Šentjur £ do O JI ŠENTJURSKE NOVICE 2015 352(497.4 Sentjur) SENiliJIURSKC COBISS e poštnina plačana pri pošti 3102 Celje, AVGUST2015, cena 2 EUR PODJETNIK FRANC JAGER ŠENTJURČANE SKRBI TRETJA RAZVOJNA OS POSLANKI ANITA KOLESA IN JELKA GODEC 'ca Sentjur trg5b 'ntjur kuhar www.trakom-slo.com i na/dom^ Andrej Pisanec - Kuham, pečem In pripravljam jedi za praznovanja, piknike, zabave, deklličlne, fantovščine, obletnice, rojstne dneve 041 390 612 Pe*er Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 Zadobrova 69 (jJuOu@k, 3211 Škofja vas ASFALTKOVAČ e: asfall.kovuc@siol.net m: 03) 652437 Nova preprostost plačevanja. PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM 0LA]ŠA]0 PLAČEVANJE, ŠE POSEBEJ NA POTOVANJIH IN POČITNICAH. PREPROSTO, HITRO IN VARNO! KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE 0» s 5 m i Vam blizu! 1| banka celje www.banka-celje.si REGIJSKI SPLETNI PORTAL Novice.si z vse večjim obiskom Spletni portal novice.si praznuje 1. obletnico delovanja. Portal je v tem času postal pomemben informativni partner na Celjskem, Konjiškem, Bistriškem, Šentjurskem, v Obsotelju in na Kozjanskem. Zaradi velike regijske ekipe, ki dnevno pripravlja vsebine, se novice.si uvršča med vodilne informativne portale v regiji. »Portal je v letu dni zabeležil četrt milijona različnih uporabnikov in kar 3.000 različnih novic, galerij in video posnetkov iz naših krajev. To je delo celome ekipe sodelavcev Radia Rogla ter lokalnih časopisov Novice, Rogaške novice, Bistriške novice, Šentjurske novice in Celjan,« je povedal urednik portala, Nejc Mihelak. Portal bodo v prihodnjih mesecih nekoliko prenovili in še bolj približali bralcem, glavno poslanstvo pa še naprej ostaja podajanje verodostojnih informacij. »To je tudi doslej bila naša najpomembnejša naloga. S sodelavci smo po vseh občinah podrobno spremljali lanske lokalne volitve, poplave, zimske težave s snegom in zameti, bili pa smo tudi prisotni na nekaj sto različnih dogodkih.« (UR) DEJSTVA Kaj je uporabnike v zadnjem letu najbolj zanimalo: Lokalne volitve 2014 (zbirno) Pomagajmo štiriletnemu Lovru IZREDNO: V avtu prevažal truplo Smrt policista Damijana Kukoviča Loto: Nov milijonar v Slovenskih Konjicah Verače: Elektrika ubila 6 krav mlekaric, gospodar za las ušel smrti Konjičana drogo skrivala v vinogradu lSletka Radia Rogla Nevihte so spet povzročile nekaj manjših težav e GEfzpg in?fep3 Kgepa AKTUALNO KRONIKA DRUŽABNO 4. jul 2015 Štajerski vikend športni napovednik MiklcMevauU 3000 Celje Tel: 03 425 02 00 ŠPORT VEČ» MEDIJSKA HIŠA' Spletni portal novice.si je v enem letu zabeležil četrt milijona različnih uporabnikov, kar ga uvršča med vodilne regijske informativne spletne portale. ure naprej SREČELOV, ANIMACIJA, TRŽNICA DOMAČIH IZDELKOV, za jedačo in pijačo poskrbi GOSTIŠČE LIPA PETEK, 14.8.2015 SHOW IVIIX BAND SOBOTA, 15.8.2015 ANSAMBEL SotU Terme Olimia d. d., Zdraviliška c. 24, Sl - 3254 Podčetrtek | T: 03 829 78 25 | gostisce.lipa@terme-olimia.com PANIRANI SV. ZREZKI Z ALI BREZ BUČNIH SEMEN ^ 3 EUR/6KOM m •~*V SV. REBRA BREZ KOŽE SAMO 3,98 EUR/KG VSAK DAN V ^ PONUDBI TUDI SVEŽA TELETINA < MARINIRAN PIKNIK SV. VRAT S KOSTJO SAMO 3,85 KUR/KG MS CEVAPI S SIROM 40% CENEJE samo 2,99 EUR/KG ZACINJENE PIŠČ. KRILA SAMO 2,98 EUR/KG JUNECJA REBRA 3,88 EUR/KG www.fingust.si CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22, Tel.: 03/49-27-130 RAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-1 $0 kupujte dobro in poceni, kupujte v mesnicah fingušt. 0člfe> | NEPRESLISANO »Sistemi pametne specializacije, kijih načrtuje Evropa, nične pomagajo, če se bo treba peljati do trenutno najboljšega šentjurskega podjetja, Tajfuna, skoraj po makadamu.« Mag. Marko Diaci, šentjurski župan letih je bilo financiranje 100-odsto-tno,« povedo na ministrstvu. Kako težke so šolske torbice? Naredili smo pregled učbenikov, Id so jih za novo šolsko leto razpisali Po posameznih šolah na našem območju. Za primer smo vzeli 5. razred osnovne šole. Primerjava pokaže, da najmanj učbenikov potrebujejo učenci na OŠ Hruševec, največ pa Ua OŠ Franja Malgaja, kjer število učbenikov presega dvakratnik učbenikov šole iz Hruševca. Nakupi vse poletje Po izkušnjah knjigarnarjev se starši za nakup učbenikov in delov-njh zvezkov odločajo ves čas od ju-ulja do avgusta. »Morda je v juniju yeč nakupov za prvo triado osnovne sole in v drugi polovici avgusta več nakupov za srednje šole, sicer pa so nakupi kar enakomerno porazdeljeni preko poletja,« ugotavlja Jasna °nic iz Mladinske knjige v središ-cu Celja in v Citycentru, kjer večina Šentjurčanov kupuje učbenike in delovne zvezke. Tudi ona ugotavlja, da je dolgoletna praksa, da imajo šole oblikovane učbeniške sklade, iz katerih si lahko učenci sposojajo učbenike in s tem znižajo stroške nakupov. »Nekateri starši pa se odločajo tudi za nakup učbenikov, vendar v manjši meri,« pove. Knjigarne in založbe se skušajo na prodajo dobro pripraviti, predvsem pa sledijo seznamom, ki jim jih posredujejo šole. DEJSTVA Kriza in nakupi Vsak učenec dobi na šoli seznam potrebščin, kijih bodo potrebovali v naslednjem šolskem letu, in nakupi temeljijo na teh seznamih. »Seveda se ponudba prilagaja takoimenova-nim modnim trendom, se pravi, da se na zvezkih, torbicah, svinčnikih in ostalih potrebščinah pojavljajo liki iz filmov, knjižni junaki in podobno,« pove Jasna Tomc. SPLETNA ANKETA novfce ULIČNA ANKETA Avgusta še po nakupih Učbeniki, delovni zvezki, šolske potrebščine ... Nekateri so jih za novo šolsko leto že pripravili, večino nakupi še čakajo. » Sprašuje: Mojca Šanca Aleš Zdolšek, Gorica pri Slivnici Šolske potrebščine ponavadi nakupimo konec avgusta, ko vidimo, kaj vse še manjka otrokom. Delovne zvezke bomo kupili v bližnji papirnici, učbenike pa naročili kar preko učbeniškega sklada. Zanje bomo plačali okoli 80 evrov na otroka, za ostale stvari (barvice, zvezke ...) pa bomo še videli, koliko bo naneslo. Štefka Firant, Kalobje Naš šolar bo učbenike prejel septembra, saj smo jih naročili preko učbeniškega sklada. Znesek na položnici je bil okoli 100 evrov, potem pa so tukaj še ostale potrebščine, ki jih je potrebno nakupiti, plačilo zavarovanja ipd., kar bo še malo izpraznilo našo denarnico. Položnice so vedno dražje, plače pa iste oziroma nižje. Marjana Oblak, Šentjur Ko smo imeli dva šoloobvezna otroka, enega za drugim, je bilo avgusta kar pestro glede nakupa potrebščin. Že prej smo morali varčevati za vse stvari, dopust, počitnice. Učbenike smo si ob začetku leta sposodili v šoli, saj je bilo ceneje. Točnega zneska, koliko smo morali odšteti za vse skupaj, pa se ne spomnim. Poltka Krevel, Kalobje Moja sinova sta zdaj že na fakulteti, tako da sama poskrbita za študijsko gradivo in stvari, kijih potrebujeta. Ko sta bila še v osnovni oziroma, srednji šoli smo avgusta nakupili, kar sta potrebovala, če pa sta si želela kaj posebnega (npr. kakšno določeno znamko torbe), sta morala prispevati svoj del. Jasna Tomc ugotavlja, da se vsako leto pri ponudbi potrebščin pojavljajo modni trendi, na katere kažejo podobe likov iz filmov, knjižnih junakov... Izpostavljeno Uvodnik vremenarka Krnil OBDOBJE EKSTREMOV T eto 2014 je bilo v svetu najtoplejše J—/doslej, letos se naj toplejši meseci kar vrstijo in verjetno bo letošnje leto zaradi dogajanja nad Tihim oceanom še toplejše od lanskega. V Slovenji seje po nižinah lansko leto prav tako vpisalo kot naj toplejše. T etošnje poletje se močno razlikuje J—/od lanskega, ki nam je naklonilo le teden zares vročega vremena v začetku junija, v nadaljevanju pa nestanovitno vreme s pogostim dežjem in malo sončnega vremena. Letos pa nam je bilo vroče že v prvi polovici junija, hudo vročino pa nam je prinesel julij. V Celju je bilo julija kar 18 dni s temperaturo nad 30 °C, živo srebro se je 4-krat povzpelo nad 35 °C, 17. julija je temperatura dosegla 35,6 °C. Že zadnjo julijsko nedeljo se je občutno ohladilo in zadnji dnevi julija so bili okoli 20 °C hladnejši od vrhunca vročinskega vala. Kljub izraziti ohladitvi, je bil letošnji julij v večini krajev najtoplejši doslej. TZ" aj nam prinaša avgust? Že v pr-XV vem tednu nam bo prinesel četrti vročinski val tega poletja. Noči so avgusta že daljše in čeprav se v dmgi polovici meseca čez dan še lahko ogreje na 35 °C, kar sta nam dokazala avgusta 2012 in 2011, so noči že dovolj dolge, da so vsaj jutra sveža in vročino lažje prenašamo. TVTaši predniki so se zavedali, da se J. N je potrebno podnebnim razmeram prilagajati. V svetu sodobne tehnologije in izrednega napredka znanosti ni nič dmgače: prilagajanje je potrebno. Dobro moramo spoznati podnebni sistem in njegove spremembe ter sprejeti ukrepe, ki nam bodo pomagali soočati se z vsem, kar nam bo podnebje prineslo v prihodnosti. B2CP3 www.novice.si ZE JE CAS ZA UČBENIKE Učbeniški skladi. Ti bistveno olajšajo nakup oziroma izposojo učbenikov. Najmanj jih potrebujejo učenci na OS Hruševec, največ pa na OŠ Franja Malgaja. Počitnice. Šolska poslopja tačas samevajo, a v knjigarnah ugotavljajo, da starši vse poletje iščejo šolske potrebščine. » Piše: Metka Pirc F .nj . ' T 1 -mi' Čeprav so počitnice v polnem teku in večina učencev še ne misli na šolo, je drugače z njihovimi starši, ki si vsako leto belijo glavo z nakupom šolskih potrebščin. Že res, da je formalno slovenska osnovna šola brezplačna, a se vedno znova srečujejo z visokimi stroški. Največ preglavic običajno prinaša nakup učbenikov. Formalno delovnih zvezkov in dmgih učnih gradiv šolarji ne potrebujejo, po dmgi strani pa so pri izbiri gradiv v šolah strokovni aktivi učiteljev avtonomni. To pomeni, da lahko vsaka šola izbere gradivo, za katerega meni, da bo najbolj koristno pri delu z učenci. Manj delovnih zvezkov Kot pojasnijo na šentjurski občini, imajo sicer vse šentjurske osnovne šole oblikovane Izbor učbenikov za 5. razred OŠ na našem območju: učbeniške sklade. S tem skušajo ublažiti finančna bremena staršev. Na ministrstvu za izobraževanje pojasnijo, da namenjajo denar za zagotovitev brezplačne izposoje učbenikov iz učbeniških skladov za vse učence. Spodbujajo zmanjševanje uporabe delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv ter s tem povezanih stroškov. Učbeniški skladi Starši se sami odločijo, ali bodo učbenik kupili ali si ga bodo izposodili na šoli. Izposoj eval' nino šola zaračuna, sofinancira pa jo ministrstvo. Šole ne smej0 zaračunavati izposojevalnine za učbenike po tem, ko so z izposO' jevalnino in dmgimi finančni#1* sredstvi pokrile vse stroške glede učbenika. »V treh letih se stroški nakupa učbenikov lahko ne pokrijejo z izposojevalnine, saJ moramo upoštevati spreminjanj6 števila uporabnikov sklada, stroške upravljanja sklada itd. Izp°' sojevalnino sofinancira minis#' stvo za šolstvo in šport, v zadnj11* DA 81% J H^L*._____-J ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. s™*,« urednistvo@sentjur5kenovice.5i [HEXjQ33 POMOČ NAJŠIBKEJŠIM Bo Občina Šentjur najšib-kejšim odpisala dolgove? 0 odpisu dolgov bodo na Občini Šentjur odločali na podlagi podatkov o višini in naravi obstoječih dolgov občanov ter podatkov o njihovem socialnem položaju. Socialno ogroženi. Med podporniki odpisa dolga najšibkejšim za zdaj ni Občine Šentjur. » Piše: Nina Krobat Vlada želi pomagati socialno najšibkejšim. Potem ko je Državni zbor uzakonil možnost odpisa dolga socialno naj šibkejšim, je več kot 50 podpornikov že podpisalo sporazum, v sklopu katerega bodo upniki dolžnikom odpisali dolgove. Med podpisniki sporazuma pa (še) ni Občine Šentjur, niti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. Preverjamo, zakaj. Zbirajo podatke Občina lahko sporazum podpiše še do konca oktobra. Pa ga bo? O tem bodo odločali na podlagi podatkov o višini in naravi obstoječih dolgov DEJSTVA IHŠX®33 Podpisniki in informacije Z območja savinjske regije so sporazum do 24. julija podpisali le Mestna občina Celje in Občine Braslovče, Šmartno ob Paki ter Radeče in podjetje Elektro Celje. Sicer so med podpisniki tudi podjetja Petrol, Zavarovalnica Triglav, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Adriatic Slovenica, Gorenjska banka, NLB,... Vse informacije, obrazci in dodatna pojasnila o celotnem paketu pomoči so na voljo na spletni strani www. paketpomoci.si ali na telefonski številki 080 2002. občanov ter podatkov o njihovem socialnem položaju. »Trenutno občina s temi podatki še ne razpolaga, saj jih javni zavodi šele zbirajo, pri čemer je treba upoštevati tudi dejstvo, da je čas šolskih počitnic in letnih dopustov,« so za Šentjurske novice z občine sporočili 24. julija. Prav tako še ni mogoče napovedati, ali se bodo za takšen ukrep odločili naši javni zavodi. Želeli smo tudi preveriti, koliko potencialnih prosilcev za odpis je na Šentjurskem in kaj bi to pomenilo za občinski proračun, toda občina podatkov, s katerimi razpolaga center za socialno delo, nima. Zbirajo še tudi podatke o zneskih iz vrtca in osnovnih šol. Če se bodo odločili za odpis, bo o tem s posebnim odlokom odločal občinski svet. Več nejasnosti Na Občini Šentjur in tudi na nekaterih dmgih občinah ob tem opozarjajo, daje glede zakona o odpisu kar nekaj dilem, nejasnosti in tehničnih vprašanj. Nanje bo moralo odgovoriti pristojno ministrstvo, občina pa bo do konca oktobra natančno proučila vse vidike zakona in njegove finančne učinke. »Stališče Občine Šentjur namreč je, da je treba občanom zagotoviti enakopravnost pri dostopu do izvedbe tega socialnega ukrepa in da je nujno, da ukrep doseže pomoči najbolj potrebne občanke in občane,« dodaja referentka za stike z javnostmi Polonca Mastnak in poudari, da že vseskozi z veliko mero socialnega posluha obravnavajo ljudi v stiski, v določenih primerih tudi z oprostitvijo plačila nekaterih stroškov. jlii(i!li!illilill!l!lli!lll!l!!l!l|: Padlemu miličniku se vsako leto poklonijo s položitvijo venca na njegovem preranem grobu na Ponikvi. Ponkolan padel za Slovenijo Konec junija je minilo 24 let, odkar j e v Ljubljani pod streli JLA padel takrat 27-letni miličnik Stanislav Strašek, doma iz Boletine pri Ponikvi. Strašek je bil leta 1991 kot miličnik zaposlen v tedanjem oddelku milice Medvode - PM Ljubljana - Šiška. Kot večina miličnikov je tudi on sodeloval v procesu osamosvajanja Slovenije. »Organi za notranje zadeve so bili med prvimi, ki so se zoperstavili agresiji Jugoslovanske ljudske armade, ki je hotela s tanki preprečiti takrat utopični cilj - samostojno državo,« je pojasnil komandir šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič. Za samostojno Slovenijo je takrat padlo pet policistov, med njimi tudi Stanislav. Padlemu miličniku se na njegovem grobu na Ponikvi zato vsako leto s položitvijo venca poklonijo šentjurski policisti in člani šentjurskega Društva Sever. Tudi letos je bilo tako, saj takšnih žrtev nikakor ne smemo prezreti. (NK) V Občanka je na družabne^1 omrežju izpostavila precej ne' navaden dogodek. Opazila je namreč, da je na ProseniškeP1 ob jutrih večkrat stal Izletnikov avtobus, in to kar na cesti. »VoZ' niki osebnih avtomobilov mora' mo biti zelo previdni, ob izvoz11 iz krožišča namreč stoji avtobu5 brez kakršnihkoli smerokazov-Mimo se peljemo po polni en1’ medtem ko gospodič na sedež Mag. Marko Diaci. Šentjurski županje ministrstvo javno opozoril, naj vendar začne z gradnjo navezovalne ceste med Dramljami in Šentjurjem. Franc Jager. Ustanovitelj in direktor družinskega podjetja Jagros. V svoji 26-letni podjetniški karieri ne bi spremenil ničesar. Anita Koleša. Poslanka SMC v slovenskem državnem zboru. Za njo je prvo leto v poslanskih klopeh. Teme MESECA KOŠČKI ŠENTJURJA PO VSEM SVETU str.22 Jelka Godec. Poslanka SDS v slovenskem državnem zboru. Za njo je prvo leto v poslanskih klopeh. Sanja in Anja. Anja iz Šentjurja in Sanja iz Celja. »Slovenec sem« sta zapisali v vezenino. Zofija Drobne. Na Dobrinski noči je komisija njeno pršjačo izbrala za najboljšo. Mojca Tomažin. Predsednica sveta KS Vrb-no - Podgrad. Je edina predsednica krajevnih skupnosti v občini Šentjur. ŠENTJURČANE SKRBI TRETJA RAZVOJNA OS str.8-9 Kozjansko bo brez ceste zamrlo. Ni denarja, ni šentjurske obvoznic — ■' Preverili smo, ali se v Šentjurju lahko ponovijo hude poplave. ŠENTJURČAN PREJEL RAČUN ZA TELEFON, KI GA NI KUPIL str. 25 Zloraba osebnih podatkov se pojavlja tudi na Šentjurskem. 't............"■................M..........SBI««...........II...........................m*.....I.um*..11............um..11.1...................................1.umi....nuni.n..*......*..... V avtobusu počival kar sredi ceste cam^Je,<< Je zaPisala jezna ob- je več voznikov. Po pogovoru z jj , a" Na Izletniku smo preveri- njimi sem ugotovil, da je na kro-’ aJ se je dogajalo. žišču ustavljal samo eden izmed ske eter Površnik, vodja linij- njih. S kršiteljem je bil opravljen Pov h Prometa na Izletniku, je pogovor in dobljeno je bilo zago-razj..af' da vsako pritožbo strank lovilo, da se v prihodnje podobne re . Cej°- V tem primeru gre za stvari ne bodo več dogajale,« je ProsStr*-ano avt°busno linijo povedal Podvršnik in dodal, da avtoh*115^0 ~ ~ Celie- se za neljubi dogodek opravičuje. p0sr jS 5-20 zjutraj odpelje s Če bi v prihodnje kaj podobnega Počit Qnis^e§a- »V času šolskih spet opazili, pa naj o tem nemu-c se na tej liniji izmenju- doma obvestijo Izletnik. (NK) ■ ŠTEVILKA MESECA 460 ZAPOSLENIM DAJEJO DELO V DRUŽINSKEM PODJETJU JAGROS ŠENTJURSKEGA PODJETNIKA FRANCA JAGRA. PREOBREMENJENE CESTE Ni denarja, ni šentjurske obvoznice Obvoznica. Kdaj bodo začeli graditi navezovalno ceste Dramlje-Šentjur, še (kar) ni znano. » Piše: Nina K robat Promet skozi mesto Šentjur se je v zadnjih letih zelo povečal in občani že nekaj časa čakajo na navezovalno cesto Dramlje-Šentjur, ki bo razbremenila promet. A ker začetek gradnje še ni določen, bodo, kot kaže, cesto še nekaj časa uničevali tudi (pre)težki tovornjaki. Na Direkciji za infrastrukturo so za Šentjurske novice povedali, da je nova, osem-kilometrska cestna povezava na relaciji Dramlje-Šentjur DEJSTVA G05KP3 Sanacija ceste skozi Ponikvo Državna Direkcija za infrastrukturo na Šentjurskem v tem letu načrtuje sanacijo le enega državnega cestnega odseka. Predvidena je sanacija 900-metrskega odseka ceste na območju naselja Ponikva, dela bodo stala 31.500 evrov z DDV, so nam povedali na Direkciji. sicer že umeščena v prostor, kdaj pa naj bi dejansko začeli 32-milijonsko naložbo, v tem trenutku še ni znano. Nujna naložba Da je cesta vedno bolj potrebna in pomembna, izpostavlja tudi šentjurska poslanka Jelka Godec. V pisnem vprašanju ministru za infrastrukturo je med drugim navedla, da je zaradi količine prometa ogrožena varnost vseh udeležencev v prometu, sožitje med prometom in urbanim življenjem pa v naselju skoraj več ni mogoče. Ne le da bo nova obvoznica razbremenila promet v mestu in ostalih naseljih ob regionalni cesti, omogočila bo tudi hiter dostop do avtoceste in lažji dostop do odmaknjenih krajev Obsotelja in Kozjanskega. Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je pojasnil, da je bil projekt leta 2013 že uvrščen v državni proračun, v letošnjem proračunu pa ni predvidenega denarja za tako velike naložbe v ceste (razen tiste, ki jih financira EU). Upa, da bodo v prihodnje našli ustrezen vir financiranja te pomembne naložbe, morda v obliki posebnega infrastrukturnega sklada. Kaj več od besed od aktualnega ministra Šentjurčani za zdaj torej nimamo ... Šentjurska obvoznica se zdi še zelo daleč. Ko bodo našli denar, bodo začeli z gradnjo. Tovornjakov (še) ne tehtajo Nekateri občani pa opozarjajo tudi na dejstvo, da že tako uničene državne ceste še dodatno uničujejo pretežki tovornjaki. »Na cestah je pogosto videti tovorna vozila, ki so že na pogled očitno preobremenjena. Na to nas pogosto opozarjajo tudi občani,« je povedala vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva mag. Nataša Kos. Zakon o cestah daje občinskim redarstvom namreč pooblastilo, da med drugim tudi tehtajo tovorna vozila. Na Šentjurskem doslej tovrstnega nadzora še ni bilo. »Da bi negativni vpliv prekomerno naloženih tovornih vozil na cestišča zmanjšali, bomo začeli s tehtanjem tovornih vozil,« napoveduje Kosova. Šentjurski svetniki o proračunu Okoli 40-odstotno realizacijo proračuna so ob polletju zabeležili v Občini Šentjur. To pomeni, da so realizirali okoli šest milijonov 752.000 evrov prihodkov in še 100.000 evrov več odhodkov. Občina se je morala zadolžiti, hkrati pa opozarjajo, da je stanje v vsej državi javno finančno šibko. »Gre za likvidnostno zadolževanje. Država nam je spet zmanjšala povprečnino, dejanske stroške pa imamo v višini 662 evrov na glavo prebivalca. Povprečnina je bila določena skoraj 21 odstotkov nižje. Brez likvidnostnega in dolgoročnega zadolževanja ne bo šlo, če bomo želeli še kaj narediti,« meni šentjurski župan Marko Diaci. Hkrati opozarja, da so občine veliko pripomogle h gospodarski rasti v nekem obdobju in da so uspešno koristili tudi evropski denar. Sicer pa so na julijski seji šentjurski svetniki kupe papirja zamenjali za elektronske naprave. Po novem gradivo za sejo namreč prelistajo na elektronskih napravah, glasovanje pa je še vedno 'ročno’, z dvigovanjem rdečih in zelenih kartončkov. (MP) Šentjurski občinski svetniki so na julijski seji gradivo prvič listali elektronsko, glasujejo še 'ročno1. Aktualno @ U«,^. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. [j[)5X^Q33 urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURČANE SKRBI TRETJA RAZVOJNA OS Kozjansko bo brez ceste zamrlo. Trase. Kar je nekdaj pomenila železnica, danes predstavlja umeščanje trase tretje razvojne osi, ki jo nujno, potrebujejo tudi Sentjur-čani in Kozjansko nasploh. » Piše: Metka Pirc Več kot desetletje že načrtujejo traso tretje razvojne osi, ki bo povezala Slovenijo tudi po vertikali, torej med Koroško in Dolenjsko. Če so se najbolj vroče debate doslej nanašale na vprašanje trase med Braslovčami in Velenjem, so se na nedavni razpravi v Celju zbudili tudi Celjani, Šentjurčani in Kozjanci nasploh. »Veijamem, da nas kar nekaj ne bo doživelo navezave na to cesto. Mislim, da je smotrno pogledati in še enkrat ažurirati variante, nabralo se je nekaj novih dejstev, ena izmed teh j e tudi umestitev enega dela trase na navezovalno cesto med Dramljami in Šentjurjem, ki je bila že leta 2004 uvrščena v nacionalni program,« je zbrane opozoril šentjurski župan Marko Diaci. Župan Diaci opozarja ministrstvo Pristojne na ministrstvu je opozoril, da je bil občinski podrobni prostorski načrt sprejet že pred štirimi leti. Hkrati je predlagal, da se resno razmisli o začetku gradnje te ceste, ki bi rešila tudi težave dela Kozjanskega in Obsotelja, ki ima zaradi katastrofalnih cestnih povezav ogromno razvojnih problemov. »Sistemi pametne specializacije, ki jih načrtuje Evropa, nam nič ne pomagajo, če se bo treba peljati do trenutno najboljšega šentjurskega podjetja, Tajfuna, skoraj po makadamu. Kot občina smo naredili vse, kar jev naši SEJE VLADA ODLOČILA ZA KMETIJSKO VERZIJO TEŠ6 F2-2 POVOZI NAJBOLJŠA ZEMLJIŠČA Krajani se bojijo, da so odločitve politične, ne pa strokovne. moči, in, mimogrede, še nekaj sto tisoč evrov ste nam dolžni,« je prometno ministrstvo opozoril Diaci. V osmih letih je promet drugačen Na nedavni razpravi v Celju se je oglasil tudi Peter Jevši-nek iz Šentjurja, ki je opozoril na ekonomiko načrtovane trase tretje razvojne osi in družbeno sprejemljivost. »Prepričan sem, daje treba gledati razvojno in še enkrat preučiti vse tri trase ter j ih dodamo analizirati. Menim, da trasa Gl, ki gre skozi Kozjansko in Obsotelje prinaša velik razvojni potencial tega območja, ki je še danes prometno zelo nerazvito,« je pripovedoval. Jevšinek pravi, da s trenutnimi idejami tem območjem ne dajejo enakopravne možnosti za razvoj krajev. »Ko so načrtovali variante tras, še niso upoštevali, da je danes na tem delu umeščena navezovalna cesta, ki bo šla čez Šentjur v dolžini 8 kilometrov od izvoza Dramlje do Čmolice. Ta navezovalna cesta se bo gradila v vsakem primeru, apeliram ministrstvo, da še enkrat strokovno analizira vse tri variante in upo- števa trenutno situacijo, ki se je v zadnjih sedmih letih bistveno spremenila. Kozjanci potrebujemo dobro prometno infrastrukturo, če bo to območje izvzeto, bo popolnoma zamrlo,« pojasni. Optimalni razvoj krajev V 19. stoletju je prihod železnice v Celje predstavljal bistveno spremembo v razvoju knežjega mesta. Danes ceste izpodrivajo železnico in pomen gradnje trase tretje razvojne osi, bi sedaj lahko primerjali s časom prihoda železnice. Če bo trasa zaobšla Celje in Kozjansko, bi to lahko Mag. Marko Diaci: »Sistemi pametne specializacije, ki jih načrtuje Evropa, nič ne pomagajo, če se bo treba peljati do trenutno najboljšega t šentjurskega podjetja, Tajfuna, skoraj po makadamu. Kot občina smo naredili vse, kar je; naši moči.« pomenilo, da bo mesto razvojno nazadovalo in ne bo več vključeno v enaki meri v razvoj regije nasploh. To cesto sicer načrtujejo že nekaj več kot deset let. Marca je Vlada RS sprejela sklep, da se trasa izvede po varianti F2-2 s priključitvijo na avtocesto Al v Šentrupertu. »To predstavlja za Celje najbolj oddaljeno možno rešitev od ostalih možnih variant. Takšna rešitev za Celje in regijo ne more prispevati k nameravanemu razvoju in ustrezni umestitvi v prometne tokove, zato je zelo pomembno, kako se bo umestila srednja trasa. Če tudi ta zaobide Celje, bosta Celje in regija v naslednjih letih razvojno nazadovala,« so opozorili v lokalnem odboru SMC, kijev Celju na to temo pripravil konferenco. Razpravljavci so se strinjali, da je treba zaradi omogočanja nadaljnjega razvoja čimprej potrditi najustreznejšo varianto umeščanja srednje trase v smeri Celje-Laško-Novo mesto. Podpirajo traso, ki omogoča najbolj optimalen razvoj Celja in naše regije, ta trasa pa je bila v vseh študijah ovrednotena kot najbolj ustrezna doslej. Tudi Šentjurčani so bili glasni na razpravi v Celju. @ Pod drobnogledom ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si |j[X°XjQ33 POSLANKA SMC »Preprečili smo javnofinančno katastrofo države« Pod drobnogledom (jj) POSLANKA SDS »Se vedno ne razumem, zakaj se dobri zakoni opozicije ne podprejo« Anita Koleša. Poslanka Stranke modernega centra je za Šentjurske novice spregovorila o prvem letu svojega poslanskega mandata. Pravi, da jo njeno novo življenje nekako spominja na študentske čase, saj se iz Ljubljane domov vrača le ob koncih tedna, pa tudi tedaj delo in izzive prinese s seboj. »Bistvena razlika pa je ta, da sem ves čas na izpitu in da se življenje ni spremenilo samo meni, ampak vsej moji družini,« je povedala med drugim. Jelka Godec. Poslanka Slovenske demokratske stranke po prvem letu mandata pravi, da ji poslanska funkcija vzame veliko časa, tudi med konci tedna, kar zahteva precej usklajevanja z družino. Največjo spremembo ji predstavlja vožnja v Ljubljano in drugo področje dela. »Po letu dni lahko rečem, da so se zadeve ustalile. Kljub temu pa je načrtovanje urnika možno le za dva dni vnaprej,« je povedala med drugim. » Spraševala: Nina K robat Se ob delu v parlamentu soočate političnih koristi in presenečena, da so že imeli izkušnje iz prejšnjih man- mu da j ih v razpravah podpirajo. Pri-S kakšnimi težavami? Ste nad čim 'stari obrazi' tega parlamenta tako datov. Kaj kmalu so začetne težave merni zakoni opozicije se zavrnejo Še posebej presenečeni, razoča- težko priznajo svojo odgovornost izginile tudi zaradi dobro organizi- le iz stališča, ker jih je predlagala rani? pri rušenju zaupanja ljudi v politično ranega dela in poznavanja med sabo opozicija, predvsem to velja za pri- Koleša: Težave poslancev so pre- demokracijo. v poslanski skupini SDS. Kar težko mer, ko zakon predlaga SDS. mo sorazmerne s težavami, kijih ima Godec: Težave so se pojavljale rečemo za drage poslanske skupine. Kako ocenjujete prvo leto dela država. Razočarana sem, kadar moji predvsem na začetku mandata, ko Po letu dni še vedno ne razumem, aktualne vlade? kolegi v DZ dobro argumentiranih še ne poznaš načina dela. V veliko zakaj se dobri zakoni opozicije ne Godec: Težko je ocenjevati ne-stališč ne sprejemajo zaradi lastnih pomoč so mi bili kolegi poslanci, ki podprejo s strani koalicije, kljub te- kaj, česar ni. Vlada v letu dni ni predlagala DZ v sprejem nobenega obrambna ministra. Vlada se torej preprečile javnofinančno katastro- njem pa je dokaz, da je ta vlada zakona, ukrepa, ki bi pripomogel bolj kot ne ukvarja sama s sabo. fo naše države, povečali kredibil- sposobna pripraviti projekt, kate-k dvigu standarda življenja drža- Njeno delo ocenjujejo tudi ankete, nost države in ugled v mednaro- rega ni bila nobena draga vlada po vijanov. V zadnjem tednu so uspeli ki ji kažejo velik padec in le četrtin- dni skupnosti. Naredili smo prve osamosvojitvi Slovenije, sprejeti le fiskalno zakonodajo, ki sko podporo državljanov. Smo pa prepotrebne reforme v pravosodju Kako aktivni Ste bili vi v zadnjem Pa je precej ohlapna. Potrebovala j e tudi država, ki svoji vladi najmanj in na davčnem področju, ki med letu v parlamentu? Kateri so torej sedem mesecev, daje sedaj končno zaupa (analiza OECD). dragim povečujejo tudi optimizem vaši najpomembnejši dosežki? popolna. Menjali smo tri ministri- Koleša: Vladni predlogi in od- v gospodarstvu. Sprejeta strategija Koleša: Sem članica v treh par-ce za šolstvo, dva gospodarska in ločitve koalicijskih poslancev so upravljanja z državnim premože- lamentarnih odborih, sodelujem @ Pod drobnogledom pri projektu reforme lokalne samouprave, volilne zakonodaje in prenovi kulturnega modela. Vesela sem sodelovanja s šentjurskim županom in z uglednimi kulturniki ter uspešnimi znanstveniki, kar v poslanski skupini vidimo kot pomembno obogatitev demokratičnega odločanja. Predvsem pa sem ponosna na vse dosežke naše poslanske skupine, na umirjenost, argumentiranost in strpnost razprav v DZ, s katerimi tiakujemo pot k večji politični kulturi ter medsebojnem Peter Jevšinek, predsednik šentjurske SMC, o delu poslanke Jelke Godec: »Občini Šentjur in Dobje imata prvič v zgodovini slovenske osamosvojitve dva poslanska sedeža v Državnem zboru, kar je zagotovo zelo dobro. Seveda smo v lokalnem odboru SMC predvsem osredotočeni na sodelovanje z našo poslanko Anito Kolesa. Kolikor pa spremljamo delo opozicijske poslanke, ugotavljamo, da njena angažiranost v lokalni skupnosti temelji na populističnih izjavah in solističnih akcijah, ki seveda ne morejo pripeljati do uspehov. Zato bi bili veliko bolj zadovoljni, če bi delovanje naših poslank temeljilo na sodelovanju in ne na izključevanju.« spoštovanju in zaupanju. Godec: Statistično gledano: kot predlagatelj 2 zakonov zadolžena za stališče poslanske skupine pri 9 zakonih, predlagateljica 6 izrednih sej odborov, 3 točk na odborih in 12 ustnih ter 69 pisnih poslanskih vprašanj. Delovanje na področju izobraževanja, dela in sociale, zdravstva in kulture, v poslanski skupini sem zadolžena za področje zdravstva. Sem tudi namestnica vodje poslanske skupine SDS in tudi s tega stališča so določene aktivnosti. Moje delo je aktivno tudi na vseh sejah odborov in plenarnih sejah. Po odzivu volivcev sodeč ni ostalo neopaženo. Izpostaviti je treba zavzemanje za ohranitev nujne medicinske pomoči na podeželju. S pobudo za obravnavo problematike izobraževanja odraslih sem uspela doseči dogovor in zavezo ministrstva, da pripravi zakonska določila do konca leta 2015, ki bodo uredila financiranje javne mreže na tem področju. Moja pobuda za sklic seje Odbora za zdravstvo na področju sistemskih rešitev za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami je naletela na pozitiven odziv tudi na strani koalicije. In veseli me, da smo dosegli soglasno podporo mojemu predlogu, da ministrstvo do konca leta 2015 pripravi sistemske rešitve na tem področju zdravstva. Naše bralce zagotovo zanima, kaj ste v tem obdobju storili za občane Šentjurja in Dobja? Godec: Moja pisna poslanska vprašanja so bila namenjena predvsem problematiki infrastrukture v občinah, natančneje, problematiki rekonstrukcija regionalnih cest Do-le-Šentjur, Dole-Ponikva-Loče, Dramlje-Žička, Loke-Ledinščica, Planina-Sevnica in navezovalne ceste. Na mojo pobudo si je minister za promet ogledal uničeno cesto na trasi Dole-Loče. Bila sem tudi pobudnica sestanka treh poslancev iz Šentjurja in Slovenskih Konjic na temo rekonstrukcije regionalnih cest, ki povezujejo obe občini. Upam, da bomo skupaj uspeli premakniti projekte do končnega cilja. Zavzemanje za ohranitev službe nujne medicinske pomoči, ureditev financiranja izobraževanj odraslih, reševanje problematike otrok s posebnimi potrebami. Veliko sodelujem z ravnatelji OŠ v občini in se odzivam na problematiko tega področja. Predlog, da se v zakonodaji izbriše zaznamba na nepremičnine, če oseba prejema socialno pomoč ali varstveni dodatek, je pomoč socialno šibkim. Pri predlogih in sprejemanju zakonodaje poskušam vnašati predloge in ideje, ki jih pridobim s strani lokalnega prebivalstva. Vsak prvi delovni ponedeljek imam odprto poslansko pisarno v Šentjurju, kjer je občanom omogočeno, da mi predstavijo svoje probleme in podajo predloge. Kolesa: Vsi zakoni in ukrepi, ki so bili po zaslugi dela naše politične stranke sprejeti v DZ, so enako pomembni za občane Šentjurja in Dobja kot za vse druge državljane Slovenije. Določeni predlogi, kot so organizacija novih urgentnih centrov, odločitve glede infrastrukturnih investicij, zmanjšanje sredstev za delovanje občin, znižanje standardov izobraževanja ipd., so posledica celostnega urejanja stanja v državi. Predvsem zato, ker sama delujem v največji koalicijski stranki, sem lahko glede teh občutljivih problemov 'mojih občin' tudi bistveno bolj učinkovita. Kaj nameravate za boljše življenje na Šentjurskem in v Dobju še storiti do konca mandata? Kolesa: Poslanec je v službi države in kar je dobro za državo, je dobro tudi za občane. Dejstvo, da imamo danes veliko večino državnih cest (razen avtocest) uničenih, medtem ko so ceste v upravljanju občin bistveno bolje urejene, zelo dobro odraža stanje v naši državi. Že pred volitvami 'Jože Korže, predsednik šentjurske SDS, o delu poslanke Anite Koleša: »Zelo težko ocenjujem delo gospe Koleša po prvem letu v Državnem zboru, ker je praktično ni zaznati ne v razpravah o državotvornih temah ne pri drugih temah, ki zadevajo državljane. Mislim, da je bolj kot ne sestavni del glasovalnega stroja v SMC. Da bi bila 'udarna' poslanka niti nisem pričakoval. Mogoče se bo v nadaljevanju mandata kaj spremenilo?