vsak petek izide »  W OKNO
UGODNI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka ti poAubotn
Nižje obrestne mere - od 1.4,2003
IHGLAS
®
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 30 - CENA 180 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 15. aprila 2003
Foto: Tina Doki
Strojnik naj bo
Množičnega zaposlovanja v industriji, kakršnega pomnimo pred desetletji, ko so polni avtobusi vozili ljudi iz južnejših republik v Slovenijo, že dolgo ni več. Kljub vsemu pa industrija še zaposluje, strokovnjaki pravijo, da bo potrebovala vse več ljudi s tehničnimi znanji. Kot kažejo napovedi gorenjske enote zavoda za zaposlovanje, delodajalci že sedaj potrebujejo okoli petsto strojnikov in strojnih tehnikov letno, s prodorom globalne industrije v našo državo pa jih bo še več. Napovedi so torej optimistične, mladi bodo torej lahko našli delo v poklicih, kjer je zaposlovanje nekaj časa opazno stagniralo. Na slabše zaposlitvene možnosti se je generacija mladih ljudi v preteklosti odzvala s spremenjenim zanimanjem za šole, ki izobražujejo za poklice tehničnih strok. Namesto tega so mladi napolnili gimnazije in splošne srednje šole. Vleče jih pač v druge poklice, ne bi bili več strojni mehaniki, pač pa ekonomisti, komercialisti, trgovci, pozneje man-agerji, kjer je po njihovem mnenju delo lažje, zaslužek boljši kot v industriji, da o večjem ugledu "belih ovratnikov" pred "modrimi" niti ne govorimo. Težko bi rekli, da ni spodbud, ki bi mlade spet usmerile k šolanju za tovrstne poklice. Za tako imenovane deficitarne poklice delodajalci razpisujejo precej kadrovskih štipendij. Obstaja veliko šolskih programov, od poklicnih do tehniških, triletno poklicno šolanje je mogoče nadgraditi s programom poklicno tehniškega izobraževanja (po treh letih poklicnega še dve leti šolanja in imaš priznano srednjo izobrazbo), odpirajo se možnosti na višje in visoke šole ter na univerzo, brez posebnih omejitev, kakršne poznajo denimo ekonomisti, pravniki ali medicinci. A tudi to še ni dovolj, da bi mlade motiviralo, da bi se v večji meri odločali za tehnične poklice. Vse kaže, da bodo potrebni bolj sistematičen pristop in sodobni prijemi, ki bodo tem poklicem znova dvignili "imidž", da bo skratka frajer tudi strojnik v modri halji in ne le japi s kravato in mobitelom. Danica Zavrl Žlebir
Brata Avsenik častna občana
Bled - Slavko in Vilko Avsenik sta pred dnevi postala častna občana blejske občine. Častni naslov jima je na četrtkovi osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku podelil župan Jože Antonič.
Na dolgoletni glasbeni poti, letos praznujeta pol stoletja svojega glasbenega ustvarjanja, sta v številnih skladbah opevala lepote Bleda in prispevala k njegovi predstavitvi doma in v tujini, gorenjski turistični biser pa seje pojavljal tudi na naslovnicah njihovih plošč in na plakatih. Avseni-kova glasba je mednarodno prepoznavna, povsod in pri vseh generacijah, nekatere njihove pesmi so ponarodele. Po slovesni podelitvi sta brata Avsenik povedala, da ju je najvišje občinsko priznanje prijetno presenetilo, saj naziva častnega občana nista pričakovala. Pravo presenečenje. Prijetno. Njuna glasba je zaznamovala tudi osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, zanjo je poskrbela gor-janska godba. Nova častna občana Bleda zadovoljstva nista skrivala. Kljub temu da ansambel bratov Avsenik ne nastopa več, Vilko in Slavko Avsenik ustvarjalno ne mirujeta. Ljubitelji Avsenikove glasbe bodo še lahko uživali v njunih novih pesmih. Izziv za
Brata Avsenik, častna občana, z blejskim županom Jožetom Antoničem
mlajše ansamble. Na slovesnosti so podelili tudi zlato, srebrni in bronaste plakete ter častne znake občine Bled. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem
žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Vsak petek
bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite
080 22 66.
PETROL
Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavijena na www.petrol.si
Sindikat vztraja pri referendumu
Članom sindikata delavcev trgovine pri zvezi svobodnih sindikatov je minuli teden dokončno prekipelo in se o dodatkih
za nedeljsko delo niso več pripravljeni pogovarjati.
Ljubljana - Predstavniki delodajalcev so namreč za nadaljevanje pogajanj o dodatkih za nedeljsko delo postavili pogoj, da se sindikat odpove referendumu o obratovalnem času trgovin. Člani sindikata so to odločno zavrnili in priprave na referendum so že stekle.
Delodajalci so opustitev referendumskih aktivnosti zahtevali, ker menijo, da je cilj prizadevanj sindikata odprava nedeljskega dela. Prepričani so, da se za tako visoke dodatke za delo v neugodnem delovnem času zavzemajo, ker bi to za večino trgovin pomenilo previsoke stroške in bi torej ostale zaprte. Vendar je, poudarjajo, za trgovino ključno povpraševanje, ki obstaja tudi ob nedeljah. Da so z višjo ceno želeli doseči ukinitev nedeljskega dela, priznavajo tudi
v sindikatu. "Prav zato smo se začeli pogovarjati o 130-odstotnem dodatku za delo v neugodnem delovnem času," je poudaril bivši predsednik pogajalske skupine delojemalcev Ladislav Rožič. Ob tem ekonomist Bogomir Kovač opozarja, da se omejitev obratovalnega časa trgovin enači z zavzemanjem za državljanske pravice in širše družbene civilizacijske vzorce. V resnici pa bi omejitev, meni Kovač, ogrozila konkurenčnost in gospodarsko rast ter
Nov postopek za pokljuške gozdove
Radovljica - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejšnji teden reševanje denacionalizacijskega zahtevka ljubljanske nadškofije za 8.254 hektarjev pokljuških gozdov vrnilo radovljiški upravni enoti, ki naj bi iz zahtevka izločila javno dobro in že pozidana zemljišča.
Kot je znano, je ministrstvo predlani izdalo odločbo, s katero je ljubljanski nadškofiji vrnilo v last in posest 8.254 hektarjev gozdov na območju Triglavskega narodnega parka. Na odločbo so se potlej pritožili državno pravobranilstvo, blejsko gozdno gospodarstvo, bohinjska občina ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje iz Ljubljane. Upravno sodišče je lani razsodilo, da je nadškof ij a sicer upravičena do vrnitve gozdov, vendar je treba prej izločiti zemljišča, ki so javno dobro ali so že pozidana. Upravna enota Radovljica naj bi v ponovnem postopku ugotovila, kje so ta zemljišča in kolikšna je njihova površina.
Medtem ko je upravno sodišče zavrglo tožbo ljubljanskega društva, češ da ni stranka v postopku, se je društvo pred kratkim pritožilo na ustavno sodišče. CZ.
d.o.o.
Z GOTOVINSKIM PLAČILOM DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OLJA
ČIŠČENJE CISTERN
zmanjšala socialne pravice. Dokončna odločitev za referendum je padla na četrtkovi seji republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije, na kateri so člani odločno zavrnili, da bi predsedniku sindikata podelili mandat za nadaljnja pogajanja o 75-odstotnem dodatku za delo v neugodnem delovnem času. Odpoved referendumu bi bila po njihovem mnenju izdaja članstva, ki pričakuje referendum. Člani se bodo znova sestali ta teden in se dogovorili o nalogah območnih odborov in sindikalnih zaupnikov pri pripravi referendumskih aktivnosti, pa tudi o tem, kako bodo zaščitili delavce, če bi prišlo do odpuščanja.
Mateja Rant, foto: Trna Doki
TEL.: 04/23 43IOO
Kurilno olje Petrol
VELIKA NAGRADNA IGRA!
Od 14. 4. do 30. 5. 2003.
9770352666018
V Evropi doma, kaj pa varni?
Odbor za zunanjo politiko državnega zbora je minuli teden kratko razpravljal o pobudi štirih članic Evropske unije o krepitvi evropske obrambne politike.
Janezu Janši se zdi pobuda le podvajanje z Natom.
Ljubljana - Poslanec ZLSD Aurelio Juri je pred časom na premiera Antona Ropa naslovil pismo in v njem pozval, naj Slovenija pristopi k pobudi štirih članic Evropske unije - Belgije, Nemčije, Francije in Luksemburga - za krepitev evropske obrambne politike. Če naj Slovenija že bi želela pristopiti k pobudi, pa naj jo vsaj podpre, je še zapisal poslanec. Z njegovim pismom se je prejšnji četrtek seznanil tudi odbor za zunanjo politiko državnega zbora, vendar o njem ni kaj prida razpravljal.
Četverica pobudnic je za 29. april na to temo sklicala mini vrh v Bruslju in po mnenju Jurija bi bilo koristno, če bi Slovenija na njem sodelovala vsaj kot opazovalka, saj je h krepitvi evropske
obrambne politike pred časom pozval celo predsednik evropske komisije Romano Prodi.
Predsedniku odbora za zunanjo politiko Jelku Kacinu (LDS) seje zdelo najbolj zanimivo, da so pobudo o krepitvi evropske obrambe dale tiste države, ki so še nedolgo nazaj nasprotovale namestitvi Natovih sil na ozemlje Turčije oziroma namenjajo najmanj sredstev za obrambo svoje države. Poslancu SDS Janezu Janšu pa se omenjena pobuda ne zdi mirovniška, temveč zgolj večje stroške za obrambo in podvajanje z Natom, zato se mu tudi ne zdi smiselno, da bi na omenjeno pobudo v Sloveniji gledali kot na smotrno alternativo.
V krepitvi skupne evropske obrambne in varnostne politike
Trgovinska vojna
O dodatkih za nedeljsko delo se člani sindikata delavcev trgovine niso želeli več niti pogovarjati.
Ljubljana - Člani republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri zvezi svobodnih sindikatov so se na četrtkovi izredni seji odločno izrekli za referendum o obratovalnem času trgovin. Nadaljnja pogajanja o dodatkih za delo v neugodnem času sploh ne pridejo več v upoštev, so sklenili, saj menijo, da je bilo dve leti več kot dovolj časa, da bi prišli do dogovora, a niso dosegli ničesar. Ta teden so tako že stekle aktivnosti za pripravo izvedbe referenduma. Sindikat je ob tem tudi pozval ustavno sodišče, naj odloči o ustavnosti vsebine referendumskega vprašanja.
Zadnji sestanek na ministrstvu za gospodarstvo, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki zbornice, so označili za polomijo. Ministrica Tea Petrin ni predstavila morebitnih sprememb teksta novele zakona o trgovini, delodajalci pa ne vrednostnega povišanja dodatkov za neugodni delovni čas. Od sindikata so zahtevali, naj se odpove referendumu, potem bodo sledila pogajanja. Člani sindikata se zato niso želeli niti pogovarjati o tem, da bi njihov predsednik Franci Lavrač na ministrstvu za gospodarstvo nastopil z izhodiščem, da pogojno pristajajo na 75-odstotni dodatek za delo v neugodnem delavnem času, če bi na tako povišanje dodatka pristala tudi dclodajalska stran. "To bi bila izdaja članstva, ki pričakuje referendum in konec. O tem ni debate!" je bil odločen predstavnik kolektiva družbe Vele. Predstavnica Živil je navedla avstrijski primer, kjer so delovni čas trgovin uredili z zakonom, pri nas pa so delavci in lastniki vsak na svojem bregu, saj po njenem prepričanju država nima volje, da bi to uredi-
KERAMIČNE PLOŠČICE
r
la. Precej kritičnih besed je bilo izrečenih predvsem na račun gospodarske zbornice. "Ko smo organizirali shod pred 'Esmeral-do', niti nosu niso pomolili ven. Drugič ne bomo prišli le z. zastavami, vsega imamo zadosti," je bil ogorčen sekretar območnega odbora Koroške.
Začeli so se že tudi dogovarjati o aktivnostih v zvezi s pripravo referenduma, pri čemer je sekretar sindikata Ladislav Kaluža zagotovil, da bodo dokončni program sprejeli še pred prvim majem. Določili bodo naloge sindikalnih zaupnikov in pripravili propagandni material, člani sindikata bodo tudi fizično prisotni ob stojnicah, na katerih bodo zbirali podpise. Razen tega se bodo pripravili na možna odpuščanja zaradi prepovedi nedeljskega dela, s katerimi, pravi Kaluža, že grozijo nekateri delodajalci. Zagrozil je, da bodo v primeru, ko bodo odpuščali delavce iz poslovnih razlogov, obenem pa bodo morali drugi delavci delati nadure, tudi fizično zaprli vhode v take trgovine.
Mateja Rant
zunanji minister dr. Dimitrij Rupel ni videl nobenega protislovja z vlogo, ki pripada Natu, je pa opozoril, da naša država o tej pobudi formalno ni bila obveščena, iz belgijskega zunanjega ministrstva je prišlo zgolj obvestilo, da je pobuda odprta tudi za druge zainteresirane države. Tako bo po njegovem opredeljevanje o ideji možno šele po 16. aprilu, ko bo v Atenah podpisana pogodba z Evropsko unijo.
Podpisnika bosta Drnovšek in Rop
Ali bo Slovenija podprla pobudo štirih evropskih držav ali ne, naj bi torej razpravljali šele po podpisu pristopne pogodbe z Evropsko unijo, ki jo bosta v imenu Slovenije pojutrišnjem v Atenah podpisala predsednik države dr. Janez Drnovšek in predsednik vlade Anton Rop. Za to dejanje ju je namreč v četrtek na redni seji pooblastila vlada. V Atene bo sicer odpotovala štirinajstčlanska slovenska odprava, njen vodja bo predsednik Drnovšek, ki bo našo delegacijo vodil tudi na četrtkovi Evropski konferenci, na kateri bo sodelovalo 40 evropskih držav. Po pojasnilu direktorja vladnega urada za informiranje Gregorja Krajca bo ob podpisu pogodbe z Evropsko unijo govornik tudi premier Rop.
Po scenariju gostitelja podpisnikov pristopne pogodbe Grčije, ki predseduje Evropski uniji, bo
Jernej Žagar novi predsednik
Kranj - Kranjska območna organizacija Združene liste socialnih demokratov je pretekli teden na dobro obiskanem zboru delegatov iz Kranja. Naklega, Cerkelj, Šenčurja in Preddvora obravnavala poročilo o delu, ki sta ga pripravila predsednik in tajnik organizacije, poroča Branko Fajdiga. Kljub nespornim uspehom je bila izrečena kritika na račun uspeha na zadnjih volitvah, prepoznavnosti stranke, notranje komunikacije pomlajevanja. Po sedmih letih je mag. Štefan Kadoič zapustil predsedniško funkcijo, za novega predsednika pa je bd soglasno izvoljen mag. Jernej Žagar. V prihodnosti bodo dali več pozornosti samostojnosti občinskih organizacij. Območna organizacija se je zahvalila za uspešno delo Viki Lenardič, Dori Osterman in Sandiju Ravnikarju. J.K.
slovesnost podpisa med članicami EU in desetimi kandidatkami za članstvo potekala v Agori pod atensko Akropolo - na ruševinah duhovnega, političnega in gospodarskega središča stare Grčije. Slovesnost bo trajala od 15.15 do 17.15 ure, odprl jo bo grški premier Kostas Simitis, ki bo pogodbo kasneje skupaj z grškim predsednikom Georgeom Papan-dreuom tudi podpisal. Sledili bodo triminutni govori predsednikov držav ali vlad sedanjih in prihodnjih članic po abecednem
Je posvetilo sedaj nesporno?
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sklenila, da iz zakonodajnega postopka umakne besedilo predloga zakona o vojnih grobiščih v drugi obravnavi ter amandmaje k predlogu zakona, saj je sprejela novo besedilo predloga zakona o vojnih grobiščih. V novem predlogu so vključeni v državnem zboru že sprejeti členi predloga zakona in vsi vladni amandmaji, razen tistih, ki so postali brezpredmetni zaradi sprememb Zakona o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov.
V dosedanjih razpravah je državne poslance najbolj delilo vprašanje, kakšna naj bo vsebina posvetila na spominskih obeležjih. Po novem vladnem predlogu na bi se besedilo posvetila na enotnem spominskem znamenju glasilo "žrtev (žrtve) vojne in povojnih usmrtitev". S.Š.
Najboljše za vašo kopalnico
Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo vašim željam in vam svetujemo pri izbiri. Oglejte si kopalniške ambiente, ki predstavljajo nove trende bivanja vkopalnici;.lesenokopalniškopohištvovnaravnih tonih, keramiko v drznih odtenkih, razkošne bordure, nove linije umivalnikov in armatur, svetila ter preproge.
Najboljše za vašo kopalnico poiščite v Merkurju na oddelkih s kopalniškim programom. Celovita ponudba keramičnih ploščic, sanitarne keramike, armatur in kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu - v Merkurjevih trgovskih centrih s prodajnim programom MERKURDOM.
Ne prezrite! Pri nakupu keramičnih ploščic Zirconio ali sanitarne keramike Keramag vam od 3. do 26. aprila priznamo 10 % popust!
MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Kranj-Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Spodnji Plavž 3b, Jesenice, tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM, Gorenjska c. 41, Radovljica, tel.: 04 537 13 00
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
redu imen držav, po končanem govoru predstavnika držav pa bo sledil tudi podpis njenih predstavnikov.
Prvotno je bilo načrtovano, da bosta pristopno pogodbo in- njen končni akt podpisala predsednik in premier iz vsake države, vendar pa je konec minulega tedna grško predsedstvo EU vendarle prisluhnilo sedmim državam, ki so vztrajale, da lahko pogodbo podpišejo po trije predstavniki držav. Tako
bosta poleg predsednikov držav in premierov za Francijo in Finsko dokument o vstopu novink v unijo podpisala še ministra, ki sta pristojna za evropske zadeve. V primeru Češke, Slovaške, Madžarske, Estonije, Latvije in Malte pa bodo tretji podpisniki vodje pogajalskih skupin za vstop v EU. Skladno z odločitvijo slovenske vlade bo imela Slovenija tudi po zadnji spremembi dva podpisnika. Simon Šubic
46 milijonov tolarjev
za humanitarno pomoč Iraku
Ljubljana - Po odločitvi vlade bo Slovenija prizadetim v iraški vojni namenila 46 milijonov tolarjev. Vlada je tako odobrila 31 milijonov tolarjev za psihosocialno pomoč iraškim otrokom v okviru Mreže za človekovo varnost ter 15 milijonov tolarjev za projekt UNICEF za oskrbo s pitno vodo, v okviru UNICEF-ovih programov za iraške otroke. Vlada seje tudi odločila, da se bo Slovenija po koncu spopadov v Iraku vključila v povojno rehabilitacijo v vojni prizadetih področij s sodelovanjem slovenskih podjetij pri povojni obnovi in razminiranju Iraka. S.Š.
Višje nadomestilo za invalidnost in dodatek za nego in pomoč
Ljubljana - Po sklepu vlade nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb od 1. aprila 2003 dalje znaša 51.781 tolarjev, dodatek za tujo nego in pomoč pa: za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, 29.589 tolarjev, za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, pa 14.794 tolarjev. S.Š.
Nemške pokojnine za Ghetto taboriščnike
Kranj - Združenje žrtev okupatorjev 1941- 1945 Kranj sporoča, daje Nemčija lani sprejela zakon "Ghetto pokojnine", v katerem je določila izplačilo pokojnin vsem, ki so bili v 2. svetovni vojni deportirani v katerokoli Ghetto taborišče in so v njem morali opravljati razna dela. Združenje poziva vse žrtve nacizma, ki so bile v Ghetto taboriščih, da mu sporočijo osebne podatke z dokazili in naslovi (tudi priče), ki bodo služili za dokazilo uveljavljanja pokojnine. Rok za prijave je do konca junija letos, zato upravičenci pohitite. Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 1945 Kranj ima sedež na Slovenskem trgu 1 v Kranju (tel.: 04/ 2373 553). S.Š.
Mladi so prihodnost stranke
Naklo - Marjan Babic, predsednik občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Naklo je sporočil, daje bila v Naklem seja regionalnega odbora Slovenske ljudske stranke za Gorenjsko, ki sta se jo udeležila tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik in predsednica podmladka stranke Nove generacije Nataša Kavaš - Puc. Na seji so menili, da je treba najti programe, ki bodo zanimivi za mlade, v katerih bodo lahko pokazali svojo ustvarjalnost, ter zagotoviti za to ustrezne prostore in izobraževanje. Nova generacija računa na pomoč sorodnih strank in tujine. Regionalni odbor je sklenil, daje treba v vseh občinah ustanoviti podmladke stranke, in izrazil zadovoljstvo, daje bil član stranke dr. Janez Rcmškar izvoljen za predsednika Rdečega križa. J-K.
Vojni veterani tudi nedržavljani
Ljubljana - Vlada je sprejela novelo zakona o spremembah zakona o vojnih veteranih, ki naj bi ga državni zbor obravnaval po skrajšanem postopku. S predlagano spremembo bo status vojnega veterana priznan tudi vojnim ujetnikom, udeležencem NOV iz drugih delov nekdanje SFRJ in iz zavezniških vojsk, ki so državljani Republike Slovenije, in tudi tistim, ki slovenskega državljanstva niso pridobili ali ga sploh niso uveljavljali, so pa imeli 25. 6. 1991 stalno prebivališče v Sloveniji in od takrat dalje v Sloveniji tudi neprekinjeno živijo.
Status vojnega veterana bi po spremembi zakona lahko dodatno uveljavljalo okoli 250 upravičencev. Pri spremembi zakona gre za uskladitev s predhodno odločbo ustavnega sodišča. ^
Gorenjska vse bližje slovenskemu povprečju
Zadnje analize regionalnih vidikov razvoja Slovenije kažejo, da se gorenjsko gospodarstvo približuje povprečju v državi, še bolje pa bo potrebno izkoristiti
človeške vire, gospodarsko strukturo in infrastrukturo.
Ljubljana - V sredo je Urad za makroekonomske analize in razvoj - služba slovenske vlade, ki pripravlja strokovne osnove za vodenje različnih ekonomskih politik, na tiskovni konferenci predstavil tri publikacije: redno mesečno Ekonomsko ogledalo z najpomembnejšimi podatkih o gospodarskih gibanjih doma in v mednarodnem okolju v prvih treh mesecih letošnjega leta, ter dva tematska delovna zvezka o razumevanju in zajemanju mednarodne menjave storitev ter o regionalnih vidikih razvoja Slovenije. Ker se je slovenska vlada, kot je znano, začela pripravljati na rebalans državnega proračuna, hkrati pa je vedno več govora tudi o regionalni politiki in celo ustanavljanju pokrajin, so omenjena gradiva vzbudila precejšnje zanimanje.
Direktor UMAR-ja dr. Janez Šuštaršič in avtorica delovnega zvezka Regionalni vidiki razvoja Slovenije Janja Pečar.
Osnove za spremembo državnega proračuna morajo vsekakor seveda sloneti na aktualnih ocenah gospodarskih gibanj, pri čemer so ocene o gibanju gospodarske rasti (BDP), cen in prili-
vov v fiskalnem sistemu najpomembnejši kazalci. Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju UMAR) so zadnje ocene za letošnje leto pripravili v tako imenovanem jesen-
skem poročilu, pri čemer so predvideli dva scenarija. Kot je v sredo povedal direktor urada dr. Janez Šuštaršič, se bo, kot vse kaže, uresničila slabša varianta, po kateri naj bi letos v Sloveniji uresničili 3,4-odslotno rast, saj se tudi mednarodne ocene gibanj, zlasti zaradi dogodkov v Iraku in gibanj cen nafte, prav v teh dneh popravljajo navzdol. Tako naj bi bila gospodarska rast v Evropski uniji po ocenah evropske komisije v torek enoodstotna, v tem tednu pa naj bi bile objavljene še celo bolj pesimistične ocene Mednarodnega denarnega sklada. Ker je Slovenija že tako zelo vpeta v mednarodna gibanja, pripravljajo nove ocene tudi na UMAR in prav v tem tednu naj bi na vladnem strateškem svetu in gospodarskem kolegiju obravnavali tudi nove ocene za našo državo. Kakšne bodo te ocene, dr. Sušteršič v sredo še ni mogel povedati, dodal je le, da se tudi njihovi podatki povsem ujemajo z oceno Urada za statistiko, ki je ocenil realno rast BDP v višini 3,2 odstotka. Podobno velja za inflacijo. Cilj, da naj bi v Sloveniji letos znižali rast cen na 5,1 odstotka, se mu zdi še vedno uresničljiv, saj se pogoji in ukrepi, ki naj bi to omogočali, v prvih treh mesecih uresničujejo, vlada je s politiko trošarin na goriva tudi preprečila inflacijske posledice drage nafte, sama gibanja
cen pa so zaenkrat še v predvidenih okvirih.
Če o splošnih gospodarskih gibanjih še nismo mogli dobiti najbolj aktualnih ocen oz. napovedi, pa so vsekakor zanimive ugotovitve iz delovnega zvezka Regionalni vidiki razvoja Slovenije, ki ga je pripravila sodelavka UMAR Janja Pečar, ki obravnava Slovenijo in lani dosežene rezultate gospodarjenja po 12 statističnih regijah. Za Gorenjsko, ki obsega v 17 občinah 10,5 odstotka površine Slovenije, tu pa živi 9,9 odstotka prebivalcev Slovenije, ugotavlja, da je po gostoti poselitve izredno raznolika: od velikih neposeljenih območij do največjih zgostitvenih in urbaniziranih območij. Število prebivalcev Gorenjske je v desetih letih nadpovprečno naraslo, zato je starostna struktura prebivalstva boljša kot povprečno v Sloveniji (indeks staranja je za desetino nižji kot v Sloveniji), nekoliko nižji od slovenskega povprečja pa je delež delovno aktivnega prebivalstva. V šestih občinah (Kranjska Gora, Radovljjca, Jezersko, Bohinj, Bled in Žirovnica) je starostna struktura slabša od povprečja v Sloveniji. ,
Neugodna brezposelnost
Nekoliko boljši od slovenskega povprečja so tudi podatki o izobrazbeni strukturi Gorenjcev, saj je
povprečno število let šolanja višje, imamo nadpovprečno vključenost v dodiplomski študij, nadpovprečno raste obseg podiplomskega študija, kar vse kaže na nadaljnjo krepitev izobrazbene strukture regije. Manj ugoden je podatek o tem, da je brezposelnost z 8,5 odstotka v prvem polletju 2002 praktično na ravni povprečja Slovenije, saj je stopnja zaposlenosti s 56,6 odstotka le malo odstopa od slovenskega povprečja. Bolj ugoden je podatek o tem, da imamo na Gorenjskem z manj kot polovico od brezposelnih drugo najmanjšo stopnjo dolgotrajno brezposelnih, zaskrbljujoč pa podatek o tem, da je s 54 odstotki nadpovprečen delež brezposelnih žensk in da s 58,8 odstotki prednjačimo po nezaposlenosti starejših od 40 let. Z dobro petino vseh brezposelnih imamo tudi najvišji delež trajnih presežkov, kar je posledica prestrukturiranja gorenjskega gospodarstva in zmanjševanja velike prezaposelnosti v preteklosti.
Po gospodarski moči četrti, vendar z izgubo
Za gospodarski položaj lahko v delovnem zvezku o regionalnih vidikih razvoja preberemo ugotovitev, da je imela Gorenjska v začetku 90-let manj ugoden gospodarski položaj. Več kot četrtina je bila zaposlena v industrijskih podjetjih, ki so bila ocenjena kot
Za stroji bodo potrebovali tehnike
V prihodnje bodo delo v tehnološko posodobljenih delovnih procesih prevzemali izobraženi kadri. Če je svoje čase za strojem še lahko delal
neizšolan delavec, bodo v prihodnje potrebovali tehnika.
Kranj - Ko so prejšnji teden na treh gorenjskih šolah (Srednji elektro in strojni šoli Kranj, Soli za strojništvo v Skolji Loki in Srednji šoli Jesenice) gostili državno tekmovanje slovenskih strojnih šol, so vzporedno pripravili tudi okroglo mizo Problematika poklicnega izobraževanja in razvojne možnosti. Pobudnica je bila Skupnost srednjih strojnih šol Slovenije, poleg ravnateljev in učiteljev s teh šol pa so se je v Savi Goodvear v Kranju udeležili tudi predstavniki šolskega ministrstva, Gospodarske zbornice Slovenije, območne enote Zavoda za zaposlovanje in Mestne občine Kranj. Gostitelji iz podjetij Sava Tires, Sava d.d.in GY EPE so povedali, kakšna je kadrovska slika v njihovih podjetjih in kaj bodo z rastočim razvojem v prihodnje potrebovali. Kaže, da v veliki meri zlasti tehnične strokovnjake, tudi strojnike. Čeprav načrti zaposlovanja niso več naravnani na velike številke kot v preteklosti, pa v omenjenih podjetjih vendarle napovedujejo, da potrebujejo strokovnjake tehničnega profila. Izobrazbena struktura v gumarstvu sicer ni zelo visoka, še vedno ima namreč prek 42 odstotkov zaposlenih v Sava Tires zgolj osnovnošolsko izobrazbo. 30 odstotkov ljudi ima poklicno, blizu 18 odstotkov pa srednjo izobrazbo, medtem ko je višje in visoko izobraženih manj kot desetina. V podjetju Go-oodvcar Engineercd Products je to razmerje že nekoliko boljše: 37 odstotkov zaposlenih ima osnovno šolo, skoraj 30 odstotkov poklicno, več kot 16 odstotkov srednjo, 16 odstotkov višjo in visoko, poldrugi odstotek je vrhunskih strokovnjakov z magisterijem in doktoratom. Ko govorijo o šestih poklicnih področjih, ki so najbolj zastopana v teh dveh podjetjih, največji delež odpade prav na področje strojništva. Strokovnjake tega profila bodo v prihodnje še bolj potrebovali in bati se je, da jih bo v prihodnjih desetih letih primanjkovalo. Ze sedaj namreč nimajo veliko odziva, ko razpisujejo nova delovna mesta. Če iščejo strojnika, se na razpis prijavijo trije ali štirje kandidati, če iščejo komercialista.
pa sto. Za Slovenijo se že sedaj zanimajo globalna podjetja, saj je naša delovna sila v primerjavi zlasti z zahodnimi državami zelo poceni. Kot smo slišali na okrogli mizi v Savi Goodvear, slovenski delavec "stane" še enkrat manj kot delavec v kateri od držav Evropske unije, tehnik ali inženir pa celo štrli do petkrat manj. O takšni podcenjenosti bi sicer kazalo razpravljati, a naša podjetja jo razumejo kot poslovno prednost, zaradi katere so tuja podjetja pripravljena priti v Slovenijo in tu razvijati industrijo.
Strojnike industrija spet potrebuje
Da potrebe po strojni stroki obstajajo, torej slišimo neposredno od delodajalcev, pa tudi na zavodih za zaposlovanje, kjer letno spremljajo napovedi delodajalcev, pritrjujejo, da ti v veliki meri iščejo tudi ljudi s teh poklicnih področij. Tako so na Gorenjskem delodajalci leta 2000 želeli zaposliti 191 strojnih mehanikov, leto pozneje pa že 210. Zaposliti so uspeli le 173 mehanikov. Povpraševanje po strojnih tehnikih je bilo še večje: zaposlili bi jih kar 251, tako pa so jih leta 2001 vzeli v službo 193. Jih ne zaposlijo veČ zaradi tega, ker ni ustrezne ponudbe? Na zavodu za zaposlovanje je na Gorenjskem prijavljenih 298 ljudi s temi poklici, vendar velja poudariti, da za delodajalce niso zanimivi delavci nad 40 ali nad 50 let (teh je na borzi dela domala dve tretjini), prav lako ne mladi brezposelni. Pri starejših delavcih ne pomaga niti to, da zavod delodajalce stimulira, če zaposlijo starejšega od 50 let. Motivi delodajalcev pač niso povezani s socialnimi razlogi, pač pa s profitnimi. Da bi lažje zaposlili brezposelne, na zavodu za zaposlovanje izvajajo tudi razna izobraževanja, vendar je za strojno stroko prav malo zanimanja. Od lani se denimo ob sofinanciranju zavoda (financirajo le šolanje za deficitarne poklice) šola 10 brezposelnih za strojnega mehanika in trije za strojnega tehnika.
Nezanimanje za te poklice ni značilno le med brezposelnimi, pač pa zadnja leta zanimanje za tehnične poklice upada tudi pri mladih, ki se šele odločajo za šolanje. Ko gledamo število vpisov v posamezne programe srednjih šol (in tudi prijave na univerzitetni in visokošolski študij), opažamo, da seje tehtnica krepko nagnila v prid gimnazij in splošnih srednjih šol (na visokošolski ravni pa v korist ekonomije, humanističnih ved, družboslovja), medtem ko poklicne in tehnične šole ostajajo nezasedene. Nekatere programe so zaradi tega že ukinili, nekatere šole pa so vsako leto znova v zadregi, ker je prijavljenih premalo kandidatov, da bi lahko sestavili dovolj oddelkov in opravičili svoj obstoj. David Štefan, predsednik Skupnosti strojnih šol Slovenije, je na okrogli mizi v Kranju povedal, da se je ravno zaradi teh razlogov začela prenova poklicnega izobraževanja na področju strojništva. Že
Slovenije, sta šolnikom za okroglo mizo pojasnila, kako bo jeseni potekalo šolanje na tem področju. Tudi kjer bo prijavljenih malo kandidatov, bodo lahko po novem modelu sestavili razrede, ne pa programov kar opustili, tako kot se je to dogajalo prej. Šolam so dali odprt prostor za izvedbo programov, ne omejujejo jih preveč z normativi in standardi, ki bi jih sicer silili k opustitvi nekaterih programov. Pouk bodo prilagodili cilju, da ohranijo poklice v strojništvu in da učencem dajo čimboljšo skupno strojno izobrazbo. Kot smo namreč slišali v Savi Goodvear, se tehnično dovolj dobro izšolanega človeka lahko za specifičen poklic da izšolati kar na delovnem mestu samem. Šole bodo z učenci in (potencialnimi) delodajalci sklenile pogodbe, kajti del šolanja naj bi potekal v delovnem procesu (24 tednov v treh letih), pri tem pa bodo ohranili dobre plati dosedanjega dualnega si-
to jesen bo šolanje teklo po novem modelu, ki se imenuje model skupnega izvajanja programov v strojništvu. Združil je namreč več poklicev s tega področja, tako da bodo zanje lahko šolali v skupnih oddelkih, prav tako so združili dosedanji šolski in dualni sistem, saj je drobljenje programov doslej prineslo le nenehno zmanjševanje vpisa. Boštjan Zgonc, državni podsekretar na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, in Janez Dekleva z Gospodarske zbornice
stema in se otresli njegovih slabosti. Slaba stran poklicnega Šolanja je bila doslej ravno v pomanjkanju praktičnega pouka. Izšolati bodo morali tudi učitelje praktičnega pouka, na ravni regije pa bodo vzpostavili nekakšno koalicijo socialnih partnerjev, pomembvno tako v procesu šolanja kot tudi poznejšega zaposlovanja izšolanih s področja strojništva. Za programe usposabljanja nameravajo črpati sredstva programa Phare, v prihodnje pa želijo za te cilje kandidi-
rati za sredstva evropskega socialnega sklada.
