek popoldne spremila velika množica znancev in prijateljev od hiše žalosti do groba, smo že včeraj poročali, danes pa naj poročilo še z nekaj besedami dopolnimo. Po cerkvenem opravilu v pokopališki kapeli se je ob svežem grobu najprej poslovil od njega predsednik Ljubljanskega velesejma Bonač, ki je pokojnemu glavnemu tajniku Zveze industrijcev izrekel iskreno zahvalo za vso njegovo vnemo in trud ko se je pred 17 leti ustanavljala ta za naše narodno gospodarstvo važna institucija, in za vse njegovo iskreno zvesto sodelovanje s katerim je do svoje smrti spremljal njen razvoj Za njim so spregovorili še predsednik JCL dr. Stare v imenu Šukljetovih sošolcev in prijateljev. Tone Kos v imenu SK Polža, ki je izgubil svojega ustanovitelja m nepozabnega pred sednika, končno pa še predsednik inženjer-ske zbornice inž Pirkmaier. ki se je poslovil v imenu Šukljetovih strokovnih tovarišev. Včeraj ob 7. je bil v frančiškanski cerkvi rekvijem za pokojnikom, ki se ga je razen rodbine in sorodstva udeležilo tudi lepo število njegovih prijateljev. u— Dr. Kedor Miklif šef biometricnega zavoda v Zagrebu bo predaval o tenu ^Dolgost človeškega živl enja« z vidika stal« nega izboljšanja človeških razmer in napredka higiene s jx>sebnim ozirom na našo državo. Predavanje bo pod okriljem Prirodo* slovnega društva v torek ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta. Vstopnina 4 d:m. za dijake 2 din Za Vaše snimke samo ISOCHROM ISOFAN Foto Tounst Lojze šmuc Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. u— Vsakdo je drevi povabljen v Španijo, da si od blizu pogleda, kako so se v sta- rih časih in kako se dandanes gode zade- ve ob reki Manzanares. V veliki dvorani in v vseh sosednjih prostorih Kazine priredi skupina mladih likovnih umetnikov svoj prvi plesni večer, ki bo od dekoracij v plesni dvorani pa do vinske karte v baru ves v enotnem španskem slogu Za okra sitev prostorov so poskrbeli naši mladi slikarji in kiparji sami. za izvajanje koncertnega programa pa so pridobili nekaj naših najboljših predstavnikov pevske umetnosti. Med drugimi bosta nastopila naš slav-ček gdč. Župevčeva in baritonist g Pe-trovčič- kot konferansje pa bo imel strokovno vodstvo po prizorišču, med katerim bo razlagal razstavljene umetnine — prvikrat v našem življenju bo ples združen z umetniško razstavo — naš priljubljeni komik g Daneš. Samo po sebi se razume, da bo vodja plesa mojster Jenko, bo pa še na večeru vrsta atrakcij, ki vas bodo zadivi-!e če pridete, in zavoljo katerih vam bo žal. če ostanete doma u— Prihodnji koncert v okviru Glasbene Matice ljubljanske bo v petek, dne 19 t. m Ta dan nastopi slavni češk., pianist Ruda FirkušnJ Čeprav še mlad umetnik, užjva že svetovni sloves in je z največjimi uspehi koncerijra! po vsej Evropi in severni Ameriki. Izvajal bo izredno bogat spored o katerem še spregovorimo Vstopnice od po* nedeljka dalie v Matični knjigarni _ Mladinski koncert trbove>jskih slavčkov v počastitev spomina blagopokoinega Em la Ada* miča bo v ponedeljek ob 14. v veliki filhar-moniČni dvorani. Sedeži po 4 in 8 din, stojišča po 2 dm se naročajo prj šolskih rav5 natelistvih. a— Filozofsko društvo v LJubljani bo imelo danes ob 18, v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje peto predavanje. Predaval bo gsp. pro. Fr. Gnjezda o temi- Umetnostna filozofija in estetska kullura K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo Vstop prost. u— Ufiteljški zbor drž- VI. deške narods ne šole v Ljubljani VII jp ooklon'11 namesto venca na grob pok šolskega sluge Josipa Kovica 100 din za šolsko kuhinjo na svoji šoli. u— Predavanje SPD v ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbor. niče Leta 1936. je SPD priredilo ekskurzijo svojih članov v švicarske lednike. Baš to leto so bile snežne razmere v švicarskih gorah zelo neugodne, zato je bil tudi obisk zelo pičel Na globoko zasnežene vrhove so se povzpeli naši planinci ter s svojo vztrajnostjo dosegli vrhove dvanajstih štiritisočakov. O podrobnostih te ekskurzije bosta poročala gg. inž. Av-čin France to A. Kopinšek, številne ski-optične slike bodo nazorno pokazale težkoče, a katerimi se je bilo treba boriti. Vstopnice za predavanje so že na razpolago v pisarni SPD na Aleksandrovi cestL ARTIN DRAGE E S SREDSTEV ZA IZTREBLJENJE JE MNOGO Resnično, lahko, normalno izpraznenje omogočajo ARTIN — DKAZEJE Dr. WANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicab po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Dm 1.50. Ogla« res. pod a Br. 7734/31 u— Matineja ZKD. Danes ob 14.15 in še jutri ob 10.30 predvaja Zveza kulturnih društev v Elitnem kinu Matici krasni film poln pustolovščin in zdravega živ ljemjskega humorja »Bengali«. Ta film lahko mirno označimo kot mojstrovino filmskega ustvarjanja V 3vojem edinstvenem žanru prikazuje Indijo docela ne-potvorjeno. Indijo, kako živi svoje skrivnostno orientalsko življenje, kako se otre sa spon največje kolonijalne velesile in kako se pod tem večno nasmejanim trop skim soncem krešejo iskre neštetih zahrbtnih in zato tembolj opasnih uporov V nasprotnem taboru pa se borijo naj-elitnejše edinice bengalskih jezdecev pod železno vojaško toko neizprosnega polkov nika Stonea Čeprav služi v njegovem polku njegov edini sin, mu je vendar vo jaška dolžnost najvišja zapoved. V tem ravno tiči tajnost uspehov peščice Angležev proti 300 milijonom Indijcev Film »Bengali« bi bil lahko pred petdesetimi leti ravno tako aktualen kakor bo še čez petdeset let. Sicer se vrstijo desetletja, življenjski interesi enega kakor drugega pa so ostali isti. Tako je ostala tudi tradicija bengalskih polkov. Kot dokument enega celega stoletja zasluži film »Ben-gali« najvidnejše mesto med podobnimi filmi in pomeni poučen dogodek za vojaštvo in za odrasle. Zaradi ogromne dolžine filma je današnja matinejska predstava točno ob 14.15 in zadnjikrat v nedeljo ob 10.30 uri. Cene 3.50 in 5.50. u— Šah Ljubljana • Karlovac. Jutri bo semjfinalna tekma za državno klubsko prvenstvo med Ljubljanskim jn Karlovačkim šahovskim klubom na osmih deskah Karlo-vački klub je leto« zmagovalec savske banovine in je malo nepričakovano odpra-vjj vse zagrebške klube, ki so bilj do ne davna doma vedno nepremagljivi. To le pomeni, da bo nedeljska borba zelo ostra in lepa. Do sedaj sta se obe mesti srečali v edini tekmi pred de vetrni leti, ki so jo dobili Ljubljančani tesno s 4V» : 3■'/«. Boj se bo pričel ob 10. dopoldne v restavraciji »Zvezdi«. Pobirali se bodo pmsiovoljnj prispevki. Dolžnost prijateljev šaha je. da pokažejo s številnim kibiciranjem razumevanje za 6tremJjenja ljubljanskih šaihrletov ;ji i h tako gmotno in moralno podpro. u— Trgovsko bolniško |n podporno društvo v Ljubljani sklicuje občni zbor na četrtek, dne 4. marca ob pol 20. uri v dvorani Trgovskega doma. Gregorčičeva 27 z nasledil j,'in dnevnim redom: poslovno poročilo. računsko poročilo za leto 1935, poročilo nadzorstva ;n podelitev absolutOTii;a, sprememba društvenih pravil, eventuelni samostojni predlogi. Samostojna predlogi članov se postavijo na dnevrij red Ie tedajj, če so bili vloženi pismeno odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom u— Novi grobovi. V visoki starost; 81 let je umrla na Postojnski cesti 22. gospa Josipina Černakova, po rodu Mahkovčeva. Pogreb bo jutri ob 16- — V Ipavčevi uljci 2. je umrl g Franc Rifelj. višji računski kontrolor jm rez. kapetaai I. 6topnje. K več» nemu Počitku ga bodo spremili jutri ob 14. _ Pokojnima blag spomin, žalujočim na* šp iskreno sožalje! u— Brezplačen tečaj za splošno šivanje, prikrojevanje vezenje itd. priredi priznana tvrdka s Pfaff šivalnimi stroji Ign. Vok. Ljubljana, v prostorih Zveze gospod,mj. Gradišče 14., v času od 15. februarja dalje, od 2. ure popoldne do 10. ure zvečer. Udeleženke boio deležne strokovnega pouka in se ta/ko spopoJnjaie v šivanju, krojenju, vezenju. krpanju in ma-šenju Naklonjenost, ki se z brezplačnim; tečaji nud-; na,šim gospodinjam. je treba edino odobravati. u— Tečai društva izložbenih aranžerjev se vrši v Trgovskem domu Gregorčičeva ul. IV. nadstropje. Olvorjtev v nedeljo 14. t m. ob 9- ur) dopoldne. u— Udruženje fetnfkov v Ljubi jan j bo imelo danes v Mestnem domu slavnostno Predstavo Skrbimškovega »Libirintac. ki ga bodo igral; člani šentjakobskega gledališča. To izvirno domače delo ponovijo Šentiakob-čanj poslednjič v sezoni še v nedeljo 14 t. m- Vstopnice se dobe v Mestnem domu od 10 do 12. jm od 15. do 17. danes in jutri. Vab mo. Ida. f idu / že- / o— Vlomilci pri Zaletelu v St. Vidu. Znana Zaletelova veležganjama v St Vidu je tmeia v eni zadnjih noči precej nezaželen obisk. V pisarniške prostore se je pritihotapil vlomilec, si naložil skoraj popolnoma nov stroj znamke »01ympia« s kov-čegom vred, iz predala pisalne mize in iz točilne mize pa jc pobral ves denar. Za slovo si je naložil še nekaj steklenic likerja, potem pa zasedel kolo, ki ga je opazil v veži, in se s plenom na tihem odpeljal. Lastnik trpi nad 5000 Din škode. u— Udruženje Cetnjkov ima v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri dopoldne svojo krstno slavo v lovski dvorani hotela MetropoL Iz Maribora a— Zadnja pot mladega nfitelja. Nedavno smo položili mladega učitelja g. Franja Haha na Pobrežju k večnemu spanju. Mlad je bil in poln nad za bodočnost. Njegov pogreb je pričal, da je imel vrsto iskrenih pris jateljev. Prihiteli eo svojoj, da se za vedno poslovijo od svojega 6ina. brata, odnosno svaka. Prišla je tudj vsa skrušena njegova zaročenka, da mu zadnjikrat reče zbogom. Njegove šoiarčke tam daleč v Bučki, ki jrih je ljubil nadvse, so nadomeščali otroci iz Mladinskega doma, kjer je bil Pred nastavitvijo prefekt. Z lepimj besedami se je poslovil od njega sreski šolski nadzornik g- Petje iz Krškega in naglasil, da je bil pos kojnik vesten, natančen in ko mravlja marljiv učitelj. Tovariši 6o mu zapeli v slovo več pesmi, med njimi njegovo najljubšo »Pomladi vse se veselj-< Ni bilo očesa, ki bi se ne zasolzilo. Med igranjem vojaške godbe Ln med ihtenjem svojcev so začele padat; prve grude na belo krsto mladega idealista. Bodi mu svetel sponrn! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t Med. Univ. Dr. IVAN KOKL1C specijalist za očesne bolezni ord. od 9—11 in 15—17. ure Ciril Metodova ul. 12/11 (vis-a vis parku) ETOT7 ■ T L J BI • MATICA Razkošna filmska opereta 2ENSK1 RAJ Hortense Raky, Aino Bergo, Svetislav Petrovič, Leo Slezak Ljubezen dunajske prodajalke, ki s svojim šarmom in ljubkostjo osvoji srce svojega šefa. I Premijera vesele in zabavne komedije: SLEPA POTNIKA • v glavni vlogi: Pat in Patachon, priznana komika, ki zabavata občinstvo do solz. Matineja: danes ob 14.15 uri, jutri ob 11. uri »CE SRCE SPREGOVORI« v glavni vlogi Gita Alpar in Gustav Froelicb TEl. 222 nmnis Iz pokreta kremacije. Mariborsko društvo za upepeljevanje mrLičev »Oogenj« ima v petek 12. t. m. ob 18. pri »Zamorcu« svojo glavno skupščino, ki se VI"ši vsak-i 2 leti. Na letošnji zbor »Oognja« pridejo tudi delegati društva »Plamen« i-z Zagreba ter za beograjsk »Oganj« predsednik g dr Voja Kujundžič, načelnik ministrstva narodnega zdravja v pokoju, ki bo na skup-oini poročal o kremačnih kongres h v Pra-sri in Gotbi. katerih se je udeležil preteklo jesen. Filmska drama DEKLE S PLANIN Sylvia Sidney — Fred Mac Murray Henry Fonda Film poln romantike, vročekrvnosti in lepote. Prekrasni naravni posnetki v barvah! Matineja: danes ob 14.15 uri, jutri ob 11. uri »DAVID COPERFIELD« v glavni vlogi: Garry Cooper po znanem romanu Charles Dickensa. Obenem bo mariborski »Ogenj« izročil dr. Kujundžiču diplomo častnega članstva katero je krasno izdelal akademični slikar g. Kos G. dr. Kujundžič je namreč že pred vojno ustanovil društvo »Oganj« v Beogradu, katerega predsednik in urednik mesečnika »Oganj« je še danes in ga pozna-o kot prv oborite I ja za idejo kremacije tudi v inozemstvu. Javljen ie bil tud; delegat čeških društev »Krematorium« v Pragi k pa je bi] spet od javljen, ker je župan dr. Juvan odklonil dvorano v Kazini za predvajanje filmov o kremacii zaslužnih čeških mož. In tako zaenkraf tega filma še ne bo mogoče vtdebi v Mariboru. — (lz društva »Ogenj«). Ljubljanski mesti svet Na včerajšnji redni seji je obravnaval le tekeče zadeve Sprejel je tudi pravilnik o uličnih imenih Ljubljana. 12. februarja Danes popoldne je ljubljanski mestni svet imel javno »eiio, ki jo je župan dr. Adle-šič otvoril malo po 17- uri. Najprej je župan omenii ob;sk češkega socialnega politika dr. Zerrkla Ln se mu zahvalil za njegovo naklonjenost Ljubljani, ker je daroval znesek 1.000 Din za m-estne reveže. Potem se je župan spominjal v toplih besedah umrlih meščanov direktorja Franca Novaka, bivšega mestnega svetnika Ivana Dachsa ter gospodarskega in kulturnega delavca inž. Milana Šukljeta. Slednjič je g. župan poročal še o gibanju vlog pri Mestni hranilnic^ od 1. decembra dalje Od tega dne do 10. februarja je od 29.000 oproščenih vlog do najv šjega zneska 5.000 Din dvignilo 1.218 vlagateljev skupno 2.364.650 Din. dočiim je v isti dobi znašal dotok novih vlog 6,560.560 Din. torej za 4,195.910 Din več. Zupan je naznanil, da so na vidiku nadaljnje osvoboditve 6ta-rlih vlog. Nato je mestni svet prešel na dnevni red. Rešili je najprej večje število prilivov proti predpisom mestnih davščin, odpisal nekatere neizterljive dolgove in dovolil nekatere naknadne kredite v manjših zneskih za posamezne mestne urade. Odobrene so bUe nekatere parcelacije mel drugiim tudi parcelacija zemljišča Petra K osle rja pri tako-zvanem Cekinovem gradu. Ob tej prilik^ je mestni svetnik Osa.ua predložil nastopno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Ker univerza kralja Aleksandra v Ljubljani od svojega začetka v letu 1919 do današnjega dne samo gostuje v banovinskih prostorih in nima zato nobene možnosti, da bi se kot najvišja Ln najj»otrebneja slovenski znanstveni zavod mogel svojemu kulturnemu namenu primerno razviti na drugi stran; pa se je že od vsega zadetka posestvo Koslenjeviih dedičev »Cekinov grad« smatralo in se še vedno smatra za primerno zemljišče, kjer bi se mogla univerza razmahniti, poziva mestni svet ljubljanski, naj bi kr. vlada, ki je nedavno beograjski univerzi zagotovila obširen kompleks zemljišč, to v mestu Ljubljani samem edj.no Se primemo posestvo za univerzo kralja Aleksandra v Ljubljani kupila jn za to potreben znesek ustavila že v proračun za 1937/38« Pravilnik o uličnih imenih V imenu kulturnega odbora je poročal njegov načelnik prof. Kranjc in predložil v odobrenije nekak okvirni statut, ki vsebuje načela odobne načine prepariranih rib Lani so jih v Ljubljani prodali komaj 266 kg, medtem ko so jih predlanskim še 399. Iz življenja na dežel! GORNJA RADGONA. V zaslužen pokoj je iel po B-Sletnem napornem službovanju g. Vincenc Vrbnjak, uslužben pri pošinem uradu v Gornji Radgoni, kj je zadnja Jeta opravljal ambulantno službo na progi Gor; nja Radgona — Liutomer. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja, v soboto in nedeljo ob 8- urj zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Grad Hu* bertus« (Orlovo gnezdo). V gl- vlogi: Han-ei Knoteck. Med dodatki tudi barvana ša5 la, domač kult. film in Paramountov zvočni tednik. — Sledijo »Nesmrtne Stradivarije-ve gosli«. RiBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutrj ob 15.15 itn 20. veliki Lim »Cigan baron«, Za dodatek nov Paramountov zvočnj tedn:ik. DOLENJI LOGATEC V »Jurfru« smo či-fcali, da je bil »Notranje« Obsojen rado špi-jonaž.e«. Zadeva pa ja sledeča: Oče je bil res iz Rovt in pristojen v Rovte, se j« pa pred vojno izselil v Nemčijo, kjer je tudi vzgojil svoje oša mnogo lepega in zanimivega. Zbirajte denar poverjeništvo bo začelo takoj zbirati člane, ko prejme bloke in vse ostalo. Knjige se bodo dobivale tudi na Razkržju in Šafarskem. — V nedeljo je bil občni zbor čebelarjev podružnice v StrigovL kje«- je bila med najaktualnejšim razprava o pasiščilh 0 njih .je poročal šol. upravitelj Belec Jenko, kii je prevzel tudi pred Red ni št vo pod mžn v odboru pa so marljivi čebelarji Zuman Josip, Kn^ht] in Novak- Občni zbor je skleniti dvigniti tukajšnjo čebelarstvo s predavanji k naprednemu čebelarstvu, saj &o v okolici gaimi koša, rji. UČEN PES »To vam pa rečem, moj pes je bil zelo pameten! Podzavestno loči poštenjaka od lopova/« »Zakaj ste ga pa potem prodali?« »Ker me je nekajkrat pošteno oklal.Jutarnji list« poro ča o spremembah v vodstvu Hrvatske banke d. d. v Zagrebu, ki spada od 1. 1923 v interesno sfero največjega italijanske ga bančnega zavoda »Banca Commerciaie ltaliana«. 2e prej je bil razrešen svoje dolžnosti ravnatelj Zoboli, pred dnevi pa še glavni ravnatelj Pavle Berkeš. Upravo zavoda vodi začasno namestnik generalnega ravnatelja Schossberger. Kakor do-znava »Jutarnji list« bosta v kratkem prispela iz Milana in Reke dva italijanska strokovnjaka, ki bosta prevzela upravo zavoda. S tem v zvezi se je v četrtek do poldne vršila seja ravnateljstva zavoda, o kateri pa niso bila izdana nikaka sporočila. = Naraščanje naših klirinških terjatev v Nemčiji se je ustavilo. Poročali smo že o stalnem narašiaju naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki so v začetku februarja dosegle izredno višino 26.1 milijona marl*. to je za skoro 10 milijonov mark več nego pred tremi meseci. Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju aktivnih klirin-gov od 11. t. m. pa daje upanje, da se bo to naraščanje salda, ki povzroča padec tečaja marke in končno ovira naš izvoz, venaar ustavilo. Dne 11. t. m. je znašal saldo 26.0 milijona mark, to je za malenkost manj, nego v prejšnjem tednu. = Kontrola izdelovalcev in predelovalcev trošarinskih predmetov. Davčni oddelek finančnega ministrstva je zahteval od finančnih direkcij seznam vseh izdelovalcev in predelovalcev trošarinskih predmetov, kakor tudi zasebnih trošarinskih skladišč, prostorov za denaturiranje in mešanje špirita z bencinom, da bi mogel nad temi podjetji voditi čim točnejše nadzorstvo. = Naš klirinški dolg v CSR. Iz Prage poročajo: Aktivni saldo v kliringu z Jugoslavijo je znašal ob koncu januarja 131, milijona kč nasproti 125.2 milijona kč ob koncu decembra, češkoslovaško finančno ministrstva je izdalo seznam nadaljnega blaga, za čigar uvoz ni potrebno devizno potrdilo. V tem seznamu so: fina namizna povrtnina, izvzemši kumare, dinje, lubenice in paradižniki, vinska trta, tehniški izdelki iz usnja, izdelki iz navadnega in finega lesa, jeklena oprava, itd. Te dni izide v Pragi uredba o ukinjen ju zadnjih ostankov deviznega režima, vendar bo devizna komisija iz tehniških razlogov še nadalje obstajala. = Češkoslovaška družba za trgovino s Abesinijo. Iz Prage poročajo, da je bila na iniciativo družbe Bat'a v Zlinu, družbe Bratje Gutman v Pragj fn Riunione Adria-tica ni Sicurt&, direkcije v Pragi, ustanovljena češkoslovaškosiitalijanska delniška družba za trgovino z Afriko s sedežem v Pragi. Nova družba je sklenila dogovor z milansko družbo Societa Malana per il Commerrio con 1'Afr ka, po katerem se bosta obe družbi podpirali pri izvozu in uvozu v kolonije italijanske Vzhodne Afrike-Iz davčne Borze 12. februarja Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi danes trgovali po 7.86, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 7.7950 (v Beogradu po 7.7833) in v angleških funtih po 238, medtem ko so se grški boni nudili po 31.50, klirinške nakaznice na lire pa po 2.35. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.43, v Beogradu 12.37 in v Zagrebu 12.3750 odnosno za konec februarja 12.40 in za konec marca 12.41. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi nadalje čvrsta in je bilo povpraševanje po 392, medtem ko je v Beogradu prišlo do zaključka že pa 394. Promet je bil zabeležen v 7% stabilizacijskem posojilu po 86 (v Beogradu po 86—86.25) in v delnicah Trboveljske po j ono njA ' Blagovna tržišča 21TO -j- VVinnipeg, 12. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 128.75, za julij 123.625, za okt. 113. + Novosadska blagovna borza (12. t. m.)-Tendenca nespremenjena. Pšenjca (78 kg): baška, sremska 154 _ 156; slavonska 155 — 157; banatska 151 — 155; baška Potiska 163 — 165. Oves: baški, sremski slav. 115 — 117.50 Rž: baška 137-50 _ 140. Koruza; baška in sremska 78 — 79; banatska 76_77 sremska sušena, par. Indija 87 — 88 Moka; baška in banatska »Og< in »Ogg« 237.50 — 247.50; »2« 217.50 - 227-50; >5« 197.50 — 207.50; j6« 177.50 _ 187.50; »7« 150 — 160; >8« 105 — 110. Otrobi; baški, bana tek i 89 — 91. Fižol: baški beli brez vreče 245 250. -(- Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 13.48—13 50, za julij 13.90—13.93. BOMBAŽ + Ljverpool, 11. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji; za februar 7.02 (prejšnji dan 7), zia julij 6-96 (6.95), za okt-6-00 (6.60). + Newyork, 11. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 12.61 (12.61), za julij "12.38 (12.34). za dec. 11-87 (11.87). ŽIVINA -I- Mariborski svinjski sejem. Na včerajšnji evinjsk; sejem ie bilo pripeljanih 59 rilcev, prodanih pa jih je bilo 63. Cene so bile naslednie: prasci 5 do 6 tednov srta-ri 65 do 100 Din, 7 do 9 tednov stari 120 do 140 Din, 3 do 4 mesece stari 170 do 220 Din, 5 do 7 mesecev stari 290 do 370 Din, 8 do 10 mesecev starj 380 do 600 Dim, eno leto starj 900 do 1.050 Din. Svinje so ee prodale Po 5.50 do 7.25 D:in za kg, žive teže in po 8 do 10.50 Din za kg mrtve teže. Zavod za proučevanje volne v Beogradu Beograd, 12. februarja. AA. Včeraj do« poldne jc bil kmetijski minister v Topčide-ru, kjer sj je ogledal prostor, kjer bo v kratkem stal zavod za proučevanje volne. Miinieter je odredil, da se ta zavod zgradi med poslopjem poljedelske postaje in eno-loške postaje. Gradnja se bo začela takoj, ko bodo načrti in proračun gotovi. Zgradba se bo gradila iz kredita, ki ga je v ta namen dovolil finančni minister. 238 in 240. I»PV1»„ Ljubljana. Amsterdam 2379.66—2394.26, Berlin 1756.02—1769.90, Bruselj 736.44— 741.50, Curih 996.45—1003.52, London 213.59—215.64, Newyork 4337.26—4373.57, Pariz 203.62—205.06, Praga 152.23—153.33, Trst 229.19—232.27. Curih. Beograd 10, Pariz 20.42, London 21.4550, Newyork 438.375, Bruselj 73.8750, Milan 23.10, Amsterdam 238.80, Berlin 176.25, Dunaj 78.40, Stockholm 110.65, Oslo 107 80, Kobenhavn 95.80, Praga 15.30, Varšava 82.95, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 392 den., 4% agrarne 54 bL, 6*/„ begiuške 70—71, 7% stabiliz. 85.50—86, 7«/o Blair 82 bi., 8 i' M ;e domače blago! oV^IGUENZA MADRID, MAOUEDA^ « GUADALAJARA CC / \ ARGAN DA \ f 1 X \ CUENGtffc ARANJUEZ _ TOLE DE Kralj Jurij VI odhaja v St. Jameško palačo k sprejemu diplomatskega zbora. človek brez vode Dva, največ tri dni brez teko&ne Zanimivo vpraSanje, koliko časa more zdržati človek brez vode, so raziskovali m vseučilišču V Michiganu. Poskusi so pokazali, da more človek prenesti Izgubo tega življenjskega eliksirja samo do šestih odstotkov svoje telesne teže. Povprečni odrasel človek, ki tehta 150 funtov, bi n. pr. de brez resne Škode prenesel izgubo 9 devetih funtov svoje telesne mokrote. Ce bi ničesar ne pil in tudi ne Jedel stvari, ki vsebujejo vodo, bi ta izgrJha nastopila po dveh, treh dneh. Po- Wells o svoji bodočnosti V čikaškem obzorniku »Coronet« je objavil angleški pisatelj »Svetovne zgodovine« H. G. Wells, znani mojster fantastičnih romanov in povesti, prognozo o svojem življenju. Leta 1938 pravi pisatelj, bo ranjen v spopadu s fašisti. Leta 1942 ga bodo internirali v koncentracijskem taborišču, kamor ga bodo spravili v dobi kratke komunistične diktature. V taborišču bo zbolel in leta 1963 bo umrl v paddigntonski bolnici v starosti 97 let. Kronanske znamke v Angliji Novi angleški kralj Jurij VI. fe dal svoj pristanek za natjs posebne znamke, ki pri, de v poštnj promet za časa kronanskih svečanosti. Znamka se bo prodajala od maja do decembra ter bo predstavljala kralja Ju« rija VI. in kraljico Elizabeto ter kronanske predmete. tem mu postane koža suha in vroča, jezik usnjat in suh, oči se vderejo. S tem se začenja počasna smrt zavoljo žeje. Dr. Frederick A. Coller z omenjenega zavoda pravi, da potrebuje človek vsak dan najmanj 2000 kubičnih centimetrov vo de, Id naj mu nadomesti vodno količino njegovega telesa, katera izpuhteva skozi kožo in pljuča Neposredni namen njegovih raziskav je bil ta, da dožene, koliko vode mora dobiti kakšen pacient po operacijah. Ljubosumnost v starih letih V Nyiregyhazi na Madžarskem je neka 701etna Andreja Rasikova ubila svojo 74-letno sostanovalko, vdovo Antonijo O roso vo. Umor je izvršila iz ljubosumnosti, Raskova je živela skupno z nekim 311et-nim kmetovalcem, za katerega se je za. čela zanimati tudi Orosova, Ljubosumni prijateljica jo je napadla spečo in jo utri, la z gorjačo. Strel v stekleno oko V Gerbstedtu v srednji Nemčiji j« pregledoval neki možak puako in je ravnal prj tem z njo tako nepredvidno, da se je sprožila. Ta strel je zadel njegovo ženo, ki je bila v sobi. v oko. Žena ima eno stekleno oko in za 6rečo je krogla zadela baš to. Stekleno oko se je razbilo, toda niti po drobcih ni utrp^a žena kakšne nadaljnje poškodbe. Uspešni reševalec življenj V starosti 79 let je umrl Holandec Jan Bijl, ki so ga poznali ob vsej holandski obali. Mož je bil član reševalne službe in je rešil nič manj nego 262 oseb, ki bi drugače utonile. Svetilnik v Malagi General Franco pritiska od sedmih strani na Madrid. Edino črtkaš ta pot Je flp X rokah Caballerove milice ' , . - , - :C l ■ ' ..; ■ . .. ....' ■■.. . ■. ' % ■ ■ . . - - -- >••:—; > , - ' ■> . :< IX a tem mestu pristajajo ladje, ki se ustavljajo v ium Zračna pošta, normalna tarifa Francosko poštno ministrstvo je uvedlo novost, ki bo gotovo razveselila vse prijatelje hitrih komunikacij. Doplačilo za pošiljat ev z zračno pošto se v bodoče ne bo več zahtevalo. V promet bodo uvrščena Pooehna letala, ki bodo prevažala pošto za čisto običajno poštnino. Pn zračni poti bodo pisma dosegla adresate povprečno 15 ur prej nego z železnico. Velika tatvina draguljev Na skrivnosten način je bil ukraden parL akr; prodajalki Goldmannovj kovčeg, v katerem je imela za pol milijona frankov vred« nosti. Goidmannova je bila na potovanju iz Amsterdama v Pariz in se ji čudno zdi. kdaj so ji ukradli prtljago, ko je vendar bila ves čas v vagonu poleg draguljev. Kovčeg je le žal v mreži za prtljago. Sumijo, da je izvršili tatvino neki inozemec, ki je sede! poleg prodajalke in se T njo ves čas razgovarjal. Smrt ciganskega primasa V Szegedlnu je neki kočijaž Franc Ga-vora umoril ciganskcga primasa Grego-rija Bana, ker mu ta v kavarni ni hotel igrati na upanje. Kočijaž je nenadno potegnil nož in cigana večkrat zabodel v tilnik, da je nenadno potegnil nož in cigana večkrat zabodel v tilnik, da je na mestu izkrvavel. Bik proti 80 ljudem V turški provinci Kišalat je besen bik poškodoval 79 oseb. Sele potem jim je uspelo, da so ga ubili. Ranjence so morali spraviti v Pasteurje? s&yod, ker je žival ANEKDOTA Ko je hotel Moliere prvič uprizorita svojega »Georgea Dandina«. so mu to nekateri prijatelji odsvetovali, češ da bi mogel s tem razjeziti nekega pravega Dandina, kj je hi. v resnici doživel nekoliko dogodkov .kakor jih je opisoval pisatelj v svoji komediji. Moliere je uvidel, da imajo prijatelji prav, pa jim je dejal: »Veste kaj, sam hočem stopiti k njemu in mu stvar prebrati«. Res je napravil tako in pravd Dandin je bil ves vzh» čen, da je prišel Moliere osebno k njemu ter mu komedijo prebral- Potem je mož hodil po vsem Parizu in vsepovsod pripove* doval, kaj se mu je zgodilo. Na dan uprizoritve je bila dvorana polna, aplavz je bil velik in nihče ni dela bolj hvalil nega tisti, ki mu je sam rabil za 6nov. VSAK DAN ENA »Prijatelj, morate 6e popoiinoma odreči alkoholu. Potem bomo čez nekaj čaea videli* če ee je vaše zdravje izboljšalo« »Ali ne bi bido bolje, g. doktor, če bi dvakrat toliko pil, kakor doslej, potem bj lahko videt, če se ni moje zdravje poslabšalo?