« sem napovedala, da so vrata moje poslanske pisarne vedno odprta za probleme in pobude občanov in vseh državljanov. Vesela sem, da smo prenekatero zagato v tem času tudi že rešili in tako bo tudi vnaprej. Godec: Tudi v nadaljnjem delu se bom osredotočala predvsem na prenos predlogov in idej, ki jih črpam iz lokalnega okolja. Kljub temu da je SDS v parlamentu opozicijska stranka, se trudim, da upoštevam in prenašam predloge iz lokalnega okolja na državno raven. Mislim, da problemov ne bo zmanjkalo. Upam le, da bomo vsi skupaj, tako lokalna skupnost kot poslanci, uspeli v svojih prizadevanjih. Podarite bližnjim solzo sreče in dober občutek! Nedeljske radijske voščilnice na Radiu Rogla. Nedeljska voščilnica na Radiu Rogla (besedilo in pesem) SAMO 9 evrov. Vse se lahko dogovorite tudi v Šentjurju! Pričakujemo vas na uredništvu Šentjurskih novic (Poslovni center Selič). Več informacij tudi po telefonu: 03 620 02 53 ali na www.radiorogla.si i™,E ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. (jX°XjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Naša krajevna skupnost NASA KRAJEVNA SKUPNOST r Mojca Tomažin svet KS Vrbno - Podgrad * vodi od lanskega F oktobra. Je edina P predsednica krajevnih skupnosti v |bgg občini Šentjur. LTIonan S. dorarn Slndcrh forCtUia Urediti želijo družabno središče kraja Vrbno - Podgrad. Ena najmlajših in najmanjših krajevnih skupnosti se lahko pohvali z zanimivo zgodovino, kmalu pa bo dobila družabno središče. » Piše: Nina Krobat Območje sedanje krajevne skupnosti Vrbno - Podgrad je bilo nekoč poznano po številnih mlinih ob Voglajni, z Lipice pa se je nad dolino bohotil grad Anderburg. Srednjeveški grad naj bi po pisnih virih zgradili v 13. stoletju, sredi 17. stoletja ga je uničil požar. Domačini vedo povedati, da so bili na Lipici še pred desetletji vidni ostanki gradu, danes pa so komaj prepoznavni. So pa zato še žive grajske legende. Zlati oven in hudič na Anderburgu Janko Orožen je v delu Gradovi in graščine v narodnem izročilu o gradu Anderburg med drugim zapisal, da ga je sezidal neki plemič, ki je služil pri Celjskih grofih in Rifniških. Kmalu si je na Lipici sezidal grad in se oženil z rifniško hčerko Emo. Nekoč je Lipičan dobil zlatega ovna in ga podaril ženi. Nekega dne DEJSTVA KS Vrbno - Podgrad Število prebivalcev: okoli 663 Predsednica KS: Mojca Tomažin CI. mandat) Proračun KS: 22.000 evrov Poraba denarja: glavnina za naložbe, vzdrževanje naselij in cest, delovanje KS Društva: Športno kulturno društvo Vrbno - Podgrad Največja prireditev: pohod po mejah krajevne skupnosti z druženjem [jeseni) je bila ravno ob ovnu, ko jo je berač prosil miloščine, zato mu ni mogla takoj ustreči. Jezen berač jo je preklel. Grad se je porušil in pokopal pod seboj Emo in ovna. Legenda zelo spominja na tisto o zakladu pod rifniškim gradom, a ni edina. Nekoč se je okoli Anderburga klatil hudič, ki je hotel napasti graščakinjo. Ker pa ji ni mogel ničesar storiti, je pobožna gospa v zahvalo grad razdrla in iz njegovega kamenja zgradila cerkev sv. Rozalije. Še danes se na skalah na Lipici vidijo sledovi hudičevih krempljev... Poleg takih pripovedi domačini obiskovalcu radi pokažejo spominsko obeležje pesniku in duhovniku Valentinu Orožnu, Slomškovemu učencu, ki je bil rojen v Podgradu. Šentjurski TIC omenja tudi Staro kaščo v Vrbnem, ki je primer podeželske kulturne dediščine Kozjanskega. Zanimiva je tudi miniatura srednjeveškega gradu, posvečena grofom Celjskim. Objekt je pokrit s strešniki skrilavci, ki delno izvirajo iz Friderikovega stolpa in so stari med 500 in 700 let. Kmalu večnamenski objekt Vrnimo se v današnji čas. Območje krajevne skupnosti Vrbno - Podgrad je danes predvsem bivalno naselje, ki nima ne trgovine ne gostilne, nam pove predsednica sveta te KS Mojca Tomažin. Pove tudi, da v kraju pogrešajo dmžabno središče, zato so lani v upravljanje dobili manjšo hišo na Videzu, ki jo nameravajo preurediti v večnamenski prostor. To bodo storili s pomočjo novoustanovljenega Športno kulturnega društva Vrbno - Podgrad, ki že ima sedež na tem naslovu. Prav tako želijo dolgoročno tam urediti sedež krajevne skupnosti. Koliko jih bodo ureditvena dela stala, še niso izračunali, saj bodo prve predračune začeli pridobivati po poletju, upajo Tole hiško bodo uredili v večnamenski prostor, namenjen druženju krajanov. pa, da jim bo vsaj delno hiško uspelo urediti čim prej. Obenem bodo uredili tudi športno igrišče na Videžu, napoveduje Tomažinova. Infrastrukturni izzivi Sicer pa tudi tukaj, kot v večini drugih krajevnih skupnosti na Šentjurskem in širše, potarnajo nad slabim stanjem cest. Lani so, tudi s prispevki krajanov, obnovili odsek ceste Gajšek-Ribič v Vrbnem, tam so uredili tudi odvodnjavanje v sklopu izgradnje kanalizacije. Letos ali prihodnje leto bodo obnovili še krajši odsek ceste v Podgradu. Sicer pa nekateri krajani opozarjajo na slabo reševanje poplavne ogroženosti ob Voglajni, od čistilne naprave prsti Opoki. Tam namreč dve domačiji velikokrat poplavlja. »To so seveda zadeve, ki jih ni mogoče rešiti čez noč, saj njihova rešitev in izvedba zahtevata veliko časa in odziv pristojnih institucij. Se pa vsekakor trudimo, da bi zadevo vsaj prestavili na naslednjo točko,« doda Tomažinova. % ^-iolčnccK 36. yer 'lili Stcjscnhatt LfcM Grad Anderburg na zemljevidu iz leta 1678. Vir: VVikipedia © Novice IPAVCEV KULTURNI CENTER POD KNJIŽNICO V kulturi ni računice Upravljanje. Ipavčev kulturni center bo po novem deloval pod okriljem šentjurske knjižnice. » Piše: Metka Pirc Skoraj leto bo, odkar so prenovili Ipavčev kulturni center (IKC), vendar s poslovanjem niso povsem zadovoljni. Po novem bo deloval pod okriljem javnega zavoda Knjižnica Šentjur, na razpisu za pridobivanje evropskega denarja za prenovo centra pa se je občina zavezala, da bo omogočila šest novih zaposlitev na področju gospodarstva in obogatila program, s čimer bodo privabili še več obiskovalcev. Kultura bogati »Z odlokom smo vzpostavili normativno podlago za IKC. Najbolj smotrno bi sicer bilo, da bi ustanovili nov javni zavod, a se z vidika racionalne porabe občinskega denarja za to nismo odločili,« na julijski seji pojasnjuje šentjurski župan Marko Diaci. Dejstvo, da bo IKC najverjetneje vedno potreboval finančno pomoč občine, je razburilo nekatere občinske svetnike. »Naloga občine ni le zagotoviti ekonomsko upravičene projekte, gre namreč za širši spekter dejavnosti. Kultura predstavlja našo identiteto, zato je treba vanjo tudi nekaj vložiti,« odgovarja Diaci. Verjame, da v občini, kjer živi manj kot 20.000 prebivalcev, takšen center nikoli ne bo finančno vzdržen, a se je treba zavedati, da zagotavlja dostopnost kulturnih vsebin vsem krajanom in širino dejavnosti v kraju. Sprejeli kulturni program Svetnik Peter Jevšinek je med drugim opozoril na kadrovsko podhranjenost knjižnice in dejstvo, da občinski svet ni bil seznanjen s pisnim mnenjem vodstva knjižnice o mrnmm te Ipavčev kulturni center bo prinesel šest novih zaposlitev na področju gospodarstva, podrobnosti še niso znane. pripojitvi IKC. Ravno oživljanje IKC je eden od glavnih ciljev novega lokalnega programa za kulturo za naslednjih pet let, ki so ga šentjurski svetniki sprejeli na julijski seji. »Drugi cilj je, da zagotovimo denar za nadaljnjo obnovo Zgornjega trga, saj želimo, da se ohranja in da se poselitev ne manjša. Mislim, da bomo s selitvijo glasbene šole to tudi dosegli,« pojasni Judita Methans Šarlah z oddelka za družbene dejavnosti na šentjurski občini. Sprejeti program kulture daje šentjurskim ustvarjalcem in organizatorjem kulturnih prireditev osnovo za ustvarjanje v naslednjih petih letih. »Pri pripravi programa je sodelovalo zelo veliko kulturnih institucij. Župan je lani imenoval delovno skupino, v kateri so bili predstavniki sedmih institucij, te pa tudi imajo še svoje člane, društva,« doda Methans Šarlahova. Imamo novo generacijo maturantov Nestrpno so dijaki Šolskega I centra Šentjur čakali 6. julij, ko so izvedeli rezultate poklicne mature. Večina jih je vriskala od veselja, nekaj pa je takih, ki bodo za maturitetne pole morali sesti znova. V spomladanskem roku je poklicno maturo skupaj opravljalo 43 kandidatov. Uspešnih je bilo 33 dijakov, 10 pa jih je moralo znova sesti za knjige, da bodo v jesenskem roku uspešnejši. Zaključno slovesnost s podelitvijo maturitetnih spričeval so pripravili v prostorih Šolskega centra Šentjur, kjer sta jih nagovorila tudi direktor Šolskega centra mag. Branko Šket in ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole mag. Janez Vodopivc. (NK) Novice (]5) PROTIPOPLAVNI UKREPI Zaključek del celotne faze protipoplavnih ukrepov B bodo predvidoma obeležili jeseni, napovedujejo na občini. Sledijo faze C, D, Se v Šentjurju lahko ponovijo hude poplave? Bolj varni? Preverjamo, kaj smo za večjo poplavno varnost Šentjurja že naredili in kaj še bomo. » Piše: Nina Krobat Šentjursko je poplavno ogroženo predvsem v delu mestne skupnosti in ob Voglajni ter njenih pritokih (Pesnica, Slom-ščica, Kozarica). V preteklosti so bili ljudje na teh območjih večkrat prizadeti zaradi naraslih voda. Ker občina in država v zadnjih letih intenzivno izvajata protipoplavne ukrepe, smo preverili, ali se tako hude poplave še lahko ponovijo. Večja poplavna varnost dolvodno ob Voglajni Najprej spomnimo, kaj smo doslej za večjo poplavno varnost Šentjurskega že naredili. Za zagotavljanje poplavne varnosti je sicer pristojna država, a je del protipoplavnih ukrepov (tako imenovano fazo A) izvedla in financirala Občina Šentjur v sklopu urejanja industrijske cone Šentjur jug II. S tem so, tako na občini, deloma zagotovili večjo poplavno varnost dolvodno ob Voglajni, tudi v občinah Štore in Celje. Občina prav tako pristojno Agencijo RS za okolje opozarja na nujnost čiščenja lokalnih vodotokov. V lem 2011 so tako na pobudo občine odstranili naplavine na sotočju Voglajne, Kozarice in Pesnice ter očistili vodne pregrade. Protipoplavni nasipi, zadrževalni bazeni, črpališči... Dosti bolj obsežna pa je faza B, ki poteka zadnji dve leti in je zdaj pri koncu. Začeli so s pripravo potrebne dokumentacije in tako pospešili dogajanje na državni ravni. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je iz Vodnega sklada zagotovilo nekaj manj kot 2 milijona evrov (celotna vrednost faze B je okoli 2,6 milijona evrov). S tem je Občina Šentjur dobila zeleno luč in preko razpisa izbrala izvajalca, kije z deli na območju Voglajne in Pešnice v sklopu prvih dveh podfaz (BI in B2) začel v septembru 2013. Izgradili so protipoplavne nasipe in zidove, zadrževalna bazena, črpališči, razbremenilne jarke, meteorno kanalizacijo ter obenem rekonstruirali most in cesto, očistili strugo in preuredili komunalne vode. Lani novembra so z deli tudi uradno končali in tako zagotovili boljšo poplavno varnost na območju industrijske cone. Lani junija so začeli še s podfazo B3, ki zajema ukrepe na območju pritoka Kozarice v Voglajno, med obrtno in stanovanjsko cono ter šolo v Hrušev-cu. Izgradili so protipoplavne nasipe in zidove, uredili korito struge. Zaključek del celotne faze B bodo predvidoma obeležili jeseni, napovedujejo na občini. Kaj sledi? Z ministrstvom so že podpisali okvirni sporazum za sofinanciranje nadaljnjih faz Bodo takšni prizori zdaj preteklost? Takole je bilo v Šentjurju lansko jesen. protipoplavnih ukrepov, faz C, D in E. Ocenjena vrednost vseh načrtovanih faz na Šentjurskem sicer znaša okoli 12 milijonov evrov. Trenutno Občina Šentjur projektira naslednjo fazo C. Načrtovane so še nadaljnje faze ukrepov (F, G, ...), načrtuje se tudi izgradnja suhega zadrže- valnika voda v Črnolici, ki je del projekta izgradnje navezovalne ceste Dramlje-Šentjur. Občina pripravlja ustrezno dokumentacijo in bo kandidirala za državna sredstva, dinamika izvedbe pa je seveda odvisna od možnosti sofinanciranja države. Ob lanskih poplavah je vodja intervencije Martin Cmok ocenil, da protipoplavni ukrepi delujejo, saj bi sicer poplave bile bistveno hujše. Kje smo danes? Z omenjenimi ukrepi se je poplavna varnost ob Voglajni s pritoki povečala, izboljšan je pretok vode v strugi, pravijo na Občini Šentjur. Pričakujejo, da bodo tudi nadaljnji ukrepi preprečili razlivanje voda, seveda pa razsežnosti morebitnih naravnih nesreč nikoli ni mogoče v celoti predvideti in napovedati. Zato je treba nadaljevati z izvajanjem protipoplavnih ukrepov tudi na ostalih območjih. Na občini še poudarijo, da so ukrepi načrtovani tako, da v nobenem primeru stanja poplavne varnosti na poplavno ogroženem območju ne poslabšujejo. @ Ponosni na Šentjur ZGODBE Z ZGORNJEGA TRGA Seme Šentjurja Zgornji trg. Nekdaj glavno središče Šentjurja, ki se je razvilo ob cesti do Celja. Zaznamovale so ga obrtniške dejavnosti z 19. in začetka 20. stoletja. » Piše: Tomaž Pritekel] Mesto Šentjur, kot ga poznamo danes, se je razvilo iz trga, ki je bil prvič v omenjen kot trg Sv. Jurija v 14. stoletju. Današnji Zgornji trg je bil od nekdaj pomembno tranzitno in upravno središče, kjer so svoje mesto predvsem v začetku šestdesetih let 19. stoletja našli obrtniki, gostilničarji in trgovci. V tem času pa je tod županoval tudi odmevni Gustav Ipavec. Trg se je s poseljenostjo širil proti jugu in se razvil v Šentjur, ki je status mesta dobil leta 1990. Lokalni časopis že v 19. stoletju V poznem 19. stoletju je imel Šentjur že časopis, ki je izhajal na 14 dni. Kaj takšnega takrat ni premoglo niti večje Celje. Urednikoval je Gustav Ipavec, s karikaturami pa je svojo noto dodal Frančišek Vučnik. Časopis se je imenoval Kikiriki in bi v današnjem času spominjal na tabloid. V časopisu so namreč meščani s prispevki lahko malo obrekovali ter se pošalili na račun drugega. Leta 1979 SO Živilski sejem Že prestavili V Spodnji trg. Vir: zbornik Med Bočem in Bohorjem (1984) Do druge svetovne vojne voda iz vodnjakov V Zgornjem trgu so vodovod napeljali leta 1940. Pred tem pa ni bilo hiše, ki ne bi imela vodnjaka. Pravijo, daje redko le prihajalo do tega, da je v Zgornjem trgu zmanjkalo vode. Takrat so morali po vodo na Rebra ali pa na bližnjo večjo kmetijo. Dostikrat pa so vodo napajali iz bojda 48 metrov globokega vodnjaka, kije stal za cerkvijo. Do 2. svetovne vojne so bile v Zgornjem trgu prevladujoče obrti usnjarstvo, čevljarstvo, mizarstvo, krojaštvo, lončarstvo, kolarstvo in žagarstvo. Šentjurje bil izredno prodoren kraj glede na velikost. Gostilne so obratovale vsak dan, najbolj pa so bile polne ob nedeljah, ko so ljudje hodili od maše in pa ob sejmih. V začetku 19. stoletja sta med obrtniki posebno vlogo imela Josip in Ivan Čretnik, ki sta izdelovala mline in mlatilnice. Svoje poljedelske stroje sta prodajala po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Sejem je bil skoraj vsak mesec Večji del osrednjega dogajanja v Zgornjem trgu so nekdaj zavzemali sejmi. Šentjurju je bila v sredini 19. stoletja dodeljena pravica do sedmih letnih sejmov. Od takrat so sejmi potekali mesečno. Najslabše so bili obiskani zimski sejmi, četudi so takrat kmetje imeli več časa. Oviral jih je sneg in slabša dostopnost. Pravijo, da so kmetje s Planine in Dobja kupovali živino na sejmih v Šentjurju tudi, ko je Več o zgodbah z Zgornjega trga Članica ansambla Navihanke, Sonja Hercog, je leta 2010 svojo etnološko raziskavo o dogajanju na Zgornjem trgu med letoma 1850 in 1970 zapisala v svoji diplomski nalogi z naslovom Zgornji trg - ne vas in še ne mesto, ki jo je opravila na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Iz tega vira smo tudi povzeli objavljene informacije. Zgornji trg s severne strani. Vin razstava fotografij o življenju v Zgornjem trgu, 26.6.2014, Šentjur na enem poletnem sejmu stalo do 1000 glav živine. Na sejmih je veljal red, ki ga je predpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo. Živino je moral nadzorovati živinozdravnik, v bližini so morali postaviti vodo in živinsko tehtnico, konji pa so morali imeti posebno tekališče. Prodaja na sejmih je bila v veliki meri odvisna tudi od vremena. Prodaja je bila bistveno slabša v primeru slabega vremena. Največja sejma sta bila na Jurijevo in oktobra. Zgornji trg po koncu 19. Stoletja. Vir: domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje DRUŽINSKO PODJETJE JACROS »V šoli nisem bil odličnjak, sem pa imel ideje, ki jih drugi niso imeli« Franc Jager. Uspešen podjetnik je jager le po priimku, saj za lovstvo nikdar ni imel časa. Ko je bil mlad fant, se pošali, je bil divji lovec, pa so ga hitro spravili k pameti, čeprav ni ustrelil ničesar. Rojen je bil na kmetiji, kjer se je naučil trdega dela, discipline in vztrajnosti, kar so po njegovih besedah ključne sestavine za uspeh. Že vse življenje trgovec, ki v svoji karieri ne bi spremenil ničesar. Ko je pred 26 leti v Rogaški Slatini odprl prvo trgovino, ni načrtoval, da bo nekoč med najbogatejšimi Slovenci. Meja zanj ni, kot tudi ni počitka. Pravi, da bo delal do konca. 8 Pogovarjala seje: Nina Krobat Veljate za zelo delavnega človeka, pa vendar, je kaj časa za dopust? • Poletni dopust imam po delih. Na Viru imam hišo, kamor se umaknem čez konce tedna, daljši dopust pa si privoščim v januarju in februarju, takrat grem na toplo. Sonce mi zelo odgovarja, toda ne previsoke temperature. V Šentjurju imate kmetijo. Vas fizično delo sprosti po napornem delovniku? • V Kamenem sem pred leti kupil starejšo kmetijo in jo obnovil, živim tam in v Hruševcu, kjer imam hišo s svojo drugo družino. Na kmetiji imam škotsko govedo, pava, gojim tudi domačo zelenjavo in industrijsko konopljo, ki je super za čaj. To je moj hobi. Narava mi je ze- lo blizu, saj sem rojen na kmetiji in sem se vseskozi na nek način ukvarjal s kmetijstvom. Moji hčerki, stari 11 in 17 let, pa nista zelo zainteresirani za delo na kmetiji. Pravita, da so časi zdaj drugačni, bolj kot grablje in motika so pomembni telefoni in računalniki. Rad grem tudi na Resevno, treba je skrbeti za kondicijo, da zdržiš naporen urnik. V Šentjurju živite 15 let. Kako gledate na svoje mesto, kaj vam je všeč, kaj bi spremenili? •Všeč mi je, da je blizu avtocesta, mesto je dostopno, veliko je narave, bivalni pogoji so zelo dobri. Druge stvari se urejajo, tako kot kulturni dom, ki nam je bil dolgo v sramoto. Je pa škoda, da ni v Sloveniji prave podjetniške žilice. Velika (S) Intervju Več ustvariti kot potrošiti. Enostavno povedano. Podjetništvo je namreč enostavna stvar, čeprav ljudje mislijo, da je zakomplicirano. podjetja, kot sta Alpos in Bohor, se niso pravilno organizirala, lastninila, zato so propadla in tukaj ni več delovnih mest. Treba je ustvariti pogoje in skrbeti za podjetja, saj ta dajejo kruh politiki in občini. Primer: v Šentjurju imamo trgovino že 20 let in zdaj bi radi izgradili novo. Imamo nagledano zemljišče na križišču proti Alposu, toda na polovici parcele je označeno poplavno območje, čeprav v Šentjurju gradijo nasipe in drugo. Ko sem bil na agenciji za okolje, so rekli, da vsaj še tri do pet let zemljišče ne bo v celoti zazidalno, zdaj je zazidalna polovica. Ne dovolijo pa, da bi sami naredili nasipe. Tako ne dobimo soglasja. Govoril sem z županom, delajo na tem, a stvari gredo počasi. Nova trgovina torej bo, ko bo možno, saj je za nas zelo pomembna lokacija. Vaše poslovalnice so v številnih štajerskih občinah. Kje je najlažje investirati? • Zdaj gradimo v Prekmurju. V Radencih smo že tri leta, letos aprila smo odprli supermarket v Turnišču, danes imamo tehnični pregled v Odrancih, gradimo v Ljutomeru. Tam so pogoji čisto drugačni, ljudje nas pričakujejo in so nas veseli. Če primerjam komunalni prispevek, so razlike ogromne. V Dupleku je denimo komunalni prispevek petkrat višji kot v Turnišču, čeprav imata občini enako število prebivalcev. To je za podjetje strošek, ki ga težko dobiš nazaj. Če želiš konkurirati na trgu, ne smeš imeti dragega objekta. Pred časom so me denimo povabili v Avstrijo, v mesto, kjer so na voljo gradbene parcele. Župan mi je povedal, da bi lahko začel graditi v roku enega meseca, cena zemljišča pa bi bila nižja kot v Sloveniji. V Sloveniji, ki je tako majhna, pa imamo sto različnih predpisov ali politik, skoraj vsaka občina ima neke svoje predpise. Kaj je vaš življenjski slogan, rek, ki vas najbolje opisuje? • Več ustvariti kot potrošiti. Enostavno povedano. Podjetništvo je namreč enostavna stvar, čeprav ljudje mislijo, daje zakomplicirano. Je to vaš recept za uspeh? Ko ste odprli prvo trgovino, je bilo ogromno majhnih trgovcev, a večina ni pisala