V regiji izginuli poklici
Tehnični poklici bodo spet iskani, mlade je zato treba zanje navduševati, da se bodo vpisovali na ustrezne šole, potem pa dobili delo v industriji, ki izkazuje vse večje potrebe po dobrih tehničnih kadrih. Škoda, ker lokalna skupnost tu nima večjega vpliva, je menil Štefan Kadoič, podžupan Mestne občine Kranj, ki je po osnovni izobrazbi tudi sam strojnik, potem pa ga je permanentno izobraževanje pripeljalo do magisterija. Zaradi potreb tega območja bi želeli uvesti nekatere programe tudi na višješolski ravni (za sedaj je uspel le na področju gradbeništva, kjer je koncesijo dobila zasebna šola),' prav tako pa so nemočni, ko zamirajo nekateri tradicionalni srednješolski programi. Kranj je izgubil tri pomembne: tekstilne, obutvene in gumarske, jeseni pa tudi strojnega v Kranju več ne bo, ker so se vsi programi strojnega šolanja združili v škofjeloški šoli. Zanimiva je bila razlaga Vande Pečjak, direktorice za kadre v Savi Tires, ki je pojasnila, zakaj je usahnil program šolanja za gumarje na kranjski tekstilni šoli. V ta program so se vpisovali pretežno učenci s slabšim učnim uspehom, ki niso bili pretirano motivirani in po končanem šolanju tudi niso predstavljali posebno kvalitetnega kadra. Vpisovala so se tudi pretežno dekleta, ki so se jih delodajalci zaradi fizično težkega dela v štirih izmenah in ob drugih neugodnih okoliščinah branili. Ker deklet niso želeli zaposlovati, so jih skušali prekvalificirati. Naposled so se v Savi s šolo dogovorili, da program opustijo, saj so se raje odločili, da bodo v gumarski industriji zaposlovali ljudi s katerokoli poklicno šolo in jih potem izobrazili na delovnem mestu samem. Sedanje potrebe po tovrstnem kadru kažejo, daje bila odločitev pravilna, saj tudi v evropskih državah v tej stroki iščejo ljudi s tehnično izobrazbo.
Danica Zavrl Žlebi r, foto: Tina Doki
slabše perspektivna, s precejšnjo prezaposlenostjo, nizko produktivnostjo, slabo kvalifikacijsko strukturo ter visoko odpisano opremo. Taka podjetja so izgubljala trge, zlasti pa jih je prizadel razpad jugoslovanskega trga. Iskanje novih trgov je povzročilo slabše finančne rezultate. Položaj se je začel izboljševati po letu 1994 in leta 1999 je bilo na Gorenjskem že ustvarjenih 9 odstotkov slovenske dodane vrednosti. Po višini BDP je bila Gorenjska z 92 odstotki BDP na prebivalstva četrta v Sloveniji, kar po oceni pomeni 63 odstotkov povprečja Evropske unije. V letu 2001 je Gorenjska še vedno na 4. mestu med slovenskimi regijami, po bruto osnovi za dohodnino na prebivalca pa je rahlo presegla slovensko povprečje. V 3476 gospodarskih družbah s 47.565 zaposlenimi je bilo v letu 2001 ustvarjene za 15 milijard tolarjev izgube, kar predstavlja 1.8 odstotka iz-•gube slovenskega gospodarstva (še leta 2000 je gorenjsko gospodarstvo posiovalo pozitivno). Skoraj tretjino prihodkov je bilo ustvarjenih na tujih trgih (kar je več od slovenskega povprečja), plače pa so bile na Gorenjskem s 97,8 odstotki pod tem povprečjem. Poslabšala se je ekonomičnost poslovanja in donosnost prihodkov, gospodarstvo na Gorenjskem je še vedno delovno intenzivno in podpovprečno produktivno. Podjetja so na Gorenjskem manj zadolžena od povprečja Slovenije.
Sicer pa je Gorenjska ocenjena kot regija z neizkoriščenimi razvojnimi potenciali, ki na splošno v zadnjih letih izboljšuje rezultate poslovanja. Predvsem so to obstoječi človeški potencial, gospodarska struktura in infrastruktura ter kvaliteta življenja. Območij s posebnimi razvojnimi problemi je na Gorenjskem malo, saj mednje štejejo le tri občine: Gorenja vas -Poljane, Jesenice in Cerklje.
Štefan Žargi
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica
Marjeta Vozlič_
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/2O1-42-OO, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Minerali letos v novi dvorani
Tržič - Letos bodo v Tržiču organizirali že 31. mednarodne dneve mineralov, fosilov in okolja. Prireditev z. bogato tradicijo, ki jo vsakič obiščejo številni ljubitelji naravnih lepot, bo tokrat v mestu, v novi Dvorani tržiških olimpijcev. Odprli jo bodo 10. maja ob 9. uri in jo končali naslednji dan zvečer. Prodajni sejem, na katerem bodo sodelovali domači in tuji zbiralci, bodo spremljale tudi strokovne razstave. Ena najbolj zanimivih bo razstava z naslovom "Pogled v slovenske kamnine pod mikroskopom", pri nastajanju katere sodeluje dr. Bojan Ogorelec, direktor Geološkega zavoda Slovenije in predsednik Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, Tržič. V Tržiču bo letos srečanje geoloških krožkov Slovenije. Kot ponavadi bodo poskrbeli za prevoze obiskovalcev v Dovžanovo sotesko in obisk razstavno izobraževalnega središča v Dolini. Prve dejavnosti v okviru prireditve MIN-FOS 2003 so organizatorji najavili že za prihodnji teden. V sredo, 16. aprila, ob 16. uri bodo v Abanki odprli razstavo "Bil je rudnik", ki jo je pripravil Alojzij Pavel Florjančič. Uro zatem bodo v galeriji Atrij občine Tržič predstavili razstavo Varstvo naravnih vrednot v Karavankah, ki jo bosta popestrila s primerki fosilov zbiralca Jože Batič in Davorin Preisinger. Ob 18. uri bo skupščina Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, Tržič, po kateri bo imel predavanje v sejni sobi občine predsednik Bojan Ogorelec. Stojžn Saje
Priznanja za 'podobo raja'
Na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku so podelili občinska priznanja. Častna občana sta postala brata Avsenik.
Bled - "Občinski praznik je priložnost, ko naj bi potegnili črto pod minulo delo in začrtali novo. Nove izzive, načrte in cilje," je v svojem govoru ob 999. obletnici prve pisne omembe Bleda in občinskem prazniku dejal blejski župan Jože Antonič.
Na četrtkovi osrednji slovesnosti v Festivalni dvorani, ki je bila vrhunec prazničnih prireditev ob občinskem prazniku in na kateri so nastopili Godba Gorje, Plesni studio Bled, učenci Osnovne šole Bohinjska Bela in Gledališče Be-lansko, je župan med drugim povedal, da se blejska občina že pripravlja na 1000-letnico prve pisne omembe Bleda, ki jo bodo praz-
Mladi se morajo povezati
Mladi so vedno dlje ekonomsko odvisni, izobraževalni sistem jih sili v tekmovalnost, zato so bolj kot k skupnim dejavnostim obrnjeni k uresničevanju osebnih ciljev.
Jesenice - To se izraža kot njihova pasivnost, medsebojna odtujenost, prilagajanje tempu potrošniške družbe, nezanimanje za vključevanje v društveno dejavnost in podleganje odvisnostim od psihotropnih snovi. Potrošniška in k dobičku naravnana družba se torej neizogibno zrcali v ravnanju mlade populacije.
To so bila izhodišča za pogovor o vlogi mladih na Jesenicah, ki ga je 9. aprila pripravilo Društvo mladih Jesenice v prostorih Kluba Nanabush Impro Art, kjer tudi sicer gostuje. Povabilo je bilo široko, predstavnikom izobraževalnih, športnih, socialnih, ljubiteljskih in političnih organizacij ter lokalne skupnosti, ki se kakorkoli ukvarjajo z dejavnostjo mladih, udeležba pa bolj komorna, vendar tistih, ki jih področje zares zanima.
Čeprav je bila morda začetna želja organizatorjev opredeliti smernice bodoče mladinske politike na Jesenicah, so si udeleženci bolj izmenjali informacije in poglede na delovanje mladih. Zelo pomembno pa je, da so vzpostavili dialog in prišli do spoznanja o nujnosti medsebojnega povezovanja. Videti je, kot da so doslej de-
lovali vsak na svojem otoku - denimo Društvo mladih, Klub jeseniških študentov, Center za mlade. Svet mladih - in se srečevali s podobnimi skrbmi: kako pridobiti mlade, da bi se v večjem številu vključevali v mladinske programe in predvsem dajali nove pobude.
Tudi pretok informacij, kaj kdo dela, je bil zelo slab, vsaj sodeč po tem, da skorajda ne vedo za obstoj občinskega interesnega organa Sveta mladih in razmišljajo o drugem povezovalnem organu istega namena - lokalnem Mladinskem svetu. Center za mlade prav tako še išče svojo vlogo, čeprav je bil po besedah župana Borisa Breganta ustanovljen prav z namenom, da bi ga usmerjali in vodili mladi, da bi združeval njihove pobude in potrebe. Na občini že razmišljajo, da bi postal posebna služba pri občinski upravi,
so pa tudi ideje, da bi privzel zavodsko organizacijsko obliko. Kar pa se tiče ostalega mladinskega delovanja, je pomembno predvsem to, da predložijo oprijemljive programe in predlagajo svoje predstavnike v mladinski občinski organ.
Predsednik Društva mladih Blaž Račič opozarja, da so potrebne tudi teoretične podlage za skupno mladinsko politiko v občini, kajti za vsakršno delo z mladimi je potrebno znanje. Zaenkrat je društveno delo izključno prostovoljno, vse z namenom mladim omogočiti, da se družijo ter si poleg znanj iz formalnih izobraževalnih programov pridobijo praktične izkušnje, dodatna znanja in izboljšajo možnosti za zaposlitev. Skupaj z Gabrom Terseglavom iz Kluba jeseniških študentov se tudi strinjajo, da bi bilo medsebojno povezovanje ugodno pri dopolnjevanju ponudbe in skupnem nastopu za večjo udeležbo mladih na prireditvah in pri drugih dejavnostih. Mendi Kokot
Pri devetdesetih na Rovnik
Katarina Eržen iz Zgornje Besnice je v sredo, 9. aprila, dopolnila 90 let.
Zgornja Besniea - Številni vnuki in pravnuki so jo na predvečer prijetno presenetili z nastopom, radi pa jo imajo tudi Besniški Rokovn jači. Po njenem je visoko starost doživela predvsem zaradi skromnosti.
dobro koristila. Leta 2001 je dosegla svoj "starostni rekord": na Rovnik je šla kar šestindevetde-setkrat, za kar je dobila tudi priznanje. Lani je zaradi pljučnice šla le devetkrat, letos pa je bila zima dolga, in jo prvi podvig še čaka. Sicer pa mama Katarina še vedno hodi vsak dan uro in pol, saj se zaveda, dajo to drži pri močeh. Če boste ob cesti v Nemilje videli hoditi ostarelo ženico, je to gotovo ona. Bravo, mama Katarina, in čestitke tudi iz Gorenjskega glasa, katerega naročnica ste že od samega začetka!
Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič
novali prihodnje leto. Novembra naj bi izšel obsežen blejski zbornik, država pa bo začela obnavljati kamnite stopnice na otoku, ki naj bi jih prenovili in popravili čez zimo, prihodnjo pomlad pa vrnili na otok. Na osrednji prireditvi so podelili tudi letošnja občinska priznanja.
Zlato plaketo je prejela Osnovna šola Bohinjska Bela, ki letos praznuje 150 let pouka na Bohinjski Beli in 100-letnico šolske stavbe. Srebrni plaketi sta prejela mag. Branko Anton Lubej, dr. med., podelitve se zaradi bolezni ni mogel udeležiti, ki je bil desetletja zelo dejaven kot zdravnik v blejskem zdravstvenem domu in je vse do upokojitve skrbel za zdravje občanov in turistov, in Vinko Poklukar' za dosežke v državni reprezentanci v smučarskih tekih in pri ustanovitvi Tekaškega smučarskega kluba Bled. Bronaste plakete pa so prejeli: Janez Maric za vrhunske športne dosežke, Alojz Razinger za svoje delovanje v krajevni skupnosti in gasilskem društvu ter Blejski plesni studio za svoje dobre uvrstitve in predstavitev Bleda doma in v tujini. Krajevna organizacija Rdečega križa Zasip, Peter Florjančič in Branko Slanovic pa so prejeli častni znak občine Bled.
Letošnji občinski nagrajenci z županom Jožetom Antoničem.
Najvišjega občinskega priznanja sta bila deležna Vilko in Slavko Avsenik, ki sta postala častna občana blejske občine. Občina ju je nagradila za njune glasbene dosežke in pol stoletno glasbeno udejstvovanje. Slavko Avsenik je po podelitvi dejal, da naziva častnega občana ni pričakoval in je zato prijetno presenečenje. "Nisem pričakoval, da bo nekoč tudi Bled nam hvaležen." Kljub temu, da ansambel po več kot 10.000 nastopih ne nastopa več, brata Avsenik ustvarjalno ne mirujeta. Komponirata in delata aranžmaje skladb, ki jih bodo lahko igrale mlajše skupine. Tiste, ki bodo želele igrati izvirno Avsenikovo glasbo. Njihova skladba Na Golici je postala mednarodna uspešnica, ansambli po Evropi pa igrajo
vsaj 100 njihovih uspešnic. Tudi Vilko Avsenik je bil počaščen zaradi čudovitega priznanja. "Dela je še veliko. Treba je aranžirati, z bratom pripravljava nove plošče, tudi družinsko ploščo, zato dela na glasbenem področju ne bo zmanjkalo." Kaj pa meni o najljubših skladbah? "Meni so vse enako ljube, poslušalci pa so bili tisti, ki so nekatere izpostavili. Za Golico nismo pričakovali, da bo postala taka uspešnica." In kaj je tisto, kar loči dobro glasbo od slabe? "Odgovor je enostaven. Človek mora biti iskren in v gjasbo dati tisto, kar čuti v sebi. Če ne delaš s srcem in z veseljem, glasba nima prave vrednosti," je kratko odgovoril Vilko Avsenik.
Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Kmetijstvo najbolj ogroža vodo
Poostriti bi bilo treba nadzor nad uporabo pripravkov, ki vsebujejo atrazin.
Domžale - Kakovost pitne vode na domžalskem območju se je v zadnjih letih precej izboljšala. Še pred nekaj leti je bilo po podatkih občine stanje na tem področju alarmantno, saj so bile dopustne koncentracije pesticidov stalno presežene. Zadnje analize pa kažejo, da te vrednosti ustrezajo določilom o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Vendar pa bližina kmetijskih polj močno ogroža črpališča pitne vode, zato bi bilo treba uporabo gnojil in pesticidov še bolj omejiti.
Prav intenzivno kmetijstvo poleg urbanizacije predstavlja največjo nevarnost na vodovarstve-nih območjih. V občini Domžale kakovost vode spremlja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Mikrobiološke in kemijske analize opravljajo enkrat mesečno, dvakrat na leto pa tudi razširjeno kemijsko analizo vode na zajetjih in omrežju. V okviru državnega mo-nitoringa enkrat na leto vzorce pregledata še Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. V vodi ne zaznavajo mikrobiološkega onesnaženja, tako da je ni treba klorirati, v podjetju Prodnik, ki izvaja javno vodooskrbo na tem območju, pa zagotavljajo, da je neoporečna tudi glede vsebnosti nitratov in pesticidov, saj ti ne presegajo mejnih vrednosti. To so nam potrdili tudi pri ljubljanski
območni enoti republiškega zdravstvenega inšpektorata. Voda iz vodovodnega sistema Domžale je, pravijo, zdravstveno ustrezna, oskrba z vodo pa varna. Kljub temu dobljeni rezultati nakazujejo, da so na kmetijskih površinah v bližini črpališč uporabljali oziroma še uporabljajo pripravke, ki vsebujejo atrazin. Vodja območne enote Ljubljana republiškega zdravstvenega inšpektorata Janez Pogačar zato pravi, da je treba nadzor nad uporabo omenjenih pripravkov v varstvenih pasovih poostriti, uporabnike pa seznanjati s posledicami njihove neracionalne in nestrokovne rabe.
Da so ta črpališča močno ogrožena, saj so tik ob njih njive, pravi tudi pomočnik vodje sektorja vodovod pri podjetju Prodnik Boštjan Novak. "Vrednosti pesticidov v vodi nihajo in so odvisne
tudi od letnih časov. Kmetje s pesticidi škropijo predvsem spomladi in jeseni, v vodi pa jih zaznamo šele z zamikom treh mesecev," je razložil. Povprečna vrednost pesticidov v vodi se po njegovih besedah giblje okoli 0,1 mikrograma na liter. Zaradi bližine kmetijskih zemljišč je država sprejela uredbo, ki med drugim prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območju domžalskih črpališč. "Da bodo vrednosti nevarnih snovi v vodi začele vidno padati, pa bo potrebno še najmanj pet let," je opozoril Boštjan Novak.
Razen intenzivnega kmetijstva na vodovarstvenih območjih nevarnost za kakovost vode predstavljajo še neurejeni iztoki tekalnih vod oziroma greznice in ne-osveščeno odlaganje odpadkov. "Mnoga črna odlagališča so v zadnjem času sicer uredili, se je pa v preteklosti pogosto dogajalo, da so taka odlagališča samo zasuli, kar težav ni rešilo," je dejal Boštjan Novak. Manj nevarna je za domžalsko pitno vodo industrija, saj je zaenkrat še odmaknjena od vodovarstvenih pasov.
Mateja Rant
Pri Erženovih je bilo v torek zvečer živahno. Sedem vnukov in osem pravnukov, najmlajša punčka je stara komaj pol leta, je stari mami Katarini pripravilo prijetno presenečenje, ki so ga vse do zadnjega vsi v hiši spretno prikrivali. Zajeten zbor otrok, mladcev in mladenk, med katerimi so tudi člani Društva Rokovnjači iz. Besnice, ji je zapel nekaj veselih pesmic. Katarina Eržen seje rodila v Besnici, doma se je reklo pri Mežnarji. Tu je spoznala tudi moža Cirila, ki je delal kot železničar. Po poroki sta odšla za dve leti delat v Vinkovce na Hrvaško, nato sta živela v Šentvidu pri Ljubljani. Kmalu seje začela vojna in moža Cirila so izgnali v Nemčijo. K veliki sreči se je po vojni vrnil domov in družina je
lahko živela naprej. Katarina je nekaj let delala v Jugobruni, potem pa doma gospodinjila, skrbela za živali in hodila pomagat na kmete. Mož je še naprej delal kot železničar, umrl pa leta 1970.
Njeni najlepši spomini so povezani z rojstvi otrok« Dragice, Cirila in Ivana ter vrnitvijo moža Cirila iz Nemčije. Danes stanuje pri hčeri Dragici in se še vedno uredi povsem sama. Vsak dan pride dopoldan k Dragici in možu Ivanu na kavo in takrat zaigrajo igro "Človek, ne jezi se", ob kateri se odlično zabavajo. Pred šestimi leti, ko so Besniški Rokovnjači začeli s organizirani pohodi na bližnji Rovnik, se je odločila, da bo tudi sama šla večkrat na hrib in ne samo okoli njega, saj ji je malo bolj zahtevna hoja navkreber
Nasledniki Jurija Vege v Škofji Loki
Letošnjega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje se je udeležilo 29 tekmovalcev iz sedmih razredov in 35 iz osmih.
Uvrstitev na državno tekmovanje je že samo po sebi velik uspeh.
Škofja Loka - Državno tekmovanje je potekalo že drugo leto zapored v Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki, in kot nam je povedala Francka Urbanija Vencelj iz Zavoda RS za šolstvo, je letošnje tekmovanje potekalo prej kot prejšnja leta, saj učence čakajo še druge pomembne preizkušnje. Devetletkarje nacionalni preizkusi znanja in skupinsko preverjanje znanja pri vseh, ki so v osmem razredu.
"Matematika je živa znanost. Številni še nerešeni problemi čakajo na nastanek novih matematičnih teorij, v katerih pa se bodo ponovno porajali novi problemi," je na začetku zbrane nagovorila Francka Urbanija Vencelj. Pravi še, da ne smemo pozabiti organizacijskega dela, ki sta ga prispevali OŠ Ivana Groharja in Šenčur, za naslednji dve leti pa se tekmovalno središče premika na Bled. Velik pomen tekmovanju je dal tudi nagovor župana Igorja Drakslerja, ki pravi, da matematika
predstavlja temelj tehničnih ved in je vse bolj pomembna tudi na ekonomskem področju. "Veseli bomo, če bodo iz vaših vrst prišli strokovnjaki, ki bodo sposobni prevzeti pomembna in odgovorna mesta na teh področjih," je še dodal župan. V soboto tekmovalci zaradi obsežnega in pravičnega ocenjevanja še niso prejeli rezultatov, a bodo ti znani v zelo kratkem času - 17. aprila. Neža Šubic z Osnovne šole Ivana Groharja nam je povedala, da že več let tekmuje za Vegovo priznanje. "Prvič
pa sem prišla tako visoko. Mislim, da mi je šlo danes dobro, ne bom sicer prva, a je uspeh že sodelovati na tekmovanju za zlato priznanje. Matematika mi gre dobro, sodelujem pa tudi na tekmovanjih iz logike in slovenščine, predvsem zato, da bi dobila dovolj točk za štipendijo." Poleg matematike jo zanimajo tudi jeziki, saj hudomušno pravi, da je matematika dolgočasna. Tudi Jakob Boh prihaja iz OS Ivana Groharja: "Prvič sem sodeloval lani in se uvrstil na približno 20. mesto. MatemaUka me zelo zanima, bolj pa priznanje potrebujem za štipendijo." Za nagrado so vsi sodelujoči prejeli bilten in pohvalo za sodelovanje ter lično risbo Loškega gradu, po opravljenem tekmovanju pa so si ogledali še kino predstavo. ^ Boštjan Bogataj
Plazovi prevelik zalogaj
Občino Škofja Loka čaka letos sanacija kar sedmih plazov. Župan nezadovoljen, saj za vse letos ne bodo dobili
državnega denarja.
Škofja Loka - Največja in s tem najdražja sanacija bo plazu "Planina" pod naseljem Planina pri Zmincu. Gre za več kot 22 milijonov tolarjev vreden poseg, ki pa ga zaenkrat pristojno ministrstvo še ni odobrilo. Zupan .Igor Draksler zagotavlja, da bo ob pozitivnem odgovoru iz Ljubljane, postavka za sanacijo omenjenega plazu že v rebalansu proračuna.
Na terasah pred hišama Zminec 84 in 85 so pred časom nastale razpoke, ki so blizu stanovanjskih hiš. Ti sta vkopani v razmeroma strmo pobočje - temelji so že v skali - in kljub bližini odlomnega roba splazitve na hišah ni poškodb. Vzrok za nastalo stanje je koncentracija meteorne vode pod spodnjim podpornim zidom. "Teren seje dobro razmočil in stekel po gozdu proti dolini. To je povzročilo rušenje spodnjega zidu. S kastami in zasipom obremenjeni terasi sta zdrsnili," so zapisali v poročilu o plazu. Razen tega navajajo še, da bo plaz potrebno v doglednem času sanirati, saj je zelo blizu hiš in neugodno za prednje temelje.
"Pri plazu "Planina" bomo morali zagotoviti varnost objektov nad plazom. Občina je do sedaj opravila dela konkretno, a če denarja ne bo, ne vem, kaj bi še lahko naredili," pravi župan Draksler. Do sedaj je bilo izvedeno vrtanje na plazu in iz tega izhajajoče geomehansko poročilo, načrt sanacije in dokumentacija. "Upamo lahko, da ob morebitnem
močnem deževju plaz ne bo ponovno spolzel v dolino in še dodatno ogrozil hiši," dodaja župan in upa, da na sanacijo ne bo potrebno dolgo čakati. Ob našem obisku pri Petcrneljevih smo se prepričali, da plaz po prvih dveh plazenjih še dodatno napreduje. Kljub temu lastnik hiše ugotavlja, da voda sedaj prodira le po sredini plazu, zato hiši zaenkrat nista ogroženi. Kljub vsemu je pogled na rob plazu, ki je le dobra dva metra od hiše Pcterneljevih, grozljiv.
Program sanacije plazov v občini Škofja Loka je zelo širok. Poleg sanacije plazu "Planina" v vrednosti 22,2 milijona tolarjev, je še šest plazov. Pri vseh je izdelano ali geološko - geomehansko poročilo, izdelan projekt sanacije ali predračun sanacije. Plaz "Ru-par" na lokalni cesti Sopotnica -Blegoš je vreden dobrih 8 milijonov tolarjev, plaz "Rohotnik na javni poti Sopotnica - Rohotnik bo stal dobrin 14 milijonov, 5,6 milijona tolarjev je vredna sanacija plazu "Sv. Petra hrib" na cesti Zminec - Sv. Petra hrib. Na lokal-
Plaz "Planina" v Zmincu zaenkrat dveh hiš še ne ogroža, a je pogled na rob plazu tik ob hiši grozljiv.
ni cesti "Luša - Spodnja postaja žičnice" je bil sprožen plaz, katere sanacija bo stala 22 milijonov tolarjev. Sanacija plaza "Drago-bačk" na javni poti je vredna 6 milijonov, plazu "Pred odcepom za Lubnik" na lokalni cesti pa 5,5 milijona. "Stroški dokumentacije in nadzor vzamejo še 8 milijonov tolarjev, kar skupno znese vrednost skoraj 92 milijonov in tega
naša občina ne more izvršiti," je povedal župan Draksler. Občinska uprava meni, da so plazovi takšnega obsega stvar državnega proračuna, saj toliko sredstev ne morejo imeti v rezervi. "Tudi druge občine nimajo sredstev v ta namen, sistemsko pa bi problem lahko rešili s solidarnostnimi rešitvami," je še povedal Igor Draksler. Boštjan Bogataj
Prijaznejši vrtec že prihodnje leto
Z gradnjo prizidka bodo rešili prostorsko stisko tako v vrtcu kot v šoli.
Moravče - V prihodnjih mesecih se bodo pri občini lotili letošnje največje naložbe, gradnje prizidka k vrtcu in delne obnove starega vrtca. Ta čas pripravljajo razpis za izbiro izvajalca, z začetkom gradbene sezone pa naj bi zabrneli tudi prvi stroji. Naložba bo vredna približno dvesto milijonov tolarjev, pri čemer bo del sredstev prispevala država. V času, ko bodo potekala dela, bodo dva oddelka iz starega vrtca verjetno preselili v stavbo šole.
S prizidkom k vrtcu bodo pridobili prostor za štiri oddelke, tako da bo skupaj s starim delom vrtec imel šest oddelkov. Z novogradnjo bodo tako pridobili skoraj šesto kvadratnih metrov dodatnih uporabnih površin. "Gradnja bo predvidoma potekala dve leti. Del sredstev, in sicer 64 milijonov tolarjev, smo predvideli v letošnjem proračunu, ostalo pa v proračunu za prihodnje leto. Država bo za gradnjo vrtca letos prispevala 40 milijonov tolarjev," je razložil vodja komunalnega oddelka in investicij pri občini Marjan Bricl. Za pripravo dokumentacije pa je občina v preteklih dveh letih že namenila osem milijonov tolarjev. Razen gradnje prizidka bodo povsem prenovili tudi kuhinjo v starem delu, opravili bodo še nekatera pleskarska dela in zamenjali tlake. Predvidoma že septembra prihodnje leto naj bi tako otroke pričakal veliko prijaznejši, predvsem pa prostornejši vrtec.
Prostorsko stisko so doslej reševali tako, da so štiri oddelke vrtca organizirali v šoli, ki pa je z uvajanjem devetletke prav tako začela postajati premajhna za vse. "Septembra bomo imeli spet tri prve razrede devetletke, tako da bo nekaj časa precejšnja gneča," je dejala ravnateljica Eva Karažija. Še posebej, ker bodo v času, ko bodo potekala najbolj groba dela, v šolo preselili vse oddelke vrtca. "Vendar smo pripravljeni malo potrpeti, saj se bodo po dokončanju prizidka v šoli sprostili štirje prostori." Ko bodo obnavljali kuhinjo v vrtcu, bodo morali v šolski kuhinji poskrbeti tudi za prehrano otrok iz vrtca. Pri tem je Eva Karažija zagotovila, daje kuhinja dovolj prostorna, v njej bosta hrano pripravljali tudi kuharici iz vrtca. V sklopu prenove bodo po besedah Marjana Bricla razširili še zunanje igrišče pri vrtcu in ga opremili z dodatnimi igrali. Mateja Rant
Podžupan še Dušan Krajnik
Na izredni seji občinskega sveta je bil za tretjega podžupana izvoljen Dušan Krajnik.
Škofja Loka - Zahtevo je v imenu predlagateljev pojasnil Anton Peršin, da so ti svetniki mnenja, da je za nemoteno delovanje občinskega sveta in za odločanje o vsebinskih vprašanjih občine potrebno imenovati vse občinske funkcionarje, tudi podžupane. Na prejšnji seji potrjen podžupan Bojan Starman je Peršina povzel in dodal, da želijo svetniki sklicatelji uresničevati svoj program.
Pohodnikov ne motita ne dež ne sneg
V knjigi pohodnikov na Štefanji gori je letos vpisanih 11 tisoč pohodnikov. Njihovo zbirališče je brunarica ob Mežnarjevi kmetiji. Tja gor je mogoče priti peš, s kolesom, le z avtom ne velja.
Štefanja gora - Sobotno dopoldne je bilo deževno in hladno, toda dva ducata zvestih pohodnikov je vseeno pripešačilo na Štefanjo goro. Bili so mokri in blatni, vendar kljub temu dobre volje, saj so k svojim dosežkom v knjigi pripisali še enega. Pohodniki na Štefanjo goro namreč tekmujejo v številu pohodov, vsako leto na L maja pa razglasijo zmagovalce.
"Zdi se mi, da se želijo predlagatelji izredne seje delati norca iz občanov in svetnikov. Pred 14 dnevi je bila seja prekinjena kar tako, vsebinske točke pa so morale počakati. Na vašo zahtevo je župan sklical izredno sejo, kar pomeni, da lahko v prihodnje pričakujemo, da bo župan tudi na našo zahtevo sklical izredno sejo. Govorili pa bomo o proračunu, o rebalansu in podobno. To enostavno ne gre!" je predlagateljem odgovoril Andrej Novak.
Kljub temu so svetniki kaj kmalu začeli z glasovanjem, le Andrej Pipp je pozval župana, naj za ve-
rodostojnost tajnega glasovanja uredijo kotiček. Draksler je pozval volilno komisijo, naj naredi vse, kar je v njeni zmožnosti. Najprej se je zataknilo pri glasovnicah, ki niso bile pravilno pripravljene. Po glasovanju je predsednica volilne komisije mag. Mirjam Jan Blažič najprej podala ugotovitev: "Na glasovnicah se je glasovalo s tremi različnimi barvami in ne vem, če so to tajne volitve. Žalostno je, da nekateri tako ugotavljate disciplino svetnikov." Za tem je razglasila, daje Dušan Krajnik prejel 15 glasov za in 9 proti.
Boštjan Bogataj
Letos je res rekordno leto, pravi Herman Banovšek, Mežnarjev "ta mladi", ki je pred leti z veseljem sprejel pobudo pohodnikov, daje ravno na njihovi kmetiji shajališče tistih, ki radi prihajajo na Štefanjo goro. Tja gor je mogoče priti iz več smeri. Grada, Dvorij, Adergasa, Olševka in Tupalič, peš ali s kolesom, le z avtom ne velja. Nekateri pridejo celo tridesetkrat, petdesetkrat, stokrat, najbolj zvesti pa vsak dan. Ne le rekordno število vpisov v knjigo, pač pa tudi rekordno število tistih, ki so letos dosegli in presegli sto obiskov in potem postali člani Kluba 100. Te letos vodi Peter Kavran iz Adergasa in jih je že 46. 59 je tistih, ki so si s tridesetimi obiski prislužili bronasto značko. 68 jih
bo za petdeset obiskov dobilo srebrno, nagradijo tudi najboljše v posameznih starostnih kategorijah, pa v ženski konkurenci, ki je sicer skromnejša od moške, pa vendarle. Posebne časti pa so vredni tisti, ki se na Štefanjo goro povzpnejo vsak dan. Letos bodo magično število 365 (če bo seveda do 1. maja vse v redu) dosegli Ana in Feliks Grkman s Klanca pri Komendi, Franc Luskovec iz Šenčurja in Peter Racman iz Cerkelj.
Na prireditvi, ki jo že-osmo leto zapored prirejajo na Štefanji gori L maja ob 14. uri, bodo razglasili zmagovalce, podelili značke in pokal, zraven pa proslavili še praznik dela. Že na predvečer praznika pa bo na Štefanji gori
Pohodnikov v soboto ni motilo hladno in deževno vreme.
Velikonočne ustvarjalne delavnice
tudi kres, pravi Jožica Banovšek, ki ima ob možu ob koncih tedna na skrbi domači kmečki turizem. Med tednom, ko oba delata v službah, za kmetijo, obiskovalce in pohodnike skrbita Jožičina starša, zakonca Jerič. Ata postreže, mama speče domači kruh, naredi skuto, sir, nareže domače mesne dobrote. Tudi čaj, ki zadiši prepotenim pohodnikom, mama sama nabere in posuši. Prijazen
sprejem na Štefanji gori je že eden od razlogov, ki pohodnike vabi tja gor. Pa užitek sprostitev, hribovski zrak, ki ga zajameš polna pljuča, vesela družba, zdravje... naštevajo veseli pohodniki. Malce pa jih žene tudi tekmovalnost, priznavajo predvsem tisti, ki zahajajo na Štefanjo goro vsak dan. Kojim gre za dosežek 365, si ne privoščijo niti dopusta!
Danica Zavrl Žlebir
Radovljica - Minulo soboto je bila Šivčeva hiša prežeta z ustvarjalnim duhom. Skoraj dva ducata ustvarjalk se je udeležilo predve-likonočne delavnice za odrasle, ki jo je pripravil radovljiški Čebelarski muzej, vodila pa jo je muzejska pedagoginja Katja Praprot-
nik. Raznolike zamisli so se pre-pletle s tradicijo, ljudskim izročilom in nastali so lepi izdelki. Pir-hi, podstavki zanje, voščeni obeski in sveče.
Satnice, ki jih čebelarji uporabljajo v panjih, so segrele in vosek vlivale v različne modele z veli-
Udeleženke delavnice so iz satovnic izdelovale okrasje za pirhe in velikonočne šopke ter voščene sveče.
konočno motiviko ter ohlajene in strjene okraske lepile na jajca, ki so jih pred lem za 10 do 20 minut namočile v jabolčni kis. Slednji je posvetlil lupine in barve so bile izrazitejše. Poleg voščenega okrasja za pirhe in podstavkov zanje, so iz satnic izdelovale tudi sveče in obeske za velikonočne šopke in ikebane. "Letos smo se odločile za vosek, ki tudi lepo diši. in pirhe v naravni barvi, umetnih barv nismo uporabljale. Podobno delavnico, v kateri smo izdelovali izdelke iz satnic, smo pripravili tudi za otroke, s samicami pa smo se lani predstavili tudi na svetovnem turističnem sejmu v Londonu. Vosek je pri izdelavi pirhov in pisanic pogost material, za satnice pa smo se odločili tudi zato, ker je izdelava izdelkov iz njih zelo preprosta in vosek lahko z vročim nožem lepo režemo," je povedala vodja delavnice Katja Praprotnik, pri delu staji pomagali tudi Saša Florjančič in Dragica Šuštar. Uživale so tudi udeleženke delavnice in izdelale
Katja
Praprotnik
čudovite pirhe, voščeno okrasje in sveče. Mira Štefelin je bila navdušena nad delom z voskom.
"Delo je enostavno in prav vsak se ga lahko loti. Za praznike bom jajca obarvala v čebulni vodi, pri kraše-nju bom uporabila tehniko mar-moriranja, izdelala pa bom tudi pisanice. Takih delavnic na Gorenjskem manjka," je še dodala Štefelinova. Redna obiskovalka ustvarjalnih delavnic je tudi Biserka Mertelj. Oblikovanje v vosku ji je bilo izziv, doma pa bo pirhe poslikala z motivi ljudske umetnosti. "Vsak pirh je zgodba zase. Poslikala bom tudi izpihane jajčne lupine. Predvsem pa si je treba za praznike vzeti čas. Naj se v domu čuti prihajajoča veiika noč," je dejala Merteljeva.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Papir za izlet in valeto
Preska pri Medvodah - Že nekaj let spomladi in jeseni v osnovni šoli Preska kjer je v vseh razredih prek štiristo učencev, pripravijo akcijo za zbiranje starega papirja. Minulo soboto so na šoli pripravili spomladansko oziroma prvo letošnjo zbiralno akcijo, za katero nam je Vojka Pipan povedala, daje odziv staršev vedno spodbuden.