« feVar* Hegv$ K nI tur nI pregled čapkova »Bela bolezen« Tudi v novi dramj Karla Capka, kd je trenutno največji dogodek v češkem gledališkem svetu, je na prvi pogled nekaj utopi stičnega kakor v nekaterih njegovih prejšnjih najbolj znanih spisih, toda saino na prvi pogled, kajti v reenioi ee je ta drama rodila pod dušečo sodobno atmosfero, v njej se pretakajo pereči sodobni problemi, ki vznemirjajo narode im poedince. Po svetu razsaja strašna bolezen, neikaj kakor kuga ali gobavost, ljudje ji pravijo J-beia bolezen«, zdravniki »morbus Tchen gk: na teie6U se pojavijo bele lise, meso gnije im odpada, bolnik je najkasneje v še-6lih tednih mrtev. Bolezen se polašča samo Ljudi nad 45 let. Milijoni so že umrli, milijoni so oboleli in neznani bacil prehaja na še večje število človeštva Zdravniška veda išče zaman sredstev, s katerimi bi zaustavi la strašno lavmo. To se posreči samo neznatnemu zdravniku dru Galenu, kj obišče slavno Lilienthalovo kliniko, da bi tu de-oionstriral svojo metodo. Klinika ga sprej nie v službo, toda zahteva, da ji ,izda svoje tajno sredstvo. Dr. Galen pa stavi pogoj; o zdravil samo uboge. Dr. Galen je namreč preživel strašno vojno morijo, kot zdrav nik je videJ v lazaretih njene grozne po* Jjledice. zato hoče prisiliti tiste, ki so to povzročili da enkrat za vselej prestanejo z vojnami. Bolezen se čedalje bolj jn bolj &irj, obolijo tudi najvišji državni dostojanstveniki, toda dr. Galen trdovratno vztraja na svojem; najprej večni mir, potem odkrije svojo tajno- V ozračju viai nora vojna. Maršal-dikta-lor boino hrepeni po novih uspehih, išče vzrokov, da bi napadel miroljubno sosedno državico. Tovarne njegovega prijatelja barona Kroga stalno zvišujejo proizvodnjo mu-nicije, leta militaristično vzgajana masa si želi čim prej vojne- Vse je Pripravljeno, toda na telesu barona Kroga se pojavi »bela bolezen«. 30 milijonov ponuja ubogemu zdravniku dru Galenu, da ga reši, ta pa zahteva, da baron najprej ustavi delo v svojih iovarnah. Maršal tega ne dovoli. Krog se ustreli. Diktator napade brez vojne napove cli nedolžnega soseda. Letala, plin in tanki mu imajo prinesti v nekaj dneh slavni triurni. Ko pa pošilja svoje hrabre polke na fronto, opazi tudj on na sebi bele lise. Z hojdšča prihajajo slaba poročila; majhna državica je odbila napad mogočnih armad Mar šala se polašča be-snost. toda o miru noče ričesar slišati; blazno si želi sLave. Z razpadajočim telesom bo jahal na belcu na čelu svoje armade v boj, okostnjak, samo še oči bo imel. Sele hči in zet ga prisilita, da se odloči za mir in da pokliče dra Galerva- Toda za vojno navdušena množica ubije zdravnika na pragu maršalove palače im mu razbije steklenice Zv zdravili,... S tem drama konča. Drama, je v6eb;msko in idejno vseskozi napeta- Od prve do zadnje slike s; ves prevzet in s strahom slediš borbi, ki-se razvija med dvema skrajnostima, ki sta trčili druga v drugo; na eni strani brezobzirna, diktatorska volja pO oblasti in moči, volja, kj zalite* va absolutno pokorščino, na drugi strani pa zahteva po humanit&ti, po človeškem d »sto anstvu. po miru. Šef klinike, barn rog, mar šal ravnatelj tovarne _ to so predstavniki sistema ki vid' le sebe, stremi Po moči in jim mi mar tistih, ki bodo rhoralj biti na tej njihovi poti nedolžne žrtve. Njihovo koprne-nje kaže simptome blaznosti: naprej, četu= di upropastimo človeštvo in sebe. Dr- Galen nosi v 6ebi božjo zapoyed ljubezni k bližnje mu, zapoved, da ne stori svojemu bližnjemu tega, kar nočeš, da bi on tebi storil. Toda to ni krščanski tip človeka, kj bj nastavil še drugo lice. ko ga udariš po enem. Ne trd je in neusmiljen do tistih, ki povzročajo zlo, mirno jih prepušča smrti, dasi bi jih lahko rešil- To je glasnik ubogih m razža* Ijenih. tistih milijonov, ki služijo kakor milijarde živali v moriu v hrano močnejšimi-Njihov Je, samo njih in tiste, ki jim želijo dobro hoče oh raniti pri življenju, vsi ostali naj poginejo. Ne gane ga še tako presunljivo klicanje na pomoč, vprav krut je v evo* jem tako preprostem in mehkobnem odgovoru: »ne.'ne morem, res ne morem«. To je predstavnik demokracije, tistega sistema, ki noče ničesar tujega, ki mrzi vojno in diktaturo. toda če ga kdo napade, se bo neusmi* lieno branil. Masa ry ko v učenec Čapek, je s to dramo ostro posvetjl v obraz vsem tistimi, kri so si prisvojili oblast in pravico da bodo zgolj oni vodili ljudstvo — ne v boljšo bodočnost, ampak v novo propast, hu:šo od vseh dosedanjih To ie strašni opomin človeštvu: pre-stanite z mržnjo in vojno, preti katastrofa. Nikoli pred »Belo boleznijo« ni napisal Ka5 rel Čapek ničesar, kar bi bilo treba tako nuj no povedali v blodišču dni in čusrtev; nikoli pred »Belo boleznijo« ni tako močno vznemiril vesti dobe in vsakogar izmed nas. (Ot. Fischer). »Bela bolezen« ima ogromen uspeh. Gle* daljšče (Stavoveke divadilo) je že za več tednov vnaprej razprodano. Režiser Dostal in vaj igralci (Hugo Haas. B Karen, Stepan* nek, Vydra. Smolik in dr.) so popolnoma razumeli avtorja in odigrali svoje vloge z i?.; redno ljubeznijo Iz njihove igre čutiš, da govorj po njih eden najbolj genialnih sodobnih čeških ljudii 0. B. Praga Adaorem zreška »Revne de Ntteratare com pairče« j® beleži smrt Gabrjek Nigonda. Med novima knjigami ocenjuje jsti avtor Delako ve »Rokovnjače«, kj eo izšli nedavno pri založbi >Naš oder« r Ljubljani Rubrika Naš jezik prinaša J. Koštialovo beležko o RepoJtevu. V Tehničnem obzorniku je med drugim objavljen člančič »Premikanje voz brez strojev«- Rubrike: Radio, Letalstvo, Iz praktične medicine, Nove tvarine, Praktične novote šah. Za bistre glave, vsebujejo marejkakšno zanimivost. Številka Prinaša po leg ilustracij k tekstom tudi več lesorezov inozemskih avtorjev. Vizija današnje ameriške družbe- »Simfonija 1937«, v kateri sta George Kaufman •in Edina Ferber na izviren način zajela socialno tragiko sodobnega ameriškega družabnega kompleksa ter jo postavila na oder in katere uprizoritev v naši drami je pri* pravil režiser in inscenator inž. arh- Stupi-ca, je delo, kj bo sprrčo svoje žgoče aktualnosti in neizprosne verodostojnosti brez dvoma Pritegnilo zanimanje najširšega ob* činstva. »Simfonija 1937« uvaja v dramsko slovstvo povsem nov, skoraj revolucionaren način oblikovanja, ki zametuje tradicionalne temelje tragedije in drame, a prav zato še toliko bolj neposredno in sproščeno zadeva življenjsko resnico. Premiera v četr* t.ek zvečer je doživela pred polno hišo izcedno toPel sprejem. Igralci so *>ilj deležni mnogo aplavza jn cvetja, nič manj hvale pa ni šlo režiserju, kj je poskrbel za ubrano, z vso fiineso umerjeno igro in za sugestjvno črt in Ponekod malo ghaaejtega govora. sledi po reprizi. L. M- Italijanski |n dragi tuji mojstri y umetnosti Slovenije. Pravkar izišlj drugj snopič monumentalnega dela dr. Franceta Steleta »Monumenta artis slovemicae« prinaša poleg nadaljevanja razprave o splošnem zna" čaju jn problemih našega baroka reproduk* oije slik italijanskih in nemških mojstrov, ki so udeleženi v našj umetnosti te dobe. Predvsem je to tako zvana loškaMadona Gianfraneesca da Rimini (okrog 1460), dalje Jacopa Tintorefcta sloveča novomeška slika sv. Nikolaja, Jakoba Palme Mlajšega olika iz uršulinskega samostana v Ljubljani. H. A. Weiesenikircherj*a »Priprošnjiki zoper kugo« fc cerkve v Oezanjovcih, Giulia Qua-glie »Snemanje s križa« v Puštaiu, Michelangela Riccjolina sv. Filip Neri v Hrušev* cu, Jakopa Palme Mlajšega Pieta v škofovskem dvorcu v Ljubljani, ,J. M. Kremser* Schmidta sv. Janez iz Velesovega, France-sca Bosca sv- Ana v Skofji Loki, Martina Altomonta Madona prj Veliki Nedelji in J-M. KremsersSchmidta Priprosnjikij zoper kugo na Pungertu v Kranju. Z drugim snopičem prehajajo »Monumenta« v najslavnejše razdobje tujih vplivov v naši baročni umetnosti. »Monumenta airtis sloven'cae« izdaja Akademska založba v Ljubljani. Prvi mednarodni pevsk; kongres bo od 12. do 18. julija v Parizu. 