zgodbe o uspehu. • Vztrajnost, delavnost, več ustvariti kot potrošiti, tako preprosto je to. Mi smo zelo varčni, zato imamo poslovne uspehe. Večkrat ste poudarili, da podjetje Jagros, za razliko od mnogih, ni prezadolženo. Je še vedno tako? • Še vedno nismo prezadolženi, že vrsto let nimamo likvidnostnih težav, vse plačujemo na rok. Posojila da, a v razumni meji. Kaj boš ustvaril, je odvisno od strategije in ciljev. Mi se vseskozi širimo, vsako leto beležimo rast in to tudi načrtujemo. Torej gre posel dobro? Kakšni so lanski poslovni rezultati? • Zaposlenih nas je 460, poleg tega v času dopustov pri nas dela več kot 100 študentov. Lani smo beležili 80 milijonov neto prometa in 3,5 milijona evrov dobička. V glavnem ne dvigujemo dobička, ampak vlagamo v širitev. Trenutno imamo 35 poslovalnic, v igri imamo še več novih lokacij in večji projekt z bankami, a z bankami gre počasi, o tem še ne bi. Načrtujemo tudi nov logistični center nekje ob štajerski avtocesti, saj zdaj do skladišča v Mestinju potrebujemo skoraj eno uro, kar je preveč. Hočejo nas tudi v Ljubljani, na Primorskem. Bomo, saj je še čas. Je v vašem podjetju beseda 'kriza' še vedno prepovedana? • Prepovedana ni, ni pa zaželena. Pred leti, ko se je začelo govoriti o tem, smo imeli sestanek vodstva in sem povedal, da te besede pri nas ni dobro izgovarjati. Prebral sem namreč kar nekaj psiholoških knjig, ki poudarjajo princip pozitivnega mišljenja. Te podarjam tudi svojim zaposlenim, če želijo. Če pozitivno razmišljaš, se pozitivno konča. V Sloveniji na to pozabljamo. Večkrat poudarjam tudi, da je treba delati z ljubeznijo. Tisto, kar delaš z ljubeznijo, ni težko. A samo od ljubezni se ne da živeti. Kakšna je povprečna plača v vašem podjetju? • Lepo je biti v tem duhu pozitivne energije in zraven še zaslužiti. Trudim se, da to uveljavljam tudi v našem okolju. Pravim, da je naša firma uspešna zaradi pozitivnih ljudi. Naše plače so višje od povprečja pri konkurentih ali pa tam nekje. Ne morem se hvaliti, ker bi bilo nepošteno. Smo veliko podjetje, ampak še vedno kupimo manj artiklov kot Spar, Tuš ali Mercator. Ti od dobaviteljev dobijo blago po bistveno boljši ceni, a potrošnika tega ne zanima, on želi artikel kupiti po enaki ceni. V tujini lahko kupimo blago po enaki ceni kot velike firme. Pri nas je žal še vedno ta miselnost, da morajo večji dobiti več. Stroške pa imamo vsi enake. Kako torej ostajate konkurenčni? Da kupujete v tujini? • Dosti stvari moramo. Ostalo pa imamo malo nižji RVC (razlika v ceni, op.a.) in moramo kompenzirati z boljšo organizacijo dela. Vaše podjetje je družinsko, vloge so razdeljene med vaše tri sinove in nekdanjo ženo. Bo prišlo do menjave generacij? • Že dolgo imam pogoje za upokojitev, a zakaj ne bi delal, če lahko. V podjetju so trije sinovi, nasledstvo je. Najmlajši sin Miha na moj predlog ravno piše diplomo na temo, kako predati podjetje iz generacije v generacijo. To je zelo zahtevno, saj gre za življenjsko delo. Ta firma je moje življenjsko delo in želim si, da gre naprej, za kar ima vse pogoje, a je vse odvisno od vodenja. Tudi če je družinski član, mora delati profesionalno, ne delam razlike med družino in drugimi zaposlenimi. To je na nek način težava, saj ni družinske harmonije, kot si kdo misli, da bi naj bila. Poudarjate lokalno. Koliko odstotkov vaših izdelkov je lokalnih in zakaj jih ni več? • Kolikor je možno. Zakaj jih ni več? Slovenija je šele pred kratkim sprevidela, da lahko doma pridelamo hrano, ki je boljša kot tuja. Naši proizvajalci niso imeli podjetniškega duha, da bi proizvajali, kar potrošnik želi. Tudi tisti, ki proizvajajo, bi radi izdelek drago prodali, potrošnik bi ga rad kupil poceni. Le 10 do 20 odstotkov potrošnikov je osveščenih o pomenu kupovanja lokalnih izdelkov in ko bo ta odstotek višji, bo tudi več proizvodnje. Mi se s proizvajalci pogajamo, saj moramo pokriti stroške dela in prostora. Potrošnik pa nato tehta, ali bo kupil ali ne. Je biti uvrščen na lestvico najbogatejših Slovencev prednost ali slabost? • Ne eno ne drugo. Naj vprašam drugače: tisti, ki ima denar, pri nas še uživa spoštovanje? • Sam ne čutim nobene težave, niti se nimam za bogataša, saj živim preprosto življenje, v nobeni stvari ne pretiravam, kar okolje tudi vidi. Naj te vsak vzame takšnega, kot si. Pred kratkim sem organiziral obletnico osnovne šole, s sošolci iz šole Kristan Vrh smo se srečali na Mestinju. Lepo smo se pogovarjali, ljudje razumejo, saj ima vsak možnost, potem pa je odvisno od tvoje volje, ali boš šel naprej. Nekateri morda težje razumejo, saj je bilo v šoli veliko bolj bistrih, sam nisem bil odličnjak, sem pa imel ideje, kijih dmgi niso imeli. Uvrščajo vas med najvplivnejše osebnosti na območju Obsotelja in Kozjanskega. Do kod seže vaš vpliv? • Ne čutim, da bi imel vpliv, niti ga ne potrebujem. Ste član SDS, bili ste občinski svetnik in županski kandidat v Šmarju. Kaj ste želeli doseči in ali vam je uspelo? • Trenutno nimam politične funkcije, saj je v Šentjurju velika konkurenca, vsi pa se konkurence bojijo. Predsedniku Janši sem, ko je bil v Šentjurju in je govoril, kako slabo je v Sloveniji, dejal, da ni tako. Govoril sem s podjetnikom, ki dela po svetu in ga vprašal, kje na svetu je boljše življenje za enako vložen trud ali delo. Dejal je, da verjetno nikjer. To sem Janši povedal, pa mu ni bilo prav. Dejal je, da pač različno misliva, in sva končala. Žal je politika 'vzpetništvo', vprašanje je, če se lahko vzpneš z odkritim odnosom. Ker ljudje tega ne razumejo, take politike ne podprejo. Sam nisem več politično aktiven, saj očitno nisem iz takega testa. V politiki mi ni uspelo. Imel sem ideje, želel dobro, pa jih ljudje niso razumeli. Dejal sem, da bomo z istim denarjem ustvarili več, pa so se ljudje ustrašili, da bo treba več delati. V politiki pa je treba reči, da se bomo imeli fino, da bo vse zlato. Marsikdo si želi uspeti, potem pa brezskrbno uživati zaslužen pokoj. Kdaj bo čas za uživanje? • Jaz imam vedno neke projekte in veliko dela, do smrti. Ko bom umrl, bodo tudi projekti počakali. Brez dela si preprosto ne predstavljam življenja, nenehno moram biti v akciji. Mije pa všeč v Braziliji, kjer imam hiško in nekaj zemlje, tam uživam. Ker je tam toplo, ko je pri nas mrzlo, ampak ni prevroče, čisto je in ljudje so prijazni. Nimam se za bogataša, saj živim preprosto življenje, v nobeni stvari ne pretiravam, kar okolje tudi vidi. Če pozitivno razmišljaš, se pozitivno konča. V Sloveniji na to pozabljamo. Šentjurčani (T9) DOBITNIK LISTINE MESTNE SKUPNOSTI ŠENTJUR Ko jev srcu prostora za vse Alojz Oblak. Že res, da naredimo vtis s tem, kar rečemo. Vendar pravi vpliv prihaja iz tega, kar naredimo. S čim si je Alojz Oblak zaslužil listino MS Šentjur? » Piše: Tomaž Pritekelj Člani sveta Mestne skupnosti Šentjur so aprila v Šentjurju Alojzu Oblaku podelili listino Mestne skupnosti Šentjur, v zahvalo za njegovo dolgoletno delo in trud pri ohranjanju objektov, ki so namenjeni bogoslužju, s čimer je veliko pripomogel tudi k promociji mesta Šentjur. Poleg tega pa mu je tudi Zveza veteranov vojne za Slovenijo podelila priznanje in družini Oblak podelila častni naziv 'Slovenska družina' za zasluge v vojni za samostojno Slovenijo. Kljub nazivom ostaja skromen. Umik pred nasiljem Kot otrok je Alojz s starši, šestimi brati in štirimi sestrami živel v Šentjoštu nad Hrjula-mi, kjer je tedaj potekala meja med Jugoslavijo in Italijo. Ker so vojaki okoli njihove hiše razkopali zemljo in skopali jarke za topove, z namenom, da bi streljali proti Italiji, je Alojzev oče hišo prodal. Tako so za las ubežali tamkajšnjim vojnim razmeram in se preselili na Šentjursko, ko je Alojz imel 11 let. Pri 14 letih je moral oditi v Rogatec in kopati jarke za vojake 2. svetovne vojne. Ker je zbolel, se je po dveh mescih vrnil in ostal doma, dokler ga ni prišlo iskat 6 oboroženih policistov, ki so ga prisilno zaprli in ga kasneje odpeljali nazaj. Alojz se smeje spominja: »Ko so prišli, oboroženi do zob, sem se ravno smučal in se jim pripeljal naravnost pred nos.« Delavnost in solidarnost Alojz se je na delo vozil v Celje, kjer je do upokojitve delal kot kurjač v Savinji. Ob delu pa je od leta 1972 prostovoljno delal tudi kot ključar v cerkvi sv. Rozalije. Skrbel je za vse, kar je bilo potrebno storiti na sveti zemlji. Ob pomoči žene Milice in ostalih je zbiral hrano za lačne, skrbel za urejenost cerkve, zvonjenje in košnjo trave v okolici. Če si je kdo želel ogledati cerkev, seje moral prej najaviti pri Antonu, da mu jo je odklenil. »Nekoč si je cerkev želel sv!t»„ v,n, „Nusn ,Kvn| L1STENCD MESTA Šmjim ALOJZU OBLAKU \ /AIIMIOZt \Jtl. I iMUt it: \ I lik-, nun.M.K.I i k inmionji vi m všivthtL 11 TU \\ II \lk\n nil/MMHI \II>TM Tl I ogledati nek ljubljanski zgodovinar. Ne bom pozabil, kako vneto je slikal freske, medtem ko je ležal na hrbtu na tleh,« se spominja Anton. Anton je s pomočjo sina Petra, ženinega brata Jožeta in ostalih prosto- Zveza veteranov vojne za Slovenijo je »Tule je bil pa moj Lojze še 'ledik',« je 0s£eOnškandfuž?n^SČaStnimnaZiVOm “°[J^tiralaženaMilica'Fotodru- Alojz Oblak je aprila letos prejel listino voljcev adaptiral tudi tamkajšnjo kaplanijo, ki je bila v zelo slabem stanju. Sedaj mineva pet let, odkar Anton ne opravlja več funkcije ključarja rozaljske cerkve. Prispeval k varnosti soseske Med vojno za samostojno Slovenijo je Anton nesebično prispeval svoj domači prostor in verando so spremenili v štab takratne Teritorialne obrambe. Za dobra dva tedna so pri Oblakovih gostili mnogo rezervistov, pripadnikov Teritorialne obrambe, skladiščili orožje in okoli Pešni-ce postavili stražo. Na srečo hujše ofenzive niso doživeli, ponagajal jim je le sosed, ki jih je s streljanjem ponoči tako prestrašil, da so se že opremili s svečami in vodo ter napotili ženske v zaklon v klet. Za nesebično pomoč in prispevek so Oblakovi bili nagrajeni s strani Slovenske vojske. Anica Lesjak, gostinka Vse prostovoljke RK in naše krajevne skupnosti so do starejših zelo pozorne. To vem, čeprav sama nisem prostovoljka in tudi še ne potrebujem njihove pomoči. Obiskujejo starejše in jim ob rojstnih dnevih prinesejo rože. Opravljajo res pomembno vlogo, saj bi bili starejši brez njih bolj osamljeni in pozabljeni. Veronika Glavak, kuharska pomočnica Mislim, da je RK v današnjem času zelo potrebna organizacija, saj nudi najnujnejše za preživetje socialno šibkim in skrbi za ostarele in obnemogle. Vem tudi, da je v njegovo delovanje vključenih mnogo požrtvovalnih prostovoljcev, predvsem žensk. Občudujem jih. Srečanje starejših občanov. Foto arhiv kork. 223 krajanov starejših od 70 let Prostovoljci KORK Gorica pri Slivnici. Pripravljajo srečanja in obiskujejo ljudi na domu. V Krajevni skupnosti (KS) Gorica pri Slivnici živi 223 krajanov, starih nad 70 let. »V naši KS starejši niso prepuščeni sami sebi. Vsi imajo otroke ali mlajše sorodnike ali pa zanje poskrbijo prostovoljci,« pove Nada Pungaršek, podpredsednica KORK Gorica pri Slivnici. Pripeljejo jih iz Šentjurja, Šmarja, Vojnika Prostovoljci KORK skupaj s svetom KS Gorica pri Slivnici enkrat letno organizirajo srečanja starejših. Po besedah Pungarškove jih povabijo na druženje, jim priredijo kulturni program in v istem prostoru nadaljujejo z mašo. Duhovnik zna starejše nagovoriti tako, da jih gane do solz. Sledi pogostitev s kosilom in pecivom, ki ga spečejo prostovoljke, ter vinom. Na srečanja pripeljejo tudi krajane, ki živijo v domovih za starejše v Šentjurju, Šmarju in v Vojniku. To stanovalcem domov mnogo pomeni, saj pridejo v domače okolje in med stare znance. Navadno povabijo tudi harmonikarja, ki ob inštrumentu kaj zapoje, z njim pa tudi povabljeni starejši. Moto prostovoljcev se glasi: »Delaj tisto, kar želiš, da bi drugi napravili tebi!« Pomagajo tistim, ki ne zmorejo V sodelovanju s socialno službo prostovoljke dobijo seznam socialno šibkih prebivalcev. Prehranske izdelke jim posreduje Rdeči križ Šentjur iz skupnega skladišča. Pripravijo pakete glede na število družinskih članov in jih raznosijo po domovih ali pa upravičenci pridejo sami ponje. V paketih so olje, testenine, sladkor, moka, torej v glavnem živila, in pralni prašek. »Hrano moramo deliti zelo racionalno, da je za vse tiste, ki pomoč potrebujejo. Posebej smo dobili jabolka in jih razdelili za ozimnico,« pravi Pungarškova. Tisti, ki potrebujejo oblačila, sijih lahko izberejo v skladišču RK v Šentjurju, seveda morajo iti sami ponje. Poiskali streho nad glavo »Pred nekaj leti so prostovoljci poskrbeli za starejšo žensko, ki ni imela nikogar. V dogovoru s socialno službo so ji priskrbeli popolno oskrbo v Domu starejših v Gornji Radgoni,« še pove podpredsednica KORK. JUBILEJ Sto let Monike Malgaj Luč sveta je zagledala v Dobju kot drugi otrok Zalokarjeve družine. Imela je tri sestre in dva brata. Njej je bilo namenjeno najdaljše življenje. Doma so imeli srednje veliko kmetijo, ki je zahtevala tudi delo otroških rok. Osnovno šolo j e obiskovala v Dobju. »Ko sem bila majhna, se nikoli nisem imela časa igrati, vedno sem morala delati,« se dobro spominja stoletna Monika, »in po končani šoli sem ostala doma.« Potem je šla služit v Šentjur, v Celju je delala pri nekem kmetu, ki je imel majhno posestvo na Jožefovem hribu. Služila je tudi v Braslovčah in v Novi vasi pri Šentjurju. Potem se je vrnila v Dobje, kjer je spoznala moža. Rodila je sina Karla in Martina ter hčer Zaliko in ima štiri vnuke in pet pravnukov. Monika je pri sto letih zelo bistra in se dobro spominja svoje preteklosti. Do nedavnega je rada brala, zdaj pa zaradi težav z očmi ne more več. Gleda televizijo in se pogovarja s snaho Heleno, ki skrbi zanjo. Včasih si tudi kaj skuha. Rada ima mir, želi si le, da bi bila zdrava. Šentjurčani @> NAJ PROSTOVOLJKA »Bistvo življenja je, da si dober človek« Jožica Lenič iz Šentjurja. Mati sedmih otrok in naj prostovoljka Občine Šentjur leta 2014 v kategoriji nad 31 let. Aktivna članica društev Sožitje, Karitas in Društva rejnic. Katoliška skavtinja in še in še... » Pogovarjala seje: Daniela Paj Jožica Lenič: »Če delaš dobro, se ti tudi vse dobro povrne.« Čeprav izhaja iz Dramelj, zdaj živi v Šentjurju, obiskali pa smo jo v Javorju pri sinu. Kljub številnim aktivnostim in njeni vsestranskosti si vedno vzame čas za svoje naj-bližje. Njene ljubezni pa so deležni tudi drugi, ki tako ali drugače pridejo v njeno življenje. Tudi zanje ima dovolj dobrote - Jožica Lenič iz Šentjurja, mati sedmih otrok, od katerih imata dva Dovvnov sindrom. Sedemkrat mama Njeno jutro se začne z zajtrkom in že sledi priprava kosila, če je v Javorju, pa še prej v hlevu pomaga sinu. Doma ji ob prebujanju družbo delata hčerka Alenka in rejenka Simona. Obe sta še posebej navezani nanjo, saj jo zaradi bolezni potrebujeta še bolj kot ostali otroci. Ti živijo v Šentjurju, Javorju oziroma Bistrici ob Sotli. Jožica je mati šestih hčera in enega sina. Ko se je rodila Alenka, njen tretji otrok, je od zdravnikov izvedela, »da od hčerke ni kaj dosti pričakovati«. Še danes se ji zatrese glas, ko se spomni na tisti trenutek pred 39 leti. A se ni vdala. Hčerko je najprej pazila soseda, kasneje je šla v vrtec. Ko je napočil čas za šolo, pa jo je poslala na Dobrno. Začetki tam so bili strašni in nadvse mučni, dokler se Alenka na novo okolje ni navadila. Potem pride še Simona Ko je Jožičina hči dopolnila deveto leto, so v družino sprejeli rejenko Simono. Postala je del družine Lenič in po težki življenjski zgodbi, ko je izgubila še staro mamo - zadnjo osebo, ki je skrbela zanjo - jo je Jožica nesebično vzela k sebi. Od takrat je minilo že 30 let in še zdaj živi z njimi. Simona je srečna, da je njena mama, tudi babica šestim vnukom in trem pravnukom. Tudi ostali otroci občudujejo svojo mamo. Pomagajo skrbeti za Alenko in Simono, ko gre Jožica opravljat svoja druga poslanstva. Jožica zelo rada obišče otroke v šoli, saj je ena izmed hčera učiteljica. Pogosto jo osreči tudi obisk in druženje z varovanci Doma starejših v Šentjurju, kjer deluje preko Karitasa. Katoliška skavtinja Jožica, katoliška skavtinja, pomaga v šentjurski župniji, sodeluje pri obhajilih, birmah in pri organizaciji cvetja v cerkvi. S skavti že trinajst let redno obiskuje slovensko romarsko središče na Brezjah, kjer poteka srečanje bolnikov. V sklopu Karitasa v Celju sodeluje pri organizaciji procesij in takrat vsakič znova rada prisluhne novi temi iz Svetega pisma. Druženje jo povezuje tudi v sklopu društva Sožitje, s katerim se vsako leto odpravi na strokovna predavanja. Poleg tega rada kaj postori tudi kot članica Društva rejnic. Rožice iz papirja Življenje ji s preskušnjami ni prizanašalo. Dvakrat je padla s kozolca, moža je zadela kap, kako je skrbeti za odraščanje kar sedmih otrok, od tega dveh hudo bolnih, si lahko predstavljajo samo mame. Jožica je kljub vsemu ostala zelo pozitivna oseba. Predahne zvečer, ko za svojo dušo izdeluje rože iz papirja. Z ogromno voljo do življenja in vero v boga naš pogovor konča z mislijo: »Če delaš dobro, se ti tudi vse dobro povrne.« Spominki z magneti so najbolj priljubljeni med mlajšimi obiskovalci. Mnogi mlajši ustvarjalci so se izkazali pri izdelovanju nakita. Glasbena dediščina skladateljev Ipavcev se tudi v obliki spominkov širi v svet. Novice ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. s«™.