"Običajno akcije organiziramo spomladi pred velikonočnim čišče-njem jeseni pa pred zimskim pospravljanjem. Nad letošnjo spomladansko akcijo smo vsi, vključno z ravnateljem, zelo zadovoljni, saj smo kljub slabemu vremenu zbrali veliko papirja m je akcija lepo uspela" Tudi tokrat so učenci zbrali za poln zabojnik oziroma okrog 20 ton papirja. Denar, ki ga bodo dobili za ta papir, bodo v razredih namenili za končni izlet, osmosolci pa ga običajno namenijo za valeto. Andrej Zalar
mesarija KEPIC
PREDELAVA MESA IN PRODAJA Krvavška 14,4207 Cerklje
tel.: 04/252 69 00 Poslovalnica Primskovo, tel.: 04/204 26 59 Planina Tržnica, tel: 04/233 12 23
Nudimo Vam velikonočno šunko, vrat, suhe izdelke po ugodnih cenah. Želimo Vam vesele velikonočne praznike in se Vam zahvaljujemo za obisk.
Vitezi in vatikanski vtisi
Vitezi reda božjega groba niso posebneži, ki bi svoje poslanstvo varovali z meči, pač pa negujejo stare vrednote in tradicijo tudi z dobrodelnostjo.
Vsak vitez božjega groba naj bi vsaj enkrat v svojem življenju obiskal Sveto deželo, in sicer: red je nastal i/ kršćanske bratovščine kanonikov pri baziliki Božjega groba v Jeruzalemu, potem ko so ga zavzeli križarji. Vitezi, ki so takrat varovali romarje, za kar so se križarji opredeljevali, danes pomagajo ustanovam katoliške cerkve v Palestini in Jeruzalemu. Ker je trenutek za tak obisk zaradi aktualnih političnih razmer na Vzhodu neprimeren, so se slovenski člani reda odločili, da v pred-velikonočnem času obiščejo Rim in Vatikan.
O sprejemu prvih slovenskih vitezov smo na teh straneh že poročali. Takrat je investituro opravil sam veliki mojster reda kardinal Carlo Furno. V red. ki po svetu
šteje že okoli 18 tisoč članov, članstvo pa menda narašča z okoli sto vitezi na leto, je bilo v ljubljanski stolnici leta 2001 sprejetih devetnajst članov, med katerimi so dame, vitezi in duhovniki. Seveda govorimo o instituciji, ki je pradavnega izvora, nastala je leta 1099, in torej že po tradiciji mora gojiti "tradicijo'. Vemo, da slednja praviloma zavira sprejemanje nečesa novega, boljšega in naprednejšega, po drugi strani pa vzdržuje moralne in umetniške vrednote. Na vprašanje, zakaj karitativna dejavnost v 'viteškem okviru', ko pa srečujemo pomoči potrebne na vsakem koraku, monsi-njor Borut Košir odgovarja: "Seveda nobena stvar na tem svetu ni od danes, bogastvo tradicije je treba prenašati v sedanjost, se iz pri-
zadevanj prednikov učiti za prihodnost. Je pa vsak član dolžan prispevati svoj lasten delež, k temu bogastvu s svojimi talenti, z razumevanjem časa, v katerem živi. in z uporabo starega v novih okoliščinah."
Arabski kristjani so vklenjeni med Izraelce, kijih ne marajo, ker so Arabci, in muslimane, ki se ne čutijo solidarne z njimi, ker so kristjani. Zaradi ogroženosti se jih vedno več izseljuje, to pa bi, kot seje slikovito izrazil papež janež Pavel VI., iz Svete dežele naredilo prazen muzej. Vitezi torej v skupno malho prispevajo redno, pa tudi "kaj za povrh"; 68 župnij v Izraelu, zasedenih ozemljih in Jordaniji potrebuje pomoč za škofijsko dejavnost, ob tem pa za delovanje 40 otroških jasli, 26 sred-
njih šol in 7 licejev, kje deluje 862 učiteljev in 107 redovnic ob dotoku skoraj 18 tisoč učencev letno. Redovi po svetu svojo pomoč namenjajo tudi drugim; slovenske dame in vitezi bodo z novim šolskim letom podelili tri štipendije, od katerih bo ena za dijaka v škofijski gimnaziji v Ljubljani, druga pa za študij v Rimu.
V zasebni papeževi kapeli, vatikanskih vrtovih in na sedežu kongregacije
Štiridnevni obisk Rima je bil v znamenju romanja, srečanja z nekaterimi uradnimi osebami v Vatikanu pa prijateljskega, delno uradnega značaja. Vitezi so bili prvič gostje velikega mojstra viteškega reda kardinala Furna, ki jih je sprejel na predstavništvu viteškega reda v palači Domenico della Rovere (zgrajena je bila v drugi polovici 15. stoletja, v stavbni tipologiji pa posnema model znamenite palače Venezie, ki je bila svojčas izmed najpomembnejših v Rimu). Povabili so ga, da se jim pridruži pri naslednji in-vestituri, ki bo predvidoma jeseni ali prihodnjo pomlad. Takrat naj bi slovenska magistralna delegacija dosegala zadostno število članov, da bi lahko postali samostojno namestništvo.
Vsekakor so vitezi Božjega groba priviligirani, saj je red, poleg malteškega, edini, ki ga Sveti sedež priznava kot neodvisnega. Tudi zaradi tega so jim v Vatika-
Svečan trenutek v baziliki sv. Pavla. Mašo je daroval nadškof Gioia, somaševala pa sta dr. Borut Košir in Jože Černe.
nu, tej najmanjši državi, sedežu katoliške cerkve in zakladnici arhitekture in umetnosti, odprli vrata marsikje, kamor 'običajni' turisti brez posebnega vabila ali dovoljenja nimajo vstopa: v zasebni papeževi kapeli, kjer je stene v mozaik oblekel pater Marko Rup-nik, pa v znamenite vatikanske
vrtove, v Scavi - nekropolo pod Petrovo baziliko, kjer so našli Petrov grob. V baziliki sv. Pavla je posebej za njih mašo daroval nadškof Gioia, v prostorih Kongregacije za verski nauk, ki je nekdaj delovala kot sveta inkvizicija, pa jih je pozdravil kardinal Ratzin-ger. Eva Senčar
V loži pred sedežem kongregacije za verski nauk s kardinalom Ratzingerjem: prof. Meta Ham, Sonja Mas-le dr. med., Ivica Arvaj, dr. Zmaga Kumer, dr. Borut Košir, kardinal Ratzinger, župnik v cerki pri sv. Petru v Ljubljani Jože Černe, Franc Vrevc dr. med., Janez Zaje dr. med., Marjan Ribič in Anton Marolt.
Prazniki in godovi .
Zgodba o beraču Benediktu
Včeraj, 14. aprila, je godovala Lidvina, božja trpinka. Rodila se je na Nizozemskem, bila je lepotica, vendar je odklanjala poroko. Po nesreči na drsališču ni več stopila na noge. Dobila je hude rane, spala na deskah in trpela, vendar ni nikoli tarnala. Častijo jo kot zaveti! ico bolnikov in drsalcev, upodabljajo pa jo kot deklico, ovenčano s cvetjem, in s šopkom ter razpelom v roki. Danes, 15. aprila, je praznik Petra Gonzalesa, dominikanskega pridigarja. Veliko je deloval med mornarji, ki ga še danes častijo kot svojega zavetnika.
Jutri, 16. aprila, je spominski dan berača Benedikta Jožefa Labreja. Rojen je bil v Franciji
leta 1748 in vedno želel živeti v samoti. Ker ni imel izobrazbe, so se ga v samostanih branili, on pa je našel svoj mir in srečo, ko je dvanajst let hodil po svetu strgan in ušiv, z dolgimi lasmi. Marsikdo ga je imel za potepuha, čeprav je bil pobožen romar, ki ni nikoli beračil. V Rimuje deloval med siromaki in zaradi izčrpanosti umrl na stopnicah rimske cerkve Santa Maria dei Monti.
V četrtek, 17. aprila, bo praznik Rudolfov. Godovali bodo vsi, ki jih je ime Rudolf, Rudi ali Dolfe. Prvi je Rudolf mučenee. Spominja na zločin iz leta 1294, ko je skupina pobesnelih Judov v švicarskem mestu Bern krščanskega
dečka Rudolfa pribila na križ in ga pustila, da je izkrvavel. Takrat so sklenili, da se noben Jud ne sme več stalno naseliti v Bernu. Cerkev pa se spominja še dveh Rudolfov. Prvi je Rudolf iz italijanskega samostana Vallom-brosa in se ga cerkev spominja 1. avgusta, 26. junija pa Rudolfa, ki je bil škof v italijanskem mestu Gubbio v Umbriji.
V petek, 18. aprila, bo praznik mučenca Apolonija, v soboto, 19. aprila, papeža Leona IX, ki je v cerkvi preganjal podkupovanje in imenoval kardinale iz vse Evrope, v nedeljo, 20. aprila, pa bo godo-val škof in misijonar Teotim.
Jože Košnjek
Začenja se veliki teden
Po cvetni nedelji se začenja eno največjih krščanskih praznovanj, veliki teden z Veliko nočjo. Slovenci ta teden znova obujamo številne, že pozabljene običaje.
Včeraj se je začel veliki teden, ki bo končan v nedeljo in v ponedeljek z Veliko nočjo in velikonočnim ponedeljkom. Za ta teden je značilno, da se ljudje večinoma držijo doma in se v miru pripravijo na velikonočno praznovanje. Časa za pripravo na praznovanje je zaradi zahtev življenja sedaj manj, vendar so dnevi pred veliko nočjo za kristjane vseeno nekaj posebnega.
Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev obširno piše o pripravah Slovencev na veliko noč. Nekaj posebnega je že velika sreda, ko so začeli po cerkvah postavljati božji grob. Na veliki četrtek pod večer utihnejo zvonovi (v okolici Preddvora so govorili, da so jih "zavezali") in molčijo do sobote zvečer. Nadomestijo jih raglje, gospodinje pa so imele včasih na ta dan "veliko peko". Kristjani na veliki četrtek in na veliki petek obiskujejo božji grob. V nekaterih cerkvah ga še vedno
naredijo v prvotni obliki, kakršni so bili v Jezusovem času grobovi na Kalvariji nad Jeruzalemom. Bili so vsekani v skalo in zavarovani s kamnom, ki so bili zapečateni. Veliki petek je edini dan v letu brez maše. Oltarji so na ta dan prazni, tabcrnaklji odprti, križi pa zagrnjeni s temno tančico. Nekaj posebnega je tudi velika sobota, ko "odvežejo zvonove" in so po cerkvah maše. Stara navada tega dne je tudi blagoslovitev ognja in krstne vode. Sobota je še
deloma post in popoldan čas za velikonočni žegen. ki mora ostati praviloma nedotaknjen do velike noči zjutraj, ko naj bi se družina po maši zbrala za mizo. Iz izkušenj vem, da se marsikje načnejo žegen že v soboto zvečer. Zegna-nc jedi je treba spoštovati in jih jesti spoštljivo, pravi pravilo. Velika noč je tudi dan, ko naj bi bili ljudje v glavnem doma, na obiske pa naj bi šli na veliki ponedeljek, ko se bo začel marsikje že pozabljeni "beli teden".        Jože Košnjek
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Kmečki, mestni, grajski
Ko smo že pri osebnih imenih, bo zanimiva primerjava priimkov loških podložni kov, meščanov in grajske gosposke. "Spodaj" so večinoma slovenski, v sredi je vsakih nekaj, na vrhu SO skoraj vsi nemški. Profesor Franc Kos je v imenskem kazalu Doneskov po abecedi razvrstil tudi vse priimke loških podložnikov, ki so imenovani v urbarju iz leta 1560. Veliko jih je, vendar navedimo samo tiste, ki se pojavijo več kot desetkrat, torej na več kot desetih domačijah V tedanjem loškem gospostvu freisinških škofov. Cim-perman, Eržen, Grahar, Grošelj, Guzel, Hainricher, Jančič, Jurijev sin, Kalčič, Kuralt, Maček, Podobnik, Pogačnik, Semen, Šoštar, Vidmar, Žnidar. Največ je bilo Šoštarjev, kar 19; najbrž so bili to čevljarji v različnih vaseh. Sicer pa nam tako navedeni kot celotni izbor pokaže, da je bilo priimkov vsakih nekaj, slovenskih in nemških, vendar so bili slovenski v večini.
Iz dokumentov, kijih je zbral in uredil, sije Kos izpisal tudi imena in priimke loških meščanov: Jakob Bischocher, Anton Dremota, Jurij Feichtinger, Gregor Formacher, Ludovik Freysleben, Jurij Fridel, Jakob in Jurij Frueperger, Matevž Grgole, Gregor Gruden, Jeremija Grundtler, Andrej Heberle, Matevž Klemenčič, Ivan Korošec, Andrej, Ivan, Križe, Mihael - vsi Kos, Lenart Koševen, Urban Kunstelj, Pavel Mure, Jakob in Rafael Naglic, Novak, Boštjan Per, Gregor Pišek, Tomaž Plešec, Peter Proj, Ivan Pušar, Jakob Roglovič, Ivan Schabengast, Skrbin, Ivan Staendtler, Anton Stingel, Matija Weithauer, Ludovik Weniger, Ivan Zadrega. Tudi iz tega skromnega izbora je raz.vidno, da je več priimkov slovenskih kot nemških - da je torej precej podložnikov napredovalo v svobodne meščane.
Ce pa pogledam prav na vrh tedanje hierarhije, v Blaznikov spisek loških oskrbnikov oziroma glavarjev, vidimo da je bilo teh vsaj 55 in med njimi - po priimkih sodeč - samo en Slovenec: Andrej Alojz Prešeren, "začasni administrator" v letu 1795. Prvi po imenu nam znani oskrbnik je bil neki Wilhalmus, "notarius de Lok" iz leta 1248, zadnji se je pisal Bernhard Rosetti (1796-1803). Med protipisarji, ki so bili za en "čin" nižje od glavarjev, je že par Slovencev, zlasti v zadnjih stoletjih gospostva. Blaznik jih po imenu pozna kakih 20, od tega so bili slovenskega rodu (tudi duha?) gotovo naslednji: Andrej Novak (1589-95), Sebastijan Dolenc (1699), Janez
Soriški macesen na znameniti sliki Ivana Groharja, potomca loških podložnikov.
Jakob Kos (1700-1732), Jožef Ignacij Zore (1767-73) in že zgoraj imenovani Prešeren (1793-97). Med kuščarji, ki so bili od vrha navzdol še za stopnjo nižje od glavarjev in pisarjev, jih Blaznik imenuje 37. Slovenskega rodu so bili U trik Kos (1564-72), Matija Benkovič (1579-82), Jurij Bogataj (1664-73), Boštjan Dolenec (1673-99, ta je gotovo isti kot med
protipisarji imenovani Sebastijan), Janez Jakob Pavlin (1699-1720), Franc Anton Pogačnik (1745-67).
Blaznik našteje v letih od 1271 do 1800 tudi več kot sto mestnih sodnikov, med njimi je kar nekaj Slovencev. Leta 1459 se je eden pisal Peter Witschek - Viček ali Biček? Leta 1479 in 1491 se pojavlja Peter Laren-sakh, ki je moral imeti neko zvezo s praznim žakljem. Matevž Lusnigkh (1497; 1503: Lusnygk; 1506: Luss-nikh) bi bil lahko Lušnik (iz Luše?). Sodnika sta bila Ožbalt Naglitseh (1500-1503) in Jakob Naglicz (1510-11). Slednji nastopa tudi v najstarejšem dokumentu, ki ga povzema Kos, in je bil spisan v Loki, na eno sredo v postu, 3. marca 1529. Slovenski povzetek: "Križe Kos, loški meščan, daruje svoji ženi Heleni zarad njene zvestobe in postrežljivosti za časa svoje dolge bolezni desetino od devetih kmetij na Suhi. Od teh kmetij so četiri deželni jevdi, drugih pet pa je kupil rečeni Kos od Gašperja iz, Kamnika ('Kasparn von Stain'). Pripeta pečata Baltazarja Sigestorfferja, takratnega loškega oskrbnika in ž.itničarja, in pa Matevža Reisserja, loškega mestnega sodnika, sta se zgubila. Pričal je Matevž Reisser, mestni sodnik. Pri tej daritvi so bili navzoči: Jakob Naglic, Anton Stingel, Jurij Fridel, Pavel Mure, Ivan Schabengast in Ludovik Freysleben, vsi svetovalci in meščani loški. To je primer dokumenta, v katerem nastopajo nekateri od zgoraj imenovanih. Kos v opombi dodaja, daje bilo osebno ime Križe v 16. stoletju med prebivalci loškega gospostva "precej razširjeno".
Upokojenci treh občin povezani ob delu
Zveza društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj se lahko pohvali, da po vključenosti članstva presega
gorenjsko in republiško povprečje.
Begunje - Skoraj 63 odstotkov vseh upokojencev je včlanjenih v zvezo, ki ima v treh občinah 13 društev. Vseeno morajo še naprej pridobivati nove člane, saj je le močna organizacija lahko kos številnim problemom, je novemu vodstvu priporočil dosedanji predsednik Matija Markelj. Zvezo bo odslej vodil Srečko Mlinaric iz Radovljice, ki je med upokojenci šele sedem let.
V klubskem prostoru Društva upokojencev Begunje so se pred tednom dni zbrali delegati Zveze društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj na volilnem občnem zboru. Članom in gostom je predstavil opravljeno delo predsednik Matija Markelj, ki je že v uvodu ocenil, da so upokojenci postali prepoznavni na medobčinski ravni zaradi njihove raznolike dejavnosti. Posebnost njihove zveze je prav gotovo visok odstotek vključenosti upokojencev v društva. Imajo 13 društev s 5.565 člani, kar je 62,7 odstotka vseh upokojencev v treh občinah. S tem presegajo tako gorenjsko kot državno povprečje. Največ, 8 društev imajo v radovljiški občini, kjer je 2985 članov. V občini Bled so tri društva s 1583 člani, dve društvi v občini Bohinj pa imata 997 članov. Vse-
eno si morajo prizadevati za pridobivanje novih članov, če hočejo ostati močna organizacija, ki bo kos reševanju vrste težav, je še ugotovil predsednik Markelj.
Zveza ima več kot 30-letno tradicijo, vendar jo lokalne skupnosti ne podpirajo dovolj. Prihodki ne zadoščajo za večjo angažiranost organov pri interesnih dejavnostih na področju športa in rekreacije, izobraževanja, kulture in druženja. Lani so zbrali z najemninami, dotacijami občin in drugimi prispevki 3,4 milijona tolarjev, porabili pa so jih le 131.000 manj. Malo je denarja za vzdrževanje stavb, zato skušajo v dogovorih z župani rešiti vprašanje bodoče namembnosti domov v Radovljici in Begunjah. Sami nimajo vpliva na reševanje problemov, ker so odrinjeni v organih lokalnih skupnosti. Nekateri celo me-
nijo, da njihova zveza ne bo potrebna, ko bo nastala regijska zveza upokojencev. Nasprotno dokazujejo uspehi v preteklosti: projekt ob mednarodnem dnevu starejših, organizacija okroglih miz, številne športne prireditve in pohodi, izvedba srečanj upokojencev Gorenjske v Ukancu in na Po-savcu, svečanosti ob praznovanju 50-letnic društev v Gorjah in Kropi, ne nazadnje pa tudi velik interes za družabna srečanja članov v hotelu Astoria na Bledu.
Novi predsednik Srečko Mlinaric je obljubil, da si bo prizadeval za ohranitev dosedanje uspešnosti zveze. Ob tem je izrazil bojazen, da se bodo zaradi problemov v državi pravice upokojencev še krčile. Kako se temu upira vodstvo ZDUS, je pojasnil predsednik Vinko Gobec.
Upokojencem so dali nekaj pobud še drugi gostje. Podžupan občine Bled Miha Potočnik jim
Srečko Mlinaric
Novo ime, vsebina dela enaka
Radovljiško društvo invalidov se je preimenovalo v Društvo invalidov občin Radovljica,
Bled. V njem je več kot 700 članov.
Radovljica - Na nedavnem občnem zboru so se člani društva odločili za uskladitev statuta z zakonodajo, obenem pa so spremenili ime društva. Delujejo namreč v občinah Radovljica in Bled. V prvi imajo 534 članov, v drugi 155 in 20 v soseščini. Veliko pozornosti izvajanju socialnih programov.
Društvo invalidov, ki deluje na območju občin Radovljica in Bled že 32. leto, ima danes registriranih 709 članov, od tega 577 delovnih invalidov. Večji del članstva je iz radovljiške občine, vendar je na tako statistiko vplival tudi vpis članstva po kraju zaposlitve v preteklosti. Bolj zanimivo je, da je v društvu precej več žensk kot moških; prvih je 443 in drugih 266. Za stike s članstvom imajo že od leta 1975 odprto pisarno v Radovljici. Leta 1991 sojo obnovili in jo ob koncu lanskega leta opremili s telefonom, računalnikom in kopirnim strojem. V pisarno se
namreč zatečejo po nasvete in pomoč mnogi člani.
Pri izvršnem odboru društva delujeta komisija za socialno delo in komisija za koriščenje objektov Zveze društev invalidov Slovenije. Lani je društvo izvajalo pet posebnih socialnih programov, za kar so porabili dobrih 866 tisočakov. Jeseni so organizirali srečanje 45 težkih invalidov v Lescah, 22 članov pa so obiskali v domovih. S svetovanjem v programu osebne socialne pomoči so pomagali več kot sto članom; posameznikom so dodelili tudi materialno pomoč. Za ohranjanje zdravja so
Planinci ocenili delo
Komenda - Markacisti, gospodar in člani Planinskega društva Komenda so na občnem zboru ugotovili, da so v zadnjem letu na različnih področjih marsikaj naredili. Vseh načrtov sicer niso uresničili, vendar so opravili kar okrog tri četrtine načrtovanih izletov, skrbeli so za urejene poti in za opremo ter material, ki ga nameravajo vgraditi v novi dom. Gradnja slednjega se bo, kot je povedala dosedanja predsednica Katja Tabernik, lahko začela takoj, ko bo sprejet prostorski plan in bodo dobili dovoljenje za gradnjo.
Tako bodo v prihodnje glavno skrb namenili čimhitrejšemu začetku gradnje doma, prirejali pa bodo tudi pohode in izlete ter skušali oživiti mladinsko sekcijo. Za novega predsednika so na občnem zboru izvolili Petra Zmrziikarja, za podpredsednika pa Zorana Sodnika in Franca
Vidmarja. Podelili so tudi priznanja za udeležencem z največ pohodi v enem letu na Senturško goro. Dobili so jih Majda Drolc (88 pohodov), Nevenka Pestotnik (86), Zinka Kern (45), Zvone Kemperl (260), Tone Kepic (243) in Stane Fajon (161 pohodov v enem letu). Andrej Žalar
je predlagal, naj kandidirajo s programi za sofinanciranje športnih dejavnosti. Pomoč pri reševanju socialnih težav sta obljubili direktorica centra za socialno delo Miloša Kos Ovsenik in predsednica OK RK Bled Anica Svetina; obe sta želeli stik s komisijo za zdravstvo in socialo. Za to bo v novem upravnem odboru skrbela Lcnčka Kralj, za stanovanjske zadeve bo odgovarjal 'Matija Markelj, šport in rekreacijo bo vodil Boris Čebulj, izobraževanje in kulturo pa Katka Knaflič. Kot so še sklenili, bosta podpredsednika zveze Lado Repe iz DU Gorje in Vincene Čuden iz DU Bohinjska Bistrica, tajnica in računovodkinja pa bo Francka Avsenik.
Stojan Saje
Uspešni v pridobivanju statusa
V soboto je občni zbor pripravila krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije, ki deluje v Škofji Loki. V
njem je danes vključenih 306 članov.
Škofja Loka - Društvo vključuje člane štirih občin: Škofje Loke, Gorenje vasi - Poljan, Železnikov in Žirov. Vanj so vključeni taboriščniki, izgnanci, ukradeni otroci in begunci. Izgnani so bili v Nemčijo, Srbijo, na Hrvaško, v Italijo, beguncev je bilo 62, med člani pa sta tudi dva ukradena otroka ter sedem svojcev izgnancev.
Predsednik Andrej Franko je povedal značilnost, da so z Gorenjskega izganjali vsa štiri leta vojne: "Izkoristili so vsako priložnost, da bi izgnali čim več ljudi. Starejše so pošiljali v taborišča ali pa jih streljali kot talce. Tipičen primer so Dražgoše, kjer so vas požgali, mnogo ljudi postrelili, ženske in otroke pa pregnali od doma kot begunce." Mnogo članov društva sestavljajo tudi izgnanci iz Zasavja in Brežic, kjer so izseljevali celotne vasi, po vojni pa so prišli na škofjeloško območje.
V vsaki občini ima društvo poverjenika. Tako sta v Železnikih odgovorna Vinko Markelj in Ludvik Jelene, za Škofjo Loko Andrej Franko, Pavla Češnovar in Delfina Peternelj, za Gorenjo vas - Poljane Minka Markel in za Žiri Viuko Reven. Andrej Franko seje vsem zahvalil za neumorno in brezplačno delo. Poudaril je še, da je za uspešno delo tako številčnega društva potrebnega veliko časa.
O dejavnosti Društva izgnancev Slovenije člani veliko izvejo iz časopisa Vestnik. Zadnja leta se udeležujejo tudi več prireditev, ki jih organizira krovno društvo, vsako leto pa organizirajo tudi izlete. V 11 letih dela je društvo doseglo osem pomembnih zadev: status žrtve vojnega nasilja, delovna doba za čas izgona, oprostitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, doživljenjska renta in odškodnine za psihično trpljenje, za umrle v izgnanstvu, za prisilno delo v Nemčiji in Avstriji ter za izgubo premoženja. Boštjan Bogataj
Andrej Franko
Dobri gospodarji in pohodniki
Pred petimi leti so ustanovili Planinsko sekcijo Preddvor, ki se je izkazala zlasti pri urejanju poti in ohranjanju gorske narave.
poskrbeli z napotitvami 44 članov v toplice in na morje; letovanja v Izoli se je udeležilo 55 članov. Imeli so en izlet, okrog 40 članov pa se druži ob kegljanju, namiznem tenisu in pikadu. Za strokovno delo je na razpolago le malo članov. Zato so veseli obljube radovljiškega centra za socialno delo za pomoč, je na občnem zboru ugotovila predsednica Vida Rozman. Kot je pohvalila, je svoj odnos do invalidov popravila tudi država v zakonu o invalidskih organizacijah. Sprememba omogoča sodelovanje invalidskih organizacij pri oblikovanju nacionalnih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti invalidov.
V društvu se zavedajo, da je marsikaj odvisno od njih samih. Zaradi sprememb zakonodaje so uskladili statut društva z novimi določili. Tako bo lahko društvo pridobivalo denar iz Fundacije za financiranje invalidskih organizacij. Hkrati so se odločili za spremembo imena društva. Odslej se imenuje Društvo invalidov občin Radovljica, Bled. To bolj točno označuje območje delovanja društva, ki si je tudi za letos zastavili obsežen program dela. Za člane, ki ne morejo na izlete, bodo 25. aprila pripravili srečanje v Lescah. Vsem drugim je od maja do oktobra na voljo sedem zanimivih izletov poleg že ustaljenih dejavnosti. Stojan Saje
Preddvor - Pomembnost organiziranosti planincev v manjših skupinah je na občnem zboru sekcije poudaril tudi predsednik PD Kranj in PZS Franc Ekar. V petih letih so člani sekcije in drugi domačini prostovoljno opravili pri delih v hribih prek 2800 delovnih ur. Radi hodijo na izlete, kjer je šlo brez nezgod.
nesebičnost članstva načelnik Živko Drekonja. Predsednik gospodarskega odbora Rajko Fende je pojasnil, da so lani imeli 26 delovnih akcij, na katerih so opravili 866 ur. Največkrat so delali na Novem gradu in poti k senčnici J. Turnograjske. Za nove pridobitve je planince pohvalil tudi predstavnik Turističnega društva Preddvor. Njihov uspeh je toliko večji, ker so imeli na voljo za vse dejavnosti le dobrih 990 tisočakov. Ta denar so s prostovoljnim delom večkratno oplemenitili.
Sekcija vsako leto organizira tudi izlete. Lani so jih načrtovali 12, izvedli pa dva manj, je naštel referent Janez Planine. Obiskali
so manj znane vrhove v naših gorah in skupaj z matičnim društvom odšli na dve zahtevni turi. Na izletih so imeli največ 44 udeležencev, vedno pa so se vsi varno vrnili domov. Kot je povedal Marko Bohinec, redno obveščajo članstvo o vseh akcijah. Dan varstva narave junija ima že tradicijo, letos so 1. januarja prvič pripravili županov pohod na Kališče, za bodoče pa načrtujejo pohod čez Sv. Jakob in Čemšenik v Kokro za krajevni praznik. Prvi mož. planinske organizacije in župan Preddvora Franc Ekar je ocenil, da sekcija opravlja plemenito in pomembno delo. Predlagal je, da bi v novi pisarni uredili tudi reševalno točko in jo opremili. Planince je še bolj navdušil nekdanji župan Miran Zadnikar s pobudo, da bi sekcija po vrnitvi koče na Jakobu domačinom prevzela njeno upravljanje.     Stojan Saje
Skupina članov Planinskega društva Kranj se je januarja 1998 zbrala na Kališču, kjer je ustanovila Planinsko sekcijo Preddvor. Danes je v njej že 130 članov iz občin Preddvor, Jezersko, Šenčur. Kranj in Škofja Loka, imajo pa tudi planinko iz Ljubljane. Domačnost in dobro razumevanje sta glavna razloga, da se planinci radi družijo tako pri delu kot pri razvedrilu. V petih letih je 66 planincev in 58 drugih domačinov opravilo 2878 delovnih ur pri obnovah poti. urejanju vodnih virov in še kakšnem pomembnem delu za ohranitev gorske narave. Že letos so vložili 160 ur dela v 4 akcije. Na delo so se vedno odpeljali s svojimi vozili in orodjem, je na občnem zboru sekcije pohvalil
Razstava pirhov in okrasja
Naklo - Turistično društvo Naklo je pripravilo v domačem gasilskem domu že tretjo prireditev "PIRHARIADA". Gre za razstavo poslikanih jajc. velikonočnih jedi in okrasja za ta čas, /a katero so prispevali izdelke poleg članov društva tudi mladina, kmečke žene, podjetniki in posamezniki. Med vsemi pisanicami je bil najstarejši pirh iz leta 1857, ki ga je prinesel Franci Oblak iz Naklega. On je prispeval tudi star molitvenik iz voska, Francka Gale iz Naklega pa več ko sto let staro pregrinjalo. Članice društva kmečkih žena so spekle pletenice, police in kolač, ki predstavlja Kristusovo krono. Zadišalo je tudi po mesu. To so okrasili s sadjem in cvetjem ter lončarskimi, kolarskimi, ročnimi in likovnimi izdelki. V veži so se predstavili z nagrajenimi aranžmaji na
Zbiljska Dobrava za 50 let
Peter Zmrzlikar
Zbilje - "Tako kot so ustanovitelji Turističnega društva pred petdesetimi leti v Zbiljah pridobili prostor ob čolnarni, ki že pol stoletja služi svojemu namenu, si tokrat mi želimo, da bi Zbiljska Dobrava služila zbiljskemu turizmu naslednjih petdeset let," je na občnem zboru turističnega društva Zbilje poudaril predsednik Iztok Pipan.
Lani so uredili lastništvo nekaterih zemljišč v lasti društva. To je zemljišče ob Zbiljski Dobravi, ki so ga pridobili od krajevne skupnost Medvode in s podpisom pogodbe med občino in krajevno skupnostjo ter TD o podnajemu in upravljanju Zbiljske Dobrave. Sicer pa bodo zlati jubilej zbiljskega turističnega društvu letos proslavili med drugim tudi s
srečanjem slovenskih jezer in občinskim praznovanjem, saj se župan občine Medvode Stanislav Žagar zavzema, da bi vsako leto ob občinskem prazniku imeli prireditve v drugem kraju v občini.
Predsednik Iztok Pipan je tudi pojasnil, da bodo letos asfaltirali večnamensko igrišče na Zbiljski Dobravi. Prostor bo namenjen turizmu in kulturi za prireditve, gasilcem za vadbeni prostor, športnikom za tekmovanja, zbiljski mladini in otrokom pa za igrišče. Pomembna novost za Zbilje pa je tudi proračunska investicija v pločnik na klancu v Zbiljah, ki je hkrati tudi ena od dveh novih letošnjih investicij.
Andrej Žalar
celjski razstavi FLORA 2003 vrtnarji iz srednje biotehniške šole Kranj v Strahinju. V drugi sobi so poleg njih prikazali številne izdelke malčki iz vrtcev ter učenci iz. OS Naklo in obeh njenih podružnic. Sobotno slovesnost ob odprtju razstave so popestrili mladi glasbeniki in plesalki. Vsem se je za sodelovanje zahvalila predsednica TD Naklo Mara Črnilec, razstavo pa je odprl župan Ivan Štular. Zanimivosti so si v nedeljo ogledah številni domačini in včeraj dopoldan še najmlajši ter šolarji. Stojan Saje
N7wfl TlOflnhfl TCri^tll^fl    Minka miš je zakon
1 *    "   *!  •        1^ ^ X m^L 1 LJ L V4- k3 kA, Maus je star 70 let, a nikoli ni bil z žensko."
iz kapelice
V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območni enoti Kranj, je na ogled razstavljen obnovljeni Kristus z Božjega groba, ki se je kot neobičajen motiv nahajal v kapelici v Šentvidu pri Lukovici. Restavratorsko delo, ki ga je opravila kiparka mag. Eva Tršar Andlovic, je bilo zahtevno, saj je bil kip zelo poškodovan.
Kranj - Kip božjega groba i/, odprte kapelice v Šentvidu pri Lukovici datirajo v prvo polovico 19. stoletja, ko je bila postavljena kapelica, ali kakšnih petdeset let pred tem. Verjetno ga je naredila ena od rezbarskih delavnic, ki jih je bilo v tistem obdobju na slovenskem veliko, delo pa je dokaj kvalitetno. Predvsem pa ima čustveno vrednost, saj so domačini nanj zelo navezani. Zato niso želeli, da bi se kip zavrgel, ampak da bi naredili kopijo in bi lahko imeli ob kapelici še naprej svoje obrede in molitve. Leta 1996 je bil prepeljan v restavratorsko delavnico Območne enote Kranj, kjer gaje prevzela kiparka in restavratorka mag. Eva Tršar Andlovic, kasneje pa so se odločili rekonstruirati tudi original. Veseli domačini bodo zdaj lahko imeli kopijo v kapelici, original pa v cerkvi.
Restavratorsko delo je bilo zahtevno, opravljeno pa predvsem v zimskih mesecih, ko je bilo več časa, saj so restavratorji tekom leta zelo veliko ne terenu. Trajalo je šest zim, daje Eva Tršar Andlovic uspela močno poškodovanemu Kristusu s skrbnim, pozornim in izredno natančnim delom vrniti podobo pred njegovim obuje-njem v življenje in vstajenjem na Veliko noč.
"Kip je prišel v delavnico dobesedno sprhnel in pobarvan s trdo, sivo belo barvo," pravi Eva. "Manjkali so mu tudi trije prsti leve roke in mezinec desne, več delov draperije, obe peti na nogah pa sta bili zamazani z mavcem in trakovi iz blaga." Preden se je lotila restavriranja, je izdelala negativ originala iz. silikonske gume in poliestra, pozitiv pa iz epoksi smole z dodatkom pigmenta. Kopijo je poslikala, nato pa se je lotila obnavljanja originala.