17. julija bo z njim v zvezi mednarodna pevška tekma. Za sklep kongresa bo ustanovljena v Pariš zu prva mednarodna pevska akademija, ki učinkovito inscenacijo. Obširnejše poročilo j naj bi postala središče pevske umetnosti o uprizoritvi, ki ji bo treba v interesu še . in vzgoje, popolnejšega uspeha samo nekaj smotrnih Sokolstvo „Umetnost" Lani so pričeli nasi iiKovm umetniki izdajati novi časopis »Umetnost«. JNepri-kladna oblika prve številke pa ni bila sprejeta tako simpatično kakor nje vsebina. rn tej številki je časopis obtičal in njegovim izdajateljem je kmalu upadel pogum. Pravkar je izšla prva številka nove ^Umetnosti«, ki je — Kakor kaže uvoona foeseaa — idejno nadaljevanje lanske številke. po numeraeiji in obliki je pa povsem nova. Tako lahko rečemo, da je »Umet nost« šele zdaj stopila v našo revialno književnost. Ali bo imela v novi revialni obliki več uspeha? Upamo in tudi želimo, kajti ni dvoma, da je naše likovno umet-lostno življenje dovolj razgibano in potre-tuje svoje revialno glasbo ne le zase, marveč tudi za stik z občinstvom, za propagando umetnosti in njenih sodobnih stremljenj. »Umetnost« izdaja sedaj Bibliofilska založba v Ljubljani. V uredniškem odboru so Miha Maleš, dr. Rajko Ložar in France Gorše. Oprema je znatno lepša in primernejša: če bodo izšli štirje taki zvezki na leto, bodo dali ne sicer zajeten, vendar pa za naše razmere kar eleganten in reprezentativen letnik. Prva številka prinaša na posebni prilogi reprodukcijo Jakčevega lesoreza »Iz Norveške?, v tekstnem delu pa najprej opozarja nase izpovedna pesem Alojzija Gradnika »Poslednji gost«. Dr. R. Ložar je prispeval svoje rimske impresije »Samogovor ob Sikotini«, M. Maleš objavlja interview z B. Jakcem, France Gorše poroča o umetniški razstavi v Florenci. številko zaključujejo drobne vesti iz likovno umetnostnega življenja. Težišče zvezka so kajpak ilustracije; razen že omenjenega Jakca je reproduci-r^ina Tratnikova študija »Sejavec«. G. A. Kosa Hiša v Dalmaciji«, Jakopičeva »Ležeča žena«, MaJeševi »Odmev« in »študija«, Jakčeva »Moja mati«, Ivana Vavpo-tiea »Boksars, Zdenka Kalina »Torzo«, Maksima Sedeja »Piknik«, Saše šantla ?Naši glasbeniki« (slika v mali filharmonični dvorani), Toneta Kralja »Pasijon«, Frana Tratnika »Podoba mlade žene«; izmed tujcev je zastopan samo Pablo Pi-casso z radiranko »Tauromahija«. Gotska soha svetnika kaže neznanega avtorja, fotografsko reportažni so pa pregledi na razstavo skupine G. A. Kos, M. Maleš in Fr. Gorše s Slavičkom kot gostom. Kakor je videti, daje listu ton mlada umetnostna struja, vendar imena Tratnik, Ja.kopič in Iv. Vavpotič pričajo o udeležbi naše impresionistične in postimpresioni-stlčne umetniške generacije. Nova revija bo — sodeč po razpoloženosti našega občinstva — uspevala v toliko, kolikor bo umela avantgardna stremljenja posameznikov prilagoditi občemu stremljenju po zreli, kvalitetni, narodnemu duhu ne preveč oddaljeni umetnosti, upoštevajoč ob vsem zaletu k novim formam tudi plemenito dedščino tradicije. Ponavljamo, kar smo že zapisali ob prvem poizkusu z »Umetnosjo«: porebuiemo revijo, ki bo propagirala dognane umetnostne forme in ideje, ne da bi se seveda odrekla stremljenju po novem in boljšem. V tem pogledu si je »Umetnost« simpatično nakazala pot, na kateri se bo treba samo ogibati preti-ranosti v smislu pariških surrealističnih tendenc ki pri nas nimajo kulturno dovolj pripra vljenih tal in ki ne ustreza io zdravemu duhu našega okolja. —o. Iz francoske literature Med najpomembnejše novosti o francoski literaturi sodita dve enciklopedični deli. Predvsem je to šesti zvezek velike »En-cyc!opčdie frangaise permanente«. Ta zvezek je posvečen fizičnemu življenju človeka, boleznim in njih zdravljenju ter Veliki sokolski dnevi v Smučarske tekme Saveza SKJ se pričnejo danes, smučarske tekme za prvenstvo slovanskega Sokolstva pa bodo čez dva tedna v Planici. - zdravniškemu poKhcu. izšel je v redakciji profesorja meuicmsiie iaw.uii.ete Reneja lirična. i-iiugo enoiKnjpeuicno ueio je »o ran d Memento tncyciopeuique i^arousse«, ki ga je v obsegu uveu z.a.jcuiui Kiijig napovedala znana, parisna iaiozua m cigar prva knjiga1 se je preu ^arifejsi; -pojavila ha iran-: cosKem knjižnem trgu. i,Nova L,aroussova enciitiop^uijci oo v riicLouicnem reuu pouaia rezultate vsen ved m praKtičhih disciplin V prvem letu se je priglasilo 4U-0U0 &ub-skriDentov. V esejistični, Kritični, zgodovinski in sploh poučni iiteracuri je ueoa opozonu na te-ie novosti; rn urassetu so izsn eseji pokojnega čiana AKaoemije abbeja iien-rija Brtmonua »Autour de 1' humanisme. D Erasme a Pascal«. Pisec prosiuiin ciničnih romanov »potovanje na Konec noci« in »Smrt na Kredit« Louis Ferduianu C6-line, ki je po poklicu zdravnik, je objavil knjigo »Mea culpa«; le'-ta prinaša v prvem oeiu njegove impresije s potovanja po Rusiji t nič kaj ugodne za njen komunistični režim), v drugem delu pa ponatis pišceve doktorsKe disertacije o znanem dunajskem zdravniku izumitelju Semmelweissu. "— Pri Messeinu je izšla »Anthoiogie des Poe-tes neočassiques«, v Zbranih spisih akademika H. Bcrdeauxa je izšla knjiga »Fi-gures de Chefš« z eseji o Joffrii, Serretu in drugih vojskovodjih. — Raimond je izdal obilno ilustrirano knjigo o Španiji z naslovom »L' Espagne«. A. Jacobson in A. Antoni razglabljata v obilno ilustrirani knjigi, koliko,je znani pisatelj Juleg Verne preroško dogledal današnje uspehe znanosti in tehnike (»Des anticipations de Jules Verne aux rčalisations d'aujourd'-hui«). — Pierre Bertaux je v dveh knjigah obdelal življenje in delo nemškega pešiii-ka Holderlina (»Holderlin. Essai de bio-graphie mteriere«. — »Le Ivrisme mythi-que de Holderlin«), — Izšla je tretja knjiga Luci^na Corpechota »Souvernis d' un journalistc«. — Sloveči arhitekt Le Cor-busier je izdal spis »Quand les Cathšdrales etavint blanches«. — Izšel je drugi, po-stumni del spisa A. Meilleta »Lingulstique historique et Lingnistique gčnčrale«. — študijo o prozi Paula Valčryja je spisal Ernest Bandz: »Paul Valery et l'art de la prose«. — Pod naslovom »Ombres vivan-tes« so izšle Gabriela Bruneta študije o Machiavelliju, Napoleonu, Taineu in dr. — Jean Cocteau je izdal originalen potopis »Mon premier voyage. Tour da Mondeen 80 jours«, ki je sočasno izšel pri Evropskem literarnem klubu (Praga v češkem prevodu: — Byroniano je obogatila pri Sarlotu izišla knjiga Michela, Renzullija, »Lord Byron, la vie passionče d' un grand pecheur«. — Iz politične literature so vredni omembe: Paul Louis, Historie du socia-lisme en France: Jean Prevost: La Terre est aux Hommes; S. Bercha, Le marxisme aprčs Mane. — Iz glasbene književnosti je vredna največje pozornosti obsežna, tri knjige obsegajoča monografija. T. de WU-zena in g. de Saint-Foixa o Mozartu (nova izdaja, razširjena za cel zvezek). Leposlovna žetev ni kdove kako obilna ln presenetljivo pomembna; tu je treba novosti premotriti z nekoliko daljše časovne razdalje, ko se pokaže, kaj pravi vodilna kritika. K pregledu teh novosti se vrnemo ob drugi priliki. —o. Jesenice, 12. februarja. To soboto, nedeljo In ponedeljek bodo v Planici smučarske tekme Saveza SKJ pod -pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Za te tekme se je iz nekaterih sokolskih žup prijavilo okoli 250 tekmo valcev in tekmovalk, ki bodo bratsko po. merili svoje moči v borbi za čim bolj vidha mesta. Največ tekmovalcev (valk) je prijavila sokolska župa Kranj, iz društev te župe pa največ Jesenice, ki imajo zelo dobre tekmovalpe v alpskih panogah Te tekme bodo filmane in bodo filmi kma lu po prireditvi krožili po slovenskih po krajinah in kazali lepoto naše zemlje tudi bratom onstran državnih meja Smučar, ske tekme Saveza SKJ bodo obenem izbirne tekme za smučarsko prvenstvo slovanskega Sokolstva, ki ee bodo vršile čez 14 dni v Planici Spored tekem za smučarsko prvenstvo Saveza Slovanskega sokolstiva je naslednji: petek 26. t. m. ob 14. uri: člani tek na 18 in 10 km, članice tek na 6 km So bota ob 10. uri; članice smuški liki, člani smulk na 4 km, ob 13. uri: člani smuški e smuk. Nedelja ob 8. uri; Čla. '"ii.iefc na 10 km, ob 9. uri: članice izmenski tek, ob 13. uri: člani smuški skoki. Tekme za slovansko sOkolsko smučarsko prvenstvo bodo vodili načelniki in na. čelnice udeleženih sokolskih zvez. Podrobna izvedba tekem pa je poverjena smučarskemu odseku župe Kranj, ki Ima svoj sedež na Jesenicah. Pričakuje se, da se bodo smučarskih tekem za prvenstvo slovanskega sokolstva udeležili poleg Jugoslovenov tudi bratje Cehoslovaki, Poljaki in Bolgari. Pri teh tekmah ne bodo imele glavne vloge mere, časi, mesta in rekordi, pač pa slovanska čustva, bratstvo in gostoljubje. Pri teikmah samih bo prevladovala plemenita bratska borba. Sokolski smučar se bo radoval uspehov drugih tekmovalcev, v katerih bo videl svoje brate, ki streme za istimi cilji, ne pa mrtve ovire, ki jih je treba pregazitl. V tej prelepi planinski pokrajini na stikališču treh držav, pod visokim Jalovcem in strmimi Ponoaml, si bodo čez 14 dni Sokoli iz slovanskih držav podali ro tke. Napravili bodo črto pod temno pro-šlost in si prisegli