- urednistvo@sentjurskenovice.si DlI5X^Q33 rrVv ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. UUJLA_{j33 urednistvo@sentjurskenovice.si KAJ ODNESEJO ZA SPOMIN? Koščki Šentjurja? po vsem svetu Spominki. Šentjur obiskujejo popotniki z vsega sveta. Domov pa poleg zanimivih izkušenj in doživljajev odnašajo tudi fizične delce Šentjurja. » Piše: Tomaž Pritekelj spominek ne želijo več lovilcev za ► prah. i A. • s- 'h ' Šentjursko bogatijo kulturna dediščina z veliko pomembnimi zgodovinskimi in novodobnimi osebami, neokrnjena narava, ki temelji na zelenju, gozdovih in vodi, ter lokalna gastronomija. Naše območje premore veliko ljudi, ki pridelujejo lokalne surovine in izdelke iz le-teh, narejene po lokalnih recepturah in tradicionalnih postopkih. Na Razvojni agenciji Kozjansko so vse to znanje ljudi s Šentjurskega povezali v projekt, ki je rodil veliko zanimivih izdelkov. Ti so turistom na voljo kot spominki s praktično uporabnostjo. Mednarodni projekt Največ uporabnih spominkov, ki jih je mogoče kupiti v Šentjurju, so na Razvojni agenciji Kozjansko pridobili preko mednarodnega projekta Wellness 3 plus. Iskali so uporabne izdelke. »Ljudje danes ne želijo več lovilcev za prah. To obdobje je minilo,« pravi vodja sektorja za razvoj turizma in podeželja na RA Kozjansko, Breda Re-tuznik. Spominki morajo biti primerni tudi za različne ciljne skupine, imeti primemo embalažo in biti splošno všečni. Spominki z dušo Spominki višjega ranga, ki so na voljo v Šentjurju, s sabo prinašajo zgodbo. Del spominkov je tako razumljivo grajen na glasbeni dediščini. Tako je mogoče kupiti zgoščenke Ipavčevih skladb, lokalnega pevskega zbora in New Svving Quarteta. Vsekakor je zelo zanimiv pekač za jabolka avtorice Mihaele Jezernik, ki je bil na razpisu za spominke zelo visoko ocenjen. Pekač poleg samega spominka nudi aromaterapijo, opominja na razširjenost jablan na lokalnem območju in je narejen po sistemu trinožnika, ki se je tradicionalno uporabljal v preteklosti. Izpostaviti velja zeliščno kmetijo Kalan, ki pripravlja zelo širok spekter zeliščnih izdelkov. Rosanda Ploštajner pripravlja kmšne in sezonske izdelke v simpatičnih embalažah. Živa Zupanc Buser izdeluje lončarske spominke s srcem in dušo. Tanja Gobec je znana po svoji izvirnosti in pretežno kmšnih izdelkih. Šentjur pa ponuja še veliko medičarskih izdelkov, vezenih vreč in predpasnikov, sokov, kmšnih in sirnih izdelkov. Na voljo so prav tako šentjurska mila, čaji, marmelade, nakit, čudoviti izdelki ljudi s posebnimi potrebami in še mnogo več. Poslovna priložnost za ustvarjalne Za ustvarjalne in inovativne Šentjurčane je izdelava spominkov za turiste gotovo dobra poslovna priložnost. Na RA Kozjansko in TIC Šentjur so s promocijo in strokovno Pekač za jabolka avtorice Mihaele Jezernik. Foto Katalog Zeleni snop pomočjo pripravljeni pomagati avtorjem. V zadnjem času je tudi med mladimi vse več te vrste iniciativ, še posebej na področju razvoja nakita. »V zadnjem času je zelo veliko mladih ustvarjalk pokazalo, da imajo izjemne talente. Tako se kar nekaj njihovih izdelkov ponuja ob različnih priložnostih in dogodkih,« ugotavlja Breda Retuznik. DEJSTVA Spominki so ciljno usmerjeni Šentjur obiskujejo zelo različni obiskovalci. Zaradi zgodovinske dediščine Šentjur v izobraževalne namene obiskuje veliko otrok. Ti najraje kupujejo spominske magnete, ki so jim zabavni in cenovno dostopni. Nekateri tujci zelo radi pokupijo veliko ročnih izdelkov, saj menijo, da je to v zadnjem času redkost. Toliko kot je različnih ljudi, ki potujejo po Šentjurskem, toliko različnih izdelkov ponujajo lokalni avtorji. Novice (3) Sanja in Anja, vezenje ju povezuje Gustava Ipavca 'preslikali'v vezenino Anja iz Šentjurja in Sanja iz Celja. Skupaj ustvarjata unikatne spominke in raziskujeta zgodovino Šentjurja in Celja. sv0N^ r Šentjurčanka Anja Dominič in Celjanka Sanja Žižak Stegnjaja. Niso samo unikatne vezene torbice in predpasniki tisto, kar veže mladi diplomirani ekonomistki. Z unikatnim vezenjem se ukvarjata ' r*' zadnja štiri leta, prijateljstvo knežje ju veže že iz srednješolskih let. Dekleti, ki delujeta pod blagovno znamko Souvenir-ssart, svoje izdelke, ki predstavljajo tra-dicijo obeh mest, Šentjurja in Celja, ustvarjata iz naravnih materialov, predvsem bombaža in lana. Trenutno sta najbolj aktualna izdelka z za mesto Celje. Z vezenjem sta se prvič srečali že kot majhni deklici, ljubezen do te ročne spretnosti je namreč šla iz roda v rod. Babici sta navdušili mami, mami sta navdušenje prenesli na hčerki. Vezeta \ ' predvsem pozimi, ko je za takšen hobi največ časa. Ideje in navdih za izdelavo spominkov črpata iz zgodo-vinskih virov, ki se navezujejo na mesti Šentjur in ) Celje. Risanje skice, preslikava in vezenje - en izdelek kon- GUSTAV IPAVEC napisom 'Slovenec sem', ki predstavlja skladatelja, Šen-tjurčana Gustava Ipavca, in 'Knežje mesto', ki je v pripravi čata v približno šestih mesecih. Svoje unikate največkrat predstavljata in proda-jata ob kakšnih praznikih, na sejmih, tekmovanjih, lahko se jih naroči na Facebooku, možno pa jih je kupiti tudi na Turistično informacijskem centru v Šentjurju. Za nakup se največkrat odločajo tujci. Do zdaj so se nad njunimi izdelki zelo navdušili turisti z Nizozemske in iz Avstralije. (DP) Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Prva meddržavna tekma v Šentjurju Po zgodovinskem vstopu NK Šentjur v 2. ligo se je zgodil še en zgodovinski nogometni dogodek: v Šentjurju je bila odigrana prva meddržavna nogometna tekma. Pomerili sta se olimpijski reprezentanci Slovenije in Mehike. Mehičani, ki se uigravajo ter pripravljajo za nastop na olimpijskih igrah, ki so si ga že zagotovili, so se predstavili kot hitro in dinamično moštvo. Brez posebnih naprezanj so z lahkoto ugnali slovenske nasprotnike s 3:1. Okrog 1000 gledalcev je bilo zadovoljnih z igro obeh moštev, prikupili so se jim zlasti Mehičani, ki so s kolektivnim 'trebušnim drsanjem' pred gledalci temperamentno in iz srca proslavili vsak svoj zadetek. Kot se za tak praznik spodobi, je tekmeca pozdravil in obdaril župan Malovrh, šepavo ozvočenje pa je krivo, da vam ne moremo prenesti vsebine njegove poslanice. Nekateri domači komentatorji so ugibali, da bi bil tudi NK Šentjur prav spodoben nasprotnik Mehičanom. Šentjurske novice, 8. 8.1995 Žejne rožice Tudi nekaj tisoč rožic, ki dajejo Šentjurju bolj praznični in cvetlični videz, v tej poletni vročini ne more brez gasilcev. Petek, 11. avgusta, seje pisal, ko smo zalotili gasilca Danila Matoša in delavca javnih del pri zalivanju rož. Gasilsko cisterno sta ustavila kar na križišču in pridno špricala. Nihče se ni razburjal zaradi oviranja prometa. »Imava obe križišči, rondo pred železniško postajo, šentjurski rožnati grb pri tržnici in gredo pri hotelu Žonta. Lahko bi rekel, da vsak teden zalivamo dvakrat, porabimo pa po 5 kubikov vode. To traja letos že vse tam od sredine maja.« Šentjurske novice, avgust 2000 Nič več prahu iz štorske smeri V prvi polovici avgusta so v vi. Investicija, ki je vredna dva štorski jeklarni s posebnim dviga- milijona evrov, naj bi tudi Šen-lom namestili strešno napo, ki naj tjurčane poslej obvarovala pred bi po zagotovilih vodilnih zajela onesnaženjem. Prevladujoči vet-preostanek prahu, ki ga obstoječi rovi iz Štor pihajo namreč prav sistem čiščenja, ki so ga zgradili proti vzhodu, pred dvema letoma, ne zausta- Šentjurske novice, avgust 2005 Po desetletju znova TOD Šentjur Začela seje zadnja faza oživlja- mljeno s kar nekaj prigodami, ki nja Turistično olepševalnega niso vlivale optimizma. Vseeno društva Šentjur, ki v zadnjem de- se zdi, da se bo začela nova era, setletju ni delovalo. Aktivno de- ne samo za društvo, ampak tudi v lo takšnega društva je za Šentjur marsikaterem pogledu za proslulo nujno potrebno, a je bilo njegovo povezovanje Šentjurčanov. oživljanje v zadnjem času pospre- Šentjurske novice, julij 2010 V Šentjurju bodo osredotočeni na lokalno samooskrbo, vrata odpirajo tudi manjšim kmetijam. Pomoč tudi za manjše kmetije Deljenje denarnih pomoči. Kako bo potekalo v kmetijstvu, so šentjurski svetniki opredelili na julijski seji. » Piše: Metka Pirc V kratkem bodo na šentjurski občini imenovali komisijo, ki bo pripravila javni razpis za pridobivanje denarja na področju kmetijstva. Osnovo za razdeljevanje evropskega in državnega denarja predstavlja nov pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Šentjurju za naslednjih pet let. Spodbujali bodo lokalno samooskrbo Pravilnik je usmeijen v spodbujanje lokalne samooskrbe. Vodja službe za gospodarjenje s premoženjem na šentjurski občini Konrad Pušnik pa zagotavlja, da se bodo na razpis lahko prijavile tudi manjše kmetije, kar doslej ni bilo možno. Šentjurčani so sicer resornemu ministrstvu predlagali tudi ukrep, ki bi omogočal zagon zadrug oziroma organizacij, ki bi poskrbele za pospeševanje samooskrbe, a je ministrstvo ta predlog zavrnilo. Za kaj bo denar? Na področju kmetijstva je predvidenih šest ukrepov za spodbujanje kmetijstva in v skladu s tem bodo tudi delili denar. Kot pojasni Pušnik, gre za pomoč za naložbe na kmetijskih gospodarstvih, pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč. Med ukrepi so še naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij in pomoč za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. »Peti ukrep predvideva pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis. Šesti ukrep predvideva pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja,« doda. Kronika » Rubriko pripravlja NINA K ROBAT. »Dokazovanje, da so osebni podatki dejansko bili zlorabljeni, Je lahko mukotrpno, saj se oškodovanec ne pripravlja, da bo žrtev omenjenega dejanja.« » Simon Veber, policist na Policijski postaji Šentjur 9 ZLORABE OSEBNIH PODATKOV Predstavil se je s tujimi podatki in kupil telefon Šentjursko. Zlorabe osebnih podatkov se pojavljajo tudi pri nas. Nazadnje je nekdo s tujimi podatki kupil telefon in ga tudi veselo uporabljal. Piše: Nina Krobat Si predstavljate, da prejmete račun za nov telefon, ki ga sploh niste kupili? Še več, tudi račun za pogovore, ki jih sploh niste opravili. To se je pred dnevi pripetilo občanu Šentjurja. Policiste je obvestil, da seje nekdo pri mobilnem operaterju predstavil z njegovimi podatki, sklenil naročniško razmerje in nabavil novi mobilni telefon. Storilec je veselo telefoniral, stroške pa naprtil oškodovancu. Pristojni so spisali kazensko ovadbo, za tovrstno kaznivo dejanje pa je zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do treh let. Kako pogoste so zlorabe osebnih podatkov na Šentjurskem, smo preverili pri šentjurskem policistu Simonu Vebru. Več povezanih dejanj Tovrstni primeri k sreči na Šentjurskem niso ravno pogosti, ugotavlja Veber. Lani so šentjurski policisti obravnavali dva primera zlorabe osebnih podatkov, letos nobenega, pove, saj zgornji primer obravnavajo kot goljufijo. »V omenjenem primeru je storilec pri sklepanju pogodbe dejansko uporabil tuje osebne podatke in bi lahko rekli, da je šlo za zlorabo osebnih podatkov, vendar v okviru drugega kaznivega dejanja, zato policisti obravnavajo sum goljufije,« pojasni. Podobnih primerov, ko so zlorabljeni osebni podatki in se zadeve evidentirajo v sklopu drugih kaznivih dejanj, je več, zato nam policist ni mogel podati točnega podatka o številu zlorab osebnih podatkov. Ocenjuje, da tovrstna dejanja na Šentjurskem niso zelo množičen problem, je pa takšnih kaznivih dejanj zagotovo več na spletu, saj je tam težje ugotavljati dejansko identiteto storilca. Različne oblike Zlorabe osebnih podatkov se pojavljajo v različnih oblikah. Storilec se denimo predstavlja kot neka druga (resnična) oseba, bodisi na spletu, pri sklenitvi posla ali kje drugje. Osebne podatke, ki jih zlorabi, pridobi na različne načine, denimo s krajo denarnice z osebnimi dokumenti, vlomom, celo iskanjem osebnih podatkov v smeteh, na spletu s prestreženo elektronsko pošto, virusi... Tako lahko storilec uporablja tuje ban- čne kartice, sklepa pogodbe in se izdaja za nekoga drugega z namenom, da pridobi neko korist. Preprečimo zlorabe Da se tudi nam ne bi pripetilo kaj podobnega kot zgoraj omenjenemu občanu, moramo poskrbeti za varnost. Policist Veber svetuje, da se dobro prepričamo, komu posredujemo svoje osebne podatke in komu zaupamo svoje dokumente. »To je še posebej pomembno na spletu, kjer mnogi izgubijo občutek 'realnosti', saj gre za virtualni prostor. Ne zavedajo se, da lahko imajo dejanja v virtualnem prostoru (npr. posredovanje osebnih podatkov, podatkov o TRR in podobno na določenih spletnih straneh) posledice tudi v realnem življenju,« pove policist. Če se nam takšna zloraba zgodi, nas lahko čaka mukotrpno dokazovanje, saj se oškodovanec ne pripravlja na to, da bo žrtev kaznivega dejanja, opozori Veber. Težko je namreč dokazati, da je dejansko prišlo do zlorabe. Na policiji zato svetujejo, da ne odlašamo s prijavo. Šentjurčan je prejel račun za telefon, ki ga ni kupil, in za pogovore, kijih sploh SR ui > Kaj je zloraba osebnih podatkov? 143. člen Kazenskega zakonika: - Kdor brez podlage v zakonu ali brez osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. - Enako se kaznuje tistega, ki vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek. - Kdor na svetovnem medmrežju ali drugače javno objavi ali omogoči drugemu objavo osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih prič, ki se nahajajo v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po odločitvi sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev ali zaščitenih prič ter osebnih zapisov o njih v zvezi s sodnim postopkom, na podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so določljive, se kaznuje z zaporom do treh let. - Kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dosto- janstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let. - Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena tako, da posreduje v javno objavo ali javno objavi občutljive osebne podatke, se kaznuje z zaporom do dveh let. - Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do petih let. (26) Kronika ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. urednistvo@sentjur5kenovice.5i [HEXjQ33 MINI KRIMI Sprla sta se zaradi denarja Šentjur, 7. julij - Zakonca sta se sprla zaradi financ, v sporu pa so posredovali policisti. Ker se sama nista znala pogovoriti, bo o zadevi obveščen center za socialno delo, da jima bo pomagal. Nista se dogovorila o vzgoji Šentjur, 7. julij - Policiste je občanka obvestila, da njena hčerka s partnerjem pretepa otroka. Policisti so ugotovili, da sta se partnerja sprla zaradi vzgoje otroke, zato jima bo o primernih načinih vzgoje svetoval center za socialno delo. Sosedje se prepirajo Šentjur, 8. julij - Soseda sta se sprla, policisti so ju ohladili s plačilnim nalogom. Šentjur, 9. julij - Policiste so obvestili, da se sosedje prepirajo, a so ugotovili, da je razgrajala le ena občanka, ki so ji zato izdali plačilni nalog. Proseniško, 11. julij - Občan je z daljšo lato udaril sosedo in jo s tem poškodoval. Zoper osumljenca bodo policisti podali kazensko ovadbo. Pobegla mladoletnika k sodniku Ponikva - Mladoletnika, ki sta pobegnila iz vzgojnega zavoda v Mariboru, sta v Šentjurju ukradla registrske tablice in jih namestila na neregistriran avtomobil, s katerim sta se zaletela v drevo. Čeprav sta avtomobil pustila na kraju nesreče in pobegnila, so ju policisti izsledili in jima zagotovili brezplačen prevoz v zavod, zaradi storjenega pa se bosta zagovarjala pri sodniku. Grozil partnerki Šentjur, 15. julij - Partnerja sta se sprla, on je njo brcnil in ji zagrozil, da jo bo ubil. Ker do nje ni bil nasilen prvič, ga čaka kazenska ovadba. Ukradel senco Šentjur, 16. julij - Neznancu je bilo sredi vročinskega vala očitno zelo vroče, saj je ukradel dva senčnika s terase lokala v Šentjurju. Lastnika je oškodoval za okoli 200 evrov. Pasje zadeve Dramlje in Javorje, 16. julij - Pasja vročina je zagotovo vplivala tudi na Živah. Policiste so obvestili, da je pes v Dramljah poškodoval vozilo, v katerega je pred njim pobegnila krajanka, v Javorju pa je pes ugriznil motorista. Kradel ročno orodje Grobelno, 18. julij - Nekdo je ponoči iz zabojnika na tovornem vozilu v Grobelnem ukradel za kar 1.700 evrov orodja. Prepoved približevanja Šentjur, 19. julij - Na poti s prireditve Pivo in cvetje sta se sprla nekdanja partnerja. On je dobil prepoved približevanja, čaka ga tudi kazenska ovadba. Objestni voznik Šentjur, 19. julij - Na cesti iz Celja proti Šmarju pri Jelšah je objestni voznik oviral in ogrožal ostale udeležence v prometu, zato so ga policisti izsledili in ga umirili s plačilnim nalogom. Vlomila in kradla Dramlje, 20. julij - V jutranjih urah sta nepridiprava vlomila v bencinski servis - razbila sta steklo, vstopila in s sabo odnesla večje število cigaret. ZNAN OBRAZ Gasilstvo ima v genih Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Dobje Branko Uduč je v gasilskih vrstah že skoraj četrt stoletja. »Ko sem se preselil v Dobje, sem stanoval v neposredni bližini gasilskega doma, spremljal delo gasilcev in videl njihovo požrtvovalnost ter tako dobil željo, da bi bil eden od njih. Mogoče je tudi malo v genih, saj je bil moj praded en izmed ustanoviteljev PGD Planina, tako da smo že več generacij povezani z gasilstvom,« svoj vstop v PGD Dobje, ki trenutno šteje okoli 150 članov, opiše Branko. Odtlej je v društvu opravljal različne funkcije, predsednik je od leta 2008. Prizna, da gasilstvo zahte- va ogromno časa, zato je pomembno, da ima gasilec tako podporo družine kot delodajalca. Težav v službi nima, saj opaža, da se večina zaveda pomena gasilstva. Pravi, da so vse intervencije naporne in zahtevne, najhujše pa je, ko vidiš, da prijatelju gori hiša, in veš, da bo ostal brez strehe nad glavo. So pa tudi lepe plati tega poslanstva, pravi Branko, predvsem kadar so ljudje zadovoljni. Dobjanski gasilci sicer trenutno gradijo prizidek h gasilskemu domu in upajo, da ga bodo namenu predali v prihodnjem letu, v kar pa ne dvomijo, saj imajo veliko podporo. (NK) Branko Uduč funkcijo predsednika PGD Dobje opravlja od leta 2008. Nova preprostost plačevanja & PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM OLAJŠA]0 PLAČEVANJE ŠE POSEBEJ NA POTOVANJIH IN POČITNICAH. PREPROSTO, HITRO IN VARNO! KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE | banka celje www.banka-celje.si I 3 3 S Družabno » Družabne dogodke beleži TOMAŽ PRITEKEL). Veseli smo, da vse več ljudi spoštuje kulturno d<---- Nina Gajšek, naj Občine ŠENTJURSKIH 5 Matic Plemenitaš, član KD Big band Šentjur in ansambla Sekstakord Glasba v Šentjurju Matic Plemenitaš je član mladega šentjurskega ansambla Sekstakord in zasedbe Big band Šentjur. Z nami je spregovoril o glasbenem dogajanju v Šentjurju. Kakšno glasbo imajo po vašem mnenju Šentjurčani najraje? Verjetno res prevladuje narodno-zabavna glasba, ampak Šentjurčani so odprti za vse glasbene zvrsti. Kakšne glasbene dogodke v Šentjurju pogrešate? Predvsem kakšen večji festival. Mogoče tudi kakšnega turistično zanimivega. Rad bi videl tudi več klasičnih in jazz koncertov. Menite, da se Šentjursko po glasbenem okusu razlikuje od ostalih regij v Sloveniji? Mislim, da ne. Popularna glasba pri nas je v glavnini enako popularna tudi drugod