"Po čiščenju in razstavljanju se je ugotovilo, daje kip telesa izdelan iz več kosov mehkega lesa. Celice lesa so ohranile predvsem
stene, njihova sredina se je spremenila v prah, les pa je bil ves preluknjan tudi od lesnih zajedav-cev. Na nekaterih mestih ga je držala skupaj le nova barva," pojasnjuje Eva, ki je kip morala razstaviti do originala. "Les sem nato utrdila s Protektinom, utrjevalcem za les, ki je zlepil lesni prah, nato pa sem na spodnji del kipa vrnila kvalitetne lesene dele iz leta-1939,
ko so kip zadnjič kvalitetno obnovili, nazadnje dodane slabe lesene letve zavrgla, manjkajoče dele pa zapolnila z novim lesom. Prsti so bili na novo izrezljani in prilepljeni k originalu, dele draperije in predel pet sem domodelirala z mešanico lesenega prahu in lesnega lepila Mekol. Kip je bil tako pripravljen na kitanje površine s klejno kredo." Da bi ohranila vsaj
nekaj originala, je Eva celoten kip prelakirala z Damar lakom v raz-pršilu in s tem napravila pregrado med staro in novo poslikavo. "Z oljnatimi barvami sem na novo poslikala cel kip, čez figuro pa potegnila še ton temnejše barve, daje kip pridobil na plastičnosti."
Kip si v razstavnem prostoru lahko ogledate v dopoldanskih urah do 13.00.      Katja Dolenc
'Moje najljubše knjige' so Desine, Primoževe... in seveda Harry
Ljubljana, Radovljica - Pionirska knjižnica iz Ljubljane je s podporo slovenske sekcije IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) in slovenske Zveze bibliotekarskih društev k sodelovanju v akciji Moja najljubša knjiga 2003 pritegnila petnajst slovenskih splošnih in
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za tnost
VENO PILON (1896-1970) Vdova je portret vdove, ki živi na Montparnassu. Sključena podoba
Komi
ena okrog značaja portre-bupa in milovanje dobro-
ostarele in utrujene ženske uranke. Analiziral je glavo, njene gube, gube hotnega pogleda. Notranjost je razodeta v površinski pojavnosti, duševnost pa v telesnosti. V seriji psiholoških portretov je Vdova med ekspresivnejši-mi in predstavlja vrnite\k realnemu, stvarnemu prikazovanju sveta. Pilona kot izrazitega slikarja, grafika in fotografa ekspresije pokrajine in ljudi uvrščamo med slikarje nove stvarnosti.
Rodil se je v Ajdovščini, l-1-111-11^^ Na akademiji v Pragi je | * študiral slikarstvo v letih 1 ,     i.,. |t, 1919-1920 pri profesorjih . jMj% ' ■
Loukoti in Janu Ob rov- J,       i, J 'i ^ ^
skem, na akademiji v Fi-
renzah je v letih 1920-1921 '       \>      '   M \ ■
obiskoval tečaj za bakrorez !^ ^ , 3§
pri profesorju Celestini, 1   tj** ,
nato pa v letih 1921-1922 | *uJV->
študiral se na timetno-obrt-ni šoli na Dunaju.
Prešernovo nagrado je
prejel leta 1970 za življenjsko delo na področju slikarstva.
Vdova, okrog 1926, jedkanica, 25 x 16,7 cm. Provcnicnca: odkup leta 2002 Mestne občine Kranj /a Zbirko Prešernovih nagrajencev v galeriji Rotovž Ljubljana.
Galerija Prešernovih nagraje
Pavšiarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Kr.
Otvoritve razstav: FRANC NOVINC, četrtek, 24. aprila ob 19,!, Avla Mestne obemo Krati], FRANCE SLANA, 23. maj, Pavšiarjeva hiša, Kranj
šolskih knjižnic, od gorenjskih so se odzvali v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica. Desa Muck je prejela nagrado za najljubšo mladinsko knjigo slovenskega avtorja, Jakob J. Ken-da za prevod Harrvja Potterja -najljubše mladinske knjige prevedene v slovenščino, priznanje pa sta dobili tudi obe založbi, Mladinska knjiga in Epta.
Kaj otroci radi berejo, so v knjižnicah spremljali od jeseni, sodelovalo pa je več kot deset tisoč otrok, ki so predlagali dobrih šest-sto naslovov skoraj štiristo avtorjev, od tega 114 domačih. Najbolj brani avtorji so: Joanne K. Row-ling (Harry Potter), Desa Muck in njena lažniva Suzi, knjige o Anici in Blazno resno Tolkien in njegov Gospodar prstanov, kot četrti pa Primož Suhodolčan s Košarkar naj bo, slednji je nagrado 'najljubše' prejel minuli dve leti. Na spisku najdemo tudi knjige, ki jih predpišejo v šoli kot ob-
vezno branje, po mnenju knjižničarjev pa to nikakor ni merilo, da so te knjige otrokom res najljubše. Tako se je, recimo v radovljiški knjižnici našla na spisku Bratovščina sinjega galeba, v ribniški pa Grivaijevi otroci. Sicer pa so otroci v Radovljici, na Bledu in v Bohinju najraje brali poleg že omenjenih Muckove in Suhodolčana še Janjo Vidmar (Aknožer, Sence poletja).
Mesec april je v celoti posvečen knjigi; 2. aprila je spet praznoval H. C. Andersen ter mlajši in starejši ljubitelji otroške literature, 23. april je od leta 1996 svetovni dan knjige, od 22. do 26 aprila pa bodo potekali slovenski dnevi knjige. Nad mladinsko književnostjo bedi tudi IBBY, vsako leto pa ena izmed nacionalnih sekcij te organizacije v svet pošlje poslanico; tokrat sojo pripravili v Braziliji, in sicer pisateljica Ana Maria Machado, dobitnica Andersenove nagrade 2000.
Eva Senčar
Ljubljana - V KUD France Prešeren v Ljubljani je prejšnji teden prvo samostojno razstavo grafik na ogled postavil Zoran Srdič, sicer absolvent kiparstva na ALU. Njegova tokratna tema so, kot izvemo v naslovu, razstave "Mišji junaki", ki jih je vse povsod ogromno, tako v svetu otrok kot odraslih.
Da ga zgodba o miši spremlja že dlje časa, ugotavlja avtor tokratne razstave Zoran Srdič. "Ko sem še študiral na Fakulteti za matematiko in fiziko, smo imeli profesorja, pri katerem je besedna zveza "mrtva miš" imela prav poseben pomen. Razlaga je bila taka. Če v tovarni, kjer vlagajo sočivje, varnostnik nekega dne v kozarcu opazi miš, to pomeni, da mora ustaviti celotrlo proizvodnjo. Če se vi, dragi študenti zmotite v znaku plus ali minus, ali pa pri formulaciji posamezne fizikalne
barvi z zanjo značilno izjavo ali trditvijo o njej.
Tako srečamo Miki Mausa s podpisom Miki Maus je pedr. Disnevev junak je namreč star že več kot 70 let, pa nikoli z nobeno
Zoran Srdič (levo) z generacijo poznavalcev mišjih junakov.
formule, je prav tako potrebno ustaviti celotno proizvodnjo..." Mišji junaki, ki se pojavljajo v literaturi, filmih, v povsem komercialne namene in še kje, so zelo pogosti. Te miši, miškoti ali karkoli že z. lastnimi značaji imajo kot taki povsem človeške lastnosti. Zoran Srdič je junaške miši upodobil na grafikah, tokrat se predstavlja s šestnajstimi avtorskimi odtisi, vsako miš v svoji
Krajine in akti
Kranj - V Mali galeriji razstavlja likovna dela akademski slikar Jože Eržen. Na ogled so slike zadnjega obdobja, na katerih je v različnih stilnih pristopih razpoznati nekatere poglede na mesto Kranj in, kot je v vabilu k razstavi zapisal umetnostni kritik Damir Globočnik, sproščenih slikarskih interpretacijah motivov iz krajinskega parka Lahinja, Dragatuša, porečja Kolpe in nasploh belokranjske pokrajine ter Regijskega parka Snežnik s Cerkniškim jezerom. Dela so naslikana z oljno kredo, nosilca platno in les, barve živahne, sproščene in igrive, poteze ravno tako. Ob slikah so razstavljeni tudi kipci aktov in malih figur starejšega obdobja, ki jih avtor obravnava polnoplastično in stilizirano. Katja Dolenc
mišiko ni imel intimnega odnosa, niti z večno prijateljico Mini ne. Minka miš je zakon, Hrabri Mi-šek je pravi heroj, Miškolin Josipa Ribičiča se predstavlja v dekoraciji rdeče zvezde, drugi umetnikov vir pa so pregovori, kot tresla se je gora, rodila se je miš ali pa reven kot cerkvena miš... Srdič je grafike ustvaril v zadnjem letu, avtorski odtisi pa bi kaj lahko prerasli v serijo. Miši so povsod. Sr-dičeve v KUD France Prešeren v Trnovem še do 21. aprila.
Igor Kavčič
Piše Eva Senčar
S knjigo o .
Lucie v gozdu z oneti, naslov izvirnika Lu-cie im Wald mit den Dingsda, Peter Handke, iz nemščine prevedla Zdenka Hafner Čelan, spremno besedo napisal Fabjan Hafner, Mohorjeva založba, Celovec 2002, 77. str.
Lucie je otrok, ki stvari doživlja v barvah in v hitrem prepletu najraznovrstnejših občutij, ki jim takoj odredi pravo mesto. Kot večina otrok ima mamo in očeta, doživlja pa ju kot dva konca ene palice; mama pooseblja lepoto, moč, sposobnost in odločnost, oče je nekdo, ki se ga je navzven treba sramovati in ki iz gozda prihaja z 'oneti'. Te potem pušča povsod po hiši, da gnijejo in se 'trosijo'. Potem očeta zaprejo, Lucie pa ga, kot pogumen otrok, pred smrtjo reši z oneti v naročju; pre-dirljivo vonjajoče gomoljike imajo za nekate-
re omamen, za druge neznosen vonj, isto bi rekli za okus - 'le kralji imajo vedenje in moč, da odločajo, kaj je tisto najdragocenejše, in da preokrenejo zgodovino'. Lucie je zmagovalka, rešiteljica; očetu, ki ga je prej omalovaževala, se približa z njegovo lastno okupacijo, ki postane njena.
Handke je od nekdaj veljal za kontroverzne-ga pisatelja; počasni, skoraj pantomimični stil, ki mu ga je že v preteklosti pripisala Giti-ca Jakopin, je ohranil tudi v Lucie. Knjižica je prejela avstrijsko nagrado za otroške in mladinske knjige v letu 2000, vsi, ki so jo prebrali, pa se sprašujejo, kako je pravzaprav zašla med mladinsko literaturo, saj bi o njeni primernosti kot čtivu za mlade lahko razpravljali. Da se bere kot pravljica, ni opravičilo. Zanimivo, vendar so mi v zadnjem času po nekem naključju v roke prišle nekatere pravljice, ki bi jih, primerneje, uvrstili v branje za odrasle: Ferija Lajnščka Večernice 2001, za katere je dobil nagrado Večernica, vendar tiste, kijih je ilustriral Igor Ribič, pa Oscarja Wilda, itn. Pravljice, ki v otroku razvijajo občutek za dobro in zlo, v odraslem vzbujajo abstrakcijo etike. Da bi Lucie v gozdu z oneti lahko uvrstili
med futuristične zvrsti, tudi ni razlog, da bi jo brali 'premladi'. Simbolika je v skritih zasukih fabule, je v imenih, je v odmikih od realnosti, ki so sicer vedno bolj značilni za pisatelja. Nekoč je izjavil, da je sodobna književnost "opisno inpotentna ", in tako se v Lucie spet srečujemo z. iskanjem novih izrazov in iskanju vezi med človekovim notranjim in zunanjim svetom. 'Nasršenosti', iz prvega romana Sršeni (1966) tu ne najdemo; pripoved je preprosta, zato občutek da je lirična - preplet z 'akcijskimi' preobrati zahteva poglabljanje, ponovno prebiranje, razkrivanje simbolike, skratka iz lahkotne/šega v zahtevnejše, nikakor hitro branje. Fabjan Hafner ugotovi, da je Luciejina zgodba popotnica za prihodnost, da je njen svet obrnjeni narobe svet.
Peter Handke se je rodil slovenski materi in avstrijskemu Korošcu, ljubljenec slovenske bralne publike pa je postal nepriljubljen v času slovenskega osamosvajanja, ko se je po nekem čudnem obratu postavil na stran Srbov. Njegovo prosrbsko delovanje je tudi v mednarodni javnosti povzročilo neodobravanje bolj kot začudenje, saj je pisatelj znan kot nekdo, ki. je vedno proti mnenju večine.
ŠPORTNI * REKREATIVNI * EKSTREMNI * ZANIMIVI
Oskrbnik Podobca s Krvavca
Pravijo, daje Brane dobil svoj nadimek, ko so prijatelji smučanja predelali njegov priimek.
Do Martinjakovih najraje peš
Ambrož pod Krvavcem - Pohodniki so največkrat vztrajni ljudje. K Marinjakovim na Ambrožu pod Krvavcem že več let prihajajo pohodniki iz različnih strani. Matrinjakovi so se odločili in organizirali srečanja. Letošnje je bilo že peto po vrsti. Vedno izberejo nekatere vz-
Krvavec - Včasih ni dovolj le dober rezultat. Velikokrat predstavljajo vezni člen med športniki, rekrcativci in organizatorji tudi ljudje, ki počnejo običajnemu obiskovalcu Krvavca skrite stvari. Brane Podobnik je oskrbnik klubske koče Smučarskega Kluba Triglav. Kočo so zgradili s prostovoljnim delom in predstavlja pribežališče za številne ljubitelje smučanja, klubske delavce. Braneta kličejo Podobca in ker ima smisel za humor, mu vzdevek kar pristoji. Na vprašanje, koliko je star, rad odgovori: "Na rojstno letnico 73 še nekaj podlage."
Sliši se enostavno, pa vendar Branetovo delo vključuje vse kaj več kot le skrb za kočo. Mladi in nadebudni smučarji mu včasih popacajo prostore s pancarji, še preden se Brane obrne in razloži, da ne smejo obuti v zgornje prostore. Pa se Brane nič ne jezi, saj je bil tudi sam nekoč mulček. Briše, pometa, kuha za trenerje, ljudi, ki včasih prespijo, ko postavljajo proge za smučarska tekmovanja, organizatorje in skrbi za čistočo hiše. Velikokrat postori okoli koče tudi kaka druga dela. Tako je včasih več kot le "hišnik". Na Krvavcu bo
preživel zimsko sezono, v dolino se bo vrnil ob koncu sezone. Lahko konec aprila, lahko prej. Glede na sneg. Svoje delo ima rad, vesel
je prijetne druščine in pravi, da mu raznolikost obiskovalcev, klubskih ljudi ustreza. Ob novem alkoholnem zakonu pač skuha več kav in
postreže več sokov, rad pove kako šalo in je vesel tako sončnega kot tudi snežnega dne na Krvavcu.
A.B., foto: Tina Doki
Kam v naslednjih dneh?
Prijatelji rekreacije! Naj za vaš rekreacijski dogodek izve vsa Gorenjska! Z vašo pomočjo bomo rubriko sčasoma izpopolnili.
Če v vašem kraju v prihodnjih dneh, mesecih pripravljate zanimive, znane ali le rekreacijske prireditve nas o njih obvestite: faks - 04/ 201 42 13, telefon - 04/ 201 42 00, e-pošta - alen-ka.brun@g-glas.si (za Rekreacijo) ali po pošti na naslov Gorenjski glas, Rekreacija, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Košarka
Klub radovljiških študentov že tretje leto zapored organizira Zimsko košarkarsko ligo KRS,
ki poteka od 1. februarja do konca meseca aprila. Tekme so vsako soboto od 14. do 19. ure v telovadnici Srednje ekonomsko - turistične šole v Radovljici. Vabijo vse ljubitelje košarke, da se jim pridružijo in uživajo v dobri košarki.
Vikend športa in žuriranja
Na najvišji salzburški smučarski gori, na Kitzsteinhornu v Kap-runu, še vedno kraljuje pršič. Smučarji in deskarji najbolj cenijo izvrstne snežne pogoje, kakovost smučarskih prog ter sončno atmosfero na Kitzsteinhornu. Le-deniška pomlad se bo na kaprun-skem Kitzsteinhornu pričela z ekstra dolgim prvim vikendom v maju (1. - 4. maja). Prvega maja bosta tako Michael in Chris-tina iz Starmanie, uspešne nanizanke avstrijske televizije ORF (avstrijska različica Popstars), predstavila svoje hite na ledeni-škem odru pri centru Alpincentcr na višini 2450 m. Na petkovem Žuru ob sončnem zahodu - Sunset-parlvju bodo plesalke sambe ob šovu Pago Rio poskrbele za vroče vzdušje. Žičnice bodo v petek obratovale do 21. ure. Pred svojim "prečkanjem Rokavskega preliva" bo skakalec na bazo Felix Baum-garlner s skokom iz helikopterja preko Kitzsteinhorna dvignil gledalcem adrenalin. V ospredju prireditve Salomon Skier Cross in tekmovanja z bobom Zipflbob-Bevverb bosta šport in zabava. V teh treh dneh bo mogoče brezplačno testiranje najnovejših modelov smuči, desk in naprav za zabavo na snegu. Za vse tiste, ki bi se želeli povzpeti visoko na vrh, bo na voljo plezalna stena Edelvveiss. Vse dni bodo za vroče vzdušje skrbele glasbene skupine in DJ-ji,
v soboto zvečer pa se bo žur "Srež in zabava" nadaljeval v party coni v središču Kapruna. Več o programu najdete na spletni strani www.kitzsteinhorn.at.
Mednarodni maraton Železna Kapla - Preddvor
Start bo ob 10. uri v Železni Kapli, cilj pa pred občino v Preddvoru do 16. ure.
Pravico do udeležbe na maratonu imajo tekači in tekačice letnikov 1985 in starejši z uradno štartno številko, ki ni prenosljiva. Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 18. junija na naslov: Klub Trmastih,'Belska 46, 4205 Preddvor alrpo elektronski pošti: klubtrmastih@email.si. Štarni-na za maraton je za tiste, ki se prijavijo do 18. junija, 15 evrov, kasneje in na dan maratona pa 25 evrov. Na dan tekmovanja se lahko prijavite med 7.30 in 8.15. uro pred občino v Preddvoru. Vsi tekmovalci morajo imeti urejene dokumente za prestop meje (potni
list ali osebno izkaznico ali vizo za udeležence iz tisth držav, za katere to Avstrija zahteva). Tekmovalo se bo v različnih kategorijah, tako pri moških, kot pri ženskah. Trasa proge: start maratona je v Železni Kapli na nadmorski višini 555 metrov. Proga se potem 16 kilometrov počasi vzpenja do Jezerskega vrha, ki je na višini 1218 metrov in se nato v naslednjih 26 kilometrih spusti do Preddvora, do nadmorske višine 478 metrov. Celotna proga je asfaltna in poteka po mednarodni cesti. Podelitev nagrad bo ob 16.30 uri v Preddvoru. Prvi trije po kategorijah prejmejo medalje, najboljši pri moških in najboljša pri ženskah prejmeta pokal. Vsi udeleženci maratona prejmejo polo majico, bon za obrok prehrane in pijače ter darila sponzorjev. Na razglasitvi maratona bo izžrebanih tudi več praktičnih nagrad. Prvih pet tekmovalcev v moških in prve tri v ženski konkurenci prejmejo tudi denarne nagrade. Od šestega do desetega" mesta pri
moških in od četrtega do šestega mesta pri ženskah pa bo organizator podelil praktične nagrade. Organizator bo poskrbel za prevoz udeležencev maratona iz. Preddvora na start maratona v Železno Kaplo. Odhod avtobusa iz Preddvora bo ob 8.15 uri izpred občine. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Ob trasi in na cilju teka bo prisotna tudi zdravniška služba. Tekmovanje bo potekalo po pravilih AZS in pravilih mednarodne atletske federacije.
Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 041 624 158 ali 031 840 290.
Adventure race Slovenia -Velenje 2003
Avanturistična tekmovanja so se že dodobra uveljavila povsod po svetu, letos pa avantura prvič potuje tudi skozi Slovenijo. Na tekmovanju bo sodelovalo trideset štiričlanskih ekip z različnih koncev našega planeta. Ekipe bodo tri dni (in prav toliko noči) premagovale 200 km najlepših predelov Šaleške in Savinjske doline, proga pa poleg tekmovalnega izziva ponuja tudi nekatere najlepše zgodovinske in kulturne znamenitosti obeh dolin.
Tekmovalci se bodo pomerili v gorskem kolesarjenju, alpinizmu, planinarjenju, jamarstvu, raftingu, splavarjenju in plavanju. Ekipe bodo same poskrbele za pripravo hrane, taktiko gibanja, količino spanja in preživetja v naravi. S pomočjo orientacije se bodo gibali po terenu podnevi in ponoči ter v •vseh vremenskih razmerah. Še vedno pa velja pravilo, daje ekipa tako hitra oz. močna kot njen naj-počasnejši oz. najšibkejši član.
Tekma se bo odvijala v Sloveniji. Dolžina proge je dvesto kilometrov. Tekma bo trajala tri dni na področju Šaleške in Savinjske doline ter Kamniško-Savinjskih Alp. Ekip je trideset, s po minimalno štirimi člani, kjer je en član lahko nasprotnega spola. Navodila za tekmovalce so v slovenskem in angleškem jeziku. Uradni jezik bosta tako slovenščina in angiešči-na. Ekipe za pomoč tekmovalcem so dovoljene, kot je navedeno v pravilih. Prihod tekmovalcev v kamp ter postavitev tabora je določen za 2. 7. 2003 do 17. ure. Ravno tako je sreda namenjena tudi izda-'
Letos je bilo že peto srečanje pohodnikov.
trajne pohodnike med množico ostalih in jih pogostijo. Pohodniki prihajajo k njim največkrat peš z domače strani. Poti je več. Lahko pridejo iz domžalskega konca, cerkljanskega, kamniškega. Pri Martinjakovih imajo kmečki turizem, kjer ob sobotah in nedeljah strežejo tudi za naročene družbe. Vendar pravijo, da se na 986 nadmorske višine zelo prilezejo suhomesnati izdelki v kombinaciji - glede na vreme: če je mraz, čaj, če je sončno, pa z osvežilno nealkoholno pijačo. Zadnje čase pa vse več pohodnikov pije le vodo. Ta konec Gorenjske privablja pohodnike tudi zato, ker obstajajo različne možnosti za nadaljevanje lažjih in težjih sprehajalnih poti proti Krvavcu.   A.B., foto: Gorazd Kavčič
Diabetiki na Križni gori
Škofja Loka - Društvo diabetikov Škofja Loka je konec marca organiziralo spomladanski pohod na Križno goro. Polni dobre volje so se člani društva zbrali v Podlubniku in se na goro odpravili v treh skupinah.
Najdaljša pot je vodila iz Podlubnika skozi Pevno, po vzponu na Planico in po krajšem počitku pa naprej na Križno goro. Druga skupina je šla po najkrajši poti na Križno goro, tretja pa z avtomobili in je vključevala sprehod do cerkvice Sv. Križa. V gostilni Pri Boštjanu seje zbralo 67 pohodnikov iz vseh gorenjskih diabetičnih društev. Z obilo dobre volje in vztrajnosti so vsi zmogli vzpon. Po okrepčilu so se ob zvokih harmonike zavrteli in kot so nam povedali, je čas kar prehitro minil. Boštjan Bogataj
ji prvih navodil. Start tekme je predviden za petek - 4. julija 2003 (Titov trg, Velenje), cilj v nedeljo -6. julija 2003 (Kamp ob Jezeru), razglasitev zmagovalca pa ravno tako v nedeljo ob 18. uri. Discipline in dolžine etap: trekking v več etapah 60 kilometrov, gorsko kolesarjenje 80 kilometrov, jamarstvo tri kilometre, splavarjenje 15 kilometrov, plavanje s plavutmi tri kilometre, rafting 15 kilometrov, pla-ninarjenje 25 kilometrov in spuščanje po vrvi. Štartnina za vse ekipe znaša petdeset tisoč tolarjev in vključuje najem rafta, rešilnih jopičev. kajakov, vesel, majice za tekmovalce, štartne številke za tekmovalce, zemljepisne karte, prevoze na tekmovanju in navodila za tekmovanje. Prijave so se pričele s prvim januarjem in se bodo končale s prvim junijem 2003. Vsaka ekipa mora izpolniti uradno prijavo, ki se nahaja na internetni strani tekmovanja Adventure race Slovenia - Velenje 2003 (http://ars.rut-ka.net). Ekipa bo uradno prijavljena, ko bo izpolnjevala pogoje, ki so ravno tako zapisani na ze omenjenih spletnih straneh. Ekipe pa bodo nastanjene v počitniškem kampu ob jezeru, za kar tekmovalci potrebujejo opremo za taborjenje. Več o avanturi siJanko preberete na spletni strani http:// ars.rutka.net.
Rekreativni "in line" hokej in "floor bali"
Rekreativna letna liga v "in line" hokeju bo potekala predvidoma od 22. 4. - 10. 6 2003, končnica pa bo 17.6. 2003. Igralo se bo vsak torek popoldne od 17.
do 21. ure, če pa bo več kot osem ekip, pa do 22.ure. Organizator preskrbi praktične nagrade in pokale za prva tri moštva in nagrado za najboljšega strelca lige. Podelitev pa bo ob zaključnem pikniku, kamor bodo. vabljeni vsi udeleženci. Igra se po pravilih HHF-a. Igralni čas je dvakrat po dvajset minut.
Rekreativna letna liga v "floor ballu" bo potekala predvidoma od 23. 4. - 11. 6. 2003. končnica pa bo 18. 6. 2003. Igralo se bo vsako sredo v mesecu popoldne od pete do devete zvečer. Organizator bo preskrbel praktične nagrade in pokale za prva tri moštva ter nagrado za najboljšega strelca lige. Podelitev pa bo ravno tako ob zaključnem pikniku, kamor bodo povabljeni vsi udeleženci. Prijavnina znaša 35 tisoč tolarjev-za moštvo, ki lahko šteje največ 15 igralcev.
Moštva se lahko prijavijo po telefonu 041 945 399 vodji tekmovanja Franci ju Ahčinu ali na športni center Protenex (04 / 25 19 200. 041 676 064) Zvonetu Štefetu. Prijavnina znaša 30 tisoč tolarjev za moštvo, ki lahko šteje največ 15 igralcev. Kako je z nakazilom prijavnine in ostalimi informacijami, se lahko pozanimate na zgoraj navedeni telefonski številki. Prijavnino za "in line" hokej je potrebno poravnati do 21. 4. 2003 do 19. ure, za "floor bali" pa do 22. 4. 2003 do 19. ure. Takrat bo opravljen tudi žreb za tekmovanje. Moštva bodo v tekmovanju razvrščena na lestvico na osnovi točk. Za zmago moštvo dobi dve, za neodločen izid eno ter za poraz nič točk.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Triglav Živila ubranila naslov
Vaterpolisti Triglava Živil so z zmago na drugi finalni tekmi proti mariborskemu Braniku osmič zapored in
desetič doslej postali državni prvaki.
KOŠARKA
Kranj - Triglav Živila, Branik, Koper, Olimpija, Kokra in Posej-don je končni vrstni red državnega prvenstva sezone 2002-2003. Na drugi finalni tekmi so domači vaterpolisti prišli v vodstvo, ko so izkoristili najstrožjo kazen (Jure Nastran). Mariborčani so minuto kasneje preko centra Matjaža Ula po lepo odigrani akciji izenačili. Končni izid prve četrtine pa je postavil Primož Troppan, ki se je dobro znašel pri odbiti žogi.
V drugi četrtini so gledalci lahko videli le dva zadetka, pa še ta sta bila dosežena, koje imelo moštvo številčno premoč v vodi. Prvo priložnost so izkoristili Mariborčani, ko je v polno zadel Alen Medic in izenačil na 2:2, Štiri sekunde pred odhodom na drugi odmor pa je priložnost igralca več izkoristil še Jure Nastran in se drugič na srečanju vpisal med strelce. Tako je bila na polovici srečanja le minimalna prednost za domače 3:2, ki niso ali pa niso smeli več zadevati.
Tudi tretja četrtina je postregla le z dvema zadetkoma in vse je kazalo na to, da se vse do zadnje-
ga ne bo vedelo, ali se bo srečanje odigralo celo s podaljški. Najprej je Miha Šmarčan izenačil na 3:3, takoj zatem, že v naslednjem napadu, pa je Kranjčane v minimalno vodstvo popeljal Žiga Balder-man. V zadnjih sedmih minutah so Kranjčani le zaigrali, tako kot smo jih bili vajeni. Končni izid srečanja je postavil kapetan domačih Krištof Štromajer in nato iz rok predsednika VZS Jožeta Jenš-terleta že osmič zapored prejel pokal za naslov državnega prvaka.
S tremi zadetki na zadnji letošnji tekmi v državnem prvenstvu pa je Jure Nastran (Triglav Živila) skupaj dosegel 42 zadetkov in postal najboljši strelec državnega prvenstva sezone 2002-2003.
Aleksander Mertelj, branilec državnega prvaka: "To zadnje srečanje nismo odigrali tako, kot ga znamo. Ni pa toliko važen rezultat, bolj je bila važna zmaga." Tomo Balderman - strateg Triglava Živil, ki je tudi pomočnik selektorja članske reprezentance: "Plan, ki smo si ga zastavili pred tem prvenstvom, smo v celoti tudi
Žiga Balderman (z žogo).
izpolnili. Vseh tekem nismo odigrali najboljše, med njimi tudi ne te zadnje. Dobro pa smo vseeno le odigrali 90 odstotkov tekem. Fante čaka sedaj še naporni konec te tekmovalne sezone 2002-2003, saj jih je večina v reprezentanci, pred njimi je še veliko garanja in upam, da se bo sezona uspešno končala tudi na reprezentančnem nivoju."
TRIGLAV ŽIVILA : BRANIK 7:4(2:1, 1:1, 1:1,3:1); TRIGLAV ŽIVILA: Belofastov, Bukovac, Mertelj, M. Nastran, Vehovec, Pe-ranovič, Suhadolnik, J. Nastran 3, Troppan 1, Štromajer 2, Bečič, Balderman 1, Homovec; trener Tomo Balderman.
Jože Marinček, foto: Tina Doki
Triglav slavil v zaostali tekmi
Kranj - Kranjski Triglav je v zaostali tekmi 1. kroga 1. košarkarske lige skupine ekip, ki se borijo za 9. do 14. mesto, v športni dvorani Planina ugnal Savinjske Hopse s 84:79 (56:59, 39:36, 14:20) in se tako učvrstil v sredini spodnje skupine. Vrstni red: Alpos Kcmoplast 40, Zagorje BZ 37, Triglav 36 (-1), Savinjski Hopsi 35, Kraški Zidar 33 (.-1), Birokrat SQL 33. Jutri ob 19.30 Triglav v svoji dvorani gosti Birokrata SQL. S.Š.
Finale ŠKL v Velenju
Kranj - Jutri in v četrtek bodo v Rdeči dvorani v Velenju na vrsti finalni boji v šolski košarkarski ligi, v katerih bosta sodelovali tudi Osnovna šola Žiti in Gimnazija Škofja Loka. Žirovci se bodo v finalu pomerili z OŠ Šmarje pri Jelšah, loške gimnazijke pa s 1. gimnazijo Celje, s katerimi so prejšnji teden v dvorani Poden izgubile v finalu državnega prvenstva za dijakinje. Na finalu ŠKL bodo nastopile tudi navijaški skupini OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka in OŠ Domžale, plesna skupina OŠ Domžale, akrobatska navijaška skupina OŠ Jakoba Aljaža Kranj. S.Š.
KOLESARSTVO _
Tomaž Šernek zmagal
Ptuj - Minulo soboto so slovenski kolesarji tekmovali na Ptuju na drugem kriteriju za lovoriko Kriterij slovenskih mest. Lep uspeh so dosegli najmlajši člani Kolesarskega kluba Sava Kranj. V najmlajši kategoriji dečki C je bil tretji Bernard Rozman in deveti Jure Vidmar. V kategoriji dečki B je prvič v letošnji sezoni zmagal Tomaž Šernek, deseti pa je bil Nejc Kodrič. V najstarejši kategoriji dečkov, se je s tretjim mestom izkazal član kolesarskega kluba Perftech Bled Nejc Rakuš, sedmo in enajsto mesto pa sta osvojila Domen Rozman in Blaž Bonča iz Save. Kolesarji Save so dosegli lep uspeh tudi v članski dirki, saj je Kristjan Fajt osvojil drugo mesto v kategorij Elite, zmagal pa je med kolesarji starimi do 23 let. S.Š.
ODBOJKA
VATERPOLO
Odločila bo peta tekma
Maribor - Napovedi stratega kamniških odbojarjev Gregorja Hribarja po porazu v tretji tekmi so se uresničile - Calcit Kamnik se bo moral še kako potruditi za ponovno osvojitev naslova državnih prvakov. Maribor Stavbar je namreč na četrti finalni tekmi zmagal s 3:2 (22, 19, -15, -23, 11) in tako "izsilil" še odločilno, peto srečanje, ki bo v sredo zvečer v Kamniku. S.Š.
Od atlantske obale do Moskve
Ljubljana - V nedeljo se je na pot znova odpravil naš najboljši ul-tramaratonec Dušan Mravlje, tokrat na ekstremno tekaško preizkušnjo Transeuropa 2003, na kateri bodo v 64 dneh pretekli razdaljo 5017 kilometrov? Na startu v soboto, 19. aprila, v Lizboni bo 49 tekačev (42 moških in 7 žensk) s celega sveta, s Portugalske pa se bodo podali na pot preko Španije, Francije, Belgije, Nemčije, Poljske in Belorusije v Rusijo, kjer bodo 21. junija pritekli na cilj na Olimpijskem stadionu v Moskvi.
Gre za najdaljšo tekaško etapno preizkušnjo doslej, saj bodo po Transameriki (tuje leta 1995 zmagal prav Dušan Mravlje) in Transaus-traliji (Mravlje je bil tretji), na prvem teku so tekmovalci premagali 4800 na drugem pa 4400 kilometrov, tekači tokrat v enakem številu dni premagali več kot 5000 kilometrov. Na svetu so samo trije tekači, ki so uspeli preteči oba velika teka in eden od njih je Dušan Mravlje, ki je na novinarski konferenci pred odhodom dejal, da bodo vsak dan na pot krenili že ob 7. uri in jo končali ob mraku, saj bodo vsak dan pretekli razdaljo za dva maratona. Povprečna dolžina etape bo 78,3 km, najdaljša v Franciji bo skoraj 100, najkrajša na ruski meji pa 45 kilometrov. Dnevno bodo tekači porabili po 14 litrov vode, "uničili" •bodo par tekaških copat na 100 kilometrov. Daje "Laško zakon" je še duhovito dodal Mravlje, saj mu bo po končanem teku energijo vračal tudi požirek Laškega piva. Na teku ga bo spremljala hči Neža, ki bo dogajanje na Trenseuropi tudi dnevno zapisovala na internetnem naslovu http://www.dusanmravlje.net.
Igor Kavčič, foto: S. Pogačnik
ZVESTI ŠPORTU
Verjamemo v nadarjene športnike in športna moštva. Ponosni smo, da tudi z našo pomočjo stopajo na zmagovalne stopnice največjih tekmovanj ter postajajo prvaki in rekorderji. Državni, evropski, svetovni.
Vračamo zaupanje.