bratstvo, slogo, vzajem nost. Klic po bratstvu, enakosti in slogi, ki bo vrel Iz prsi mladih, preprostih, mi-šičastih junakov, do odmeval preko visokih skalnatih vrhov tja v širni slovanski svet, spremljan z iskrenimi željami stoti-sočev Sokolov, da bi slovanski narodi sklenili medsebojno večno prijateljstvo in zvestobo. Tekmovalne proge Rateče, 12. februarja Da damo vsemu tekmujočemu članstvu in naraščaju vsa potrebna navodila ln pojasnila, je treba opisati še trase ostalih prog. V četrtek je bila opisana tekmovalna proga članov in članic na 18 in 6 km, danes pa je namen članka, da damo svoje iz tehnične pisarne še članom, ki tekmujejo na progi 10 km, članicam in ženskemu naraščaju za progo smuških likov in smuka ter moškemu naraščaju za progo likov. Proga 10 km: Nastopno mesto je isto, kakor pri progi 18 km ter trasa dalje vodi kakor pri 18 km rdeče označeno, proti državni meji ob poti pri čuvajnici seče progo vse dalje po rdeči markaciji skozi gozd mimo 60 m skakalnice navzgor v gozd, kjer izstopi iz njega tik pred malo skakalnico in seka pot, ki vodi v Planico tesno levo ob njej mimo senika po livadah do ograje ob njej, levo preko suhe struge Nadiže na znane Slatne. Smuk navzdol skozi gozd na jaso, ob koncu nje je senik, desno ob njem spet preči tekmovalec po gozdu navzdol in ravno do naslednjega senika in senožeti. Nad Senikom smuk okoli roba. Kjer se rdeča markacija začne dvigati strmo navzgor, zapazi 10 km tekmovalec modro značko, ki ga reši neprijetne strmine. Zato naj pri kontroli zaokrene na levo preko polja proti železniškemu prelazu, kjer spet pride na rdečo markacijo (18 km); sledi naj njej, ki ga vodi zadnji kilometer proti cilju. Proga je vseskozi Ista t 18 km torej rdeče označena, le pri kontroli it. 8 naj sledi levo modri markaciji. . . Tekme v smuku in smuških likih za članice in ženski naraščaj, kakor tudi za smu-ške like za moški naraščaj so izpeljane na terenu v Veliki dolini. Proga je pri smuških likih dolga 400 m, z višinsko razliko 100 m. Tekmovalke bodo vozile po strmini skozi 22 vrat Smuk je tudi izpeljan po Veliki dolini. Proga je dolga 2 km z višinsko razliko 400 m. Snežne razmere so v tem senčnem predelu idealne: na zmrzli podlagi leži 2 prsta debelo kristalnega pr-šiča. Za gledalce Je tehnično vodstvo tudi poskrbelo, kajti na sredini proge stoji na razgledni točki senik, ki nudi s svojo son čno lego zatišje gledalcem naših alpskih vozačev in najmlajših tekmovalcev, želimo mnogo užitka! Vodstvo tekem. Sok°lsko društvo Ivančna gorica pri Stični priredi jutri v nedeljo 14. t. m. ob 16. v svojem domu predavanje »Naša trgovska in vogna mornarica« e slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Piraat Viktor. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki bo izšla kot priloga ponedeiljske* ga »Jutra«, članek o človekovih prednikih (nova dognanja prof Welnerta) prirodo-pisno kramljanje »Čudna živalska prijateljstva«, nadaljevanje povest; Jožeta Krivca »V življenje« in nadaljevanje Dumasovfh »Treh mušketirjev« z Norrentrandersovimi ilustracijami. V rubrikj Iz literarnega sveta sklepa dr. Debeljak svoje poročilo o Pus Šport Hermes: Ljubljana Ze vsi ligaškj klubi eo »e preselili iz telovadnic jn prav pridno trenirajo na prostem zarad,.; tega, da Re igrale;, priučijo težkemu terenu. Tudi Ljubljana je imela že davno namen, da bi povedila svoje fante na igrišče, toda ji žal prilike v ljubljanskem športu tega niti danes še ne dopuščajo: Re-prezentant slovenskega nogometa je brez igrišča in nima kje da se pripravlja je brez n;je tekmovanje v državnem prvenstvu. Z ozirom na prijateljske stike z ljubljanskimi ldnbi &e lahiko vsaj ob nedeljah preseli iz tesne telovadnice. V nedeljo nam bo predstavil trener postavo, katero namerava postavit,-, za ligiiio tekmovanje. Fantje so pripravljeni jn če ra* ouTi^mo s tem, da bo tudi Hermes nastopil v najmočnejši postavi, smo prepričani, da bomo prisostvovali prav dobremu nogometu. Tremitng tekimn se vrši na igrišču Her-mesa brez vstopnine- Prijatelji nogometnega športa vabljena. Službene objave LNP (Službeno št. 6. 11. seja upravnega odbora 3. t m.) 1. Obveščajo 8« vsi klubi, da bodo v teku tega meseca prejeli izpiske fiz svojih računov. Do 1. marca t. 1- imajo vsr ki ubj-dolžniki poravnati članarino v znesku 100 Din za tekoče leto, speer se b 1 marcem avtomatično 6uspendjrajo. — 2. Poziva se Ljub-Ijama da do 15. t m. poravna podsavezu svoj dolg v smislu dopisa LNP 1817 z dne 14. januarja t. L sioer se b 15. t m. avtomatično suspendira. — 3. Zabeležijo ee nov* odbor klubov: Ljubljana predsednik She- nifc Filiiip, tajnik Peric Mirko; Reka, predsednik Zaloker Rudolf, tajnik Peric Mirko, naslov Peric Mirko, banka Slavija; Trbovlje, predsednik KokaJj Adolf, tajnik Po®nič Rudolf Loke 187, Trbovlje 1; Rapid, predsednik dr. Blanke Oton, tajnik Franki Emeot. Vetrinjska 5; Korotan-Kr., predsednik dr. Demšar Drago tajnik Kem Done. tiskarna Sava; — 4. Vzame Re ^ znanije sprememba imena SK Korotan-Kranj v SK Kranj in ee sprememba sporoči JNS. — 5. Hajduku &e izra®i sožalje ob smrti Radovnikov;ča Ivana. — 6. Na dopis Sloge-Zg z dne 12. januarja t. 1. se sporoča, da je bil predmet takoj odstopljen b'agajni JNS. Tudi je bi?a reš;,tev zadeve urgirana po delogatoi LNP na skupščini JNS. Zaradii tona omenjenega dopisa se uvede prof,- klubu postopek. — 7- Biva,- odbornik LNP Šnlaimon Karel vrača podsavezno izkaznico, ki se razveljavi — 8. SK Kranri se kaznuje no § 58 k p. z globo 50 Din. ker &e ni držal glede nastopa igralcev na tekmi 1. decembra 1936 odredb podsave7.a. Globo ima plačat", v roku 14 dni po objavi sicer se avtomatično suspendira. — 9. Lichtene®erju Franu, Šoštanj, 6« dostavijo navodila za sprejem klubov v JNS. — 10. JOO, pododbor Beograd se vrnejo svojčas dostavljen« neprodane markice. — 11. SK Sparti se vrnejo vse prijavnice, slike. osnutek pravil, ker pripravljalni odbor ne nudi garanerj, da b« bo klub sploh mogel ustanoviti. Podsavezna blagajna imra vrniti vse eventuelno vplačane zneske. Pooblaščenec prjpravlvalneca odbora naj se tozadevno 7/rlas-i v podsavezn; nišami. — 12. JNS se vpraša, zakaj ni pri doJočitv, delegata LNP v odbor za reorganizacijo JNS postopal v soclasju z zadevnim pismenim sporočilom LNP. Kupuj domače blago l Ustanovitev športne knj&niee SSS. Steo- kovno-propagandtnj pododbor SSS sporoča Vttetn športnim pisateljem jn prijateljem na-dednje: Opozarjajo se vsi oni, k; so napisali aH radaii kako knjigo ali brošuro v našem jeziku v zvezi g športom, da blagovolijo poeiafcj po en izvod (proti računu) na naslov Saveza športnih savezov kraljevine Jugoslavije sfcrokovno-proipagandnj pododbor, Zagreb, Ghmdulideva ulica 32a- Obenem apelira pododbor na vse prijatelje bporta, ki imajo razne športne knjigo (t»d| stare), a jih ne potrebujejo več, da jsb poklonijo športni knj;žn»ei SSS. Tekme v umetnem drsanja za dri- prvenstvo 1937 se tudi danes in jute* ne morejo izvestj v LjubUjani zaradi dolgotrajnega južnega vremena. Ker v drugi polovici februarja v Ljubljani ni več računati z ledom, bo skušala SK Ilirija izvesti tekmovanje v Plan ki; prihodnjo soboto in nedeljo 90. in 21 t. m., kjer utegne 06tafci drsališče nekaj tednov v dobrem stanju. Novf prijavni rok fe 18. t. m. opoldne na naslov SK Hirije, Ljubljana, poštni predal 175. Za udeležbo in trening more SK Ilirija nudafy'n» željo znižane cene za bivanje v doma v Planica. Tud", v primeru, da se bodo viša« tekme v Plankfc, ee jih bodo udeležjji na-kateri inozemski drsalci in drsalke. JASO priredi v soboto 28. t. m. za svoje člane ekskurzijo v Planico. Odhod i* Ljubljane s popoldanskim vlakom ob 15.30 Povratek v nedeljo zvečer. Vožnja bo čefer-tineka. ZSK Hermes (nogometna sekcija). V as-deljo igramo na našem igrišču t SK Ljubljano dve tekmi, in sioer A in B moštvo. Postav< sta razvidni na igrišču. SK Mars. Vse članstvo »e oporarja na redni občni zbor. k,- bo jutr ob 9. v gostilni Predovjč na Poljanah. Vs'; igralci nai vrnejo opremo najkasneje do 8.30. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota 13. februarja:-Simfonija 1937. b* ven. Nedelja 14. februarja: Ob 15. url: Repo-štev. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 2—14 Din. Ob 20. uri: Korajža velja! Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. url. Sobota 13. februarja: Pod to goro zeleno,-Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol Nedelja 14. februarja: Ob 15. uri: La Boheme. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Baletni večer. Izven. Cene od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 13.: »Labirint« Slavnostna predstava Udruženja čefoikov. Nedelja, 14.: »Labirinte Poslednjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 13.: Baron Trenk. Gostuje tenor Marij Šimenc. Nepreklicno zadnjič. Vremenska poročila po stanju z dne 12. februarja ob 7. urj zju» traj: Povsod v planinah je zapadlo povprečno 15 am pršiča. Po splošni vremenski situaciji kaže, da se bo vreme čez nedeljo zboljšalo. Smuka predvsem v višinah nad 800 m ugodna- Rateče: —3, jasno, mirno, sneži. 