po Sloveniji. Sodelovali ste pri organizaciji Ramna jazz festivala. Načrtujete organizacijo še kakšnega drugega dogodka? Da, decembra nameravamo z Big bandom izpeljati božični koncert. Prav tako bi radi naslednje leto ponovili koncert ansambla Sekstakord in Ramna jazz festival. Opazite v Šentjurju glasbeni potencial? Bi kakšnega Šentjurčana posebej izpostavili? V Šentjurju je zagotovo veliko glasbenih talentov. Eden takih je Peter Tovornik, multi instrumentalist in akademski študent kompozicije. (TP) Sentjurčanom str. 28 postregli udeleženci Masterchefa STR. 29 Najboljšo pršjačo je spekla Zofija Frajerke, nove v štr.28 SVetu glasbe Družabno Miha Hauptman in Dejan Krajnc sta se ob druženju dosti smejala. FotoFacebook Šentjurčanom postregli udeleženci Masterchefa Pred šentjurskim Šparom in Scafejem so se mimoidoči lahko prepričali o mojstrskih spretnostih pri pripravi hrane udeležencev prvega slovenskega Masterchefa. Karmen Kozjek, Miha Hauptman in Blaž Ivanovič so s surovinami, ki so jih kupili v Šparu, ustvarili okusen 'finger food'. Njihov menedžer in vodja lokala Scafe, Simon Galuf, pa je za Šentjurske novice obljubil, da nam bodo udeleženci Masterchefa kmalu spet ponudili kaj okusnega. Blaž Ivanovič, Karmen Kozjek, Simon Galuf in Miha Hauptman so poskrbeli za sobotno kulinarično razvajanje. Blaž Ivanovič, Milena Frece iz Scafeja, Valentina Mišja iz Hiše vin Emino, Karmen Kozjek in Miha Hauptman med pripravljanjem prigrizkov. Foto Simon Galuf Njihovo prvo skladbo z naslovom Ljubi me so posnele v slovenskem in v nemškem jeziku. Frajerke, nove v svetu glasbe Na žensko narodno-zabavno glasbeno sceno so to poletje s skladbo Ljubi me prišle Frajerke. Skupino sestavljajo Marjetka Gričnik, prekaljena kitaristka, Monika Leber, energična basistka, Lidija Križnik, odlična vokalistka, Natalija Hočevar, harmonikašica s stilom, in Andreja Grosek, ubrana citrarka. Dve članici prihajata iz Šentjurja, ostale pa iz Vojnika, Oplotnice in Sevnice. Intervju z energičnimi dekleti lahko preberete na portalu www.novice.si. (KK) Kratkoročno želijo posneti še kakšen videospot in CD, dolgoročno pa želijo postati kvalitetna in prepoznavna glasbena skupina. t-mu™« ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. |jl(o)3Q33 urednistvo@sentjurskenovice.5i Družabno (29) Na Ramni odmeval saksofon Ramna Jazz Festival 2015 je na v sobotnem julijskem večeru so uži- tudi odlična vokalistika Nikolina No-Ramno plažo na Slivniškem jezeru vali ob odličnih izvedbah Big banda vak in saksofonist Žiga Vešligaj, gostje privabil obiskovalce vseh generacij, Šentjur. Kot solista sta se predstavila večera pa so bili Jazz in the pants. (DP) Big band Šentjur s solistoma Nikolino Novak in Žigo Vešligajem. r PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. i Ritnik 17. 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Najboljšo je spekla Zofija Na tradicionalni Dobrinski noči je letos bilo v ospredju ocenjevanje pršjač dobrinskih gospodinj, naziv za najboljšo je prejela pršjača Zofije Drobne, ki je pokazala tudi spretnosti s kolovratom. Sledila je zabava. Predstavili so se Štefanski fantje z bližnjega Svetega Štefana, glasbenik na srednjeveškem opreklju, Rok Vodeb iz Gorice pri Slivnici, za zabavni del pa je poskrbel ansambel Šaljivci. (DP) Štiričlanska komisija pri ocenjevanju pršjač. Dobrinske gospodinje in njihove prsjace. Zofija Drobne na kolovratu, sicer tudi avtorica najboljše pršjače. ŠENTJURČANI PRAVIJO Ste letos že bili na pikniku? Na koliko piknikih ste že bili letos? Ste se jih že naveličali? » Spraševal: Tomaž Pritekelj Mihaela Kotnik, predsednica čebelarskega društva Šentjur: Letos sem bila že na kar nekaj piknikih. Poleg domačih tudi na medenem pikniku v sklopu društva, kjer je hrana temeljila na medenih izdelkih. Tam je bilo tudi veliko otrok, imeli smo se super. Tomaž Drobne, zaposlen v Hotelu Zonta: Letos še do prejšnjega tedna nisem bil na nobenem pikniku. Sem pa konec julija pomagal pri organizaciji poslovnega piknika na Kalobju. Jože Korže, upokojenec, svetnik OS Šentjur Letos sem bil že na veliko piknikih. Nekaj piknikov sem doživel s prijatelji in družino, bil pa sem tudi na dveh poslovnih piknikih. Imeli smo se super z odlično družbo. (30) Družabno ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Uu^A^pJi Z ognjem slavili noč Slavili začetek dobe krajšega dneva. Kresnik prinesel ogenj Kresnicam. » Piše: Bogdan Rahten Po lanski kresnonočni plesno-literarni predstavi na vrhu Rifnika se je podobna prireditev v okviru Šentjurskega poletja v čast najdaljšim dnem v letu odvila tudi letos. Skupina za ustvarjalni gib The Wild Seeds je pod vodstvom idejne vodje in koreografinje Katarine Jenšterle pripravila predstavo z naslovom Sij kresne noči. Tokratno prizorišče je bila obala vodne akumulacije Tratna oziroma Slivniškega jezera pri Ramni plaži. Vodni element je prišel prav, da je Kresnik (avtor prispevka, op.), silno raznovrstoo bajeslovno bitje, prinesel ogenj Kresnicam, soustvarjalkam giba in glasu: Brigiti Gračner, Na-rigoni Jahiri, Katarini Jenšterle, Zali Koleša, Tjaši Šoster in Esteli Žutič. V prevladujoče plesni predstavi je bila uporabljena poezija Jahirijeve, Jenšterletove, Veronike Gradišek in velikega danskega filozofa Kierkegaarda. Ob plamenih, ki so simbolično nakazovali začetek dobe krajšega dneva, je v leseno trobilo znova zaigral Rok Vodeb. Obiskovalci so poleg domačega priboljška v spomin prejeli knjižico s poezijo predstavljenih in drugih avtorjev. Uredništvo Šentjurskih novic se izvajalcem in bralcem opravičuje, ker so bile fotografije te prireditve objavljene ob napačnem besedilu. Hvala vsem za velikodušno razumevanje. Kresni čas je čas strasti, volje, moči in resnične ljubezni. Foto Tina Červan Prepričale komisijo in občinstvo 23. srečanje muzikantov so prvo julijsko nedeljo pripravili v Dolgi Gori. Absolutne zmagovalke so bile članice ansambla Me tri do polnoči, saj so prepričale občinstvo in strokovno komisijo. To so letos sestavljali vitanjski župan, član Celjskega instrumentalnega kvinteta in predsednik Ansambla Vitezi polk in valčkov Mirko Polutnik, član Štajerskih 7 in kapelnik zreške godbe Avgust Skaza ter član Ansambla Unikat Davor Pušnik. Gasilci so obiskovalce obenem povabili na prvi dolgo-gorski Oktoberfest z Modrijani, ki bo tretjega oktobra. (NK) Znova bo v Dolgi Gori živahno oktobra, ko prirejajo Oktoberfest z Modrijani. «1 CELJSKE LEKARNE Vtč-ziz vase, u^Cctjtklffi£tn www.lekarnaNaKlik.si Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur Odpiralni čas: pon - pet: 7:00 -19:00, sob 7:00 - 13:00, Telefon (03) 749 27 56 NEPOGREŠLJIV ZA ZDRAVJE KOSTI IN ZOB Ohranja vitalnost našega telesa Vitamin D Zadolžen je za absorbcijo kalcija in fosforja in zato nujno potreben za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob. » Pripravila: Nataša Jevšovar Vitamin D (kalciferol) posredno uravnava rast in obnavlja kosti. Pomanjkanje tega vitamina pri otrocih vodi v rahitis, otroci so morali zato včasih piti ribje olje, ki je bogat vir tega vitamina. Danes ribje olje dobimo v kapsulah, ki so brez neprijetnega okusa. Odraslim pri pomankanju vitamina D grozi osteoporoza in posledično nagnjenost k zlomom, kajti če v telesu ni dovolj kalcija, ga bo telo vzelo iz kosti. Znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje vitamina D, so izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh. Najučinkovitejši obliki vitamina D, ki se uporabljata v terapevtske namene, sta vitamina D2 in D3. D2 je v rastiinskih živilih, kot so gobice in sončnična semena, medtem ko D3 najdemo v živilih živalskega izvora, npr. v lososu, sardelah, skušah, jajcih, maslu ... Le malo živil vsebuje NAMIG ^33 Če ga je preveč Toda tudi preveč vitamina D ni priporočljivo. Znaki, da ga je preveč, so slabost, bruhanje, močna žeja, povečano odvajanje urina, šibkost, živčnost in visok krvni tlak. Kalcij se odlaga v telesu, predvsem v ledvicah, kjer lahko povzroči trajno okvaro. Sicer pa s prehrano ne moremo zaužiti preveč tega vitamina, to se lahko zgodi le v primeru jemanja prehranskih dopolnil. Dovolj vitamina D lahko prepreči, da bi zboleli za gripo oziroma jo bomo prej preboleli, saj bo gripa potekala v blažji obliki. vitamin D v omembe vredni količini. To so mastne ribe, ribje olje, jetra ter jajčni rumenjak. Rastlinska živila vsebujejo zelo majhne ah pa nične količine vitamina D. Vitamin D3 nastaja tudi v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi. V jetrih se vitamin pretvori v obliko, ki jo kri lahko prenaša po telesu. Nato se v ledvicah pretvori v hormon, ki pospeši vsrkavanje kalcija v črevesju in omogoča normalen razvoj kosti. Izpolnjuje veliko nalog V maščobi topen vitamin D je izredno pomemben za naše zdravje. Poleg tega, daje pomemben pri vzdrževanju zdravja kosti, mišic in vezivnih tkiv, je kot regulator imunskega sistema po- memben za preprečevanje prehladov in drugih gripoznih obolenj. Ljudje z višjo ravnjo vitamina D v krvi ne zbolijo tako pogosto za virozami kot tisti, ki imajo tega vitamina manj. Preprečuje oziroma pomaga pa zdraviti tudi v resnejših primerih. Po mnenju mnogih strokovnjakov vitamin D spodbuja normalno delovanje vseh celic v telesu. Povezujejo ga s preprečevanjem multiple skleroze, saj je ta manj pogosta v deželah z več sonca. Poleg tega raziskave kažejo, da pomaga preprečevati nekatere oblike raka, predvsem raka dojke, jajčnikov, prostate in raka debelega črevesa in danke. Vitamin D pomaga še pri zdravljenju revmatoidnega in psoriatičnega artritisa, luska- vice, osteoporoze, sladkorne bolezni tipa 1. Prav tako skrbi za zdravje naših možganov in živčevja, premaguje pa tudi depresijo. Zadovoljive količine vitamina D prispevajo tudi k ohranjanju telesne teže, v primeru pomanjkanja tega vitamina jo namreč začnemo pridobivati. DEJSTVA B3ČP3 Številne raziskave so potrdile povezavo med nizko vrednostjo vitamina D v krvi in povečanim tveganjem obolevanja za nekaterimi vrstami karcinoma, avtoimunskih obolenj, nevroloških bolezni, inzulinske rezistence in kardiovaskularnih obolenj. ' ih i iiiiiiiiiniiimm miimiiH - *i liimmi POLOŽENO NA SRCE Vitaminu D nekateri pravijo tudi ‘sončni vitamin’. Že 10-mi-nutno izpostavljanje soncu trikrat na teden (brez kreme za sončenje) zadovolji potrebe našega telesa po vitaminu D. Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severu, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo z ustrezno prehrano ali z jemanjem vitaminskih dopolnil. ilii'!ilil!illl!ilf‘!lš!!!i'!'!illlli!i!!iili!il!i!il!i!iljl!i!!!!!i!iM!!it!!!i!i!!ilii!ilii!illl!ll!i!i!!!!i!!i!i!!l!iiiiiiiii!i!!ilii!i!il!i!il!i!!l!i!!!!i!i!!ilii!i!ii!illl!i!!i!i!!>!ii Vrtnarimo Najbolje je, če cvetje režemo zjutraj, še preden se posuši jutranja rosa ali v zgodnjih večernih urah. » Rubriko Vrtnarimo pripravlja BOJANA JEVŠENAK. Recept za domači šopek: nekaj vejic z dekorativnim listjem (asparagus, koper, rožmarin,vrtno cvetje in malo socvetja z drobnimi cvetovi za polnilo združimo v lepi vazi ter ne pozabimo uživati v lepoti, ki smo jo ustvarili skupaj z naravo. Rezano cvetje z domačega Vrtne rože za sveže poletne šopke. S cvetjem razgibamo in pobarvamo vrt, privabimo čebele, poskrbimo, da ima naša zelenjava zdrave in lepe sosede, s šopki rezanega cvetja pa tudi polepšamo domove. Poletne, za rez primerne cvetlice so: astre, cinije, zajčki, šlajer, vrtni mak, kalifornijski mak, glavinec, sončnice, volčji bob, vrtne marjete, kozmeje, lepe očke, tribarvni hlapček, vrtni nageljčki in še veliko drugih. Čeprav le malo vrtnih cvetlic lahko tekmuje z bogastvom in razkošnostjo cvetočih vrtnic, je vendarle veliko takšnih, ki si zaslužijo, da jih ponovno odkrijemo, saj so mnoge tradicionalne cvetoče naseljenke naših kmečkih vrtov izginile skupaj z njimi. Naše babice so na vrtu poleg zelenjave rezale tudi rožice, iz katerih so pripravljale šopke, ter z njimi od zgodnje Vrtna marjeta je klasična trajnica, ki nas nostalgično spominja na cvetoče travnike. pomladi do pozne jeseni lepšale domačo mizo. Za vas smo izbrali pet takšnih. Vrtni nageljčki Cvetlična preproga z dekorativnimi srebrno zeleno sivimi listi in številnimi cvetovi v različnih barvnih odtenkih je bila še pred nekaj desetletji nepogrešljiva obroba vrtnih gred in del svežih dišečih šopkov. Lahko jih vzgajamo iz semena, vendar so za razmnoževanje enostavnejši koreninski potaknjenci. Cinije Skromna enoletnica živahnih barv, na vročino in sušo neobčutljiva, je zaradi čvrstega stebla hvaležno rezano cvetje, ki v vazi preživi od pet do de- Cinije so zaradi čvrstega stebla hvaležno poletno rezano cvetje. Če cvet zajčka stisnemo iz obeh strani, se prikaže podoba odprtih ust, kar je še posebej všeč otrokom. set dni. Zadovoljne so s sončnim rastiščem na revni zemlji. S svojimi cvetovi poudarjajo poletno vzdušje, poskrbijo za barvitost na vrtu do zgodnje jeseni ter privabljajo metulje. Vrtna marjeta Na kmečkih vrtovih nepogrešljive, nežne in na videz krhke znanilke poletja s svetli- Šlajer sredi poletja izgleda, kot bi bil prekrit z nežno plastjo snega. Stara znanka naših kmečkih vrtov in v poročnih dekoracijah nepogrešljiva, močno razvejana lepotica, ki sredi poletja izgleda kot bi bila prekrita z nežno plastjo snega. Številni drobni beli cvetovi na kot nitka tankih steblih naredijo bogato polnilo v svežih in suhih cvetličnih aranžmajih. mi belo rumenimi cvetovi. So klasična trajnica, ki nostalgično spominja na cvetoče travnike. Na vrt se vrnejo vsako leto v pozno pomladanskem ali zgodnje poletnem času. Zajčki Nezahtevna, trpežna, košato razrasla, pisano cvetoča, za višje cvetlične aranžmaje primerna dvoletnica, ki se rada zaseje sama, če pustimo dozoreti semena. Cveti v različnih barvah, od izrazito živahnih do nežnih pastelnih, še posebej bogato v bolj hladnem vremenu. Če cvet stisnemo iz obeh strani, se prikaže podoba odprtih ust, kar je še posebej všeč otrokom. IliHiiiiliiiSilliiillililHliilHItIHIiiiiiniiiniiiililiiliHillHiUiinHmHiUiHililiiiilflliliiliHfHinHHlililiHIlifiniiiiliHISšlIHjllfiiHfHiliiiUHiiiiIHliliKUifinHIiSHliSFIililflinilififiifiniiitfiiitHilfiiiiilISHilfiiiillililliliiSiSiiSlIltliifiiHIHinfišU PA POJEJMO... r Boranijo Letošnja sezona nam je postregla z bogato letino zdravega stročjega fižola, zato si ga v poletnih mesecih lahko privoščimo z veliko žlico. Stročji fižol je sestavina številnih odličnih jedi. Ena izmed njih je bora-nija. Za pripravo lahko upora- bimo zelenjavo, ki nam raste na domačem vrtu. Sestavine: 0,5 kg svinjskega mesa, 0,5 kg svežega zrelega paradižnika, 0,5 kg stročjega fižola, čebula, česen, vejica šetraja, šopek peteršilja, sol in poper. Na olju prepraženi čebuli in česnu dodamo na koščke narezano meso in stročji fižol ter nekaj časa pražimo. Dodamo paradižnik, malo vode, sol in šetraj ter zmerno kuhamo, dokler se fižol ne zmehča. Nazadnje jed popramo in obilno začinimo s peteršiljem. Postrežemo s kuhanim ali pečenim krompirjem in sezonsko solato. Naj iz vaše kuhinje zadiši po domačem! Boranija Vrtnarimo (33) Ferlič Danica je mojstrica za turšijo Vložena zelenjava. Hitro in enostavno. » Piše: Bojana Jevšenak Ferlič Danica, ki jo poznamo s tržnice pred Tuš Kea Šentjur, kjer nas vsako prvo in drugo soboto v mesecu k njeni stojnici vabijo slastne dimljene kalifornijske postrvi, ni le mojstrica za postrvi ampak tudi za doma vloženo zelenjavo - turšijo. Zaupala nam je star recept, po katerem vsako leto pripravi nekaj deset litrov te slastne vložene zelenjave, ki poide že kmalu po novem lem. Inovativna celjska kmetija Približno 5 kilometrov iz Celja, v naselju Zvo-dno, le nekaj sto metrov pod Celjsko kočo, se na pravljični lokaciji ob potočku in gozdu nahaja manjša, po ribogojstvu znana kmetija Ferličevih, na kateri se ukvarjajo z raznoliko kmetijsko dejavnostjo. Za dimljene postrvi in namaze iz le-teh so prejeli številna mednarodna priznanja, v okviru akcije S kmetije za Vas pa so bili pred tremi leti uvrščeni na 3. mesto v kategoriji inovativnih kmetij v Sloveniji. Od leta 2012 so tudi učna kmetija, ki svojim obiskovalcem postreže s poučnim ogledom ribogojnice in predstavitvijo vzgoje ter predelave postrvi, ob pogledu na staro sončno uro obudi kulturno dediščino in zgodovino naših prednikov ter v posebej urejeni degustacijski sobi ponudi na pokušino domače dobrote, kot so: sokovi, marmelade, jabolčni čips, vino, ribje specialitete, mini pice iz dimljene postrvi in čemaža ter še in še ... Krhka vložena zelenjava - turšija Turšija je mešana, v kisu vložena zelenjava, kije najbolj zanimiva v času, ko je zunaj hladno in ni na voljo veliko sveže domače zelenjave. Sodi v kulinariko Balkana, ki se odlikuje po kakovostnih, svežih in praviloma doma pridelanih sestavinah. Tako kot so razne vložene zelenjavne solate in dodatki jedem (lutenica, pindjur, ajvar, ...) našemu okusu domača hrana, nam je blizu tudi turšija. Odlična je kot prigrizek, kot priloga k mesu, narezku,... Recept za kisli užitek Za pripravo turšije potrebujemo: večjo plastično posodo z nepredušnim zapiranjem, nekaj kilogramov zdrave zelenjave po izboru: sveže zelje, paprika (zelena in rumena), manjše kumarice, korenje, cvetača, zeleni paradižnik, stročji fižol (malo kuhan), bučke, sladki feferoni, ohrovtove glavice, čebula, kolerabica ..., pa še kis za vlaganje in voda v razmerju 1:3, 14 žlic sladkorja in 14 žlic soli na 13 litrov mešanice kisa in vode, lovorjev list in cel poper po okusu ter konzervans (vinobran). Očiščeno zelenjavo narežemo na kose in jo v plasteh, ločenih po vrstah, naložimo v posodo do vrha, tako da je vmes čim manj zraka. S pre-vreto in ohlajeno mešanico kisa, vode, začimb Zakonca Ferlič in vnuk Miha. in konzervansa prilijemo zelenjavo do vrha in tesno zapremo. Pustimo zoreti na hladnem in temnem mestu nekje do sredine novembra, ko je kisli užitek nared. Ker lahko posodo z zrelo turšijo poljubnokrat odpremo, imamo sveže vloženo zelenjavo vedno pri roki. Turšija je krhka, v kisu vložena zelenjava - kot bi jedli svežo. Kmetije Ferlič ni mogoče zgrešiti, saj domačo hišo poleg čudovitih rož krasi prepoznavna poslikava postrvi. »Ribogojstvo je ena od možnosti dodatnega zaslužka na kmetiji,« pravi Danica Ferlič. ZDRAVILNA SKRINJICA Materina dušica Priljubljeno, vrtnemu timijanu podobno zdravilno rastlino, ki močno aromatično zadiši, če na poletnem