Pivovarna I ...U d.d., Trubarjeva ul 28, 3270 LaSko
Kopru naslov do 17 let
Kranj - S finalnim turnirjem se je v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu končalo letošnje državno prvenstvo v kategoriji do 17 let. Žal se je po zapletu, kajti tekmovalna komisija je organizacijo zaupala kranjskemu Triglavu Živila, prijavil pa seje tudi Koper, prvo polfinalno srečanje med Koprom in Žusterno, ki bi se moralo prav tako odigrati v Kranju, odigralo že dan prej v Kopru. Tako sta na finalni del obe koprski moštvi prišli spočiti. Za prvo presenečenje je poskrbela Olimpija, ki je v predtekmovanju za gol premagala favorita za naslov, kranjski Triglav Živila. To je lep uspeh ljubljanskega moštva, ki ga vodi naš priznani mednarodni sodnik Boris Margcta. V tekmi za tretje mesto je nato Triglav Živila z veliko razliko premagal Žusterno, Koper pa v tekmi za prvo mesto nato Olimpijo. J.M.
HOKEJ NA LEDU_
Jeseničanke prvakinje
Jesenice - Hokejistke Acronija Jesenice so za zaključek sezone dosegle pomemben mednarodni uspeh. V drugi finalni tekmi alpske lige so v soboto v Celovcu premagale domačinke z rezultatom 8 : 4 (1:3, 1:1, 4:0) in osvojile naslov prvakinj. Po slabši igri v prvi tretjini so v nadaljevanju Jeseničanke zaigrale odlično. Junakinja tekme je bila Tea Lahaj-nar, ki je dosegla 4 gole. Po enega so dosegle Katja Mrak, Špela Horvat, Nataša Pagon in Nina Zupančič. V prvi tekmi so prejšnjo soboto Jeseničanke doma zmagale z rezultatom 4:3. Drugo mesto v letošnji alpski ligi so dosegle igralke KAC-a iz Celovca, tretje mesto kombinirana ekipa Bleda in Kranja, četrto mesto pa igralke Beljaka s Koroške. J. R.
TELEMARK_
Primožiču oba naslova
Maribor - Na mariborskem Pohorju so minuli konec tedna kljub slabemu vremenu izvedli 5. državno prvenstvo v telemark smučanju v veleslalomu in sprintu. V obeh disciplinah sta slavila naša najboljša telemarkerja Trž.ičan David Primožič in Mariborčanka Dora Štu-hec. Medtem ko je Štuhčeva obakrat zmagala brez večjih težav, pa seje moral Primožič močno potruditi v veleslalomu. S.Š.
Urbas navdušil s prostim programom
V dvorani Podmežakla se je v nedeljo s prostim programom za mladince, članice, člane in pare končal 12. mednarodni pokal Triglav v umetnostnem drsanju, ki se ga je udeležilo 88 drsalcev iz 21 držav.
Jesenice - Na 12. pokalu Triglav so uspešno nastopili tudi jeseniški drsalci: Gregor Urbas je po slabšem nastopu v kratkem programu zablestel v prostem programu in na koncu zmagal med člani, Alenka Zidar je bila tudi zaradi slabšega kratkega programa tretja med članicami, Teodora Postič pa je bila v hudi konkurenci mladink odlična peta.
Gregor Urbas
Najboljši slovenski drsalec Gregor Urbas je v sobotnem obveznem programu storil nekaj napak, tako da je nastop v prostem programu pričakal na drugem mestu, za finskim drsalcem Mikkojem Minkkinenom. Toda prosti program je mlademu Jeseničanu zelo dobro uspel, izvedel je pet različnih trojnih skokov, za povrh pa še malokrat videni trojni axel, s katerim se Urbas ponaša kot edini in prvi Slovenec, ki mu je na tekmovanju uspel ta najtežji trojni skok. Čep rav mu kombinacija trojnega luca in trojnega tollupa ni najbolje uspela, je s prostim programom prepričal sodnike, da so mu na koncu določili zmago.
HITROSTNO SMUČANJE
"Z nastopom v prostem programu sem zelo zadovoljen, medtem ko sem v kratkem programu naredil nekaj napak. A skupno gledano, sem s pokazanim na Jesenicah povsem zadovoljen, saj sem po vrnitvi s svetovnega prvenstva v Washingtonu nekaj časa počival in sem potreboval nekaj treninga, da sem se vrnil v svojo formo," je povedal Urbas, ki je imel na Jesenicah največjega konkurenta v Špancu Yonu Garcii, tudi udeležencu svetovnega prvenstva, ki pa je tokrat pristal na tretjem mestu.
Alenka Zidar je po tihem pričakovala, da bo z dobrim nedeljskim nastopom tretje mesto po kratkem programu še uspela popraviti. To bi ji mogoče tudi uspelo, če ji ne bi v sicer lepo izvedenem nastopu a spodletelo pri izvedbi "trojčka". "V kratkem programu sem imela preveč treme, zato sem naredila kar nekaj napak, z izvedbo prostega programa pa sem povsem zadovoljna kljub napaki pri trojnem skoku," je v nedeljo povedala 21-letna Jeseničanka. Za zanimivost še povejmo, da sta v parih zmagala Rusa Arina Ušakova in Elek-sander Popov, ki sta zmagala tudi na Olimpijskem festivalu mladih letos na Bledu.
Medtem ko je bila konkurenca v članskih kategorijah maloštevilna, pa so bile toliko bolj množično zasedene mlajše kategorije. To je tudi normalno, saj je bil v prejšnjih letih pokal Triglav namenjen zgolj njim, letos pa so zaradi domačih drsalcev organizirali še tekmovanje v članski konkurenci. "Po svetovnem prvenstvu je naše tekmovanje edino mednarodno tekmovanje, na katerem lahko še tekmujejo drsalci, zato je tudi tako priljubljeno, predvsem v mlajših kategorijah. Na Jesenice predvsem radi zahajajo Američani, letos pa je tukaj nastopilo tudi nekaj udeležencev mladinskega svetov-
Red Ročk Cup so prestavili
Les Are - Tekmovanje RED ROČK CUP v hitrostnem smučanju v francoskem Les Arcu, ki se gaje udeležil tudi Slovenec Aleš Brezav-šček, je bilo zaradi slabega vremena prestavljeno na 18. do 20. aprila. Včeraj se je po programu začelo profesionalno svetovno prvenstvo PRO MONDIAL, prav tako v Les Are. Aleš Brezavšček pričakuje dobre uvrstitve, cilj pa mu je izboljšati svoj najboljši čas, to je 240.16 km/h oz. celo poseči po svetovnem rekordu, ki trenutno znaša 250,7 km/h.
S.Š.
Alenka Zidar
nega prvenstva v Ostravi," je pojasnila Tjaša Andree Prosenc, članica častnega odbora in predsednica slovenske drsalne zveze.
Letošnjo mednarodno prireditev v umetnostnem drsanju na ledu je odprla tradicionalna prijateljica prireditve in tudi predsednica častnega odbora Štefka Kučan, nastope nekaterih ameriških drsalcev pa si je ogledal tudi njihov veleposlanik v Sloveniji Johnnv Yo-
KONČNI VRSTNI REDI - kadeti: 1. Kevin Rcvnolds (Kan), 2. Manuel Legaz (Špa), 3. Kim Luci-ne (Fra); kadetinje: 1. Jessica Ho-uston (ZDA), 2. Katy Taylor (ZDA), 3. Kimmy Meissncr (ZDA)... 12. Daša Grm, 15. Kaja Otovič, 20. Santina Rebol, 22. Silvami Kovač (vse Slo); mladinke: 1. Lilia Biktarigova (Rus), 2. Miri-am Fluhman (Svi), 3. Jane Bugae-va (ZDA)... 5. Teodora Postič, 11. Nena Stojanovič, 14. Manja Ro-bič-Zima, 16. Tanja Bokal, 18. Anja Otovič, 19. Ines Berginc (vse Slo); mladinci: 1. Jordan Brau-ninger (ZDA), 2. Jason Wong (ZDA), 3. Vaughn Chipeur (Kan)..., 9. Damjan Ostojič, 13-Luka Čadež, 15. Urban Kalšek (vsi Slo); članice: 1. Karen Ven-huizen (Niz), 2. Sanna Remcs (Fin), 3. Alenka Zidar (Slo); člani: 1. Gregor Urbas (Slo), 2. Mik-ko Minkkinen (Fin), 3. Yon Gar-cia (Špa), 4. Jan Čejvan (Slo); pari: I. Arina Ušakova/ Aleksander Popov (Rus), 2. Michelle Cro-nin/Brian Shales (Kan), 3. Arny Howerton/Stevcn Pottenge(ZDA).
Simon Subic, foto: Tina Doki
Ppfprksi «P PPtrtlP Čfinrtnik Timp Bled bo gostil seniorje v golfu
Tako kot lani so poslušalci Radia Slovenije za športnika zadnje zime izbrali smučarskega skakalca Primoža Peterko. Le da je lani bil nagrajen skupaj z ostalimi člani bronaste ekipe iz Salt Lake Citvja, letos pa je priznanje pripadlo zgolj njemu, kot že dvakrat v njegovih najboljši sezonah pred leti.
Ljubljana - V soboto zvečer so v studiu 14 Radia Slovenije razglasili športnika zime 2002/03 po izboru poslušalcev. V tej vsakoletni akciji so poslušalci letos že četrtič doslej za naj športnika zime izbrali smučarskega skakalca Primoža Peterko, v tej zimi zmagovalca dveh tekem svetovnega pokala in sedmouvrščenega v skupnem svetovnem pokalu smučarskih, skokov. Zlati mikrofon Mirka Strehovca za rcporterske dosežke v letu 2002 pa je prejel novinar Radia Trst A Aleksander Rudolf.
Ob hudi konkurenci - nominiranih je bilo dvanajst najuspešnejših slovenskih športnikov v zimski sezoni - so poslušalci Radia Slovenije svoje simpatije poklonili Peterki najbrž predvsem zaradi njegovega vnovičnega vzpona v sam vrh svetovnega pokala v smučarskih skokih. Dvakratni zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala je namreč leta 1999 zapadel v hudo krizo, nakar je že v lanski sezoni pokazal prve znake prebujanja, v zadnji sezoni pa je zablestel že takoj na začetku - z zmago na prvi tekmi svetovnega pokala v Kuopiju, takoj naslednji večerje bil še tretji, drugo zmago pa je dosegel 1. januarja v Garmisch Bischofshofnu. "Slaba, sušna leta ne pridejo le v špor-
tu, ampak tudi v življenju. Treba seje truditi, treba je delati. Šport je lep in splača se potruditi, v njem doživiš marsikaj, a najbolj se spominjaš lepih trenutkov. Letošnji rezultati so me zelo presenetili. Pred sezono sem sicer vedel, da gre forma na bolje, vedel sem, da lahko nekajkrat pridem v prvo deseterico na tekmi svetovnega pokala, kljub vsemu pa je bila zmaga takoj na prvi tekmi letošnjega svetovnega pokala zame pravi šok. Vsem, ki so glasovali zame, vsem, ki so me podpirali, se zahvaljujem. Jaz se bom trudil tudi v prihodnje, navijači pa naj še naprej navijajo zame," je dejal najuspešnejši slovenski skakalec.
Poleg Primoža Peterke so bili letos za športnika zime 2002/03 nominirani tudi alpska smučarja Tina Maze in Aleš Gorza, smučarska tekačica Petra Majdič, telovadca Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek, plavalec Peter Man-koč, rokometaš Uroš Zorman, košarkar Goran Jurak ter še trije Gorenjci - deskar na snegu Dejan Košir, biatlonec Tomas Globoč-nik in atlet Matic Osovnikar.
Dejan Košir, ki se trenutno otepa s poškodbami, si je letos privo-zil naslov svetovnega prvaka in svojo deseto zmago na tekmah svetovnega pokala. Na zaključni prireditvi seje obregnil ob po nje-
Nagrajenec Primož Peterka
govem ne najboljšem odnosu novinarjev do njegovih uspehov. "Na to prireditev sem prišel zaradi poslušalcev - mojih "fanov", za katere verjamem, da so zame glasovali predvsem zaradi doseženih rezultatov in ne zaradi moje sim-patičnosti, saj me do danes v slovenskem prostoru ni bilo."
Biatlonec Tomas Globočnik je rezultatsko zaostal za dosežki prejšnje sezone svetovnega pokala, je pa zato zimo zaključil z odličnim petim mestom na svetovnem prvenstvu v Hanti - Mansij-sku: "Sezona v svetovnem pokaiu se zame ni odvila tako, kot sem
pričakoval, zato sem še toliko bolj vesel, da sem postal eden izmed nominirancev. Je pa res, da sem bil najboljši tam, kjer je bilo najbolj potrebno - na svetovnem prvenstvu."
Atlet Matic Osovnikar je zablestel predvsem s četrim mestom v sprintu, na 200 m na svetovnem prvenstvu v Birminghamu, kjer je postavil tudi državni rekord 20,77 sekunde. Osovnikar je na podelitvi manjkal, ker je na pripravah državne reprezentance na Kanarskih otokih.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Bled - V sredo so na tiskovni konferenci v Kraljevski klubski hiši na igrišču za golf na Bledu predstavili 22. evropsko moštveno seniorsko prvenstvov golfu, ki berpotekalo od sedmega do enajstega julija na Bledu in v Arboretumu. Dodatno pa so predstavili še projekt Bled golf "resort", ki združuje igrišča treh dežel.
Leta 1981 je bila v Rimu ustanovljena Evropska seniorska golfska zveza (Eutopean Senior Golf As-sociation - Union) in od takrat dalje potekajo tudi golfska tekmovanja za naslov moštvenega senior-skega evropskega prvaka v golfu. V evropsko seniorsko zvezo je vključenih enaindvajset evropskih držav in letošnje prvenstvo je že dvaindvajseto po vrsti. Slovensko seniorsko golfsko društvo pa je bilo ustanovljeno trinajst let kasneje, v evropsko golfsko zvezo pa so ga sprejeli 1995 leta na Norveškem. Golf je pri nas dokaj mlad šport in ga trenutno igra največ ljudi med 40. in 50. letom starosti (za seniorje pa je pogoj 55 let), interes za seniorska golfska tekmovanja pa
je v porastu. Po besedah predsednika Seniorskega Golf Društva Slovenije Marjana Štravsa so zelo počaščeni, da bodo lahko izvedli oziroma organizirali tako prestižno seniorsko golf tekmovanje. Ker se tekmuje v dveh kategorijah: bruto (brez uveljavljanja Hcp) in neto (uveljavljeni Hcp), bodo tekmovanje izvedli na dveh golfskih igriščih - na Bledu in v Arboretumu. Sodelovalo bo 252 tekmovalcev iz 21. evropskih držav. Polovica jih bo tekmovala v bruto kategoriji na Bledu, druga polovica pa v neto kategoriji v Arboretumu. Celotno dogajanje (ob slavnostne otvoritve do zaključne prireditve ter nastanitev udeležencev) pa bo na Bledu. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Metka Jamar, Marjan Štravs, Aleš Ocepek in Boštjan Do
brovoljc.
Kranjčani blesteli v kategoriji   Osiveli Italijani pretrd oreh
mlajših pionirjev
Na državnem prvenstvu v latinsko-ameriških plesih za leto 2003 v Šenčurju so med šestimi kategorijami s po šest nastopajočimi dobili šest državnih prvakov.
Lokateks Trata in Pekarna Vrhnika sta visoko izgubila tudi v povratnih srečanjih kvalifikacij za četrtfinale evropskega pokala v balinanju - Tračani kljub porazu napredujejo
Šenčur - Državno prvenstvo v latinsko ameriških plesih za leto 2003 se je tokrat odvijalo v Športni dvorani v Šenčurju. Tekmovalo je šest kategorij: mlajši pionirji, pionirji, mlajši mladinci, mladinci, starejši mladinci in člani. Prvenstvo je organizirala Plesna zveza Slovenije. Za popestritev prvenstva so poskrbeli s svojim nastopom državna prvaka v akrobatskem plesu Matjaž Izak in Sindi Vogrič ter svetovni prvaki v hip hop-u iz Kazina.
Predsednica Plesne zveze Slovenije dr. Meta Zagore je poudarila, da želi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport dati plesu novo vrednost: "Ministrstvo nam z vključitvijo plesa v projekt "Razgibajmo življenje" podaja roko za sodelovanje, odpira vrata za vstop v svet plesne rekreacije,
Matej Krajcer in Janja Lesar ALPINIZEM__
Gal Hafner in Ajda Mršek
s čimer bo pot do vrhunskih rezultatov bolj "široko tlakovana"." Matej Krajcer in Janja Lesar
(PK Urška) sta z izvrstnim nastopom v kategoriji članov na državnem prvenstvu prepričala sodnike in postala državna prvaka v svoji kategoriji. Matej pravi, da je to že drugo državno prvenstvo, kjer sta zmagala: "To je bilo drugič, da sva bila prva, odkar Andrej in Katarina ne plešeta več v tej konkurenci. Prej sva bila vedno druga. V plesu si gradimo ime, si gradimo tudi rezultat. To pa zahteva svoj čas." V svetovnem rangu plesalcev se Matej in Janja gibljeta med deseterico, čeprav Matej meni, da sta sposobna doseči več kot šesto, sedmo, včasih osmo mesto. Na prvenstvu je nastopilo več kot sto
Radovljiška alpinistična odprava
Radovljica - 11. aprila je na pot na ruski centralni Kavkaz krenila odprava Alpinističnega odseka PD Radovljica, ki je sestavljena iz mladih alpinistov iz Radovljice, Lesc, Bleda in okolice. Odprava se namerava v treh tednih povzpeti po različnih smereh na več vrhov v širši okolici Elbrusa, najvišje gore Evrope. Osnovni cilj je plezalni vzpon na vsaj enega od naslednjih vrhov: Vrh svobodne Španije (4.200 m). Ullukara (4.302 m), Ulltftau (4.203 m), Dvkhtau (5.200 m) m^El brus (5.600 m).
parov. Prvenstvo se je začelo v zgodnjih popoldanskih urah, finalni del pa je sledil po pol osmi zvečer. Šenčurski župan Miro Koželj je pred večernim delom državno prvenstvo tudi uradno otvoril. V večernem delu so izvedli še polfinale za pionirje, ker se je prijavilo le osem parov, v finalu pa je nastopilo vseh šest naštetih kategorij s po šest finalnimi pari.
Tako sta pri mlajših pionirjih postala državna prvaka Gal Hafner in Ajda Mršek (PK Urška Kranj), pri pionirjih Patrik But in Kaja Sajko (DPD Rollv), pri mlajših mladincih Aljaž Skorja nee in Valerija Rahle (PK Fredi), pri mladincih Matej Kralj in Špela Kralj (PK Fredi), pri starejših mladincih Va-dym Gazda in Arko Jasmina (PK Fredi) ter pri članih že omenjena Matej Krajcer in Janja Lesar (PK Urška).
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
GORSKO KOLESARSTVO
Trata - Balinarjem Lokateksa Trate Judi v povratnem srečanju kvalifikacij za četrtfinale evropskega pokala v domači balinarski dvorani ni uspelo premagati italijanskega podprvaka Ferrero, saj so po porazu v prvem srečanju s 17:5 tokrat proti večkratnim evropskim prvakom izgubili kar s 4:18. Še slabše se je v gosteh proti Montpellieru godilo našemu podprvaku Pekarni Vrhniki Centru, ki je izgubil kar z 20:2 (prva tekma poraz s 6:16).
Italijani so na Trato zaradi že zagotovljenega napredovanja prispeli brez najboljših igralcev - legendarnega večkratnega svetovnega in evropskega prvaka Sturle in prvaka z zadnjega EP v BiH Ballabena. kljub temu pa dokazali, da so pravi mojstri balinarske igre, čeprav je jedro ekipe že krepko v letih. Kljub visokemu pora/u pa Tračani niso pokazali slabe igre. Tako misli tudi letošnji trikratni državni prvak Damjan Sofronievski: "Danes smo pokazali dobro igro, a Italijani so enostavno boljši od nas, predvsem v klasičnih igrah. Vedeti je treba, da še nismo tisti pravi, saj trenutno treniramo dvakrat na te-
Damjan Sofronievski
den in še to v mrazu." Aktualni državni prvaki so si najverjetneje vseeno priigrali mesto v četrtfi-nalu, saj se tja uvrstijo tudi tri poražene ekipe teh kvalifikacij, v katerih sta sodelovali po dve ekipi iz Italije, Francije, Hrvaške in Slovenije. Pri poraženih ekipah se za napredovanje štejejo njihovi doseženi rezultati v igrah v krog, v hitrostnem in natančnem izbijanju ter štafeti. V teh igrah
so Tračani dosegli boljše rezultate vsaj od Kranjčanov, ki bodo najverjetneje tudi izpadli. Včeraj so izvedli tudi že žreb parov četr-lfinala. Žreb je bil dirigiran, saj je FIB na eno stran postavila oba italijanska in francoska kluba, na drugo pa ostale štiri. Sofronievski je pred žrebom dejal: "Upam, da bomo naleteli na Francoze, ki so v klasičnih igrah lažje premagljivi kot Ital$ani."
REZULTATI - Lokateks Trata : C.R. Ferrero 4:18; dvojice (za Lokateks Trato sta igrala J. in H. Čauševič) 1:1 , trojke (Berčič (Možina), Sofronievski, Vehar) 9:13, štafeta (J. Čauševič, Smeh) 41:43, natančno (Sofronievski) 23:26, (Vehar) 18:24, hitrostno (J. Čauševič) 38:39, (Smeh) 31:42, posamezno (Bence) 9:13, (Možina) 5:13, krog (Sofronievski) 24:23, (Vehar) 28:26. Mont-pellier : Pekarna Vrhnika Center 20:2; dvojica 13:9, trojka 13:5, štafeta 54:39, natančno 21:18 in 27:14, hitrostno 43:12 in 42:29, posamezno 11:12 in 11:6, krog 28:22 in 24:22.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
NOGOMET
Šolarju 7. slovenski MTB Pariz - Roubaix    Domžale z 12 točkami naskoka
s.s.
Kamnik - Sedma izvedba slovenske gorsko kolesarke različice slavne francoske klasike I0l. Pariz - Roubaix, ki jo je v nedeljo na 261 km dolgi progi kock dobil Belgijec Peter Van Petegem, sta bila v Kamniku v malce spremenjenem formatu dirke najhitrejša Nina Homovec (Črni vrh) in Rok Šolar (Swatch). Predvsem med člani in veterani je bila predvsem gorenjska prevlada. Radovljičan Rok Šolarje namreč po 38 kilometrih v ciljem šprintu sedmih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi najboljša mladinca Miha Halzer (Hrastnik) in Luka Kodra (Calcit Kamnik), premagal Tomaža Poličarja (Završnica) in Leščana Roka Grilca (Swatch Scott), sledila pa sta Anže Bizjak, kolesar Završnice iz Preddvora in Kamničan Primož Grkman (Uni). "Ni se dalo pobegniti, vedel sem, da bo odločal ciljni šprint. Zato je bilo sodelovanje klubskih kolegov potrebno, tako kot na cestnih dirkah. Morda je tak format celo bolj zanimiv in atraktiven za gledalce," je povedal zmagovalec, ki se je tako pridružil ugledni druščini zmagovalcev preteklih let; Juretu Robiču, Primožu Štrancarju, Marjanu Jauku, Juretu Golčerju, Juretu Pribičeviču, Gregu Mikliču. Med dekleti je naši najboljši mladinki Nini Homovec -najboljša članica Ločanka Blaža Klemenčič je na dirki nemškega pokala v konkurenci "malega evropskega prvenstva" osvojila 11. mesto in nove točke UCI - sledila Avstrijka Daniela Luckinger in Ana Zupan iz. Mošenj. Med mladinci so se do tretjega do petega mesta zvrstili še kolesarji domačega Calcita Žiga Trampu/. Mohor Vrhovnik in David Vo-grin. Med veterani je Tine Zupan (Scott) v šprintu po 32 km premagal Jureta Robiča (Svvatch), tretji je bil Ratečan Igor Cornacchini.
M.M.
Kranj - V 20. krogu 2. slovenske nogometne lige so vodilne Domžale v Kidričevem brez težav premagale zasledovalca Aluminij - 14 (01) in imajo sedaj že 12 točk naskoka pred drugim Grosupljem medtem ko je kranjski Triglav na domačem igrišču v srečanju s četrtouvrščenim Ptujem Dravo iztržil točko (0:0). Lestvica: Domž'ile ^ GPG Grosuplje 40. Aluminij 38, Ptuj-Drava 36, Bela Krajina 32 Jadran Pivo. Mahnič 29, MNK Izola 28, Livar 25, Križevci ^4 Krško Posavje 23, Zagorje in Goriška Brda po 22, Triglav in Dravinja po 20, Nafta 18, Železničar 10.
3 SNL 18 krog: Šenčur ProtectGL : Avtodebevc Dob 4:1, Kamnik Slaščičarna Smon 1:1, Britof: Rudar Trbovlje 3:0, Zarica : Svobodi I jubljina 0-2, Status Kolpa : Alpina Ziri 0:2. Lestvica: Factor-Šmartno 44^ Svoboda Ljubljana 43, Šenčur ProtectGL 37, Zarica 29, Kamnik in Britof 26, Status Kolpa 22, Slovan 19, Slaščičarna Šmon 17, Alpina Žiri 16. Elan 1922 11, Vrhnika Blagomix 10, Rudar Trbovlje 8. A ,     ., . ^
1. gorenjska liga. 16. krog: Železniki Domel : Lesce 1:0, Visoko : Bitnje 4:2, Naklo : Polet 2:3, Ločan : Velesovo 0:2, Sava : Jesenice 24 l estvica: Železniki Domel in Jesenice po 31, Naklo 30, Velesovo 29 Lesce 22, Ločan 19, Bitnje 17, Visoko in Polet 16, Sava 12.
2 gorenjska liga. 13. krog: Hrastje : Podbrezje 3:1, Bohinj : Kondor 3:0 (b.b.), Podgorje : Preddvor 3:1, Kranjska Gora : Trboje 3.1. Lestvica: Hrastje 34, Bohinj 31, Preddvor 21, Trboje 17, Kondor 14, Podgorje 11, Kranjska Gora 8, Podbrezje 7.
S.Š.
Poročilo, ki naj bi bilo prosti spis
Preiskovalna parlamentarna komisija o zadevi Petek prejšnji teden ni sprejela poročila generalne državne tožilke Zdenke Cerar, saj ga je označila kot prosti spis. "Nekdo se
mora dotakniti tudi nedotakljivih," je ob tem dejal predsednik komisije Mirko Zamernik.
Ljubljana - Prejšnji teden je preiskovalna parlamentarna komisija, ki proučuje ozadje napada na koroškega novinarja časnika Večer Mira Petka, na zaprti seji obravnavala poročili generalne državne tožilke Zdenke Cerar in notranjega ministra Rada Bohinca. Poročili sta morala notranji minister in generalna državna tožilka komisiji dostaviti na zahtevo državnega zbora, ki je pred dvema mesecema ugotavljal, da tožilstvo in policija ne sodelujeta dobro s preiskovalno komisijo. Medtem ko je predsednik komisije Mirko Zamernik po seji pohvalno govoril o ministrovem poročilu, je krepko okrcal poročilo tožilstva: "To je prosti spis in ne odgovarja na ključna vprašanja."
Notranje ministrstvo je po mnenju komisije svoje delo opravilo korektno in profesionalno, saj je preverilo vsa dejstva iz vmesnega poročila komisije in podalo oceno za vsako trditev posebej. Notranje ministrstvo je v poročilu tudi predlagalo konkretne ukrepe. Komisija je od policije prejela tudi tonski zapis pogovora med kriminalistom in nekim članom kriminalnega ozemlja, v katerem naj bi kriminalist svetoval, kako naj si poišče alibi. Taisti kriminalec naj bi bil povezan s primerom Petek.
Povsem drugače je mnenje komisije o poročilu tožilstva. Za-mernika je tako zanimalo, zakaj tožilstvo ni pojasnilo, zakaj je bila obravnava primera Petek prestavljena s tožilstva v Slovenj Gradcu na mariborsko tožilstvo. "Upam si
smo prejeli vse podatke, s tistimi vred, ki se nanašajo na možne naročnike napada na novinarja Petka," je dejal Zamernik, ki bo o vseh ugotovitvah komisije seznanil tudi predsednika vlade Antona Ropa. Notranje ministrstvo je takoj po izrečeni pohvali na njegov račun takoj objavilo, kakšni so bili ključni poudarki ministrovih navodil generalnemu direktorju policije Marko Pogorevcu, ki so bila do prejšnjega tedna neznana. "Namen usmeritev je odpraviti vse ovire za nemoten potek sodelovanja policije s preiskovalno komisijo," so sporočili v notranjem ministrstvu.
"Usmeritve in navodila določajo, da je policija dolžna dati preiskovalni komisiji vso potrebno pomoč in pri tem postopati kar se da hitro. 0 vsaki zahtevi preiskovalne komisije, naslovljeni na predstavnike policije ali policijo kot organ, je generalni direktor policije dolžan sproti obveščati ministra. Policija je prav tako dolžna komisiji dovoliti dostop do dokumentacije in ji predložiti spise, s katerimi razpolaga. Obvezne usmeritve in navodila določajo tudi postopanje in sodelovanje policije v primeru vabljenja predstavnikov policije oziroma policistov v okviru priprav-
ljalnega preiskovalnega postopka kot tudi v primeru vabljenja kot priče. Kot poudarjajo obvezne usmeritve in navodila, pa morajo biti vse aktivnosti policije izvedene v skladu z zakonskimi pooblastili ter namenom in predmetom parlamentarne preiskave," se glasi javna razlaga danih ministrovih navodil.
Generalna državna ' tožilka Zdenka Cerar na izjave predsednika preiskovalne parlamentarne komisije o zadevi Petek Mirka Zamernika še ni podala odgovora, saj bo počakala na uradno stališče državnega zbora.
Simon Šubic
Njegovi so napisali poročilo.
Uspešne slovenske ekipe
Ljubljana - V Ljubljani je v soboto in nedeljo potekala sedma mednarodna vaja vodnikov reševalnih psov Ljubljana 2003, na kateri je sodelovalo 17 ekip iz petih držav - Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Slovenije. Vaja je bila namenjena reševalcem, ki iščejo pogrešane osebe v ruševinah zgradb ob potresih, zasute v plazovih, in druge pogrešane, kot so izginuli otroci, gobarji ali planinci, ki so se v naravi izgubili ali poškodovali.
Vsako ekipo so sestavljali po trije vodniki in trije psi, njihove naloge pa so bile iskanje pogrešanih oseb v ruševinah, iskanje in sledenje pogrešanim osebam v naravi, nuđenje prve pomoči ter premagovanje ovir s pomočjo vrvne tehnike.
Na sedmi mednarodni vaji so bile najboljše ekipe SKV-KHD Feuerwehr VVien 2 iz Avstrije, ekipa Mestne občine Ljubljana (Matevž Cankar z Asom, Suzana Ivanovič s Tajem, Andrej Sterle s Sito) in avstrijska ekipa Feuervvehr Kapfenberg Stadt 2. Na 7. mesto se je uvrstilo Društvo vodnikov reševalnih psov Slovenije, na 12. mesto pa Kinološko društvo Krim in Kinološko društvo Šmarna gora.
Kot je dejal Rbbert Kus, načelnik Oddelka za zaščito in reševanje MOL. ljubljanska vaja v evropskem prostoru predstavlja vajo, ki ji Mednarodna organizacija vodnikov reševalnih psov največjo težo in poudarek. V skupini sodnikov, ki ocenjuje delo ekip, so tako ob ocenjevalcih iz. Slovenije tudi trije sodniki, ki so verificirani s strani mednarodne organizacije. S.S.
...njeni pa prosti spis.
trditi, da se je prenos zgodil zaradi nestrokovnega dela slovenjgra-škega tožilstva. Generalna tožilka kot argument navaja le popolno ločenost sodne veje od oblasti," je Zamernik predstavil enega izmed razlogov, zakaj je njegova komisija zavrnila poročilo tožilstva.
Zamernik je prav tako ocenil, da se v poročiiu notranjega ministra kažejo prvi rezultati navodil ministra Rada Bohinca policiji za sodelovanje s parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jih je minister podal po poslušanju kritik na marčevskem sestanku s parlamentarno komisijo. "Delo komisije se je zato izboljšalo in od policije
Mrtvih že preko sto
Kranj - Število žrtev akutnega sindroma oteženega dihanja, kakor so poimenovali skrivnostno pljučnico, še vedno narašča. Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo s to boleznijo pred tremi dnevi okuženih že kar 2.960 ljudi, od tega največ na Kitajskem in v Hongkongu. Do sedaj je po poročanju evropskih medijev bolezen terjala že od 119 do 125 življenj. Največ jih je umrlo v Hongkongu - 41, kjer je tudi okuženih največ - 1150. V Sloveniji je do sedaj znano eno odkritje te bolezni.
Resničnega povzročitelja bolezni še niso odkrili, so pa temu, kot kaže, blizu v Kanadi, kjer so že dopolnili gensko zaporedje domnevnega povzročitelja bolezni - koronavirusa. S tem uspehom si strokovnjaki obetajo, da bodo zmogli ugotoviti, ali sumijo pravega povzročitelja. S.S.
Turisti se počutijo varne
Ljubljana - Na posvetu o zagotavljanju varnosti v turizmu, ki gaje prejšnji leden pripravila Turistična zveza Slovenije, je bilo slišati, da se kar 80 odstotkov turistov v Sloveniji počuti varne. Po besedah Rada Bohinca je Slovenija danes res varna država za turiste, kar pa ne pomeni za pravo poletno sezono. Vprašljivo je, kakšna bo poleti slika prometne varnosti, po drugi strani pa so že vidni znaki, da se je t.i. balkanska pot znova aktiviralarUdeleženci posveta so ugotavljali, daje skrb za varnost turistu celo pomembnejša kot prijazen stisk roke. Tako že pripravljajo zloženko, v kateri bodo osnovni napotki glede varnosti potrošnikov in osebne varnosti. Svojevrstno grožnjo predstavljajo tudi požari v naravi, predvsem ob dejstvu, da v Sloveniji kar 2000 požarov nastane zaradi malomarnosti ljudi. S.Š.
Kako do dovoljenja za prebivanje?
Tujcu, ki se poroči s slovenskim državljanom, slovenska država ne izda avtomatično dovoljenja za začasno prebivanje v državi, saj mora taka oseba prej izstaviti vrsto dokazil, na podlagi katerih se nato odloča upravna enota.
Kranj - Ker so se v zadnjih dneh v medijih pojavila vprašanja, kakšne so možnosti tujega državljana, da v Sloveniji pridobi dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga sklenjene zakonske zveze s slovenskim državljanom, je ministrstvo za notranje zadeve pripravilo pojasnilo o tej tematiki. V njem ministrstvo opozarja, da sama sklenitev zakonske zveze z
državljanom Republike Slovenije še ne pomeni avtomatične pridobitve dovoljenja za prebivanje, temveč mora tujec prej izkazati izpolnjevanje zakonskih pogojev, saj mu dovoljenja ni mogoče izdati, če pogojev, ki jih določa zakon o tujcih, ne izpolnjuje.
Kaj torej določa tujim državljanom Zakon o tujcih? Po tem zakonu mora tujec, ki želi v Sloveniji
www.bramac.si
prebivati dlje, kot je to mogoče na podlagi vizuma, ali ki želi vstopiti in prebivati v Sloveniji iz drugih razlogov, kot je to mogoče na podlagi vizuma, imeti dovoljenje za prebivanje. Le-tega pa mora pridobiti pred vstopom v državo, z. njim pa lahko vstopi v Slovenijo in v njej prebiva določen čas.
Slovenski državljan, ki ima v Sloveniji prijavljeno prebivališče, lahko vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje svojih ožjih družinskih članov (v opisanem primeru zakonca) na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, tj. upravni enoti, na območju katere bo družinski član prebival po prihodu v Slovenijo. Vlogi je potrebno priložiti izpisek iz poročne matične knjige, ki ne sme biti starejši od treh mesecev, dokazilo o zagotovljenih sredstvih za preživljanje, dokazilo o ustreznem zdravstvenem zavarovanju, overjeno fotokopijo veljavnega potnega lista in potrdilo o nekaz-novanju iz matične države.