10 suhega snega na 30 podlaga. Dom Ilirije v Planici: —5> Jasno, mirna 12 pršiča na 40 podlage, mala in srednja skakalnica ter drsališče uporabni. Dom na Petelinju: —4, jasno, mimo, 14 pršiča na 30 podlage. Kranjska gora; —4, barometer se dv&ga, oblačno, mirno. 12 pršiča na 25 podlage, sankaljšče uporabno. Erjavčeva koča na Vršiča: —4, sneži, 20 pršiča na 100 podlage. Pokljuka, po stanju 11. febr.; —5, oblačno, 70 srena* skakalnice uporabne. Bohinjska Bjstrjca; zelo oblačno, ane& 20 snega- Skalaškj dom na Vogla: —6, 20 pršiča na 150 podlage. Dom na Krvavca; —3, oblačno, anefi, 10 suhega enega na 30 podlage. Dom na Komaj; —4. sneži, 10 Pršiča na 170 podlage. Dom na Kofcah: —8, saeft, mirna na po« dlego 60 zapadlo 15 pršiča- Velika planina: —1, oblačno, sneži, iS suhega snega na 80 podSage- Seniorjev dom; —9, jasno, mirno, 26 suhega snega na 60 podlage. Pesek: —7, jasno, mimo, 20 suhega anega na 45 podlage. Rimskj vrelec; —2, jasno, mirna 10 se-hega snega na 15 Podlage. Mozireka koča; —3, jasno, 20 suhega snega na 60 podlage. Logarska dolina: —5, 60 snega. Dom na Komni: —4. sneži 10 pršiča n* 170 podlage- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze Številk« za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišja dra-ge na;*nižjo temperaturo. 11. februarja Ljubljana 7. 754.4, 1.8, 82, ENE2, 8, —, _; Maribor 7. 753.8, 00, 80, Wl, 8, — —; Zagreb 7. 7545, 1.0, 80, EI, 9, —, —; Beograd 7. 756-6, 0.0. 90, ESE1. 5, —, —; Sarajevo 7. 758.9, —5.0, 95, O, 10, —, —; Skoplje 7. 759.5, -3-0, 95, 0, 4, _ _; Kumbor 7. 759.1, 6.0, 70, N3, 7, —, —; Split 7. 757.4, 5.0, 60, ENE2 10, —, —; Rab 7- 756-6, 5.0, 60, S7, 10. _, —. Temperature: Ljubljana 8.0, 1-8; Maribor 7.0. —1.0; Zagreb 8.0, 1.0; Beograd 3.0, —IjO; Sarajevo 5.0, —5.0; Skoplje 8.0 —3.0; Kumbor —, 6 0; Split —, 5-0; Rab —, 2-0. 12. februarja Ljubljana 7. 753.9, 2.0. 93. SI, 10, sneg, 12.2; Maribor 7. 754.1, 10, 90, O. 10, sneg, 1-0; Zagreb 7. 754.5. 1-0, 95, WNW1, 10, dež. 13.0; Beograd 7. 751.0. 3.0. 95, O, 10, dež. 6.0; Sarajevo 7. 752.0, 1-0, 95, O, 10, dež, 7-0; Skopi ie 7. 752.2, 5-0. 90. WNW2, 10, —, —; Kumbor 7. 748.8, 12.0. 90, W4, 10, dei. 19.0; Split 7. 749.8, 9.0, 90 ,N2, 10. dei, 1-0; Rab 7- 751.1. 6.0, 90. N5, ft dež, 34. Temperature; Ljubljana 42. 12; Maribor 4.0, 1.0; 7agreb 3.0. 14); Beograd 11j0. 2.0; Sarajevo 40, 04; Sbopijb 8-0, 2jO; Kv&sz —. 12.0; Split lOft &G; —, a. Ali, moj dtragi BiH, kaj je v kolkih tako žaljivega? Vsaik jih ima, čeprav se uboge ženske delamo, kakor da jih ne bi imele. Ta okotlčnica je iz rdeče gume in sega skoraj do kolen, tako da je v nji kratko malo nemogoče hoditi.« »Strahota!« je rekel BiH. »Zakaj jo potem nosite?« »O, ker je tako povzdigljivo trpeti za svojo vitko postavo. A kaj mi sporoča George?« »Rad hi zvedel, ali boste ob štirih doma.« »Ne, takrat bom v Ranelaghu. Kaj pa kani? Mislite, da me hoče prositi za roko?« »Čudil se mu ne bi.« »Ce ima tak namen, povejte mu, prosim da so mi ljubši moški, ki storijo to iz nenadnega navdahnjen ja.« »Kakor na primer jaz?« »Pri vas, Bili, to nd navdahnjen je, ampak navada.« »Virginija, tako rad vas imam!« »Vem, jaz imam rada, da me imajo ljudje radi. Ali ni strašno: stara ženska, kakršna sem? Toda kaj bi mi ime/l George Lomax povedati? Stvari, ki se mu zdijo važne, so tako skopo omejene. Bogme da postajam radovedna. Recite mu, Bdill, da bom ob štirih doma.« Bili je pogledal na zapestno uro. »Pred kosilom se skoraj ni vredno vračati v urad. Dajte, Virginija, pojdiva kam kaj pojest!« »Prav za prav bd bilo res prijazno,« se je Virginija nasmehnila. »O Virgšnija, angel, afli me imate nekoliko radi?« »Bili, vroče vas ljubim. Ce bi bila junakinja v romanu in bi mi brezbožen mandarin dejal: »Omo-ži se ali pa umri strašne smrti«, bi precej rekla: »Dobro, dajte mi Bifleka!« Dokler pa takega mandarina ni, ostanem nezaslišano brezvestna vdova.« »Saj bi lahko živeli, kakor bi vas bilo volja. Se čutili ne bi, da sem pri hiši.« »BiH, ne razumete me. Izmed tistih sem, ki se možijo z navdušenjem ali pa vobče ne.« Bili je zastokal. »Lepega dne SO s© ustrelim zaradi vas.« »Ne, dragi Bili; z zalim dekletcem pojdete večerjat — kakor predsinočnjim.« »O, tisto je bilo kar tako. Bilo je — « »BiLo je seveda povsem nedolžno, in veseli me, da se zabavate. Samo nikar se ne delajte, kakor da bi umirali a srčno rano. Ob me trorta ras huB, 9e hitro peVpte z menoj na kosilo!« Tretje poglavje x Najboljši načrt se časih razbije ob neznartni napaki. To pot je bil George Lomax v svojih pripravah prezrl šibko točko, in ta šibka točka je bil BiM Bversleigh. Bili je bil nenavadno ljubezniv ln simpatičen človek, ki se pa na svoje mesto v Vnanjem uradu ni bil povzpel z resnično zmožnostjo, ampak s pomočjo dobrih zvez. Vendar je službo še nekam zadovoljivo opravljal, ker je obstajala samo v tem, da je nenehoma pomagal Lomaxu v raznih nevaž-nih zadevah. To pot je dobil od njega naročilo, naj vpraša parobrod.no pisarno, kdaj priplove »Gra-narth Castle«. Stvar je bila pa ta, da je irneil Bil'1 sicer prijeten glas, a jako nerazločen izgovor. Vsak učitelj pravilnega govorjenja bi se bil spotaknil ob njegovi izgovorjavi besede »Granarth«. In res je uradnik parobrodne družbe slišal »Cara-frae«, in ker je beti parnik »Carnfrae Castle« na javljen za prihodnja četrtek, je to povedal. Bil] se mu je zahvalil in sporočil odgovor šefu, ki je na tej podlagi zasnoval svoj načrt. Tako se je zgodilo, da bi bil George Lomax v trenutku svojega razgovora z lordom Caterhamom hudo presenečen, če bi mu bil kdo povedal, da je bil parnik »Granarth Castle« že prejšnje popoldne pristal v Southamptonu. Tisti dan ob dveh je Anthocy Gade prispeli na Waterk*»ko postajo, aa* del T avtomobil in se dal zapeljati v hotel Blitz. Tam si je najel sobo, nato pa krenil na majhen izprehod po nabrežju. Ko se je vrnil v hotel, se je neki mož z vso silo zaleteli vanj, zamrmral nekakšno opravičilo in mi bistro pogledal v obraz, preden je šel dalje. Bil je čokat človek v delavski obCeki, a vsa njegova vnanjost je bila nekam tujska. Arathony je šel v svojo sobo m jed premišljevati, zakaj ga je mož tako prediirljivo pogledal Stopil je pred zrcalo. Kdo ve, ali ga bodo maloštevilni prijatelji izza minulih dlnd še spoznali? V dvomu je zmajal z glavo. Komaj osemnajst let mu je bilo, ko je zapustil Anglijo. Kaj je bilo še skupnega med tem mršavim, zagorelim, malce posmehljivo zrocim možem in tistim pla/volasim, rožnatim fantom? Telefonski zvonec ob postelji je zabrnel. »Halo!« »Gospod James Grath? Neki gospod že£l govoriti z vami« »Kako se piše?« je presenečen vprašal Ajathomy. »Pošljem vam njegovo karto.« Čez dve minuti jo je držal v roki in začuden bral: Baron Lotopretcyl. Ajithony je rekel, da »prosi«, kmalu nato je stopil v sobo visok mož z velikansko, pahljačasto brado in visokim, plešastim čelom ter se vljudno priklonil. »Čemu naj se zahvalim za čast —?« je vprašal Anthony, mu ponudil stott in sam sedet CENE MALIM OGLASOM Po 00 par aa besedo, Din S.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Ddn 1— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo eZožb. Najmanjftl znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi la tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objave oglasa Din 20--» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din Iv— ca besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanj« sneseb sa enkratno objava oglasa Dia 17*-* Ponudbam nA šifre ne prilagajte znamki Oglasnega oddelka »Jutra« Y)f « odgovor, priložite Le, če zahtevate od ▼ ""ftinKali Va« pristojbine m male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vpoalati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, Je naslavljati na t Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Službo dobi Bfloed* 1 Dia. Jarek 8 Din i* fciro alt lajanj. ml«« I Dtn. fJajmanjŠ caaM* 17 Dta. Mlinarskega pomočnika »prejme takoj riljftai mlin. Lrabljaoa, *Vii. KOT-i Mladega lovca neoienjenega. * prakso. v*-jaSSine prostega, Iteemo. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod Šifro vNeoieojen lovec« 8678-1 Za akvizicijo Iščemo mlajšega vpoko-Jenega uradnika. V poštev pridejo samo Inteligentni in solidni gospodje. Pismene ponudbe pod »Pisana plača« Je poslati na Aloma Cc*m pany, d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2-1, 2819-1 Sprejmem za damsko kapelo 5 do 6 Slovenk po možnosti s oitraml. Naslov v weh poslovalnicah Jutra. 2817-1 Prodam Beseda 1 Dtn, lavek 8 Din ta šifro ali dajanje oaalora 5 Din. Kajmaajša taeaek 17 Din. Kmetovalci! SACKOVE plage tn vse nadomestne dele dotite laliko Ukoj v trgovini » {eleznins. Viw>-T&ek Ivan. Zate«. ?7tO-6 Zvočno kinoaparaturo in vse ostalo za kino kompletno s sedeži ugod »o prodam. Hote! »Jadran«, Kragujevac. 28306 Opravo za trgov.no z mešanim blagom ugodno prodam. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Hra**,. 