travniku stopimo nanjo, imenujemo materina dušica. Da nam bo v pomoč v času prehladov, lahko od junija do septembra naberemo njene cvetoče vršičke. Kot zelišče jo lahko uporabimo v obliki zeliščnega čaja, v čajnih mešanicah, za pripravo inhalacij, kopeli, tinkture, olja, mazila pa tudi kot začimbo v kuhinji. Materina dušica (Thymus) je od 10 do 60 centimetrov visok, na suhem in sončnem mestu rastoč polgrmiček z rahlo olesenelimi, bolj ali manj ležečimi stebelci in čudovitimi rožnatimi cvetovi. Divje rastočo po travnikih poznamo pod imenom materina dušica, njeni vrtni sorodnici pa po domače pravimo timijan. Dišečo zel nabiramo v času cvetenja, jo posušimo na senčnem in zračnem proštom ter shranimo v tesno zaprti, temni posodi. Njenih tankih, a močnih stebelc ni lahko odtrgati, najlažje jih odrežemo s škarjami. Je zelo močna rastlina, vendar istočasno tudi neverjetno nežna, zato jo lahko uporabljamo tudi pri otrocih. Okusen in prijetno dišeč čaj iz materine dušice nam je v pomoč, kadar smo prehlajeni, imamo trdovraten kašelj ali potrebujemo nekaj za pospešitev izkašljevanja. Čaj pripravimo kot poparek: 1 čajno žličko suhe zeli prelijemo s skodelico vroče vode ter pustimo stati nekaj minut. Čajna mešanica iz enakih delov materine dušice in koprive je dragocen napitek za zdravljenje slabokrvnosti. Ker vonj njenega eteričnega olja pomirja, jo lahko uporabimo tudi v zeliščnih blazinicah. Alkoholni izvleček (v vinskem žganju namočeni cvetovi in listki) se uporablja pri revmatizmu, športnih poškodbah, nategnjenih mišicah, zvinih, udarninah, oteklinah, vtiranje pa krepi ude. Z vodo razredčen izvleček lahko uporabljamo kot ustno vodico, saj odpravlja slab zadah, krepi dlesni in v ustni votlini deluje pro-tibakterijsko. Odprimo vrata domače lekarne tudi materini dušici, ki nam bo našo pozornost zagotovo večkratno poplačala. Če stopimo na dišečo blazinico materine dušice, se sprosti omamen aromatičen vonj po poletnem travniku Novosti na tržnici pred Tuš Kea Ameriške borovnice in bučno olje. Sobotni obisk tržnice pred Tuš Kea Šentjur bo odslej še prijetnejši in zanimivejši, saj je ponudba od poletja bogatejša za dve stojnici. Prva novost so sveže ameriške borovnice Jezovšek iz Gorice pri Slivnici, druga pa bučno olje iz Bajsove oljarne iz Podplata. » Piše: Bojana Jevšenak Ameriške borovnice Jezovšek »Gojene ameriške borovnice imajo podobno sestavo in zdravilne učinke kot naše gozdne borovnice; razlikujejo se le po tem, da imajo ameriške borovnice debelejše plodove z zelenim mesom ter za rast brezpogojno potrebujejo sonce in kisla tla,« pojasni prijazna prodajalka in nas povabi k nakupu svežih sadežev tudi na njihovem domu na vrhu Slivnice. Lahko se pohvalijo, da so se prvemu nasadu (450 sadik) ameriških borovnic iz leta 2009 do danes pridružile še aronija, maline, robide in lešniki, katerih sveže plodove sproti prodajo, kolikor jih pridelajo. Bučno olje iz Bajsove oljarne V Bajsovi oljarni, ki je maja letos na novo odprla vrata proizvodnje in prodaje domačega bučnega olja, uporabljajo kvalitetna slovenska bučna semena in postopke stiskanja pri nižjih temperaturah, s čimer dosegajo vrhunsko, med kupci odlično sprejeto kvaliteto čistega in mešanega bučnega olja. Na njihovi stojnici pred Tušem Kea lahko vsako soboto dopoldan kupimo čisto bučno olje po 20 evrov za liter, liter babičinega olja (70 % bučnega, 30 % sončničnega) po 12 evrov ter solatno olje (20 % bučnega, 80 % sončničnega) po 4 evre za liter. Sezono jabolk odprl beličnik Stojnica Kmetije Grobin, za katero skrbi Jožica, se je v juliju šibila pod težo sezonskih pridelkov z domačega vrta in njive. Največ zanimanja je bilo za sadni del njene ponudbe, še posebej za prva letošnja dozorela jabolka sorte beličnik in hruške junijske lepotice. Zelenjavni del pa je ponujal skoraj vso poletno sezonsko zelenjavo, ki jo je mogoče pridelati na domačem vrtu: bučke, kumare, korenček, peteršilj, solato, krompir, čebulo, rdečo peso, kolerabico, stročji fižol,... Po novem je na tržnici pred Tuš Kea mogoče kupiti tudi kvalitetno bučno olje iz Bajsove oljarne iz Podplata. Tržnica Tuš Kea Šentjur Tuš trgovine Stročji fižol 4 2,99 do 3,69 Kolerabica 3 ni ponudbe Korenje 3 1,19 Hruške 2 2,29 do 3,49 Ponudnikom na tržnici se je to poletje pridružila prijazna prodajalka svežih ameriških borovnic Jezovšek iz Gorice pri Slivnici. Prva letošnja dozorela jabolka sorte beličnik in hruške junijske lepotice so bile julija naprodaj po 2 evra za kilogram. Šport ■ ri_:_i.nnrnAKinAUTCM »Mladi bodo dobili veliko priložnosti, na njih pa je, da jih izkoristijo.« » Strani ureja BOGDAN RAHTEN Ivan Jug, NK Fosilum Šentjur *, !,>:ii>:,>!>lil!f||l!>.*'ltlli|tii<:*i,<;(i|(||]|i]>i;>:,l!i|(ijiilt|ii;!!i,t|illll>l!>!>iif!*i:>::i!tlilli'i>i!>:i||>:ii|llll!fl!>ifl!>:> i>:iS>lli|f'!>:,i![l!l!>l!i!i:!>l!i|>l!>!ll!>Sil!>i’iii|i|l>!>!n!<;|i!ll!iM:i<:,iiilllli:>Ull>ll>:>t!>l>l!<:,H)|l!!li,i!fil>!>S>!!>|f||ii,i:i:i'!:i>i>l!>ifi!<;l,>!>l,t!>il-!ii KOŠARKA Tajfun po drami vendarle med ABA-jevd KK Tajfun. Košarkarji Tajfuna bodo v prihodnji sezoni v celjskem Golovcu, ki ima kapaciteto natančno 2.207 gledalcev, igrali tekme lige ABA, Šentjurčani pa bodo sodelovali tudi v pokalu evropske košarkarske zveze FIBA Europe. Po osvojitvi naslova državnih prvakov 28. maja je vse do zadnjega bilo precej negotovosti, če bodo šentjurski košarkarji lahko sodelovali v ligi ABA, kjer je zaradi zahtev FIBE moralo priti do nekaterih sprememb. Zgodbi so veliko pozornosti namenjali tudi slovenski nacionalni mediji. Prvo tekmo bo Tajfun igral 2. oktobra, ko bo gostil ekipo, ki si bo nastop priigrala na kvalifikacijskem turnirju. Drobnjak podaljšal Razen Dordeta Leliča, ki se je s Heliosom prehitro dogovoril že po tem, ko so v četrtfinalu izločili Olimpijo, in Donteja VVilliamsa, ki ni igral na zadovoljivem nivoju, v Mihevčevi jati ostajajo vsi lanski glavni igralci (Ceola Clark, Dragiša Drobnjak, Ivan Držič, Milan in Stanko Sebič, ...). V trenutku, ko zaključujemo z redakcijo, sodelovanje ni dogovorjeno le še s centrom Emirjem Zimicem, ki je bil vpoklican v reprezentanco Bosne in Hercegovine za prihajajoče evropsko prvenstvo. Kdo so novinci? Novi igralci so Tomaž Bolčina, Aleksandar Ponjavič in Jacob Parker, v matični klub pa se vrača Sandi Čebular! Priprave na novo sezono se bodo začele 10. avgusta, pred tem pa bodo igralci vadili po individualnih programih. Tomaž Bolčina Bolčina je športno pot začel v Ajdovščini. 206 cm visok igralec, star 21 let, je v članski konku- renci zaigral v Domžalah v sezoni 2011/12, ko je prvič okusil tudi slast igranja v jadranski ligi. Sledile so tri sezone pri novomeški Krki, s katero je osvojil po dva naslova pokalnih in državnih prvakov. Redno je nastopal tudi za mlajše reprezentančne selekcije. V zadnji sezoni je za bivše prvake zaradi poškodbe nastopil le na 9 tekmah, povprečno igral 15 minut in dosegal 6 točk. Aleksandar Ponjavič Ponjavič je v mlajših selekcijah dosegel veliko uspehov, saj je bil z beograjskim FMB dvakrat prvak mladinske evrolige. S srbsko reprezentanco je bil tako kadetski kot mladinski prvak. Leta 2012 je v Domžalah prvič zaigral v Sloveniji. Prejšnjo sezono je 200 cm visok 24-letnik nastopal za Zlatorog, kjer je dosegal po 7 točk. lacob Parker Parker je končal z ameriško univerzitetno košarko, kjer je igral za ekipo Stephen F. Austin Lumberjacks. V zadnjih dveh sezonah je dosegal po 14 točk. 22-letni krilni igralec v višino meri 200 cm. Navijači se organizirajo V luči navijaške evforije se sedaj udejanja tudi ideja po organiziranih navijačih. Na omrežju Facebook ima skupina že preko 1000 članov, na sestanku pa so določili ožjo skupino v sestavi: Klemen Artnak, Marjan Budiša, Jure Godler in Ivan Zupanc. Dogovorili so se tudi, da se bodo predstavljali z imenom Vitezi. Planino osvojili Športno društvo Šentvid je na Planini organiziralo turnir v malem nogometu. Na koncu so bili najboljši fantje iz ekipe Kava bar As: Miha Golob, Roman Iskrač, Grega Iskrač, Matic Lokovšek, Mitja Plahuta, Tadej Romih in Urban Verhovšek. (36) Šport ATLETIKA Amon za las ob SP V začetku julija je Ambrož Amon v srbski Sremski Mitroviči nastopil na balkanskem prvenstvu in v teku na 2.000 m z zaprekami pri mlajših mladincih s kar 13 sekund izboljšanim osebnim rekordom zasedel 5. mesto. Če bi tekel le dve sekundi bolje od 6:07, bi dosegel normo za svetovno prvenstvo. Konec julija je kot edina predstavnica šentjurskega Atletskega kluba Kovač Mojca Oset v Novi Gorici nastopila na prvenstvu Slovenije in med članicami na 5.000 m zasedla 4. mesto. Ambrož Amon Fiihrerjeva do A norme za SP, Plank s 4. rezultatom sezone V začetku julija sta v pogojih ekstremne vročine na atletskem tekmovanju CroOpen 2015 v Varaždinu nastopila šentjurska atleta invalida Jana Fiihrer in Henrik Plank. Jana je v drugem skoku v daljino skočila 3,90 m in si s tem po B normi priskakala še normo A za letošnje svetovno prvenstvu v Dohi. Po besedah njunega trenerja Luke Cmoka je imel Plank imel precej smole s tekmo, saj je njegov nastop potekal sredi dneva v najhujši vročini in tako ni mogel pokazati vsega svojega znanja. V zahtevnih razmerah je izvlekel 14,57 m dolg met diska, kar je trenutno 4. rezultat sezone. MOTOKROS______________ Motokrosisti ob polsezoni Po dveh oziroma treh dirkah pomladanskega dela tekmovanj v motokrosu so tekmovalci TRK Tajfun šport nekoliko skromnejši kot lani. Trenutne uvrstitve v skupnem seštevku državnega oziroma pokalnega prvenstva: MX 65 junior - Jaka Osek, 2. mesto; MX 2 - Aljoša Molnar, 4. mesto; MX veterani 40: Darko Hafner 6. mesto; MX Open R1 - Aljoša Molnar, 7. mesto; MX R3 - Davor Perčič, 8. mesto. Nadaljevanje tekmovanj bo konec avgusta oziroma septembra. NOGOMET Selitev v medobčinsko ligo NK Fosilum Šentjur. Šentjurski nogometaši bodo po izpadu iz tretjeliga-ške konkurence novo sezono začeli na najnižji ravni, in sicer v medobčinski ligi. Tekmovanje se bo začelo konec avgusta. Poleg Šentjurčanov bodo v ligi nastopale naslednje ekipe: Odred Kozje, Mozirje, Rogaška, Šoštanj, Kovinar Štore, Vojnik, Zreče in Žalec. Prvo tekmo bodo Šentjurčani igrali v Zrečah. Sledilo bo domače srečanje z Žalčani. V začetku septembra bodo odigrane tudi prve tekme v pokalnem tekmovanju MNZ Celje. Fosilu-movci bodo najprej gostovali v Kozjem. Pogrešajo le več tekem Trener članov, ki bodo v novi sezoni resnično pomlajeni, bo še naprej Bojan Majal. Ekipa je začela s treningi 24. julija, od lanskega kadra pa so se zaenkrat poslovili Vasja Jurišič, Jernej Lampret, Dejan Žgajner (vsi Avstrija) in Davor Gradič (Koz- je). Karlo Gračner in Žiga Oset imata status posojenega igralca celjskega Šapiona, ki ju lahko vpokliče nazaj. Po besedah vodje tehničnega vodstva kluba, Ivana Juga, bo nastopanje v celjski podligi primerno za njihov igralski kader, hiba je le skromno število predvidenih tekem —16, saj ni bil sprejet trokrožni sistem. Za favorita štejeta okrepljena Rogaška in Zreče. Mladincev ne bo Mladincev v prihodnji sezoni klub ne bo imel, igralci letnikov 1997 in 1998 se bodo pridmžili članom. Kadete bo treniral nekdanji kapetan Uroš Gorenak, ki bo tudi Majalov pomočnik. Trener starejših dečkov do 15 let bo De-mir Džaferovič, mlajših dečkov (do 13) Bojan Džakovič, starejših cicibanov (do 11) Rajko Čater, mlajših cicibanov (do 9) Aljaž Plavsteiner in selekcij do 6 let David Plevnik, ki bo organiziral tudi mrežo klubske šole nogometa po šolah, ki bo za udeležence brezplačna. Na pomožnem igrišču pod Botričnico si želijo izboljšanja razmer z napeljavo elektrike in vode, za goloma pa naj bi zrasla zaščitna mreža. Še vedno je dovolj prostora za manjše igrišče in parkirno cono. G KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO w ugodnejše obrestne mere 4) banka celje www.banka-celje.si Poletje je čas za druženje Da bi poletne počitnice ne minile v brezdelju in dolgočasju, so poskrbeli na Ljudski univerzi Šentjur. » Stran ureja METKA PIRC. POČITNIŠKO DELO Povpraševanje delodajalcev je manjše Izkušnje. V Šentjurju je na voljo delo za študente v proizvodnji in strežbi, dela je bistveno manj. DEJSTVA Najmanj 4,5 evra Najnižja urna postavka za študentsko delo po novem znaša 4,5 evra. Najbolje so plačana dela, kot so selitev, izdelava spletnih strani, strokovna dela -programiranje, dela pri projektih, hostese na sejmih. Za ta dela počitnikarji prejmejo tudi po 6 evrov ali več na uro. S povprečno urno postavko so plačana proizvodna dela, pomoč v trgovini, preprostejša administracija in podobna dela. Letošnje počitniško delo prinaša precej sprememb, tako za dijake in študente kot za delodajalce. Spremenjena zakonodaja je sicer začela veljati februarja, a so to prve poletne počitnice po novem. Kljub spremembam se v podjetjih po izkušnjah Anite Ovčar, kadrovske svetovalke iz Študentski d.o.o., trudijo, da vsaj v neki meri študentom in dijakom omogočijo opravljanje počitniških del. To mladim prinaša stik z delovnim okoljem, pridobivanje praktičnega znanja, možnost zaslužka in krepitev socialne mreže. Po drugi strani pa za podjetja počitniško delo predstavlja prevelik strošek, zato ga ne razpisujejo več. Sedaj, ko je počitniško delo v polnem zagonu, v Študentski d.o.o. beležijo kar 20 odstotkov manjše povpraševanje s strani delodajalcev. Delo izven domačega kraja V Šentjurju in bližnji okolici je delo na voljo večinoma le študentom, nanaša se na delo v proizvodnji in v strežbi. Študentskega delaje bistveno manj, zato morajo biti počitnikarji pripravljeni pogledati tudi izven svojega domačega kraja. »Študenti in dijaki najbolj povprašujejo po administrativnih delih, delu hostes, pomoči v trgovini, delu v proizvodnji, najmanj zaželena je strežba. Prav tako vedno več študentov in dijakov išče delo v stroki, za katero se izobražujejo. Dijaki in študenti torej vedno bolj cenijo in si želijo praktičnih znanj iz svojih poklicev,« ugotavlja Ovčarjeva. Iščejo izkušnje Delodajalci na Celjskem nasploh pa iščejo ravno pomoč v strežbi, trgovini, proizvodnih de- lih in hitrih delih, kot je pomoč pri selitvi. Po novem minimalna uma postavka za študentsko delo znaša 4,5 evra, kar je dobrodošla sprememba predvsem pri tistih delih, ki so bila lani plačana manj kot to. Večina podjetij, kije imela višje urne postavke, je obdržala postavljeno ceno plačila. Spremembe na področju študentskega dela formalno počitnikarjem prinašajo uradno pridobitev delovnih izkušenj. To pomeni, da morajo tudi dijaki in študenti po novem plačevati pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša 15,5 odstotka od zaslužka. Delo se jim šteje v pokojninsko dobo, priznane pa imajo tudi delovne izkušnje. Nova ureditev na področju študentskega dela je največ sprememb prinesla delodajalcem. Če želi delodajalec dijaku ah študentu izplačati 300 evrov, bo to zanj znašalo nekaj več kot 500 evrov dejanskega stroška. 1.700 otrok jeseni v šentjurske šole Poletne počitnice so tudi čas, ko se oblikujejo evidence otrok po šolah in vrtcih šentjurske občine. Lani je šest osnovnih šol in štiri podružnice v Občini Šentjur obiskovalo 1690 učencev, od tega je bilo 220 prvošolcev. »To je bila precej velika, rekordna generacija, saj smo v letu 2013/14 npr. beležili 1.644 učencev, leto poprej 1.634, v šolskem letu 2011/12 1.615 učencev, še leto pred tem 1.610. Podatkov o vpisu v osnovne šole za letos še nismo prejeli od vseh šol, zato o končni številki ne moremo govoriti,« poudari Polona Mastnak s šentjurske občine. Generacija 2009 bi lahko dala 215 prvošolcev Lani se je v prvi razred vpisovala generacija otrok, rojenih leta 2008, ki je bila nekoliko večja (232), letos se vpisuje generacija 2009. Teh je po demografskih podatkih 215. »Seveda se vsi otroci ne bodo šolali v kraju rojstva, prav tako do kakšnih sprememb prihaja tudi pri ostalih generacijah osnovnošolcev, zato je točno številko nemogoče napovedati, dokler šole ne pošljejo točnih evidenc,« doda Mastnakova. Pričakujejo, da bo v Šentjurju letos šolo obiskovalo okoli 1700 otrok. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. urednistvo@5entjurskenovice.si Mali oglasi ŠENTJURSKEfiHB novjce (D 03 620 02 52 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Kraške ovčarje, čistokrvne, brez rodovnika, odlične čuvaje, prodam. Telefon 051 331963. Pujske za nadaljnjo rejo ter dve breji telici, simentalki, prodam. Telefon 041 423 571. Prašiče, težke 40 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 02 81 81991 ali 041 590 403, Slovenska Bistrica. Bikca simentalca, težkega cca 200 kg, prodam. Telefon 041 537 228. brezplačno. Telefon 031 461 798, 03 5471 244. Nepremičnine V Podčetrtku - Aqualuni oddam hiško za pet oseb s kopalnimi kartami. Telefon 041 355 756. V Slovenski Bistrici na Kajuhovi ulici prodam gradbeno parcelo v izmeri 874 m2 z nedokončano enodružinsko stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi. Cena nepremičnine je 100.000 EUR. Telefon 02 8180 979. Dobrim ljudem oddam prijazna mlada psička, rjavo-bela, okolica Šmarja pri Jelšah. Telefon 040 575 924. Ugodno prodam psa mladička, pasme jazbečar. Telefon 031296 263. Prodam pašne krave s teleti in dve telici, težki od 350 do 400 kg. Prodam tudi teleta, stara od 14 do 30 dni. Telefon 031 244 246. Kupim vse vrste jalovih krav in telic. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Kupim krave in telice za zakol in dopitanje ter teleta od 120 do 200 kg. Telefon 031 743 351. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Ugodno prodam mlade nesnice hisex, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 79 30 581. Kokoši nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke, prodajamo na kmetiji v okolici Celja. Nakup 10 nesnic - petelin V Kostrivnici po smrti podarim hišo in gospodarsko poslopje z 1 ha zemljišča. Pogoj je preživetje dveh oseb. Telefon 031 550 144. V Rogaški Slatini oddam opremljeno 1-sobno stanovanje v zasebni hiši. Telefon 031407 915. V bloku v Rogaški Slatini oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 031296 263. V bližini Rogaške Slatine na izredno lepi legi prodam družinsko hišo, bližina vrtca in šole, možen je tudi najem. Telefon 040 390 155. Oddam apartmaje (Sv. Filip in Jakov), 80 m do morja. Telefon 040 297 988. V Rogaški Slatini oddam vikend z vrtom in sedmimi vrstami vinograda, centralno ogrevanje na drva, asfalt do hiške, 2 km iz središča. Telefon 031 510 441. Na lepi sončni parceli v Sp. Sečovem prodam tri parcele. Cena 15.000 EUR. Telefon 041 297 635 in 031 218 925, po 15. uri. Dvosobno opremljeno stanovanje z balkonom, 2. nadstropje, na Veselovi ulici v Celju, oddam v najem. Telefon 040 904098. Vojnik - center, prodam stavbno zemljišče z lesenim objektom z nadstreškom, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo. Cena 41.000 EUR. Telefon 041 708 198. Celje - Šentjungert, prodam več zazidljivih parcel za zidanice, delno urejena dokumentacija, cena: od 13.000 do 29.500 EUR. Telefon 041 708 198. Celje - Šmartno v Rožni dolini, prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča, skupaj 6324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, po skupni ceni 4.900 EUR. Telefon 041 708 198. Dobrna - Klanc, prodam mešani gozd, 26.464 m2 po ceni 9.500 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča ter 1647 m2 pašnika, po ceni 36.500 EUR. El stavbe: 2015-145-162-19053. Telefon 041 708 198. Šentjur - okolica, prodam delno pozidano zemljišče, 111 m2, in delno kmetijsko zemljišče, 702 m2, v k.o. Kameno. Stavbno zemljišče, na katerem stoji nestanovanjska stavba, 36 m2, po ceni 39.800 EUR. Telefon 041 708 198. Laško - Plazovje, prodam stanovanjsko hišo, 83 m2, staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2, in gospodarski objekt. Kmetijskega in stavbnega zemljišča skupaj 17.400 m2, priključki: voda, elektrika. Cena: 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708 198. Štore - Prožinska vas, prodam delno opremljeno stanovanjsko hišo, 210 m2, leto izgradnje 1990, centralno ogrevanje na kurilno olje, dvorišče s stavbo skupaj cca. 500 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon. Cena: 204.000 EUR. El stavbe: 2015-145-162-24757. Telefon 041 708 198. Štore, prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 73,90 m2, s kletno shrambo in samostoječo garažo. Cena skupaj 43.000 EUR ali ločeno: stanovanje 36.000 EUR in garaža 7.000 EUR. El stavbe: 2015-145-162-9475. Telefon 041 708 198. Šmarje pri Jelšah - Zgornje Tinsko, prodam stanovanjsko hišo, 194,60 m2, garaža, zemljišče 3158 m2 (ob hiši), centralno ogrevanje na kurilno olje. Priključki: elektrika, voda, telefon. Cena: 49.900 EUR. El stavbe: 2015-145-162-15372. Telefon 041 708 198. Dobrna - Klanc, prodam stavbno zemljišče, 102 m2, in travnik, 652 m2, delno stavbno in delno kmetijsko zemljišče. Cena: 16.000 EUR. Prodam tudi travnik, 2510 m2, delno stavbno in delno kmetijsko zemljišče. Cena: 18.000 EUR, oboje skupaj: 30.000 EUR. Telefon 041708 198. Študentske sobe - Ljubljana Center, za študentsko leto 2015/2016 oddam dve dvoposteljni sobi, opremljeni, tudi z internetom, študentkamZ-om prvega letnika, nekadilcem. Souporaba kuhinje in kopalnice, lasten vhod. Cena: 85 EUR + stroški. Telefon 041867 798. Vozila, deli Škodo octavio, 1.9 TDI, letnik 2010, Pozabite skrbi doma. SHRANITE SVOJE DRAGOCENOSTI V BANČNEM SEFU IN KO ODPOTUJETE, PUSTITE SKRBI ZA SEBOJ. !i | v,sy>... r ft i / Vam blizu! \±^f BANČNI SEFI V POSLOVALNICAH BANKE CELJE l| banka Celje www.banka-celje.si AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 srebrne barve, 1. lastnik, prodam. Cena 5.700 EUR. Telefon 070 778 778. Kupim vozilo. Lahko poškodovano, v okvari ali v kakršnem koli stanju. Gotovina takoj. Telefon 070 623 266. Stroji, naprave Kupim traktor (lahko IMT, Deutz, Zetov, Ursus, Univerzal, Štore) in traktorske priključke. Telefon 031851485. Delo Iščem delo maserja. Telefon 068 171 598. Storitve Nudimo vam kvalitetna keramičarska in lončarska dela ter adaptacije z vso pripadajočo instalacijo. Pokličite: 068 169 337. Keramičarstvo Založnik Dušan s.p., Lušečka vas 41, Poljčane. Razno Zbiram starejše avtoradie, hišne radie in gramofonske plošče. Telefon 041524 950. Koruzo v zrnju + poltrdinko ugodno prodam. Telefon 041876 978. Bralec prosi, če mu lahko kdo podari rabljene kuhinjske zgornje in spodnje elemente, brez korita, potem naj pokliče 041668 110 po 18. uri. V Oplotnici prodam breskve, primerne za vlaganje. Telefon 041 866 716. Domačo rumeno papriko baburo in špičasto rdečo papriko za pečenje, prodam. Posestvo Čint, telefon 070 875 499. Prodam jajčka, kokoši so krmljena z domačo hrano. Telefon 031 770 609. Prodam dva starejša voza. Telefon 031 770 609. Vrtni kamin, zidan, prodam za simbolično ceno. Telefon 031 550 637. Prodam suha cepana drva, lahko razrezana, možnost dostave. Telefon 031887 447. Otroško diatonično harmoniko, 29 cm, javorjeve barve, prodam. Telefon 031 550 637. Skoraj nov kavč, eko usnje, prodam za 50 EUR, podarim pa starejši še delujoči hladilnik. Telefon 040 755 662. Brezplačno odpeljem belo tehniko in akustiko. Telefon 070 306 904. Prodam trifazni motor, nizkoturažni, AEG, 5,5 konjev, pogon naprej in nazaj. Telefon 03 58146 13 ali 041 265 969. Prodam enofazni motor elektrokovina z jermenico, 2 konjski moči. Telefon 03 58146 13 ali 041 265 969. Prodam kmečki mlin s trifaznim motorjem. Telefon 03 58146 13 ali 041 265 969. Prodam harmoniko frajton, trivrstno G, C, F, Melodija. Telefon 03 5814613 ali 041 265 969. Prodam zamrzovalno omaro Leibherr, širina 55 cm, višina 85 cm, globina 62 cm, na tri potezne predale in sintesajzer Vamaha, ps 55 280. Telefon 041 822 107. Prodamo deset okroglih bal slame, cena ene bale je 15 EUR. Prodamo tudi dve cisterni za vino (cena 2001 cisterne je 120 EUR, cena 300 1 je 140 EUR). Telefon 041 571314 in 051 771 660. Oddam košnjo za nedoločen čas. Telefon 03 582 46 11 in 070 473 046. Prodam novo pasjo uto, spalnici 185x160, telefon galaxi 5, kite nort 16 m2, kite bar 21 m2 s trapezom in rolko. Telefon 041 712 081. Prodam kosilnice (na nitko Jonsonred, hrbtno na nitko Selena, samohodno 3vl Iskra), masivno zunanjo mizo s klopmi, dolžine 2,7 m, starinski klavir, motor APN (kot nov, vse original). Telefon 041419 706. Pralni stroj, zamrzovalno omaro, posteljo 200x90 z jogijem in latoflek-som, kombiniran štedilnik, zamrzovalno skrinjo, kombiniran hladilnik, pomivalni stroj, steklokeramični štedilnik, moped Puch in VW golf 1,9 D, letnik 95, prodam. Telefon 070 33 22 10. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let posreduje pri resnih, trajnih, poštenih razmerjih po vsej državi in združuje ljudi različnih poklicev, izobrazb, starosti, nazorov in pričakovanj z vse države. Pokličite ter se spoznavajte po tej učinkoviti, uveljavljeni diskretni poti, s katero povežemo veliko osamljenih src. Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, PREBOLD. Kontakt: 031 505495 ali 031836 378. Preprost, iskren, delaven kmečki fant želi spoznati dekle ali mamico, staro do 39 let enakih lastnosti. V dvoje se lažje in lepše živi. Telefon 041 273 982. Moj mojster ROLETE-SENCILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. O.O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukov-čeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV IZ KAMNA (škarp) David Hrovat s.p., Padeški vrh 25a, 3214 Zreče zemeljska dela, gradbena dela, izdelava kaminov, kleti iz kamna, rezan kamen, kamni za skalnjake. Kontakt: 041 208 867 VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Do-brotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http:// dom-prenova. si/ DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s.p., Pon-grac 3, Griže nerjaveči dimniki povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80 ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov. Kontakt: 051 33 58 27 8-5*6- K Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 (40) Prosti čas Srečna nagrajenka avgustovske številke je: Fani Vučina, Dobje. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Gol d.o.o., Rogatec, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Inštitut za zdravje in lepoto, storitve in zastopstvo, d.o.o., Rogaška Slatina. Nagrajenec bo prejel tibetansko čiščenje telesa. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 21. avgusta 2015 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. i AVGUST Nagradna križanka i 1 Nagradno geslo: i 1 Ime in priimek: i Naslov: i 1 E-pošta: i Kuhamo z VAMI Recept AVGUSTA Napolnjeni jajčevci Sestavine: • 1 jajčevec • 1 velika čebula • 2 paradižnika • oljčno olje • sol in poper • sveža bazilika • 30 g parmezana • 1 jajce • 1 žlica kisle smetane Priprava: 1. korak: Jajčevec operemo, ga razpolovimo in izdolbemo. Izdolbeno meso jajčevca narežemo na kockice. Paradižnik operemo in prav tako narežemo na kockice. 2. korak: V ponvi popražimo nasekljano čebulo, nato pa dodamo še kockice jajčevca in paradižnika. Vse skupaj solimo in popramo ter dušimo še nekaj minut, nato pa dodamo svežo nasekljano baziliko. 3. korak: Obe izdolbeni polovici jajčevca napolnimo z zdušeno zelenjavo. V lončku razžvrkljamo jajce, dodamo še dobro žlico kisle smetane in dobro premešamo. S tem prelijemo obe napolnjeni polovici, nato pa še potresemo z naribanim parmezanom. Pečemo v pečici pri 170°C približno 20 minut, nato pa še 10 minut pri 200°C, da se parmezan na vrhu zlato zapeče. Zdrava vegetarijanska jed, ki še posebej tekne v poletnem času. Za lepši dan @ MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Spogledovanje se lahko spreobrne v nekaj izredno zanimivega. Vseeno se boste hitro umirili, tudi zato, ker bi radi znova premislili, nočete se zaletavati. Previdno pri delu. BIK (22.4.-20.5.) Na vsak način se poskusite izogniti morebitnim prepirom, ki bi vas le neznansko utrudili, tudi doma. Raje si omislite nekoliko drugačen konec tedna in neko novo dejavnost v prostem času. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Okoliščine so ugodne, lahko izbirate in pri tem boste prav uživali. Le ob nakupih velja več previdnosti, spet ste zaletavi in potem, morda že nekaj ur zatem, se kesate. RAK (22.6.-22.7.) Imate občutek, da ste na pragu sprememb, ki vam trenutno ne ugajajo. Resnica je le, da postajate vedno bolj sumničavi in morda si celo oblikujete scenarije, ki so daleč od resnice. LEV (23.7.-23.8.) Zahtevali in pričakovali boste več. Imate višek energije in ambicij. Najboljša rešitev je vsekakor to, da sami organizirate nekaj, kar bo koristilo vsem vpletenim. Izkazali se boste. DEVICA (24.8.-23.9.) Radi bi znova premislili, čeprav se tako morda le po nepotrebnem zapletate v nekaj, kar vam očitno ni pisano na kožo. Najpreprostejša rešitev je tudi najustreznejša. TEHTNICA (24.9,23.10.) Premislite, kaj bi radi počeli, saj imate neverjetno možnost, da vse skupaj premaknete tako, kot vam ustreza. Ob vas bo še nekdo, s katerim vas veže obojestransko občudovanje. ŠKORPIJON (24.10,22.11.) Nekaj boste najbolje opravili sami, čeprav vseeno iščete družbo in niste zadovoljni s povprečnimi stvarmi. Čas je, da storite več za svoje zdravje, posebno za novi režim prehrane. STRELEC (23.11.-21.12.) V neki družbi se boste počutili prav sijajno. Končno boste našli in izoblikovali prave besede, s katerimi boste izkazali svoje počutje. Ljubezenske želje se lahko izpolnijo hitreje, kot si mislite. KOZOROG (22.12,20.1.) Počasi se boste zavedli, da zaprti med štirimi stenami in v enih in istih navadah ne dosežete ničesar. Sprejmite povabilo na neko srečanje. To je nekaj, kar trenutno najbolj potrebujete. VODNAR (21.1,19.2.) Vleče vas nekam daleč in želite si več, posebno v ljubezni. Nekoga bi utegnili spoznati na nekoliko nenavaden način. Vse skupaj lahko odpre več kot zanimivo zgodbo. RIBI (20.2,20.3.) Tokrat potrebujete več počitka. Prevečkrat pozabljate na to, da tudi vaše telo ne zdrži vseh naporov. V ljubezni ste tokrat nekoliko sitni ali odrezavi. Poskusite se sprostiti. rx X v ■ -3N6..SP Tujci se ne morajo načuditi temu, da imamo v Sloveniji tako poceni (beri zastonj) šolanje. Starši na to gledajo precej drugače. Čakamo na prvo oglaševanje bank v smislu 'Ugodni krediti za šolske potrebščine'. Zlorabe identitete se ne dogajajo le, ko se pozabimo izpisati iz Facebooka. Nekateri pod lažno identiteto kupujejo telefone, drugi se v gostilnah ob klicu žene javljajo pod lažno identiteto. <*£ Znanemu Šentjurčanu žena bojda pomaga pri sesanju stanovanja. Tako da povzdigne noge in da prostor sesalcu. Zaenkrat kaže, da odgovorni za infrastrukturo gradijo obvoz okoli grajenja obvoza Dramlje-Šentjur. Maturanti so izvedeli rezultate mature. Veselijo se najdaljših počitnic. Vsi držimo pesti, da jih resnično ne čakajo kasneje še daljše. Nagrajeni Šentjurčan je pred leti prijel za koso in s kolegi nesebično kosil po Šentjurju. Danes si to težko predstavljamo. izvoznik je zaspal v avtobusu, parkiranem ob krožišču. Zaenkrat še ni znano, ali je zaspal pred ali po tem, ko je avtobus parkiral. liiiiiiimiHimiittiiiiimiiiHimiiiiiimmiimmmnsiniinmummiiHimiiinniimnHmmKiniimiiuiiiiminni Zgornji trg danes. Foto Tomaž Pritekel! (42) Smeh OKO KAMERE 1 Včasih se kar preveč mudi... Foto Tomaž Pritekel! Blago za bivšo blagovnico nasproti banke v Šentjurju. Foto bralec šentjurskih novic VICI NAŠIH BRALCEV Peterčki V porodnišnici vpraša mlada zdravnica dežurno sestro: - Kdo pa tako obupno joka? Tisti peterčki, ki so se rodili zjutraj? - Ne peterčki, njihov oče! Majda s Prevorja © Moški Kakšna je razlika med moškim in E.T.-jem?E.T. pokliče domov. Simona iz Gorice pri Slivnici © Osemindvajset Učitelj sprašuje pri pouku: - Janezek, kateri mesec ima osemindvajset dni? Janezek izza šolske klopi odgovori: -Vsak, gospod učitelj, nekateri pa jih imajo tudi več! Mirko z Rifnika © Lev in bik Bik in lev sedita za šankom in pijeta. Levu zazvoni mobitel. Javi se in reče: - Ja, draga, seveda, takoj pridem. Hitro spije do konca in vstane. Bik pravi: - In ti si mi lev? Če bi mene klicala moja, bi jo nekam poslal in dalje pil. Lev odvrne: - Ja, ampak med nama je bistvena razlika. Moja žena je levinja, tvoja pa krava. Matej iz Šentjurja Pridni delavci Pogovarjata se dva direktorja: - Poslušaj, ali ti svojim daješ plačo? - Ne, že dolgo ne, ampak oni vseeno prihajajo v službo. - Jaz mojim tudi nič ne plačam, pa vseeno prihajajo. - Poslušaj, imam odlično poslovno idejo. Od jutri jim bom začel na vratih zaračunavati vstopnino. Čez mesec dni se spet srečata in eden vpraša drugega: - Kako se je obnesla ideja z vstopnino? - Slabo, zelo so iznajdljivi. Sedaj prihajajo v ponedeljek in ostanejo v firmi do petka. Janez iz Šentjurja © Tašča Nekega dne na taščina vrata potrka zet s kovčkom v roki. Tašča ga vpraša: - Kaj pa ti počneš tukaj? - Skregal sem se z vašo hčerjo. -In?začudeno vpraša tašča. - Poslala me je k hudiču! Matjan z Vrbnega © Dopust Se pogovarjata dva prijatelja, pa pravi prvi: - Janez, si že naredil kakšen načrt za dopust? Janez: - Ne, čemu bi ga? Moja žena določi, kam bomo šli, moj šef določi, kdaj bomo šli, in moja banka do- loči, kako dolgo bomo na dopustu! Mojca s Ponikve © Manipulacija - Dragi, zakaj me ne vzameš s seboj na službeno potovanje v London? - Saj sem ti že povedal, da bom imel veliko obveznosti in sestankov in bi se ti medtem dolgočasila. - Jaz bi si med tvojimi obveznostmi nakupila nekaj oblek v londonskih trgovinah. - Saj si obleke lahko kupiš tudi doma! - Hvala, dragi! Ravno to sem želela slišati od tebe! Anita s Planine pri Sevnici © zmrznil! - Kje pa, poleti je tako dovolj toplo. Pozimi pa se bom stisnil v kot. Tam je tako ali tako vedno 90 stopinj. Luka iz Šentjurja © Strašilo - Očka, zdaj, ko si na dopustu in so počitnice, bi lahko naredil vrtno strašilo. - Čemu neki, saj je mama tako ali tako stalno na vrtu. Marjan z Dramelj © Mali oglas Mlad kmet išče dekle s traktorjem. Slika traktorja zaželena. Jože iz Šentjurja Trigonometrija Kupi policaj stanovanje. Novo, lepo, a brez ogrevanja. Kolega ga ogovori: - Ti, kaj si neumen, saj boš pozimi Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 8. septembra 2015. Šentjurske novice praviloma izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Tomaž Pritekelj, Metka Pirc, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Mojca Šanca, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža / Oglas Folklorniki soiseivrteli Folklorno društvo Šentjur je v začetku julija organizi-tf ralo mednarodno srečanje folklorni kov, Poletni folklorni večer. Poleg Folklornega društva Šentjur so se s plesi s svojih okolišev predstavili tudi gostujoči folklorniki. Prireditev je s pevskimi vložki povezovala prejemnica občinskega priznanja Nina Poletni folklorni večer. Na sobotno julijsko popoldne so sena Zgornjem trgu zbrala folklorna društva, ki so predstavila svoje lokalne plese. » Piše: Tomaž Pritekelj ■ w Gajšek. Med nastopi sta čla- 'iew' Člani folklorne skupine Jurovčan so ples popestrili z romantično pevsko igro. in obešanja sena. Podelili Maroltove značke Maroltovo značko Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti. Za 5-letno delo sta tako bronasto značko prejela Matej Tanjšek in Poldka Završek. Srebrno značko za 10-letno delo je prejel Boris Mraz, za 15 let udejstvovanja pa sta zlato značko prejela Blaž Jug in Majda Mauer. Janko in Sudka sta spravila seno na voz in ga obesila na kozolec. Majda Mauer in Blaž Jug sta prejela zlato Maroltovo značko. ŠENTJURSKI ZGORNJI TRG Takole so atraktivno zaplesali člani Folklornega društva Lj kredit za osebno potrošnjo w ugodnejše obrestne mere | banka celje www.banka-celje.si MESEC JEDI Z žara IN STEAKOV - EA OKOLIŠKE OBISKOVALCE Od,«« samo 8,5 €/osebo Ot,ociod5do13,99>mob_anekra.ev Šentjur, Dobje, ob predložitvi (2) 03 829 77 00 v ' / i , m ( l- , JI KH ■ m t* F anzmm P Tj Terme Olimia d. d., Zdraviliška c. 24, Sl - 3254 Podčetrtek | T: 03 829 78 25 | gostisce.lipa@terme-olimia.com NOVOST NA BAZENU!! Pod strokovnim vodstvom organiziramo: -začetni in nadeljevalni plavalni tečaj za otroke od 4. leta naprej -praznovanja otroških rojstnodnevnih zabav I VSTOPNINA NA BAZEN CELODNEVNA OTROCI (do 15. leta) ODRASLI UPOKOJENCI IN INVALIDI 3.00 € 8.00 4,00 € 10,00 € (s kosilom) 3,60 € 9,50 € (s kosilom) >c; POPOLDANSKA (PO 15.00 URI) OTROCI (do 15. leta starosti) ODRASLI UPOKOJENCI IN INVALIDI KŠt 2.50 € 3.50 € 3,00 € -Sr : v , ■ SEZONSKE KARTE OTROCI ODRASLI 40.00 € 55.00 € - -------* 55$ Otroci do 3. leta starosti imajo PROST VSTOP. Upokojenci morajo ob vstopu, če želijo uveljavljati popust, pokazati ustrezno identifikacijo. NAJEM LEŽALNIKA IN SENČNIKA NAMIZNI TENIS BREZPLAČNO ! 2,00 €/uro (V cene je vključen DDV.) SVEŽE PEČEN ODOJEK VSAK PETEK OD 10.URE DALJE bU