O izdaji dovoljenja odloča upravna enota, ki predhodno ugotavlja izpolnjevanje pogojev, določenih za pridobitev dovoljenja, in preverja tudi razloge za zavrnitev dovoljenja za prebivanje iz 43. člena
zakona o tujcih. Za vlogo je potrebno plačati tudi predpisano takso, ki znaša za prvo dovoljenje 89 evrov, če je bila vloga vložena na diplomatsko konzularnem predstavništvu v tujini, oziroma 7.650 tolarjev, če je vloga vložena pri upravni enoti v Sloveniji. Izdano dovoljenje ali odločbo o zavrnitvi izdaje dovoljenja pošlje upravna enota pristojnemu diplomatsko konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije, da ga vroči tujcu. Dovoljenje za prvo prebivanje se izda v obliki nalepke, ki se nalepi v potni list tujca. S takšnim dovoljenjem lahko tujec vstopi v državo in v njej prebiva določen čas, ki je označen na izdanem dovoljenju.
Ožjim družinskim članom slovenskih državljanov se dovoljenje za začasno prebivanje izda z veljavnostjo treh let, vendar mora tujec predložiti veljavno potno listino, katere veljavnost mora biti tri mesece daljša od časa, za katerega se izda dovoljenje.
V primeru, da želi tujec po preteku tega dovoljenja še nadalje prebivati v Sloveniji, mora zaprositi za podaljšanje dovoljenja pri upravni enoti, na območju katere prebiva, še pred potekom prvega dovoljenja za prebivanje, so še pojasnili v notranjem ministrstvu.
S.Š.
PRVI V SLOVENIJI, ZDAJ ŽE IMA VEČ KOT 100.000 DOMOVIH.
Ne glede na slog bivanja, krajevne posebnosti in področne vremenske razmere, seje Slovenija odločila za izbiro, kije prava. In prva!
Bramacovi strešniki najvišje kakovosti oplemenitijo dom z večjo trajnostjo, varnostjo ,n pravo vrednostjo. Skladna in lepa streha Bramac je vsakemu gospodarju v ponos. Celovit paket storitev, ki vključuje brezplačno svetovanje in obisk strokovnjaka na domu. brezplačen izračun potrebne količine kritine, strokovno polaganje s posredovanjem pooblaščenih krovcev ter ugodne kredite za material in delo pa omogoči, da gradnjo strehe spremlja resnično zadovoljstvo. Če želite več informacij o Bramacovem proizvodnem programu in paketu storitev, preprosto pokličite na brezplačno telefonsko številko.
S 080 20 30
RECI STREHI PREPROSTO fl=I=MflM.»
Ob 50-letnici Avsenikove glasbe je tovarna Hohner izdala model harmonike Slavko Avsenik.
V letošnjem jubilejnem letu bo zato tovarna Hohner
iz Trossingena priredila v Begunjah 2-dnevno razstavo modela harmonik, kitar in orglic.
Razstava bo jutri, v sredo, 16. t.m. in četrtek, 17. t.m., odprto od 10. do 17. ure
v Avsenikovi večnamenski dvorani v Begunjah.
Vabljenji
Že tretja sodba Pavlu Ruparju v isti kazenski zadevi
Pavel Rupar zmagovalec "političnega procesa"
Po že drugi razveljavljeni sodbi se je včeraj na kranjskem okrožnem sodišču v pičlih dveh urah začelo in končalo sojenje tržiškemu
županu Pavlu Ruparju. Sodba še ni pravnomočna.
Kranj - Oktobra 2001 je senat pod predsedstvom sodnika Igorja Mokorela oprostil obtožbe kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ker je stroške za izgubljeno zasebno tožbo proti Jožetu Kulti ju v znesku dobrih 558 tisočakov marca 1998 poravnal iz občinskega proračuna. Ravnal naj bi v pravni zmoti. Po razveljavitvi na višjem sodišču je Pavel Rupar sredi lanskega maja dočakal drugo odločitev, tedaj je senatu predsedovala sodnica Andreja Ravnikar. Sodba: kriv, kazen pogojno šest mesecev za preizkusno dobo dveh let ter milijon tolarjev stranske kazni in plačilo stroškov postopka.
Tudi ta sodba ni dočakala pravnomočnosti. Nanjo se je pritožil tako Pavel Rupar kot okrožni državni tožilec Stane Boštjančič. Višje sodišče v Ljubljani jo je konec letošnjega januarja razveljavilo zaradi kršitve določb kazenskega postopka in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Tretje sojenje je bilo včeraj pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je spet predsedovala sodnica Andreja Ravnikar. Ruparjevo obrambo pa je tokrat vodil prekaljeni odvetnik dr. Peter Čeferin. Tožilec Stane Boštjančič - Ruparjevo zahtevo za njegovo izločitev je vodja okrožnega državnega tožilstva v Kranju Irena Kuzma zavrnila - je vztrajal pri prvotni obtožbi, to je, da naj bi tržiški župan Pavel Rupar z izplačilom stroškov izgubljene zasebne tožbe zlorabil uradni položaj ali uradne pravice.
Rupar: Gre za političen proces
Pavel Rupar je v zagovoru obtožbo zavrnil, dejal je, da gre za vztrajni politični pregon, že kar izživljanje tožilca oziroma njegove stranke ZLSD nad njim. "Moj namen je bil, da kot župan občine Tržič tožim Jožeta Kuhlja zaradi razžalitve, tožbo je občinski urad za pravne zadeve v svojstvu župana tudi vložil, sodišče pa je nato zahtevalo spremembo zasebne tožbe. Nisem pravnik, na pravne zadeve se ne spoznam. Je pa zame ta proces, ki se vleče že šest let, zelo čuden. Čudno je, da me en sodnik oprosti, drugi pa obsodi s
NESREČE
Z glavo udaril ob cesto
Radovljica - Tukajšnji policisti prosijo morebitne priče četrtkove nezgode kolesarja, da pomagajo pojasniti okoliščine, pokličejo na telefon 531 51 50 ali na 113. Zgodilo se je ob 16.50 na Gradnikovi cesti v Radovljici. 35-letni Radov-Ijičan je kolesaril od Nove vasi proti Radovljici. Pri stanovanjski hiši Gradnikova 1 je iz neznanega vzroka padel, z glavo udaril ob cesto in se huje ranil. Pomagala mu je voznica, ki se je peljala mimo in nesrečneža opazila.
V trčenju z vlakom le lažje ranjena
Jesenice - Trčenje z vlakom le malokdo preživi. Srečna zvezda je v nedeljo zvečer očitno bdela nad 46-letno Z. S. z Jesenic. Okrog devetih zvečer je odšla od doma in se napotila do železniških tirov v bližino gostinskega lokala Kobal. Tam je sedla na sredino tirov, pila vino in kadila cigarete. Prisebni strojevodja jo je zagledal, hitro zaviral in trobil, kljub temu pa nesreče ni mogel preprečiti. Lokomotiva je žensko S plugom odbila s tirov. Reševalci so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili lažje poškodbe. ' H. J.
hudo kaznijo. Ne nazadnje gre za majhen proračunski znesek, sam se zaradi tega nisem okoristil, ravnal sem kot župan," je povedal Pavel Rupar.
Pripravljen na deteetor laži
Zupan je ponovil, da se je glede načina plačila stroškov za izgubljeno tožbo posvetoval s takratnim svojim odvetnikom Vasilijem Novakom, s kranjskim odvetnikom Antonom Subicem, z uslužbenkama v občinski upravi Marto Jarc in Alenko Kavčič. Medtem ko prvi trije v pravilnost takšnega plačila niso podvomili, pa ga je bila Alenka Kavčič, nekdanja vodja občinskega urada za pravne zadeve, po lastni izjavi manj prepričana. Prav Alenka Kavčič je v bistvu Ruparja tudi najbolj obremenila, obtoženi Rupar pa je sodišču zato očital, da je odločitev
Nasmejani Rupar z odvetnikom Čeferinom po včerajšnji "oprostilki".
oprlo na njeno lažno izjavo. Povedal je namreč, da se je Kavčičevi najprej zameril na osebni, nato pa tudi na službeni ravni, saj ji je očital nesposobnost pomanjkanje pravnih znanj, zaradi česar je občina pravnike za zahtevnejše tožbe morala angažirati od zunaj. Kavčičeva naj bi po njegovem na sodišču lagala, ko je dejala, da bo kot pravnica odpuščena, če ne bo dala soglasja za izplačilo iz proračuna. "Želim, da me sodišče preizkusi z detektorjem laži, saj v očitano dejanje nisem šel zavestno. Ravnal sem po navodilih od-
vetnika," je v včerajšnjem zagovoru dejal tržiški župan Pavel Rupar ter zavrnil odgovore na tožilce va vprašanja.
Sodba v pičlih dveh urah
Sicer pa sta se obe strani, tako ložilska kot obrambna, strinjali, da prič, ki so bile že izprašane, senatu ni treba ponovno vabiti na sodišče, ampak se upoštevajo njihove poprejšnje izpovedbe. Zato je predsednica Andreja Ravnikar končala dokazni postopek ter povabila stranke k sklepnim govo-
rom. Tožilec Stane Boštjančič je
vztrajal pri krivdoreku in zaporni kazni, zagovornik dr. Peter Čeferin pa je opozoril predvsem na različna pravna mnenja strokovnjakov v tej zadevi, ki se zrcalijo tudi v različnih sodnih odločitvah. "Nesporno je, da je Pavel Rupar tožbo proti Jožetu Kuhlju - njegov članek se je nanašal na delo župana - vložii kot župan, kot zasebni tožilec "župan občine Tržič" je naveden celo v sodnih dopisih. Rupar se je o načinu plačila sodnih stroškov za izgubljeno tožbo posvetoval, tudi s pravniki. Sklepal je, da se lahko plačajo iz proračuna. Za očitano kaznivo dejanje je po zakonu zahtevan neposredni naklep. Tega obtožencu ni mogoče očitati. V dvomu pa sodišče odloča v prid obtoženca, torej je edi-nijzhod oprostilna sodba."
Že pred pol enajsto dopoldne je predsednica senata Andreja Ravnikar objavila odločitev -oprostilno sodbo, ki pa je ustme-no ni obrazložila.
Tožilec Stane Boštjančič je napovedal pritožbo. Sodbo je na kratko komentiral: "V senatu so pač trije." Pavel Rupar in njegov zagovornik dr. Peter Čeferin pa sta zmagovito odšla iz kranjske stavbe Pravice.
Helena Jelovčan
KRIMINAL
Vlomi in tatvine
Jesenice - V trgovskem centru Merkurja je nekdo s prodajne police v oddelku akustike zmaknil video domofon elvox, vreden okroglih sto tisočakov.
Zgornje Gorje - V Merkurjevi trgovini v Zgornjih Gorjah pa je neznanec v noči s četrtka na petek iz hladilne omare pobral več kosov mesnih izdelkov, iz skladišča pa večjo količino cigaret različnih znamk. Škodo cenijo na 330.000 tolarjev.
Škofja Loka - V isti noči je neznanec razbil okno zlatarne, se zrinil v lokal in ukradel za 200.000 tolarjev zlatega nakita.
Podljubelj - Iz počitniške hiše je neznani vlomilec ukradel vibracijski brusilnik in nekaj drugega orodja, vsega za 20.000 tolarjev.
Cerklje - V noči s sobote na nedeljo je nekdo vlomil v osnovno šolo v Cerkljah. S silo je prišel tudi v računalniško učilnico, iz katere je odnesel štiri računalnike in projektor, vse skupaj vredno približno 1,2 milijona tolarjev.
Odpeljal
"odsluženo katrco"
Jesenice - Med februarjem in aprilom je nekdo s parkirišča trgovine Merkur odpeljal osebni avto R-4 z registrsko oznako KR D5-718, ki gaje lastnik tam pustil samevati dalj časa. Tat je očitno dobil zmotni vtis, da je avto zapuščen. H. J.
barcaffe
V nedeljo zjutraj pred okrepčevalnico Jedu jedu v Lescah
Policist ustrelil v tla
V kranjski policijski upravi dogodek še preiskujejo, zatrjujejo pa, da policist ni ravnal nezakonito.
Lesce - Policijsko poročilo, ki opisuje nedeljski jutranji zaplet, je bilo na včerajšnji novinarski konferenci dokaj skopo. Kot je pojasnil Simon Vindiš, preiskava še traja in bo predvidoma zaokrožena v naslednjih nekaj dneh. Sicer pa je zakon o policiji v določbah, ki policistom dovoljuje uporabo prisilnih sredstev, dokaj strog. Tokrat pištola ni bila uporabljena kot prisilno sredstvo, pojasnjujejo v policijski upravi, kar naj bi pomenilo, da zakon ni bil kršen.
Policista sta pred okrepčevalnico Jedu jedu v Lescah posredovala v nedeljo, 13. aprila, ob 5.45. Skupina najmanj šestih ljudi iz okolice Radovljice je pred lokalom razgrajala in kršila javni red in mir, domnevno zato, ker jih gostinec ni uspel dovolj hitro po-streči. Ta je v hudi nejevolji poklical na pomoč policijo.
Med preverjanjem identitete naj bi se kršitelja, 29-letni A. T. in 31 -letni K. K., začela policistoma upirati. Eden od policistov je uporabil strokovni met in prijem, nakar naj bi se v postopek vmešali še drugi iz skupine irf policista ločili. Družno naj bi stopali proti drugemu policistu, v očitni nameri, da ogrozijo njegovo varnost. Policist je izvlekel službeno pištolo in jim ukazal, naj odnehajo, vendar ga - vsi bolj ali manj oica-jeni - niso ubogali. Nasprotno, spodbujali naj bi ga, da orožje uporabi, pri tem pa še naprej stopali proti njemu.
Po še treh upozorilih je policist ustrelil v tla, stran od kršiteljev. Opozorilni strel jih je očitno umiril. Tri kršitelje je policija pridržala, o dogajanju pa, kot rečeno, še zbira obvestila.
Stroga določila o uporabi strelnega orožja
V policijski upravi Kranj v tem primeru opozorilnega strela v tla ne tolmačijo kot uporabo strelnega orožja kot najhujšega prisilne-
ga sredstva. Zakon o policiji je namreč dokaj strog v poglavju, ki govori, kdaj sme policist pri opravljanju nalog uporabiti strelno orožje: ko drugače ne more zavarovati življenja ljudi; preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora osem let ali več; preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je idan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje z zagroženim zaporom nad osem let, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti; odvrniti napad na varovano osebo ali varovani objekt; odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
Zakon o policiji je bil sprejet leta 1998. Doslej so se v praksi pokazale potrebe po dopolnitvi posameznih vsebin. Vlada je spremembe in dopolnitvi zakona že sprejela in jih posredovala v parlamentarno proceduro. Eno od področij, ki bo predvidoma spremenjeno, zadeva tudi natančnejše pogoje za uporabo posameznih prisilnih sredstev, ki so po zdaj veljavnem zakonu - razen uporabe strelnega orožja - opredeljeni v pravilniku o policijskih pooblastilih, kar pa je z zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti spodbijal varuh človekovih pravic.
Policist lahko v posebnih primerih uporabi tudi strelno orožje.
Z osmih na deset let
Spremenjen in dopolnjen zakon o policiji bo predvidoma prinesel novost tudi v uporabi strelnega orožja, ki je najhujša vrsta prisilnega sredstva policije. Posledice uporabe strelnega orožja so običajno hude telesne poškodbe, ki so lahko tudi smrtne. Zato morajo biti skladno z načelom sorazmernosti pogoji za uporabo strelnega orožja določeni tako, da se strelno orožje lahko uporabi le v primerih, ko gre za najhujše oblike ogrožanja življenja ali kaznivih dejanj.
Sedanja določba zakona o policiji, da sme policist uporabiti strelno orožje, če ne more drugače preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je zagrožena kazen zapora osem ali več let, glede višine zagrožene kazni ni bila primerna, ugotavlja predlagatelj spremembe. V kazenskem zakoniku je namreč pri nekaterih kaznivih dejanjih, ki so družbi načeloma manj nevarna, predpisana zgornja meja zagrožene zaporne kazni do
osem let. Taka kazniva dejanja so, na primer, velika tatvina, požig, prepovedan prehod čez državno mejo, izsiljevanje, goljufija, izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice, poneverba v službi in nekatera druga. V takih primerih bi bilo nesorazmerno, če bi policist zaradi preprečitve bega osebi, ki jo je zalotil pri kaznivem dejanju, uporabil strelno orožje, to pa bi se lahko končalo tudi s smrtnim zadetkom.
Predlagana sprememba zakona spodnjo mejo, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja, dviga z osem in več let zagrožene kazni /a kazniva dejanja na deset let in več. Sprememba se neposredno navezuje tudi na uporabo strelnega orožja proti osebi, ki ji je policist odvzel prostost oziroma je proti njej izdan nalog za odvzem prostosti, pa ta oseba beži. Sprememba je v prid doslednejšemu spoštovanju načela sorazmernosti pri poseganju policije v človekove pravice in svoboščine, kar je še zlasti pomembno pri zagotavljanju   in spoštovanju
ustavne pravice do življenja in do osebne integritete.
V katerih primerih da
Po predlagani noveli zakona bo smel policist kot skrajno prisilno sredstvo uporabiti strelno orožje za preprečitev bega storilcev v naslednjih kaznivih dejanjih: umor, napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru, posebno huda telesna poškodba, posilstvo, spolno nasilje, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, proizvodnja in promet zdravstveno oporečnih živil in drugih izdelkov zoper človekovo zdravje, neupravičena proizvodnja in promet z mamili, delno ogrožanje varnosti pri delu, roparska tatvina, delno kršitev predpisov o straženju, delno opustitev zavarovanja pri vojaških vajah, delno povzročitev splošne nevarnosti, delno povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti, delno povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi, delno ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, napad na varnost zračnega prometa, delno onesnaževanje pitne vode, delno onesnaženje živil ali krme, umor najvišjih predstavnikov države, nasilje zoper najvišje predstavnike države, oborožen upor, terorizem, diverzija, vohunstvo, genocid, vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo, zoper ranjence in bolnike, zoper vojne ujetnike, vojno hudodelstvo z uporabo nedovoljenih bojnih sredstev, protipravno pobijanje in povzročanje ran sovražniku, uničevanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti, spravljanje v suženjsko razmerje, mednarodni terorizem, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom ter jemanje talcev. Helena Jelovčan, Foto: Tina Doki
Janez Krnc, družbeni pravobranilec
Divja privatizacija tožilstva praviloma ni zanimala
Pri Družbenem pravobranilstvu Republike Slovenije so izdelali Zbirno poročilo o razreševanju oškodovanja družbenega kapitala po 48. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pod drobnogled so vzeli 1.224 pravnih oseb in ugotovili, da je do oškodovanja družbene lastnine prišlo v štirideset odstotkih vseh revizijskih poročil. Temu je treba dodati še oškodovanje, ki je nastalo po 48. a členu zakona, kar pa je bilo v pristojnosti Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Po tem členu si je divjo privatizacijo privoščilo kar devetinpetdeset odstotkov vseh revidiranih pravnih oseb. Zaradi naklepne povzročitve oškodovanja družbenega
premoženja ni državno tožilstvo preganjalo nikogar.
Državni zbor je sicer sprejel zakon o zaključku lastninjenja, družbeno premoženje pa še vedno obstaja. Koliko je še družbene lastnine oziroma nenominirane-ga kapitala?
"Vsekakor družbena lastnina še vedno obstaja, podatka o tem, koliko je tega premoženja, pa ni. Zaradi nekončanega pravdnega postopka je odprtih še šestdeset primerov. Nekaj teh primerov oziroma podjetij je v lasti in upravljanju Slovenske razvojne družbe. Recimo nekdanja Varnost, ki je'v last in upravljanje SRD prišla leta 1996 zato, ker oškodovanja družbene lastnine niso odpravili. Na sodišču postopek še vedno teče. Pravzaprav smo po sedmih letih v primeru nekdanje Varnosti dobili šele sodbo prvostopenjskega sodišča."
Identična primera
Pri pregledovanju zbirnega poročila sem opazila, da manjka Geoplin. Kako to, da ste ga spustili?
"Drži, da Geoplin v zbirnem poročilu ni naveden, čeprav je za naše postopke značilen primer. Skladno s sporazumom o plinifikaciji Slovenije iz leta 1974 seje v Geoplin petnajst let stekal anonimni družbeni kapital, ki bi se moral na nek način olastniniti. V nasprotnem primeru bi moral Geoplin priti v last in upravljanje SRD. Zgodilo se ni ne eno ne drugo. Na pobudo fizičnih oseb smo pri družbenem pravobranilstvu opravili revizijo in ugotovili, daje v Geoplinu družbeni kapital nedvomno navzoč. Nasprotno je agencija za revidiranje v svojem postopku ugotovila, da na dan 1. januar 1990 v Geoplinu družbenega kapitala ni. Poleg tega je prišla agencija še do zaključka, da se Geoplin ne lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij."
Po katerem zakonu naj bi se Geoplin potemtakem lastninil?
"Hja, tega pa agencija ni navedla. Na družbenem pravobranilstvu smo sto odstotno prepričani, daje večina kapitala v Geoplinu družbenega, ta pa se mora lastniniti po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Dejstvo je, da uprava družbe otvoritvene bilance, v kateri ni mogoče prikriti niti tolarja, ni hotela pripraviti. Preprosto je ni hotela pripraviti."
Menda ja imamo v državi še katero višjo instanco, kot je uprava Geoplina?
"Seveda jo imamo. Gospodarsko ministrstvo, ki je bilo v postopku drugostopenjski organ, je pritožbo Geoplina na sklep o ne-izdaji soglasja zavrnilo, tako da primer še ni končan. Agencija za
revidiranje je postopek sicer ustavila, a je upravno sodišče njeno odločbo razveljavilo. Na odločbo upravnega sodišča se je agencija pritožila na Vrhovno sodišče, ki pa v zadevi še ni odločilo. Vsekakor je interes družbenega pravobranilstva, da do revizije postopka pride in da se podatki izkažejo. Pričakujemo skratka, da bo Vrhovno sodišče pritožbo agencije zavrnilo. Še zdaj pa ni jasno, kako bo družbeni kapital, ki v Geoplinu nedvomno obstaja, olastni-njcn."
Primer me spominja na zgodbo o lastninjenju Zavarovalnice Triglav.
"Primera sta si načeloma podobna. Tudi uprava Zavarovalnice Triglav je mimo veljavne zakonodaje prišla do lastnega sklepa, da pri njih deleža družbenega kapitala domala ni. Po obsegu vrednosti pa je seveda zavarovalnica bistveno "težji" primer."
Koliko je po vaši "računici" v Geoplinu družbenega kapitala?
"Na to vprašanje nimam odgovora, dejstvo pa je, da bi morala uprava Geoplina skladno z zakonom o zaključku lastninjenja SRD seznaniti s podatki o nenominira-nem kapitalu in o kapitalu, ki ga družbeniki niso olastninili. (Prepričan sem, da družbeniki še danes ne vedo, kolikšna je vrednost njihovega kapitala.) Ker uprava Geoplina zakonske obveznosti ni i/polnila, smo zoper odgovorne podali kazensko ovadbo. Pri Geoplinu je zanimivo tudi to, da so na registrskem sodišču pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v registrski spis vpisali odločbo iz leta 1995, ne glede na to, da smo jim posredovali podatke, da pogoji za vpis pogodbe niso izpolnjeni. In ne glede na to, daje bil predlog za vpis v sodni register enkrat že zavržen, saj Geoplin ni dobil soglasja agencije za privatizacijo. Zakaj je registrsko sodišče to vpisalo, ni znano, je pa za ničnost tega vpisa vložena tožba."
Ne krivi ne dolžni
Trinajst let živite v svetu kraje družbenega premoženja, če smem tako reči. Ste dobili kdaj občutek, daje v Sloveniji gospodarski kriminal povezan z določenimi političnimi strukturami? Morda tudi z organi pregona.
"Do takšnih sklepov sicer lahko prihajamo, saj te sama misel k temunapclje. Očitno je tega (obiranja zelo veliko. Kakšne razsežnosti to lobiranje ima, pa je težko reči. V primeru Geoplina lahko zanesljivo rečem, da so se uporabili različni mehanizmi za to, da se je zadeva bodisi zavirala bodisi odlagala. Že v samem začetku smo s primerom seznanili tako
gospodarsko ministrstvo kot nekdanje ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Posredovali smo jim podatke. Ne rečem, iz njihove strani nismo nikoli dobili negativnega odgovora, vendar niti primernih dejavnosti z njihove strani ni bilo. Očitno je, da gre v tem primeru za močan vpliven mehanizem. Sicer pa so morebitne naveze v domeni kriminalistične službe. Zanimivo je nekaj drugega. Zdi se mi, daje okvir, znotraj katerega so se dogajale različne naveze oziroma škodljivo lobiranje, parola, ki se je v javnosti pojavila v začetku devetdesetih let. Po tej paroli je nedovoljeno samo tisto, kar je izrecno prepovedano. Po mojem mnenju to deloma še vedno velja. Se pravi, pravne norme, ki ni nikjer izrecno zapisana, ni nihče upošteval. Marsikdo bi zanikal, sam pa sem prepričan, da je vse, kar ima negativni predznak, zanesljivo povezano točno s to razlago. Nihče ni nikoli omenjal, da je vsaka pravna oseba dolžna upoštevati določbo zakona o obligacijskih razmerjih, po kateri mora vsak upravljalec z. družbenimi sredstvi ravnati kot dober gospodar. Ta načela so bila ves čas v veljavi, samo upošteval jih ni nihče. Res pa je, da je v nekaterih primerih revizije na to določbo opozorilo Vrhovno sodišče. Sploh je Vrhovno sodišče ena redkih ustanov na najvišji državni ravni, ki se je postavila v bran družbenega premoženja, kar je navsezadnje v korist državljanov. Res pa je tudi, daje isto sodišče v enem primeru odločilo, da družbeno pravobranilstvo po zakonu o zaključku lastninjenja nima več aktivne legitimacije."
Kakšno vlogo je v preoblikovanju družbene lastnine odigralo registrsko sodišče? Nenazadnje so registrska sodišča vpisala več sto obvodnih podjetij.
"Če pogledam nazaj, niso registrska sodišča ne kriva ne dolžna. Drži, da so do začetka postopkov revidiranja v sodni register vpisala enormno število obvodnih podjetij. Drži pa tudi, da je agencija za privatizacijo za nekaj teh podjetij izdala soglasje. Se pravi, ta obvodna ali vzporedna podjetja takrat še niso bila opredeljena kot podjetja, ki služijo predhodni privatizaciji oziroma oškodovanju družbenega premoženja. Revizijske postopke je prineslo šele dopolnilo k zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Od takrat naprej je bila zadeva postavljena v povsem novo luč. Za nazaj v sodni register praktično ni bilo mogoče poseči. Uveljaviti pa je bilo mogoče zahtevek za vračilo oškodovanega družbenega premoženja. V zvezi z registrskim sodiščem moram povedati tudi nasled-
nje. Nekaj primerov je bilo, ko smo vložili tožbo po 50. členu zakona o lastninskem preoblikovanju in o tem obvestili tudi registrsko sodišče, ki bi moralo v sodni register vpisati zaznamek, kar glede na zakon pomeni plombo. To se pravi, da pravna oseba lastninskega preoblikovanja ne more izvesti, da ne more razpolagati s sredstvi večje vrednosti, dokler pravdni postopek ni končan. Nekaj primerov je, ko registrsko sodišče te plombe ni vpisalo. Ko smo spraševali, zakaj ne, odgovora nismo dobili."
Krivda za ustanavljanje obvodnih podjetij je torej na strani zakonodajalca.
"Nekaj časa je bilo modno, da se vse stranske, pomožne dejavnosti prenesejo na zasebni sektor. Podjetje naj bi se namreč ukvarjalo samo s svojo osnovno dejavnostjo. Problem ni bil v ustanavljanju zasebnih podjetij, ampak v tem, da so tako v družbenem kot zasebnem podjetju največkrat odločali eni in isti ljudje, ki so praviloma ravnali v škodo družbenega premoženja; pojavljala so se zasebna podjetja, ki so opravljala tako imenovane pomožne dejavnosti, največkrat pa so bila ta podjetja v lasti tistih, ki so upravljala z družbenim podjetjem. Ta dvojnost je bila resnično dopuščena. Zakonodajalec je očitno spregledal nekaj, česar ne bi smel. Tisti hip, ko je ista oseba odločala o materialnem interesu hkrati za družbeno in zasebno podjetje, se je po mojem prepričanju praviloma nagibala k zasebnim koristim."
Koliko je bilo z lastninjenjem družbeno premoženje sploh oškodovano?
"Če pogledamo celotno sliko, moramo upoštevati dejstvo, da je šlo za dve vrsti oškodovanj; za oškodovanje po 48. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in 48.a členu istega zakona. Reševanje slednjega je v pristojnosti agencije za revidiranje, ki je v vseh primerih pravni osebi naložila, da oškodovanje odpravi knjigovodsko. Razen v primerih, ko so pravne osebe vložile tožbo na izdano odločbo. Iz letošnjih podatkov je razvidno, da je pri agenciji odprtih še devet pravd. V vseh primerih, v katerih je prišlo do oškodovanja družbene lastnine po 48. členu, kar je v naši pristojnosti, pa so bile vložene tožbe. Razen seveda v primerih, ko je pravna oseba oškodovanje odpravila sama s tem, da je sledila navedbam revizijskega poročila. Zanimivo je, daje bilo z našim sodelovanjem oškodovanje odpravljeno v več kot ^polovici primerov sporazumno. Že pri prvih revizijah smo namreč izbrali postopek,
ki ga zakon sicer ni predvidel. Tako smo pravnim osebam predlagali, naj v tridesetih dneh - toliko časa smo imeli na voljo za vložitev tožbe - oškodovanje odpravi sama. V relativno visokem deležu, to je v 113 revizijskih poročilih, je bilo oškodovanje odpravljeno tako rekoč brez tolarja in lastninjenje se je lahko nadaljevalo. Na zamisel smo prišli, ko smo ugotovili, da so pravne osebe oškodovanje pripravljene odpraviti. V primeru zapletenejših postopkov, v katerih so bile pravne osebe prav tako pripravljene oškodovanje odpraviti, smo tožbo za vsak primer sicer vložili in nadaljevali s sporazumno rešitvijo problema. Teh primerov je bilo 158, med njimi pa je bilo nekaj skrajno zapletenih. Na primer Av-totehna, ki je veljala za slovenski vzor lastninjenja, čeprav se je lastninila praktično mimo zakona. Odprtih je ostalo že omenjenih šestdeset primerov. Bojim pa se, da je za te primere vsako leto manj možnosti, da se oškodovanje odpravi, saj ni imel tožnik domala nobene zakonske možnosti, da bi svoje tožbene zahtevke zavaroval do končne odločitve sodišča. Pri družbenem pravobranilstvu smo z začasnimi odredbami tožbene zahtevke do končne odločitve sodišča sicer poskusili zavarovati, oziroma smo poskusili tožene stranke pri razpolaganju s premoženjem omejiti. Nikakršnega mehanizma pa ni bilo na voljo, da ne bi nosilci oškodovanj tik pred tem, ko bi morali nekaj poravnati, vse premoženje nekam umaknili."
Kam naj bi ga umaknili?
"Moram reči, da smo v primerih, v katerih je prišlo do poravnave, iz strani toženih strank domala vedno poslušali izjave, češ, če bi želeli, bi lahko celotno premoženje firme povsem legalno umaknili; kamor koli že; da jih pri tem nič ne ovira. In dejansko je bila to realna možnost. Je pa res, da je bila ta možnost precej tvegana."
Brez tožnika ni sodnika
Približno pet odstotkov ljudi je v tranzicijskem obdobju bajno obogatelo. Verjetno so med njimi tudi tisti, ki so obogateli na račun divje privatizacije. Čeprav je bilo iz tega naslova vloženih tristo petdeset kazenskih ovadb, ni, kolikor vem, odgovarjal nihče. Kakšne izkušnje imate z državnim tožilstvom?
' "Izplen" iz teh ovadb je relativno skromen. V spominu mi je ostalo, da je nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič na neki seji državnega zbora izjavil, da je za te ovadbe škoda tudi papirja. Kaj se z našimi ovadbami dogaja zdaj, ne vem, vsekakor se v Drobničevcm času na tožilstvu s temi problemi niso ukvarjali. Čeprav je imela marsikatera ovadba vse značilnosti gospodarskega kriminala. Zakaj jc bilo temu tako, bi težko rekel. Vem le, da smo na pravobranilstvu v približno petnajstih perečih problemih kazensko ovadbo napisali sami, izplen pa je nam neznan. Tako smo kazensko ovadbo, denimo, napisali v primeru Industrije plastičnih izdelkov Jesenice. Pred leti je bil primer znan, saj je šlo za medijsko zelo odmevno zadevo. Podjetje naj bi se ukvarjalo z oko-Ijevarstveno predelavo plastičnih odpadkov in je v ta namen uvozilo tehnologijo. Ki pa je bila prvič stara, iztrošena, drugič pa so uvo-
zili dve popolni sestavi tehnoloških linij, pri čemer ene celo niso imeli kam postaviti. Vsa transakcija je bila naravnana tako, da je bila zgubljena ogromna vrednost družbenega premoženja. Vmes so bile čudne povezave s tujim partnerjem oziroma dobaviteljem, ki se je zavezal, da bo odkupil pretežni del izdelkov linije, ki ni v resnici nikdar delovala. Tudi v primeru nekdanje Varnosti smo zaradi zlorabe pooblastil ovadili odgovorno osebo, ki je že po izbrisu iz sodnega registra podpisala odločilno pogodbo. Zgodilo se ni nič. Sicer pa smo državno tožilstvo, če se ne motim, trikrat seznanili z. dejstvom, da dobijo zadeve v primerih, v katerih zaradi oškodovanja družbenega premoženja tečejo pravdni postopki, nekoliko drugačno obeležje, če se istočasno nekaj premika tudi v kazenskih postopkih. Akterji oškodovanja so namreč nenadoma postali bolj zainteresirani za to, da se zadeva reši na sporazumni ravni. Čeprav je šlo za ločena kazenska postopka. Ljudje so preprosto spoznali, da stvari le niso tako zelo preproste. Tudi loje bil eden od načinov, da v primeru velikih oškodovanj družbeno lastnino rešimo."
*9*
Kolikor vem, je bila kazenska ovadba napisana tudi v primeru PA P-INTEL, kije aktualen v povezavi z dogajanji v Slovenski investicijski banki. Zaradi zlorabe položaja in podpisovanja škodljivih pogodb je bil ovaden direktor podjetja Marko Bratina. Kaj je državno tožilstvo reklo na to ovadbo?
"V primeru PAP-INTEL je slika z našega zornega kota kristalno jasna: sklepanje škodljivih pogodb, vpis hipoteke za tretjo osebo, to je za zasebno podjetje Si-nergo, na koncu pa propad podjetja. Kazniva dejanja so bila izvršena namerno ali, če hočete, naklepno. Kolikor vem, jc bilo tožilstvo z revizijskim poročilom seznanjeno, kljub temu pa je presodilo, da v tem primeru znaki kaznivega dejanja niso podani. Seveda v postopku divje privatizacije o delu tožilstva ne morem izrekati nobene sodbe, nekaj pa je vendar značilno. V sedemnajstih primerih smo uporabili tudi izredna pravna sredstva in na Vrhovno sodišče vložili zahtevo za revizijo postopka, to je zadnjo presojo v sodni veji oblasti o pravilnosti sodbe. Skladno z zakonom je vsaka revizija izročena tudi državnemu tožilstvu. Z namenom, da presodijo, če imajo kot tožilci interes in se o tem seveda tudi izrečejo. Do zdaj se ni državno tožilstvo izreklo niti v enem primeru."