2825 6 Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Avto, moto i»4e tajanje naslova h Din. Najmanjši sneaek 17 Dtn Več vil dvo tn trostanovanjsklh ugodno prodam v Ljubljani. Cena od 90.000 Din naprej. Prevzame sa lahko tudi hipoteka. Re-alTt. pisarna Kuna ver Ludvik. Rimska c. 6. 2843-20 Stavbne parcele ob novi gimnaziji, v Rožni dolini in na Kode jevem. zelo ugodno prodam. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«. 2842-20 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 19 »Popihati jo moramo«, je šepnil profesor. »in še hitro!« To rekši je prijel za vzvod ... oh, če bi bil vedel, da Se je bil »Pulex« tako globoko zaril z nogami v streho! Bumbum! Bumbumbum! — Tisti hip, ko sta redarja pomolila nos čez strešni žleb, je profesor Bizgec sprožil rakete, tako da jima je puhnil dim v obraz in sta bila mahoma vsa sajasta. »Pulex« je res odnesel pete, a z njim je šla tudi streha, ki mu je visela na nogah! Beseda 1 Din. davek 8 Din u. iilN ali lajanje naslov« J Din. NajmanjSi tneeek 17 Din. Stanovanje solnčno, suho. 2 sobi. predsoba tn pritikllne. vse pod enim ključem oddam v podpritličju in oddam 2 sobno stanovanje s kopalnico. Naslov v vseh pcel. Jutra. 2829-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj ali marca odraslim v vili, metečno 500 Dim. Riharjeva št. 2, Kolezija 2813-21 2-sobno stanovanje v prit;lčju na Cestt 29. oknobra (Rlirafci) št. 23. oddam. Cena 450 Din. 2815-21 Dvosob. stanovanje takoj oddam na DolenJ sfci ce«--tl. Naslov v vseh poni. Jutra. 2798-21 Sobo odda Beseda 1 Din lavek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Opremljeno sobo čedno, oddam v centru solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2840-23 V veliko sobo z vso rw dobro oskrbo sprejmem 2 do 3 go^po-dčne po 500 Din. Kla vir. kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2824-23 Elegantno sobo separirana s stopnjišča, strogi center, kopalnica, novo pohištvo, oddam takoj boljšemu gospodu. Več ee polzve: Miklošičeva 14, traffca. 2820 23 Lepo sobo sopar rano, ze'o čisto z 1 ali 2 posteljama se odda. Stari trg 4-1. 2792 23 Lepo sobo oddamo zakonskemu paru odn dvema osebama v centru Bežigrada. Na 3'ov v vseh porf. Jirra. 2793-23 Sobo lepo opremljeno. 8 po sebnlm Vhodom oddam takoj. Tabor 6f. 6. 2796 23 Solnčno sobo opremljeno, lepo m enoto, oddam' eni a!S dvema osebama z vso oskr bo. Stari trg 28-HT. 2809 23 Sobe išče Beseda 1 Din davek 8 Din sa Šifro alt lajanje na»k>r» " Dio Najmanjši aneeek 17 Dm Malo sobico opremljeno išče taKoj ali s 1 marcem ves dan odsoten boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »čiMoef«. 2816-23a mm 3 T3L V*ak* 8 Din; lavek ) Din. ta lajanje naslova 6 Din. najmanjS1 Hrepenenje prosim takoj dvignite premo. 2849 24 Kupuj domače blago! Best.la . Din '.vek 3 Din u iiifr« alf dajanje natiara 5 Din. Najmanjši tnes«k 17 Din Prilika za nabavo pristnih perzijskih preprog Več komadov novih in starih, vseh velikosti po lzvanredno nizkih cenah. Interesenti vabljeni! Ogled in informacije pri tvrdki D. 0STR02NIK, Specijalna trgovina Pasaža^NebotlC. Ljubljana. Trikotaža« Agentura z lastnim avtom in z dvema potnikoma obiskuje vse kraje, išče zastopstva za Savsko banovino in severno Bosno. Vzame tudi slične artikle. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Trikotaža 6«. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Restavracijo, prvovrstno in dobro vpeljano v večjem mestu dravske banovine oddam radi bolezni takoj v najem z odkupom vsega inventarja. Reflektira se na Inteligentno osebo s kapitalom. — Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Restavracija«. Tiskarski škrat (tiskovna napaka) se je vtihotapil na zavitke kvalitetnega parketnega voščila znamke .LUSTROL' rdečo zvezdo Da istega izženem, prosim cenjene gospodinje za pomoč, ter razpisujem za njih trud trt nagrade v gotovini I. din 300.-; II. din 200.-; III. din 100.- in 50 tolažilnih nagrad v parketnem voščllu. Kot dokaz, da ste napako našli, izrežite dotični del zavitka, ter istega pošljite na ogl. odd. Jutra pod značko »Tiskarski škrat« do 10. marca 1937. Zahtevajte »RDEČA ZVEZDA« parketno voščilo v pergament-nih zavitkih pri Vašem trgovcu, če ga isti še nima na zalogi, pa direktno pri »LUSTRA« V. Laznik, Ljubljana, Gosposvet-ska c. 8. — Nagrade se objavijo v listih, ter se bodo izdale 20. marca 1937. Nova, solidno zgrajena HIŠA v ŽER0VNICI nasproti železniške postaje naprodaj. Vsa hiša podkletena — šest sob, kuhinja in vse priti-kline — velik sadni in zelenjadni vrt. — Zgradba pripravna za gostilno ali za letovišče. — Vse informacije daje tvrdka AND. MEJAC, Komenda pri Kamniku. f Vsemogočni je poklical k sebi našega predobrega soproga, očeta, brata in strica, gospoda RIFELJ FRANCETA višjega rac. kontr. in kap. L ki. v rez. odlikovanega z redom Jugosl. krone, ki nas je zapustil po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti, Ipavčeva ul. 2, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 12. februarja 1937. Žalujoči: MARIJA roj. DIMIC, soproga; VOJEN KA in ZDKAVKO, otroka — in ostalo sorodstvo Radio Nedelja, 14. februarja Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). _ 8.30; Telovadba (prof. M. Dobov, šek). — 9: Čae, poročila, spored. — 9-15; Solističen koncert; Pozavna — g. Vrhovnok Josip, pri klavirju g. Marjan Lipo višek. — 945: Postni govor (g. Franc S. Finžgar). — 10: Prenoe cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. — 11: Pisan drobiž (pdošoe). — 11.30: Otroška ura: JurČek in Jerica (zvočna sliika). _ 12; Klavirski koncert dr- Romana Kla&Lnca- — 13; Cas, spored obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 16; Legenda o Materi božji v Ljubnem. Igrajo člani rad. igr. družine, vodstvo inž. I Pengov. _ 17: Kmet- ura; Kako dobič- kanosno obnovimo vinograde (inž. Ivo Županje.) — 17.30: Notranjski trio igra za kratek čas- — 18.10: Veseli zvoki (Radio orkester). — 19: Cas, vreme, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura; Hrvatska kajkavska književnost (Ivan Nevestič jz Beograda). — 19.50: I)auber: Večer v Grinzingu; venček dunajskih popevk (orkester^plošče). — 20: Prenos z Dunaja. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. _ 22.15: Slovenske narodne pesmj (tercert Stritar). Beograd 17.50: Orkestralen in pevski koncert. — 1950: Piošoe. — 20; Prenos z Dunaja. — 22.20; Narodne pesmi. — Zagreb 16.30; Lahka godba. — 20: Prenos z Duna« j a. — 22.20: Lahka godba jn ples. — Praga 19.05; Plošče. _ 20: Kabaretni program. — 21-15': Violinske skladbe- — 22.30; Lahka glasba. — Varšava 19.20; Plošče. — 21; Zabaven program. _ 21.30: Klavir. — 22; Orkestralen in pevskj koncert. — Dunaj 11.45: Orkester. — 16.05: Celo koncert _ 17.35- Koncertna ura- — 19-10; Zvočne slike- — 20; Joh. Straussov slavnostni koncert ob 70 letnici vailčka »Ob lepem sinjem Dunavu«. — Berlin 18; Ameriška glasba. — 19.20; Plošče. — 20; Pucoinijeva opera »La Bohemec — 22.30: Ples. _ Miinchen 17.50: Spevoigra. — 20: Zabaven glasbeni večer- — Stuttgart 18; Glasba o mraku- — 18.40: Dunajski valčki. — 20: Bruch; Koncert za violino in orkester. — 22.35; Mešan glas* beni program. SMRT PLEŠAVOSTI! »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje pora-stejo tudi na plešastem mesto. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—, poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana v Londonu z OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO. NARODNA ISKARNA LJUBLJANA KHAPUFVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IS NAJFINEJŠE Razpisi MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI razpisuje zmanJSevalno ofertatoc licitacijo del za postavitev vremenske hišice iz umetnega kamna v Zvezdi. Dalje razpisuje dobavo 8 kosov gumijastih »elastičnih" obročev z zračnimi komorami Dalje razpisuje dobavo posipalnega materij ala iz kamnolomov v Vnanjih goricah za ozemlje bivše občine Vift. Licitacija bo * četrtek, dne 25. H. 1937, ob 11. url v mestnem gradbenem uradu. Prav tako razpisuje javno pismeno ofertalno licitacijo za dobavo običajnega, te kvalitetnega gradiva za vzdrževanje In gradnjo makadamskih cest in potov na ozemlju mestne občine ljubljanske v proračunskem letu 1937/38. Licitacija bo v četrtek, dne 4. marca 1937, ob 11. uri v mestnem gradbenemu uradu, kjer so interesentom tudi na vpogled razpisni pripomočki. Natančnejši podatki so razvidni iz zadnjih številk »Službenega lista« kralj, banske uprave dravske banovine. f Umrla nam Je danes ponoči naža ljuba mama, babica ln prababica, gospa JOSIPINA ČERNAK roj. Mahkovec v 81. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice se bo vrSil v nedeljo, dne 14. februarja 1937, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Postojnska c. 22, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 12. februarja 1937. MAKSIMILJAN CERNAK, sin; IVA HROVAT, ALOJZIJA ERJAVEC, MILA SCHIFFRER, PEPINA MUC, hčere; *er ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inneratnl del je odgovoren Alojz Novak m Vsi j Ljubljani