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
Povpraševanje je začelo krojiti tudi delovni čas
Kar tri podjetja v Železnikih so se v marcu in aprilu odločila za to, da ob petkih ne delajo. Povsod so prepričani,
da bodo to nadomestili jeseni.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Železniki - Že pred tednom smo na tej strani objavili vest o tem, da so se v podjetjih AIples, Domel in Niko v Železnikih odločili, da začasno skrajšajo delovni čas na štiri dni v tednu in s tem prilagodijo svojo proizvodnjo povpraševanju na trgu. V Alplesu in Dome-lu so to napravili prvič, medtem ko je medletno prerazporejanje delovnega časa že nekajletna praksa v Niku. Kljub temu je v Železnikih čutiti vznemirjenje in slišati tudi nekaj alarmantnih govoric, zato smo k pogovoru povabili direktorje teh podjetij. Pred tednom direktorja Alplesa, tokrat pa direktorja Domela (ki mu v teh dneh nagaja zdravje) in direktorico Nika. Vsi so prepričani, da je to normalno prilagajanje povpraševanju, na katerega se bo pač potrebno privaditi.
"Zaostrila se je situacija na trgu, posebej občutno v Evropi oziroma v Nemčiji. Zmanjšalo se je povpraševanje, ki vpliva na prodajo kupcev Domela, zato ti manj naročajo, saj tudi sami manj proizvajajo in so prisiljeni na podoben režim dela," nam je dejal glavni direktor delniške družbe Domel, Elektromotorji in gospodinjski aparati Železniki Pavel Demšar. Odločili smo se za skrajšanje delovnega tedna, zaenkrat s prerazporejanjem dopusta iz meseca decembra, ob tem pa upajo, da se bo položaj v jeseni popravil, razmere na trgu normalizirale, in da bodo vse to še lahko tedaj doprinesli oziroma kompenzirali. Tudi doslej so opažali, daje večje povpraševanje v jeseni, čeprav doslej ni bilo potrebe, da bi delovni" čas prerazporcjali, kar je
sicer povsem normalni ukrep, ki se ga poslužujejo tudi druga podjetja. Računajo, da se bodo razmere začele urejati v mesecu juniju, povsem pa naj bi bile normalne v septembru. Za proste petke so se za enkrat odločili le v aprilu, možno je, da bodo s kakšnim petkom nadaljevali tudi v maju, vse je odvisno od trga.
Sicer pa v Domelu ne pozabljajo na razvoj iskanje novih kupcev in širše trgov. Veliko aktivnosti posvečajo zlasti v Ameriki, tako da naj bi v jeseni, poleg normalizacije v Evropi, delo zagotavljali tudi z razvitimi novimi programi, kakor tudi novimi trgi. Svoje elektromotorje, večinoma - okoli 80 odstotkov, jih je za pogon gospodinjskih aparatov, doslej največ izvažajo v Nemčijo - največji kupec je Elektrolux, precej tudi na
Madžarsko, Francijo in Italijo, nekaj pa tudi na Kitajsko, v Južno Afriko in Južno Ameriko. Doma jih ostane med 10 in 20 odstotki. Pri pridobivanju novih kupcev pa je potrebno razumeti, da tega vsekakor ni mogoče napraviti čez noč, saj so potrebna številna tehnična sodelovanja, prilagoditve in testiranja, kar lahko traja celo vse leto. Delati je potrebno na dolgi rok, negovati odnose s kupci in nuditi vso tehnično podporo.
Ob navedenem naj dodamo še odločno zanikanje nekaterih govoric, da nameravajo v Domelu
odpuščati delavce. Ob dejstvu, da so v preteklih nekaj letih celo veliko dodatno zaposlovali (samo v lanskem letu so zaposlili skoraj 100 novih delavcev), je razumljivo, da so.v sedanjih razmerah to ustavili in da prav vseh pogodb o zaposlitvi za določen čas ne podaljšujejo. Kot so nam dejali, ima Domel še veliko razvojnih programov, svoje načrte tudi z reteško Corono, ki je prav sedaj v postopku prisilne poravnave. Po podatkih, ki nam jih je pripravil Štefan Bertoncelj, odgovoren za stike z javnostjo, je bilo poslovanje Domela v preteklem letu vsekakor uspešno, saj so proizvodnjo količinsko povečali za 7 odstotkov, vrednostno pa celo za 9 odstotkov. Prihodki družbe v letu 2002 so bili s 15,4 milijardami tolarjev za 10 odstotkov večji, kot v letu 2001, kako buren razvoj ima Domel, najbolje ilustrira podatek, da so se celotni prihodki v zadnjih treh letih povečali za 61 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila lani s 5,1 milijona tolarjev za 6 odstotkov višja, donos kapitala pa 8,9-odstoten. Vsem novinarjem so obljubili, da bodo dosedanje poslovanje in načrte podrobneje razložili v kratkem, ko bodo sklicali posebno tiskovno konferenco. Štefan Žargi
Tako ravnajo tudi kupci
V kovinarskemu podjetju Niko Železniki je prerazporejanje delovnega časa že večletna in načrtovana praksa.
Železniki - Tretje podjetje v Železnikih, kamor smo se napotili po pojasnilo, kaj pomenijo dela prosti petki, je bilo Kovinarsko podjetje Niko d.d.. Njegova direktorica Tina Nastran nam je prijazno razložila, da takšno razporejanje poznajo že več let, ga z letnim delovnim koledarjem tudi načrtujejo, za veliko 'vetra' pa je verjetno vzrok v tem, da so njihovi prosti petki sovpadali z enakim pristopom v sosednjih dveh tovarnah. Prepričana je, da bodo kljub recesiji v Evropi svoje letošnje ambiciozne načrte izpolnili.
Prosti petki v Železnikih sprožajo številna vprašanja in strah. Zakaj ste se zanje odločili v Niku?
"Prosti oz. nedelavni petki nikakor niso prisilni dopust, pač pa prerazporejanje delovnega časa v čas, ko imamo sezono. Za našo proizvodnjo so značilna sezonska nihanja: od septembra do aprila je povpraševanje veliko, od aprila do konca avgusta pa ga je manj. Za nas tako prerazporejanje ni nič novega, saj smo se ga v preteklosti že posluževali, celo z vnaprejšnjim planiranjem, letos pa je seveda prisoten še vpliv recesije v Nemčiji, morda celo vpliv iraške vojne, ki sta upad sezone pospešila. Ker je nujno, da se pri poslovanju obnašamo kar se da racionalno, smo se odločili za proste petke, ki jih bomo doprinesli v času od septembra do decembra, ko bomo delali ob sobotah v dveh izmenah. Dodam naj, da smo organizirani tako, da je proizvodnja, ko delamo resnično polno, izkoriščena oz. maksimalna. Se vedno sem trdno prepričana, da bomo v času sezone dosegli vse tisto, kar smo planirali. Lani v jeseni, v sezoni, celo nismo mogli izpolnili vseh potreb."
Prerazporejanje dela je še vedno za to okolje očitno še novost, na katero se bo potrebno verjetno
privaditi. Opažate to prakso v tujini?
"Podobno kot mi ravnajo tudi naši kupci, ki so se prav tako odločili za prerazporejanje delovnega časa. Poudarim pa naj, da ob petkih ne stoji cela tovarna, pač pa približno dve tretjini, saj smo se odločili za zaustavitev proizvodnje mehanizmov za registra-torje in spremljajoče režije, medlem ko orodjarna, vzdrževanje, režijske službe in program sponke delajo normalno. Prepričana sem, da ljudje razumejo, da se je potrebno prilagajati trgu, saj smo v zaostreni konkurenci, zlasti iz daljnega Vzhoda, prisiljeni poslovati kar najbolj smotrno in varčno. Več pozornosti jc to prerazporejanje tudi vzbudilo, čeprav ni prvič, ker je sovpadalo s sosednjima dvema tovarnama."
Koliko pa je razlike v povpraševanju med sezono in tistim izven sezone?
"Naj ilustriram po količini od-preme mehanizmov, ki jih 98-odstotno izvažamo: v času viška sezone odpošljemo dnevno po dva tovornjaka ali 346 tisoč kosov, izven sezone pa en tovornjak približno na dva dni. Razlika je torej resnično velika. Velikih zalog si ne dovolimo, ker nam bi vezala tudi denar."
V teh dneh se v družbah obrav-
Jinrou*ACui)
QXLTJA]ffiO
□JIH
JUBIZ
navajo lani doseženi rezultati. Kako ocenjujete vaše?
"O lanskih rezultatih je mogoče reči, da so nadvse ugodni, saj smo izpolnili ali celo presegli vse tisto, kar smo načrtovali. Celo kljub temu, daje imel naš največji kupec v Nemčiji težave in zabredel v insolventnost, naši konkurenti pa precejšno prednost ob 15-odstot-nem padcu tečaja dolarja glede na evro. Količinsko smo napravili 72,5 milijona mehanizmov za re-gistratorje, ki so naš nosilni izdelek. Naš tržni delež v Evropi raste in je že okoli 20 odstotkov, za letos načrtujemo doseči 22,5 odstotkov, razveseljivo pa je tudi, da sponke, ki smo jih doslej izdelovali predvsem za domače potrebe in jugo trge, že več eno tretjino proizvodnje izvažamo. Z blizu 4 milijardami tolarjev skupnega prometa smo za 8,5 odstotka presegli promet leto poprej in za 1,5 odstotka presegli plan. Se bolj pa smo zadovoljni z doseženim dobičkom, saj smo očitno uspeli bolje obvladovati stroške in tako je dobiček iz poslovanja večji za več kot 30 odstotkov. Ker so se spremenili še računovodski standardi, je končna rast še bistveno - celo dvakrat višja. Končni rezultat kaže na 110 milijonov tolarjev dobička. Pri tem je 2,8 odstotka celotnega prihodka v dobičku za
kovinsko-predelovalno panogo odličen rezultat. Enako velja za bruto dodano vrednost, ki znaša 25.800 evrov na zaposlenega."
In kakšni so letošnji načrti?
"Naš pristop je vedno z ambicioznimi načrti, ki nas motivirajo in nam omogočajo pospešeno rast. Načrtujemo za 13 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje vseh programov in delo orodjarne želimo razširiti tudi za zunanje kupce. To bo seveda zahtevalo povečevanje našega tržnega deleža v svetu in povečanje deleža za izvoz, ki je že sedaj skupno 86-odstoten. Nadaljevaii bodo z ukrepi obvladovanja stroškov, tako da planiramo približno 150 milijonov čistega dobička. Upamo, da tudi hitri zaključek iraške vojne pomeni, da se bodo gospodarske razmere v Evropi začele kmalu izboljševati."
Štefan Žargi
Povojni ples
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Ameriška vojna v Iraku se žal še ni končala, a njene kratkoročne gospodarske posledice se zdijo presenetljivo majhne. Precej hitra zmaga "koalicijskih sil", nobenih večjih požigov naftnih polj in zaenkrat nobenih novih terorističnih napadov so dejstva, ki so vsaj malo pomirila največje strahove ekonomistov. Tudi cena nafte je'padla na okrog 25 dolarjev za sodček in bo tam ob nespremenjenih pogojih verjetno tudi ostala. Nevarnost črnega scenarija globalne gospodarske recesije, ki bi jo povzročila dolga in krvava vojna, je presežena. To so sicer dobre novice, ne pomenijo pa, da lahko vrli finančni in gospodarski ministri po svetu zaspijo na lovorikah. Svetovno gospodarstvo namreč še vedno izgleda izredno slabo in živčnost zaradi vojne ni niti edina niti ne glavna bolezen, ki ga pesti. Ze dolgo preden so anglo-ameriške čete vkorakale v Irak, so se v svetovnem gospodarstvu pojavile nekatere šibkosti, od katerih izstopata predvsem dve: nadaljevanje slabih vplivov poka borznih balonov s konca preteklega desetletja in vse večja odvisnost od ameriškega gospodarstva kot motorjem globalne rasti.
Od leta 1995 so ZDA prispevale več kot polovico rasti svetovnega gospodarstva, kar se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo tudi v prihodnje. Mnenja o tem, kako velika bo poiraška oživitev ameriškega gospodarstva se sicer močno razlikujejo, a praktično nihče ne dvomi, da bo to potegnilo za seboj tudi preostali svet. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (MDS) pretekli teden naj bi letos rast ameriškega gospodarstva močno presegla rast evropskega in japonskega, za kateri so izgledi bolj črni kot ne. Zdi se, da območje evra precej hitro drsi v recesijo, z rastjo samo okoli enega odstotka. Rast v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, naj bi bila letos tam okrog pozitivne ničle in celo pod japonsko.
Relativna moč ameriškega gospodarstva je posledica njegove večje prožnosti in še vedno visoke rasti produktivnosti, pa tudi denarne politike centralne banke, ki se je z. nižanjem obrestnih mer hitro odzivala na pešanje gospodarske aktivnosti. Svoje je dodala še proračunska politika, saj se je z. velikanskimi izdatki za vojno in "domovinsko varnost" ameriška država hudo zadolžila. Ameriška gopsodarska moč utegne kratkoročno sicer blagodejno vplivati na svetovno gospodarstvo, a prevelika odvisnost od Amerike lahko pozneje vodi do katastrofalnih posledic. Zaradi tega potrebuje svetovno gospoarstvo višjo rast predvsem v dveh trenutno najbolj bolehnih področjih, v kontinentalni Evropi in na Japonskem. Tako bi po priporočilih MDS v Evropi morali pospešiti deregulacijo in izboljšati makroekonomsko politiko, na Japonskem pa storiti več, da bi potrošnike prepričali, daje ustavitev deflacije prvenstveni cilj vlade. A takšni in podobni ukrepi so premalo, da bi se navzdol povešeni vzorci svetovne gospodarske rasti kar čez noč obrnili. Postopoma bi morali pričeti tudi z rahljanjem odvisnosti od ameriškega gospodarstva. Dolgoročno je to, celo bolj od zmage v Iraku, ključ do cvetočega svetovnega gospodarstva.
Rog je postal Elan Bikes
Ljubljana - V četrtek je skupščina Rog d.d. sprejela letno poročilo za leto 2002 in potrdila s strani uprave predlagano preimenovanje družbe v Elan Bikes d.d.. S spremembo imena se tako tudi simbolično zaključuje prva faza prestrukturiranja, družba pa se v celoti vključuje v Elanovo družino podjetij, ki proizvajajo vrhunske izdelke za šport, rekreacijo in prosti čas. Blagovna znamka Rog ostaja temelj ponudbe tudi za vnaprej, zlasti v segmentu rekreativnih, mestnih in mladinskih koles. Kupcem bomo ponudili še kakovostnejšo, oblikovno dognano in cenovno še naprej zelo dostopno paleto koles, v prvi vrsti na slovenskem trgu in na tržiščih bivših jugoslovanskih republik. Družba pa bo na novo vstopila tudi v segment športnih koles vrhunske kakovosti pod svetovno priznano Elanovo blagovno znamko, in sicer z gorskimi, v prihodnje pa tudi trekking in cestni-
mi športnimi kolesi. Kolekcija bo premierno predstavljena konec avgusta letos na sejmu Eurobike v Friedrichshafnu v Nemčiji, v segmentu gorskih koles pa - predpre-mierno - 14. maja v Ljubljani. Po dolgoletni krizi in neprestanih izgubah je Rog v leto 2002 stopil popolnoma nesolventen, saj so skupne obveznosti za več kot 1.3 milijarde tolarjev presegle vrednost premoženja. Z nastopom novega poslovodstva, z vstopom novega strateškega lastnika - družbe Skimar, s svežim kapitalom ter z uspešno izpeljano prisilno poravnavo, pa tudi z odločnim poslovnim, kadrovskim in tehnološkim prestrukturiranjem, so bili vzpostavljeni predpogoji za uspešen razvoj v prihodnje. V lanskem letu je Rog posloval sicer z izgubo, vendar je bila ta za več kot štirikrat manjša kot v letu 2001. V letu 2003 načrtuje družba preobrat k dobičkonosnemu poslovanju. Š. Ž.
BATERIJSKI VRTALNIKI BUCK DECKBL
od 14. aprila do 3. maja 2003
Za mojstrske podvige
Kovček za orodje najdemo v vsakem domu. Je poln žebljev, svedrov, vijakov, ključev, v njem je meter, svinčnik, kladivo. Tako kot v vaši delavnici, ki je polna orodja, dodatkov in strojev. Zato v Merkurju stalno dopolnjujemo ponudbo z novimi, inovativnimi izdelki. Na oddelkih z ročnim orodjem dobite vse, s čimer boste svoj dom z lahkoto opremili ali popravili, kar bo potrebno.
Celovita ponudba na enem mestu - v Merkurjevih trgovskih centrih s prodajnim programom MERKURMOJSTER.
Pri nakupu baterijskih vrtalnikov iskra Ero in Black & Decker vam od 14. aprila do 3. maja priznamo 10 % popust!
MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Kranj-Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKURMOJSTER, C. na Okroglo 8, Naklo, tel.: 04 258 83 03
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Boljši obeti za gradbenike
Po več letih nazadovanja se je lani v slovenskem gradbeništvu povečal obseg gradbenih del,
dobri obeti pa so tudi za naprej.
Prihaja čas skupščin in dividend
Kranj - Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni so v soboto zaprli 16. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, na katerem je sodelovalo 420 razstavljavcev iz 21 držav, od tega 280 iz Slovenije.
Sejem si je v petih dneh ogledalo 19 tisoč obiskovalcev, na štirinajstih strokovnih posvetih, predavanjih in predstavitvah je bilo okoli osemsto udeležencev, podelili pa so tudi priznanja. Med dobitniki sta tudi gorenjski družbi, podjetje Burger iz Domžal je prejelo priznanje znak kakovosti v graditeljstvu za izvedbo cementnih estri-hov, domžalski Helios pa za uspešen nastop na sejmu. V petek je bilo tudi tekmovanje dijakov slovenskih gradbenih šol. Zmagala je ekipa srednje gradbene in geodetske šole iz Ljubljane, četrto mesto
pa so osvojili dijaki kranjske srednje gradbene šole.
Sejem je odprl minister za promet Jakob Presečnik, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da se je po nekajletnem nazadovanju lani spet povečal obseg gradbenih del, pri tem pa je spodbudno, da seje povečala tudi vrednost opravljenih del v tujini. Napovedi za letos so še bolj optimistične, k temu pa bo precej prispevala tudi država, ki bo za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje avtocest namenila 116,5 milijarde tolarjev, za investicijsko vzdrževanje in grad-
njo železniške infrastrukture 7,6 milijarde tolarjev in za državno cestno omrežje 14,8 milijard, nekaj denarja pa tudi za naložbe v koprsko pristanišče in v letalstvo. Minister je ob tem pozval gradbena podjetja, naj "prevetrijo" proizvodne programe, se specializirajo, okrepijo izvoz in se povežejo v učinkovitejše sisteme.
Na posvetu, ki sta ga pripravila Združenje za gradbeništvo in gradbene materiale pri Gospodarski zbornici Slovenije in ministrstvo za gospodarstvo, so navedli podatek, da je lani vrednost gradbenih del znašala 310 milijard tolarjev. Pri nizkih gradnjah so beležili kar 21-odstotno rast, naložbe v visoke gradnje so še zaostajale, večje pa si obetajo prihodnje leto, ko se bo
sprostil prvi denar iz nacionalne varčevalne stanovanjske sheme. V gradbeništvu so lani povečali tudi dodano vrednost, zaposlenost in izvoz, predvsem v države z območja nekdanje Jugoslavije. Na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo ukrepe za izboljšanje položaja v gradbeništvu, med drugim bodo poskušali zagotoviti finančne vire za nadaljevanje gradnje cest, za izgradnjo savskih elektrarn in obnovo železnic, spodbujali bodo stanovanjsko varčevanje in naložbe v turistično infrastrukturo ter se zavzeli za izboljšanje finančne discipline, večjo preglednost in učinkovitost pri oddaji javnih naročil ter za spremembe zakona o stečajih in prisilnih poravnavah. Cveto Zaplotnik
Določili lastniška razmerja Enotna cestnina za predor Karavanke
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji izdala odločbo, s katero je v Zavarovalnici Triglav določila razmerje med nenominiranim in nominiranim kapitalom. Po tej odločbi je v največji slovenski zavarovalnici dobrih 85 odstotkov nenominiranega in slabih 15 odstotkov nominiranega (delniškega) kapitala. Ko bo odločba pravnomočna, se bo s tem tudi končalo lastninsko preoblikovanje zavarovalnice.
Ministrstvo za finance, ki je vodilo postopek in ugotavljalo dejansko stanje, je ugotovilo delež nenominiranega kapitala na izhodiščni dan 1. januar 1991, vse kasnejše spremembe tega deleža in delež na dan zadnje spremembe 31. decembra 2000, hkrati pa tudi vrednost celotnega kapitala na ta dan. Kot je razvidno iz odločbe, je vrednost kapitala na izhodiščni dan 1. januarja 1991 znašala 579,6 milijona tolarjev, od lega je bilo 399,6 milijona tolarjev oz. skoraj 69 odstotkov nenominiranega kapitala ter 180 milijonov tolarjev oz. dobrih 31 odstotkov nominiranega kapitala. Lastniki nominira-
nega kapitala so potlej na podlagi sklepov skupščine v posameznih letih prejeli dividende, s tem pa se je spremenil tudi delež nenominiranega kapitala, ki se je na dan zadnje spremembe zvišal na dobrih 85 odstotkov. Po uskladitvi bo osnovni kapital zavarovalnice znašal nekaj manj kot 5,6 milijarde tolarjev in bo razdeljen na 5.562.000 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev.
Prva skupščina delničarjev, na kateri bo preko Slovenske odškodninske družbe sodelovala tudi država, bo predvidoma še pred parlamentarnimi počitnicami. C.Z.
Hrušica - Vlada je na četrtkovi seji spremenila uredbo o cestnini za uporabo cestninskega predora Karavanke, s katero bo danes, v torek, izenačila cestninske razrede in višino cestnine s tistimi, ki jih je družba Asfinag kot upravljavka avstrijskega dela predora uvedla že 1. septembra lani. Slovenska stran je takšno rešitev potrdila na zasedanju meddržavne komisije za cestni predor Karavanke oktobra lani, vlada pa je s protokolom komisije soglašala na seji ob koncu letošnjega marca.
Za vozila prvega razreda, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, bo cestnina znašala 6,5 evra, za več kot 3,5 tone težka vozila z dvema osema (drugi razred) 10,5 evra, s tremi osmi (tretji razred) 15 evrov in za vozila z več kot tremi osmi (četrti razred) 22,5 evra. Pri vozilih prvega razreda ter avtobusih drugega in tretjega razreda, ki vlečejo priklopno vozilo, bodo upoštevali samo največjo dovoljeno maso vlečnega vozila, pri drugih skupinah vozil pa največjo dovoljeno maso vlečnega in priklopnega vozila ter skupno število osi na vozilih. Uporabniki si bodo pri plačevanju cestnine za prvi cestninski razred lahko zagotovili popust z nakupom prenosljive ali neprenosljive točkovne karte. Prenosljiva karta v vrednosti 58 evrov bo veljala eno leto, posamezno vožnjo pa bodo obračunali po štiri evre. Neprenosljiva karta v vrednosti 21,5 evra bo vezana na registrsko številko vozila, veljala bo en mesec od dneva izdaje, posamezna vožnja pa bo stala 2,15 evra. Na južni in severni strani predora bo možno brezgotovinsko plačilo s slovensko ali avstrijsko točkovno karto. Cestnino v tolarjih bodo prilagajali vrednosti evra in jo bodo zvišali (ali znižali), ko se bo razmerje do evra spremenilo za več kot dva odstotka.
C.Z.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
KOVINARSKI DELAVEC
KOVINARSKI DEL.; d. Ć. 5 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 18.04.03; CREINA KRANJ. UL. MIRKAVADN0VA8, KRANJ
GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DEL.; d. č. 12 mes.; 6 I. del. izk.; do 18.04.03; GRATIM D 0.0., C. MARŠALA TITA 41. JESENICE
DELAVEC BREZ POKLICA
DELO V MONTAŽI; d. Ć. 3 mes.; kat. B; do 18.04.03: AGR0MEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ; št. del. mest: 2
OBDELOVALEC LESA
SEKANJE IN SORTIRANJE ODPADKOV; d. č. 8 mes.; 6 mes. del. izk.; do 18.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR
HL0D0VNI VILIĆARIST; d. c. 8 mes.; 6 mes. del: izk.; do 18.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR
VILIĆARIST; d, č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; tečaj za voznike viličarjev; do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D.. MONTAŽNE HIŠE. HRIB 1. PREDDVOR
POMOČNIŠKA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk. do 22.04.03; JELOVICA-LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58. ŠK. LOKA: št. del. mest: 2
MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA: št. del. mest: 2
LESAR
SORTIRANJE ŽAGANEGA LESA; d. č. 8 mes.; 6 mes. del. izk.; do 18.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR. HRIB 1, PREDDVOR
MIZAR
PARKETAR, MONTAŽER POHIŠTVA; ned. č.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 25.04.03; BUNIĆ DRAŠKO S.P., C. STANETA ŽAGARJA 44, KRANJ
MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk., do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2
MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes del. izk.; do 22.04.03; JELOVICA- LESNA INDUSTRIJA D.D , KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - VARILEC; d. č. 2 mes.; 5 I. del. izk.; do 26.04.03; ALT BRANKO S.P., GOZDNA POT 1, JESENICE
ELEKTRO VARILEC; d. č. 6 mes.; 51. del. izk.; do 30.04 03; HIDROREMONT D 0.0., C. SLAVKA UKOVIĆA 4A, JESENICE
STRUGAR
STRUGAR NA HORIZONT. VRTALNEM STROJU- BORVVERK; d. č. 6 mes.; 31. del. izk., do 19,04.03; PILASTER-I D.O.O., ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA
FREZALEC
REZKALEC d. 1.12 mes.; 51. del izk.: slov. i - gov. m pis.: kat. B; do 07.05.03: ORODJARSTV0 D.0.0, MLAKARJEVA UL. 63, ŠENČUR
BRUSILEC
OKROGLO BRUŠENJE KOVIN, d. č. 6 mes., do 30.04.03; MARKIĆ MILAN S.P., GLAVNA C. 38, NAKLO
BRUSILEC-FINIŠER; d. č. 3 mes.; 31. del. izk.; do 18.04.03; ZORNIK MIKLAVŽ S.P., POT NA LISICE 17, BLED; št. del.
mest: 2
MONTER VODOVOD. NAPRAV
STROJ. KLJUČAVNIČAR - INSTALATER CENTRAL. KURJAVE- d. č. 1 mes.; 21, del. izk.; kat. B; do 18.04.03: PMI - PROCESNA OPREMA D.O.O., LIKOZARJEVA UL, 27, KRANJ
AVT0MEHANIK
MEHANIK HLADILNIH TRANSP. NAPRAV; d. č. 3 mes.: 1 I. del izk • angl. j. - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami -osn.; kat. B; do 15.04.03; JAKOPIČ FRANC S.P., MOŠNJE 6/D, RADOVUICA
DELO V MONTAŽI; d. č, 3 mes.; kat. B; do 18.04.03; AGROMEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ; št. del. mest: 2
ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER EL. ENERGETIK; ned. č.; do 18.04.03; VIGREDD.O.O., MILJE 44, VISOKO
AVTOELEKTRIKAR
SERVISER VILIČARJEV; d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; nem. j. -gov.; kat. B; do 10.05.03; ELAS SERVIS D.O.O., VOPOVUE 33, CERKLJE
SLIKOPLESKAR
SUKOPLESKAR BANDAŽER; d. č. 12 mes.; 11, del. izk.; slov. j - gov. in pis.; kat. B; do 25.04.03; MLINAR TEAM D.O.O.. GORENJESAVSKA C. 15, KRANJ
TESAR
TESAR; d. č. 6mes.; do22.04.03; MUMINOVICFIKRETS.P., PIPANOVA 78, ŠENČUR; št. del. mest: 3
TESARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk., do 22.04.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR
ZIDAR
ZIDAR d č 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov.; kat. B; do 16.04'.03; DŽAMBIĆ ZIJAD S.P., UL.BRATOV RUPAR 5, JESENICE; št. del. mest: 2
PEČAR nlJI POLAGALEC KERAMIKE; d. č. 12 mes.; 21, del. izk. slov. j. -gov.; kat, B; do 07.05.03; SAZA D.O.O., ZUPANČIČEVA UL. 39, KRANJ
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 12 mes.; 11. del. izk.; angl. j. m nem.- gov.; kat. B,C,E; do 10.05.03; SANDI D.O.O., DOVJE 60, MOJSTRANA
PR0DAJJALK°V ŽIVILSKI TRG.; d. č. 9 meS.; do 18.04.03; IMTGOSTUNED.O.O., SAVSKA LOKA 7, KRANJ \
S ned. č.; 51. det izk.; do 26.04.03; MATJAŽ ERZAR S. P. JEZERSKA C. 41, KRANJ
KUHAR; ned. Ć.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 30 04.03; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL. 14. BOH. BISTRICA
SKLADIŠČNIK- d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis delo s preglednicami - osn.; kat. B; pisne prosme; do 18 04.03; AIFtEST CATERING D.O.O., ZG. BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM
KUHAR; d. č. 6 mes:; kat. B; do 21.04.03; BULOVEC RADO S.P., KOČNA 43A, BL. DOBRAVA
NATAKAR; d. č. 2 mes.; slov. j. - gov. in pis angl. j. - gov.; do 07.05.03; FINŽGAR FRANC S.R, ROŽNA DOLINA 30, LESCE
NATAKAR
NATAKAR; ned. č.; 51, del. izk.; do 26.04.03; MATJAŽ ERZAR S.P.. JEZERSKA C. 41, KRANJ
NATAKARICA; d. č. 12 mes.; 11. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 18.04.03; STARMAN G & T D.O.O., STARA LOKA 22, ŠK. LOKA
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
VZDRŽEVANJE ELEKTR. STROJEV; ned. č.; angl. j. - gov.; do 26.04.03; ALJANČIĆ IVAN S.P., RUPA 23B, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALEC RABLJENIH VOZIL; d. č. 12 mes.; 11. del. izk.; pisne prošnje; do 15.04.03; RONDO TRADE D.O.O., KIDRIČEVA C. 51, ŠK. LOKA.
KOMERCIALIST; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov, in pis.; kat. B; do 26.04.03; ARAK D.O.O., MLADINSKA UL. 2, KRANJ
KOMERCIALIST; ned. č.; 11, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 18.04.03; HUNG EUROPE D.O.O., KOVORSKAC. 17, TRŽIČ
GIMNAZIJSKI MATURANT
DISPONENT; ned. č.; 6 mes. del. izk; angl. j. in nem. j. - gov.; do 16.04.03; HAMZIĆ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE
INŽ. ELEKTROTEHNIKE
SERVISER ELEKTRONIKE IN AVTOMATIKE; d č 12 mes.; 5 I. del. izk.; nem. j. in angl. j. - gov.; kat. B; do 10.05.03; ELAS SERVISD.O.O, VOPOVUE 33. CERKLJE
INŽ. GRADBENIŠTVA
INŽ. GRADBENIŠTVA; d. č. 6 mes.; 31. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; do 19.04.03; PILASTER-I D.O.O., ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA
EKONOMIST
ADMINISTR., KOMERCIALNA DELA; ned. č.; kat. B; do 15.04.03; TEKSTIL KRANJ, GRINTOVŠKA 10, KRANJ
IZVOZNO UVOZNI REFERENT; ned. č.; 31. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -zaht.; kat. B; do 22.04.03; T0K0S TRŽIČ, CANKARJEVA C. 9, TRŽIČ
UNIV. DIPL. INŽ, KMETIJSTVA
VODJA KONTROLE; d. č. 12 mes.; kat. B; do 25.04.03; KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD KRANJ C. IVA SLAVCA 1, KRANJ
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
NABAVA MATERIAL. SR. IN KOOPERACIJE; ned. č.; 31, del. izk.; nem. j, - gov. in pis.; delo s preglednicami m urej. besedil - osn.; kat. B; do 19.04.03; ŠIBO D.O 0., KIDRIČEVA C, 90, ŠK. LOKA ,
VODJA SLUŽBE KAKOVOSTI; ned. č.; 31. del. izk.; nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 19.04.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
KONSTRUKTER BRIZG. ORODIJ ZA TERMOPLASTE; ned. č.; 31. del. izk.; angl. j. in nem. j. -gov. in pis.; pozn. operac. sistemov in delo z bazami podatkov - zaht.; do 19.04.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
INŽ. STROJNIŠTVA; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; programiranje - zaht.; do 19.04.03; PILASTER-I D.O.O., ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA; št. del. mest: 2
delna objava
NLB še ne bo na borzi
Kranj - Nova Ljubljanska banka (NLB) je prejšnji teden po dogovoru z glavnimi lastniki, to je z državo, belgijsko KBC in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) z agencije za trg vrednostnih papirjev umaknila vlogo za pridobitev dovoljenja za organizirano trgovanje z delnicami. Kot je znano, je NLB s postopkom za uvrstitev delnic na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev začela lansko jesen, na borzo pa naj bi jih v skladu z zaključkom privatizacije in prodaje delnic domačim port-feljskim investitorjem uvrstili do konca leta. Odziv za nakup je bil skromen, vlada pa je marca letos sklenila, da preostanka delnic, ki predstavljajo 8,7 odstotka osnovnega kapitala, ne bo prodala. C.Z.
S tem, ko se odločimo za vlaganje naših prihrankov v delnice podjetij, pričakujemo glavni zaslužek v razliki med nakupno in prodajno ceno, tako imenovan kapitalski dobiček. Zaslužek investitorjev pa poleg kapitalskega dobička predstavljajo tudi dividende, ki so ena izmed temeljnih premoženjskih pravic delničarja in predstavljajo neposredno udeležbo delničarjev pri dobičku. Divi-dendno politiko posamezne družbe določajo predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) ter poslovne odločitve posameznih organov v delniški družbi.
Glede dobička, iz katerega se delijo dividende, je potrebno razlikovati dva pojma, in sicer čisti dobiček, ki predstavlja poslovni izid poslovnega leta po plačilu davkov, ter bilančni dobiček, ki predstavlja vsoto čistega dobička oz. izgube, prenesenega dobička oz. izgube in zmanjšanja oz. povečanje rezerv iz dobička. Zakon jasno določa, za kaj in v kakšnem vrstnem redu se mora uporabiti čisti dobiček. Njegovo uporabo predlaga uprava družbe ob sestavi letnega poročila, nadzorni svet pa jo potrdi.
S sklepom o uporabi bilančnega dobička pa skupščina nadalje odloči, ali se v rezerve iz dobička odvedejo še dodatni zneski in ali se uporabi tudi za druge namene, npr. za izplačilo nagrad članom uprave, nadzornega sveta ali delavcem družbe. Skupščina lahko tudi odloči, da se preostali bilančni dobiček ne razdeli delničarjem, ampak se prenese v naslednje obdobje kot preneseni dobiček ali razporedi v druge rezerve iz dobička. V tem primeru se
delničarji dejansko odločijo, da dobička ne bodo delili. Vendar skupščina pri tej odločitvi ni povsem avtonomna, ampak je vezana na presojo dobrega gospodarstvenika glede na okoliščine, v katerih družba posluje.
Mali delničar lahko torej pričakuje izplačilo dividende ob pogoju, da obstaja bilančni dobiček in torej je kaj za deliti, poleg tega pa mora tak sklep potrditi še skupščina, kjer ima vsak izmed lastnikov pravico dati svoj glas. V tem primeru se dividende določajo v sorazmerju z. nominalnimi zneski delnic, tako imajo imetniki navadnih delnic načeloma proporcionalno pravico do udeležbe v dobičku, prednostnim delničarjem pa se lahko zagotovi večja oz. prednostna pravica do udeležbe na delu dobička.
Od slovenskih podjetij, ki kotirajo v borzni kotaciji, v zadnjih letih praktično vse delijo dividende, prav tako jih delijo tudi uspešnejša podjetja iz. prostega trga Ljubljanske borze. Višine dividend so od podjetja do podjetja različne, v povprečju pa se gibljejo od 2% do 4% glede na tržno vrednost delnice. Predloge dividend z.a preteklo leto lahko najdete v sklicih skupščin, katere ravno v teh dneh podjetja eno za drugo objavljajo v različnih medijih. V njih je objavljen tudi t. i. datum ex dividende, ki določa, da dividendo prejmejo vsi, ki so bili v delniških knjigah evidentirani kot lastniki dotičnih delnic na dan pred datumom ex dividende - datum ex dividende je torej prvi dan, ko vam dividenda ne pripada več!
Goran Dolenc, GBD d.d., info@gbd.si
V Adriaticu zadovoljni z dobičkom
Kranj - Nadzorni svet zavarovalne družbe Adriatic se je prejšnji teden seznanil z nerevidiranimi lanskimi poslovnimi rezultati, ki izkazujejo 636 milijonov tolarjev čistega dobička oz. 235 milijonov tolarjev več, kot so načrtovali.
Načrt so presegli tudi pri premijah, zbrali so jih 25,5 milijarde tolarjev, kar je 581 milijonov tolarjev več od načrtovanega. Zavarovancem so izplačali 15,8 milijarde tolarjev škode oz. 2,1 milijarde tolarjev več kot leto prej. Zavarovalno tehnične rezervacije so v primerjavi z letom prej zvišali za dobrih 18 odstotkov in so ob koncu leta znašale 21,3 milijarde tolarjev, obratovalne stroške pa so znižali za pel odstotkov. In kaj načrtujejo letos? Pomembne cilje so si zastavili pri zniževanju stroškov in trženju življenjskih zavarovanj. Zavarovancem so kot prvi ponudili zavarovanje lastnika čolna proti odgovornosti za škodo, pov-
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 18. ter 86. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na nadaljevanju 3. redne seje, dne 10.04.2003 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka Zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje Kamnitnik I
Javno se razgrne osnutek Zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje Kamnitnik I, ki sta ga izdelali podjetji Prima d.o.o., Jerančičeva ulica 5, Ljubljana - Šentvid in ARCH Design d.o.o., Teslova 9, Ljubljana.
Osnutek bo javno razgrnjen v atriju Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka. Javna razgrnitev bo potekala od 25.04.2003 do 25.05.2003.
V času javne razgrnitve bo 07.05.2003 ob 18. uri organizirana javna obravnava v sejni sobi Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka.
IV.
V času javne razgrnitve lahko vse fizične in pravne, osebe, organizacije in skupnosti na razgrnjeni osnutek podajo pisne pripombe in predloge in jih v roku iz II. člena sklepa posredujejo Občini Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka; 352-303/01/DM Škofja Loka, dne 11.04.2003
Župan
Občine Škofja Loka Igor Draksler,l.r.
zročeno tretjim osebam, v kratkem pa jim bodo tudi novo življenjsko zavarovanje z naložbami v vzajemne sklade Vilafond Adriatic ter popolnoma prenovljene spletne strani. Novo življenjsko zavarovanje je zanimivo tudi zato, ker bodo zavarovanci pri tem lahko izbirali med petimi skladi - Galileo, Rastko, KD Bond ter Pika in Živa. Prenovljene spletne strani bodo poleg informacij o zavarovanjih in družbi vsebovale tudi vrsto informativnih izračunov, možno pa bo skleniti tudi nekatera zavarovanja. Do junija bodo zavarovancem omogočili on-line plačila zavarovanj in kot prvi na slovenskem zavarovalnem trgu tudi možnost prijave škode za vsa zavarovanja. C.Z.
Brez omejitev pri manjših poslih
Kranj - Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o nepremičninskem posredovanju in ga poslala državnemu zboru v tretjo obravnavo. Čeprav je pri tem upoštevala vsa dopolnila zakona, ki jih je državni zbor sprejel pri drugi obravnavi, je v izhodiščih ohranila vsebino iz prve obravnave in tudi tri glavne cilje zakona, to je varstvo potrošnikov, zaščito javnega interesa in skrb /a nadaljnji razvoj nepremičninske stroke. Nepremičninska družba bo po predlaganem zakonu za posredovanje pri nakupu oz. prodaji nepremičnine lahko zaračunala največ štiri odstotke od pogodbene cene, ta omejitev pa ne bo veljala v primerih, ko bo pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000 evrov. Kadar posredovanje v prometu vključuje tudi sestavo listin (pogodbe), bo moral to narediti univerzitetni diplomirani pravnik, pri tem pa za razliko od prejšnjega zakonskega predloga ni več pogoj, da ima ta tudi pravniški državni izpit. C"
V Novalji skoraj polovica slovenskih turistov
Naravne, urejene in čiste plaže, kulturna dediščina, avtokamp Straško ter ugodne cene so za Novaljo značilne. Slovenci jo zelo dobro poznajo - predvsem Ljubljančani.
Tudi Gorenjci niso izjeme.
Ljubljana - Prijateljsko srečanje s predstavniki mesta Novalje na otoku Pagu je potekalo v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani. Poleg župana Ivana Daba in direktorice Turistične skupnosti mesta Novalje Tatjane Peranič - Samaržija sta mesto Novalja s turistične, pristaniške in komunalne plati med drugimi predstavila tudi Igor Vidas in Nenad Perahić. Josip Gligoria je predstavil paski sir, Boris Suljić vino iz svoje kleti, "Klapa Novalja" pa je na sprejemu poskrbela za glasbeno vzdušje.
Župan mesta Novalja Ivan Dabo je predstavil mesto z več vidikov.
Marjan Jakič je poudaril, daje bil tovrsten sprejem, prijateljsko srečanje pripravljeno z. razlogom: "Spoznali so velikanski potencial, ki ga imajo Slovenci v Novalji. Želijo tesnejših stikov. Tako s turistične kot tudi drugih plati. Vemo, da je Novalja pri Slovencih zelo poznana. Skratka, domačini so videli interes in upam, da ga bodo tudi opravičili. Na leto ima Novalja približno pet milijonov nočitev tujih gostov, od tega pa je veliko število prav Slovencev."
Župan mesta Novalja Ivan Dabo je bil vesel, da je lahko predstavil svoje mesto z več vidikov. Prva njihova predstavitev, predvsem turistične ponudbe, je bila že na sejmu Alpe Adria, saj se je izkazalo, da Slovence zani-
ma preživljanje dopusta v Novalji: "Poleg tega pa Turistična skupnost mesta Novalja praznuje jubilej. Preteklo je 50 let od ustanovitve Turističnega društva Novalje in 50 let od začetka organiziranega ukvarjanja s turizmom. Začetki turizma sicer segajo že v dvajseta leta dvajsetega stoletja, vendar je zanimiva predvsem letnica 1953, ko je v naše mesto prispelo z ladjo z Reke tri tisoč Slovencev. Novalja je izključno turističen kraj, ki ima status mesta in je v zadnjih letih doživela velik napredek tako v razvoju, infrastrukturi kot turizmu. Ima štiri tisoč prebivalcev, v času turistične sezone pa ta številka zelo naraste." Dodal je še, da na področju turizma v Novalji zelo dobro rešujejo problema, kot sta oskrba z vodo in električno energijo, ter zaključil, da bo letošnjo turistično sezono spremljala kopica novosti, poskrbeli pa bodo tudi za vsakodnevne prireditve in dogodke za turiste, goste in obiskovalce Novalje.
Alenka Brun, foto: Samo Vidic
Orhideje odprle Cvetočo deželo
V Arboretumu Volčji Potok bo od 26. aprila do 4. maja 12. tradicionalna razstava tulipanov z več kot dva milijona cvetlic.
Volčji Potok - V arboretumu v Volčjem Potoku se je pomlad že začela. Po klicu in pozdravu pomladi, ki so ga pripravile letos vile s cvetličnim vlakom, je od konca marca do 10. aprila trajal ples pomladi z narcisami in se potem nadaljeval s hiacintami, ko so v arboretumu v sredi minulega tedna odprli tudi razstavo orhidej. Ta pa bo trajala in vabila v arbo-retum vse do konca maja.
Letošnja razstava orhidej je še veliko bogatejša od lanske, ko so prvič z njo prijetno presenetili številne obiskovalce. Tokrat razstavo bogati več kot tisoč barvitih orhidej v sedemdesetih vrstah. Posebnost razstave je tokrat posebna zloženka z. opisom najbolj pogostih okrasnih orhidej in z nasveti za njihovo vzdrževanje. Vse vrste razstavljenih orhidej pa obiskovalci letos lahko tudi kupijo v prodajnem vrtnem centru že med razstavo. Ob pripravi letošnje razstave pod velikim tropskim šotorom pa smo v arboretumu tudi izvedeli, da je danes na svetu prek
35 tisoč različnih vrst divjih orhidej, ki so bogatile in lepšale zemljo že v času dinozavrov. V arboretumu pa bodo bogatile pomladno razstavo, ki so jo poimenovali Cvetoča dežela, do konca maja.
Pravo bogastvo barv in cvetja pa se bo začelo 26. aprila, ko bodo odprli pomladansko prvomajsko
razstavo v Cvetoči deželi. Takrat naj bi zacvetelo več kot dva milijona oziroma 219 vrst različnih vrst in vseh barv tulipanov. Obiskovalci bodo med številnimi gredicami in oblikami živalskih in pravljičnih likov letos izbirali tudi naj tulipan. Za nagrado si bodo potem prislužili čebulice. Sicer pa bo Cvetoča dežela letos še posebno oziroma zares pravo doživetje za najmlajše, ki se bodo med pravljičnimi gredicami vozili brezplačno s cvetličnim vlakom. Pripravili pa so tudi več Cicibano-vih in Cicidojevih delavnic. Razen tega pa se bodo z zemljevidom v roki najmlajši odpravili na lov za sedmimi nagradnimi pravljičnimi liki.
Med razstavo bo v arboretumu tudi vrtnarska razstava in razstava grosistov pa razstava drevesničar-jev in vrtne opreme. Podobno kot lani, letos na razstavi, ki jo bo 26. aprila odprl ambasador kraljevine Nizozemske v Sloveniji, pričakujejo 70 tisoč obiskovalcev.
Andrej Žalar
Tržnica s pristno domačim
'Klapa Novalja" je poskrbela za glasbeno vzdušje.
Kranj - V četrtek in v petek, oba dneva od 11. do 18. ure, bo na parkirišču pred trgovino Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga na Primskovem velikonočna tržnica.
Na njej bodo kmečke žene in brezposelni s podeželja, ki se v okviru projekta Podeželsko razvojno jedro usposabljajo za samostojno podjetniško pot, predstavili glinene sklede, zajčke iz slame, pletenice in še kaj, prvič pa tudi blagovno znamko podeželskih izdelkov s širšega kranjskega in tržiškega območja z naslovom "... za moj dom".
Pobudo za projekt, s katerim naj bi z razvojem, izdelavo in trženjem zanimivih izdelkov in storitev podprli zaposlovanje na podeželju, je že lani dala razvojna agencija BSC Poslovno podporni center, ki je za izvedbo pridobila finančno podporo Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo RS. Od lanskega novembra do letošnjega marca so v projekt vključili 35 brezposelnih in potencialnih rokodelcev in 15 žena s podeželja, ki kažejo zanimanje za registracijo peke peciva. Za vsakega posameznika so izdelali zaposlitveni načrt in organizirali podjetniško sveto-
vanje, pripravili pa so tudi petnajst praktičnih podjetniških usposabljanj. Srečali so se z etnologom dr. Janezom Bogatajem in akademskim slikarjem Vinkom Tuškom ter se udeležili tečajev peke peciva na Srednji biotehniški šoli Kranj, obdelovanja lesa na Srednji lesarski šoli Škofja Loka in steklarske delavnice, s pomočjo mentoric Barbare Stem-bergar Zupan in Sonje Kernc pa so novo pridobljena znanja upoštevali že pri izdelavi. V sodelovanju s studiom Creatim so razvili celostno podobo in zametek skupne blagovne znamke izdelkov s kranjsko tržiškega podeželja z imenom "...za moj dom" z znakom v podobi domače hiše z roko, ki izraža domačnost, tradicionalne načine izdelave, spontanost in avtohtonost. Pa še to! BSC Kranj, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, KGZ Sloga Kranj, Kranjsko gozdarstvo društvo. Območna obrtna zbornica Kranj in Združenje podjetnikov Naklo so ustanovili Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, v okviru katerega bodo odslej potekale vse dejavnosti podeželskega razvojnega jedra. Strokovne naloge za center bo opravljala agencija BSC Kranj. C.Z.
Ribje palčke, panirane 300 g, "Mizica, pogrni se! Mercator
Zrezki iz svinjskega stegna, pakirani, cena za kg MDK, Kočevje; Košaki, Maribor; ABC Pomurka International, Murska Sobota
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 14. 4. do 21. 4. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Sir Saudar. cena za kg Ljubljanske mlekarne
Pomaranče, cena za kg Mercator
Brez dvoma 3i
Mercator najboljši sosed
Piše Maja Poljanec
Premagovanje ruskega mraza
Še malce o vremenu in presenečenjih. Rusija je krasna v snegu. Romantična. Čeprav mrzla. Potem pa se počasi začenja vse topiti. Med to dolgo rusko zimo sem pozabila, kako je vse skupaj brez snežne odeje. In se jezila, zakaj le ne razbijajo 10-centimetrskega ledu na ulicah. Ali vsaj na cestah. Kaj se ne bi bilo udobneje voziti, ali hoditi po ulicah? Nak. Ko so ceste začele počasi kazati svoje hrbte, mi je postalo jasno, daje sneg in led kar pripravno sredstvo. Z njim narava prijazno pomaga Petersburžancem - Pitercem zakriti velike luknje v asfaltu. Tako ceste postanejo ravne in vsak dan znova jih sneg na novo popleska. Kar je še posebej udobno v okrožjih, kjer ni košev. Pa pride otoplitev. In spet te privzdiguje do stropa, ko se voziš na maršrutkah in te zapeljejo čez kako luknjo, že povsem očiščeno od snega. Pomladanske ceste so mešanica kolovozov in gorskih stez, pravi izziv za voznike in pešce. Ljudje postajajo razposajeni. Od daljših dnevov,
(XIV. del)
sonca, toplote, praznikov. Na primer stvar, ki je čisto tipična za Rusijo: takole se peljem nekega večera na tramvaju domov.
Šofer v svoji kabinici mirno kadi in nas ■^vozi proti domu. Huh, šc dve postaji in bom doma. Spati. Jesti. Pa se tramvaj ustavi na postaji. Kontrolor, ki skrbi za to, da ljudje plačajo prevoz (navadno v osebi starejšega opitega moža ali kričave starke, povite v rute in kožuh), je bil tokrat starejši moški v debelih rokavicah in škornjih. Avtoritativen na pogled. Kakorkoli že tramvaj ustavi na postaji in kontrolor stopi k voznikovi kabini. "Kaj boš?" Posluša, pokima in stopi iz. tramvaja. Se počasi sprehodi proti kiosku na postaji in se postavi v vrsto pred njim. Predstavljajte si to situacijo - na tramvaju nas je sedelo tam okrog 20 potnikov in vsi smo potrpežljivo čakali, kdaj bo prišel naš kontrolor nazaj. Končno je prišel na vrsto in se nekaj dogovarjal s prodajalko. Se obrnil in se počasi sprehodil nazaj do
Petersburg
tramvaja. In se končno povzpel nanj. "No, pa pojdimo," sem si mislila. Dajmo, dajmo... Domov, spat... "Nimajo tega piva. Boš kaj drugega," zavpije kontrolor v voznikovo kabino. In spet sledi dolg pomenek o vrstah piva in cigaret. Kontrolor pritrjujoče pokima in se brez naglice odpravi nazaj do kioska. Tokrat vrste ni, tako da kar hitro opravi in se primaje nazaj. Izroči vozniku pivo in cigarete in lahko se končno odgugamo
počasi naprej. Ja, stvari tukaj znajo presenečati.
Ali pa vstopiš v trgovino. Ura je enajst zvečer. Le še večerjo si kupim. Pa domov. In stojiš v trgovini, ves lačen po napornem dnevu. In izbiraš. O, sir in jogurt si bom privoščila, mogoče malo govedine... Košarica se polni. Potem pa. ko prodajalka ravno tehta tvoj kos mesa, pok... in nastane popolna tema. Kupci in prodajalci v trgovini mahoma obstanejo.
Ne vedoč. kaj bi. No?!!? Stojijo vsi na svojih mestih. No?!? "Bo elektrika?" vprašam prodajalko, in ta hihitajoče zmigne z rameni: "Pojma nimam," reče, "to se večkrat zgodi." Naveličano si obriše roke starejša prodajalka in ravnodušno odstopiclja v skladišče. Po nekajminutni neodločnosti se nekateri kupci odločijo, da bodo izpad elektrike ignorirali in sprenevedajoč začnejo izbirati izdelke naprej v skoraj popolni temi, drugi pa se zapo-dijoprpti blagajnam, ki seveda ne delujejo. Sefa ni, prodajalke ničesar ne vedo. Postavila sem polno košarico na pult in po 10 minutah zapustila trgovino. Ljudje pa so še vedno begali po njej in poskušali stati v vrstah, nakupovati,... Seveda so me na izhodu temeljito preiskali. No, z mojo večerjo ni bilo nič.
Morje in Neva pa sta še vedno v ledu. Le kak odlomfjen kos ledu na površini daje slutiti tokove spodaj. In ladje v malih pristaniščih čakajo. Joj, kako lepo -pravkar me je klicala Evica Erjavčeva in mi poročala novice iz Slovenije. Malo za tem pa Serjoža, ki me je prav lepo pozdravil s praznikom...
In nujno, nujno, če se kdo le spomni in najde, kje naj iščem v svetovni literaturi odlomke fizičnih akcij kakega ženskega lika. Če kdo kaj zasledi mi nujno sporočite.
(Se nadaljuje)
Počasna zamenjava zastarelih traktorjev
Na sejmu v H rastju je bilo možno videti veliko novih kmetijskih strojev, na kmetijah pa, kot kaže študija, še vedno
prevladujejo tehnološko zastareli traktorji.
Hrastje - Drugi gorenjski spomladanski kmetijski sejem, ki ga je minuli konec tedna v Hrastju pripravilo podjetje Agromehanika, si je od petka do nedelje po oceni organizatorjev ogledalo od 20 do 25 tisoč ljudi, še posebej veliko pa jih je bilo v nedeljo, ko je tudi na kmetih več časa za sejemske oglede. To je bil letos že drugi kmetijski sejem na Gorenjskem, prvi je bil ob koncu marca v Komendi.
Po pozdravnem nagovoru Jana Šinkovca, novega direktorja Ag-romehanike, in mag. Jurija Kumra. direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je sejem v petek opoldne odprl državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darko Simon-čič, ki je ob tem poudaril, da v povprečju dokaj majhne slovenske kmetije potrebujejo predvsem manjšo mehanizacijo, ki jo je mogoče uporabiti za različne namene. Na zunanjem razstavišču in v obnovljenem objektu se je predstavilo več kot sto izdelovaicev in trgovcev s sodobno kmetijsko mehanizacijo ter z
Jan Šinkovec
ostalim kmetijskim "blagom", s starim traktorjem in še z nekaterimi primerki iz preteklosti pa tudi Društvo stare kmetijske tehnike. Sejemsko razstavo je dopolnjevala Agromehanika s ponudbo prodajnega centra, možno pa si je bilo ogledati tudi njeno proizvodnjo.
Za uvod v sejem sta Agromehanika in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj pripravila niz. predavanj o skrbi za varnost in zdravje pri delu, o tehnični zakonodaji in o stanju kmetijske tehnike v Sloveniji in v Evropski uniji. Tehnična zakonodaja za traktorje, kakršno poznajo tudi v Evropski uniji, je pripravljena in čaka le še na uradno potrditev, zakonodaja za škro-pilnike. pršilnike in druge naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev pa je že zdaj povsem usklajena z evropsko in jo morajo
Na sejmu so dali poudarek kmetijskim strojem.
upoštevati tudi vsi izdelovalci.-V okviru predavanj so predstavili tudi študijo Kmetijskega inštituta Slovenije o opremljenosti slovenskih kmetij s traktorji. Analiza je pokazala, da po številu traktorjev ne zaostajajo za državami z razvitim kmetijstvom, problematična pa je njihova tehnična raven opremljenosti. Traktorski vozni park je zastarel, povprečna starost
I.174 traktorjev s 562 kmetij, ki so jih vključili v anketo, je skoraj devetnajst let. Na kmetijah še vedno prevladujejo ekološko in varnostno nesprejemljivi traktorji, zaskrbljuje pa tudi posodabljanje. Kmetije vsako leto manj vlagajo v traktorje, na leto jih zamenjajo le en odstotek ali dva.
Cveto Zaplotnik
Doslej opozarjali, zdaj zahtevajo
Zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije so dolgo opozarjali na slabe delovne pogoje in neurejen položaj, prejšnji teden pa so od opozoril prešli k zahtevam, od katerih ne bodo odstopili.
Kranj - Zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije so prejšnji teden ponovno pozvali ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano man. Franca Buta k izboljšanju delovnih pogojev ter urejanju njihovega ekonomskega in socialnega položaja. Ce z ministrom o tem ne bodo dosegli dogovora, bo sindikat zavoda, ki je del sindikata državnih in družbenih organov, uporabil ostrejše oblike sindikalnega delovanja, pri čemer bodo zaposleni začeli opuščati nekatere delovne naloge.
Konferenca sindikata zavoda, ki jo vodi Igor Lampe, zahteva do 1. junija izenačitev položaja javne gozdarske službe z ostalimi službami v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izenačitev izhodiščnih količnikov za primerljiva delovna mesta z drugimi službami, uveljavitev dodatkov po uredbi o količnikih in dodatkih za zaposlene v državni upravi ter dodatkov za posebnosti gozdarskega dela za terenske delavce, do 31. decembra pa podpis ustrezne kolektivne pogodbe, sklenitev dogovora o višini nadomestila za uporabo lastnih vozil za terensko delo, zagotovitev ustreznih delovnih pripo-
močkov za delo na terenu in v pisarni ter določitev lymske boreli-oze in klopnega meningitisa kot poklicnih bolezni.
Kot ugotavljajo v sindikatu, so problemi posledica kroničnega pomanjkanja denarja, težkih delovnih pogojev ter neučinkovitosti oz. nezmožnosti vodstva zavoda, da bi javni gozdarski službi zagotovil ustrezen položaj v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Socialno ekonomski položaj zaposlenih, ki imajo večinoma visoko in univerzitetno izobrazbo, je slab. Prejemajo nizke plače, nimajo kolektivne pogodbe, ki bi upoštevala posebnosti dela javne gozdarske
službe, nimajo dodatkov po uredbi o količnikih in dodatkih za zaposlene v državni upravi in dodatkov za neugodne delovne razmere, za nevarnost pri delu in za delo s strankami. Ker službena vozila ne zadoščajo za terensko delo. uporabljajo tudi lastne, a to ni urejeno. Za delo so slabo opremljeni, kljub visoki okuženosti z. lymsko boreliozo in klopnim meningitisom nimajo urejenega položaja poklicnih bolezni. Sedem odstotkov terenskih delavcev je že imelo klopni meningitis, 37 odstotkov se jih je že okužilo z bore-lijo, od tega jih je 76 odstotkov obolelo za lvmsko boreliozo.
O slabih delovnih pogojih in neurejenem položaju so se lani štirikrat pogovarjali z ministrom Butom, ki jim je ob tem obljubil, da jih bo obvestil o rezultatih prizadevanj za rešitev problemov, jim
zagotovil 100 milijonov tolarjev za pokritje primanjkljaja in jih podprl pri sklenitvi ustrezne kolektivne pogodbe. Ker niso prejeli ne odgovora in ne denarja, so februarja letos ponovno pozvali ministra k skupnemu reševanju problemov, ob koncu marca pa so nezadovoljstvo kolektiva potrdili z zahtevo, ki jo je podpisalo 91 odstotkov zaposlenih.
Zavod za gozdove je 1994. leta začel z 864 sistemiziranimi delovnimi mesti, vlada je že na začetku odobrila zaposlitev 789 delavcev, zdaj je zaposlenih 758. Po programu razvoja gozdov, ki ga je državni zbor sprejel pred sedmimi leti, naj bi država za izpolnjevanje nalog javne gozdarske službe namenila vsako leto pol odstotka proračunskega denarja, letos ga namenja le četrtino odstotka.
Cveto Zaplotnik
Srečanje turističnih kmetij
Prepoved kloramfenikola
Republiška veterinarska uprava je prepovedala prodajo in uporabo pršila Dermo spray N.
Ljubljana - Evropski veterinarski inšpektorji, ki so prejšnji teden v Sloveniji preverjali delovanje sistema nadzora nad ostanki škodljivih snovi v živilih živalskega izvora in živalih, so odkrili več pomanjkljivosti, še zlasti pri preprečevanju kloramfenikola v mleku, zato so od slovenske strani zahtevali takojšnje ukrepanje.
Republiška veterinarska uprava
Poljane - Blizu trideset kmečkih gospodarjev in gospodinj se je udeležilo že tradicionalnega Srečanja turističnih kmetij, ki ga je škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe pripravila v sredo v gostilni na Vidmu v Poljanah. Na srečanju so se seznanili s pomenom čiščenja in razkuževanja na turističnih kmetijah, z. uvajanjem sistema Haccp pri pripravljanju hrane za goste in z zakonskimi zahtevami o varnosti in zdravju pri delu. opozorili pa so tudi na nekatere probleme. Pravil-
nik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in oddajo živil živalskega izvora v promet se jim zdi v nekaterih določbah preveč strog, smernice za uvajanje Haccp sistema ne upoštevajo posebnosti turističnih kmetij, težave pa so tudi pri kategorizaciji. Kot je povedala svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Vanja Bajd, je na območju škotjeloske upravne enote registriranih sedemnajst turističnih kmetij, pet pa jih je tik pred registracijo. C.Z., foto: Gorazd Kavčič
je izdala sklep o prepovedi prodaje in uporabe zdravil in snovi, ki vsebujejo kloramfenikol, to je Le-kovega dermalnega pršila Dermo sprav N, ki ga v veterinarski medicini uporabljajo za zdravljenje psov in mačk, ter konzervansa Azidiol, ki ga uporabljajo pri vzorčenju mleka. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But se je z ministrom za zdravje dr. Dušanom Kebrom dogovoril tudi o začasni prepovedi uporabe kloramfenikola v humani medicini, izjema naj bi bila le uporaba za bolnišnično zdravljenje. V Leku bodo v skladu s sklepom veterinarske uprave Dermo sprav N umaknili s slovenskega trga, po njihovem mnenju pa to ni rešitev, ki bi preprečila pojav kloramfenikola v mleku, ampak bi bilo za to treba poiskati resnične vzroke in krivce. V veterinarski upravi že preverjajo nov
možni vzrok za pojav kloramfenikola v mleku, pri tem sodeluje tudi kriminalistična služba, podrobnejših informacij o tem pa /a enkrat še ne dajejo.
In kaj vse je med enotedenskim obiskom v Sloveniji ugotovila evropska veterinarska inšpekcija? Veterinarska uprava lani pristojnih organov Evropske unije ni pravočasno in ustrezno seznanila s pojavom kloramfenikola v mleku, pri spremljanju (monitoringu) ostankov škodljivih snovi ni pregledala zadostno število vzorcev, ob pojavu kloramfenikola ni izdala natančnih navodil za izvajanje preventivnih ukrepov, upravi pa ima za ustrezno delo in izvajanje nadzora nad škodljivimi snovmi okrog petdeset ljudi premalo. Minister mag. Franc But je ob tem napovedal, da bo od vlade takoj zahteval dodatne zaposlitve.
Cveto Zaplotnik
Po tretjem zlatu še znak kakovosti
Marija Bogataj z Gorenjega Brda in Štefka Balanč iz Zgornje Besnice sta prejeli znak kakovosti.
Kranj - Na nedavnem državnem ocenjevanju in razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju sta z Gorenjske najvišje priznanje, znak kakovosti, prejeli Marija Bogataj z Gorenjega Brda in Štefka Balanč iz Zgornje Besnice, ki sta tokrat že tretjič zapored za poltrdi dimljeni sir Dimko oz. za medene kruhke osvojili zlato priznanje.
Gorenjske kmečke gospodinje in kmetje so letos na razstavo poslali rekordno število izdelkov, kar 120, od tega jih je približno polovica prejela priznanje. Dobitnike priznanj za žganje, suho sadje, sadne sokove in marmelade smo že objavili, tokrat objavljamo še rezultate ocenjevanja krušnih in mlečnih izdelkov ter embalaže. Z zgornje Gorenjske so zlato priznanje za mohant dobile Olga Rozman z. Nemškega Rovta, Urška Odar z Lepenc, Monika Ravnik z Broda in Silva Langus iz Podjelja, zlato priznanje za sku to Minka Odar iz Studora, Angelca Hlebanja iz Loga pri Kranjski Gori (tretje), Jurij Ka-valar iz Rateč, Mojca Dijak -Grmek ter Darinka Korošec, obe s Koprivnika, srebrno priznanje za skuto Berta Arh iz Stare Fužine, Jurij Kavalar iz. Rateč. Gregor Gartner iz Studora in Andrej Soklič s Polj, srebrno priznanje za kruh Urška Šranc z Belce, bronasto priznanje za plan-šarski sir pa Gregor Gartner iz Studora. Z območja škofjeloške regije so zlato priznanje prejele Milena Kavčič iz Jarčje doline za sadni kruh, Francka Ržek z Gorenjega Brda za krhke rogljičke ter Marija Bogataj, prav tako z Gorenjega Brda, za poltrdi dimljeni sir Dimko in za skutni na-
maz, srebrno priznanje Nežka Demšar iz. Krnic pri Novakih za orehovo potico, bronasto pa Francka Ržek z Gorenjega Brda za pšenični kruh, Majda Možina iz. Dolcnčic za pšenični kruh, Milena Kavčič iz. Jarčje doline za pšenični kruh iz. temne moke in Marica Benedičič iz Martinj Vrha za potico - ocvirkovco. Z osrednje Gorenjske sta zlato priznanje prejela Štefka Balanč iz Zgornje Besnice za medene kruhke in Franci Podjed iz Olševka za sladko smetano in skuto, srebrno Slavko Cotelj s Popovega za mehki sir Majer, bronasto pa Zdenka Podpečan z Brezij za pšenični in mešani kruh, Majda Ahačič iz Podljubelja za mešani kruh, Marica Eržen iz. Žabnice za pšenični kruh, Olga Tičar z. Zgornjega Jezerskega za buhtelj-ne, Slavko Cotelj za poltrdi sir Majer in Andreja Jagodic s Police za mehki sir.
Na razstavi so tokrat prvič ocenjevali tudi embalažo. Darilna embalaža za izdelke blagovne znamke Babica. Jerca in Dedek Jaka, last Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, je prejela zlato priznanje za embalažo za žganje in potico, srebrno za piškote medenjake in bronasto za skutni namaz.
Cveto Zaplotnik
Že četrti mesec brez denarja
Ljubljana - Odkar so kmetijska svetovalna služba, služba za selekcijo in kontrolo v živinoreji in sadjarsko vinogradniški centri prešli z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod okrilje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, so težave pri zagotavljanju denarja iz državnega proračuna za izplačevanje plač zaposlenim in za pokrivanje materialnih stroškov. Zbornica in območni zavodi so lani in predlani vsakič morali najeti za pet mesecev premostitveno posojilo v znesku 1,5 milijarde tolarjev, ta "praksa" pa se nadaljuje tudi letos. Kmetijske javne službe že četrti mesec niso dobile denarja, a ker jim ga tudi banke niso več pripravljene odobriti, se lahko zgodi, da bodo zaposleni aprila ostali brez. plač. Zbornica poziva ministrstvo in vlado, da zagotovita denar, ki ga kmetijske službe potrebujejo za nemoteno delovanje. Kot navajajo v zborničnem uradu, jim ministrstvo kljub dogovoru ni pravočasno posredovalo izhodišč za pripravo programov, zaradi rebalansa proračuna pa se je ustavil tudi postopek potrjevanja programov, ki so jih že vložili na ministrstvo za finance. C.Z.
Predavanje o zeliščih
Ziri - Društvo kmečkih žena Žiri bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo jutri, v sredo, ob pol štirih popoldne v osnovni šoli v Zireh predavanje o gojenju, nabiranju, shranjevanju, predelavi in uporabi zelišč. Predavala bosta Kalanova iz. Podlešja pri Kalobju (v okolici Šentjurja), ki se že vrsto let ukvarjata s to dejavnostjo in imata v svojem zeiiščnem vrtu več kot dvesto različnih zelišč. Petinšestdeset zelišč bo možno videti na predavanju, nekaj pa tudi kupiti. Junija bodo organizirali še ogled njune zeliščne kmetije na Kozjanskem. CZ.
Dunajski študentje strigli ovce
Potoče - Petnajst študentov z. dunajske univerze za agronomijo se je v soboto v nekdanjem KŽK-jevem skladišču sadja v Potočah na ovcah rejca Primoža Krišlja z Visokega učilo strojnega striženja ovc po novozelandski oz. avstralski metodi. Kol je povedal Primož Krišelj, sicer tudi podpredsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in predsednik Združenja ekoloških kmetov osrednje Slovenije, je to metoda, pri kateri rejec, ki striže ovco, in žival najmanj trpita, ob pravilnem striženju pa volna ostane v enem kosu. Tečaj striženja sta pripravila evropska kooperativa Longo mai z. Lobnika pri Železni Kapli in rejec Primož Krišelj, pri tem pa jim ic KŽK odstopil prostor, bližnji dom /a starejše občane pa elektriko. Študente sta učila striženja inštruktorja Roman Graf iz. Francije in Natanael Cox iz angleškega VValsa, tečaj pa so si ogledali tudi nekateri bližnji rejci ovc. C'*"
Kako se odvadimo slabih navad
Navade, kot so kajenje, prenajedanje, grizenje nohtov, alkohol in vse druge, zapolnjujejo naše osnovne potrebe - potrebo po sprostitvi, sreči in ljubezni. Navada je železna srajca, pravijo, ampak kaj lahko storimo, da se znebimo železa in se oblečemo v udobnejše oblačilo?
Ne iščite bližnjic!
Ali tudi vas bremenijo slabe navade? Če je tako, potem boste v tem članku našli nekaj uporabnih nasvetov, kako se jih znebiti in s tem dopustiti sebi, da ponovno svobodno zadihate. Predvsem se zavedajte tega, da vam ne obljubljam hitrih rešitev. Bližnjice se le redkokdaj obnesejo. Ljudje zapravljajo ogromno svojega časa in denarja za "hitre poti", ampak najpogosteje so razočarani, ko ugotovijo, da se navade povrnejo in da so še vedno sužnji lastnih dejanj. Veste, navade se lahko znebite, vendar je potrebno trdo delo, močna volja, predvsem pa dober razlog! Ga imate?
Je vaša želja dovolj močna?
Da bi prenehali s škodljivim vedenjem, ljudem pogosto manjka goreča želja, tista nuja, energija v duhu: "Zdaj imam pa resnično dovolj!!" Veste, koliko časa se boste še otepali slabih navad? Vse dokler jih boste povezovali z udobjem in prijetnimi občutki. Če ste denimo kadilec, potem boste kadili še toliko časa, dokler bo kajenje za vas predstavljalo več dobrega kot slabega. Poiskali morate torej dovolj močan razlog, zakaj odnehati. Poznam ničkoliko primerov ljudi, ki so prenehali kaditi v trenutku, ko jim je umrla ali zbolela ljubljena oseba za rakom na pljučih. Poznam tudi takšne, ki so prenehali jesti meso po obisku klavnice, čeprav so bili prej zapriseženi mesojedci. Kakšne so torej negativne plati vaše slabe navade? Lahko zbolite? Ste že bolni? Vam jemlje energijo? Vam povzroča krivdo? Ste zaradi nje depresivni? Vam onemogoča pristne medsebojne odnose? Je vaša želja dovolj močna?
Šele ko se navade zavedate, jo lahko nadzorujete
Življenje lahko vzamemo v svoje roke šele takrat, ko se zavedamo njegovih odtenkov. In če se želimo otresti slabe navade, moramo postati pozorni na trenutke, ko se navada pojavi. Ugotoviti moramo, kaj je listo, kar nas motivira, da se je poslužimo. Če ste kadilec, potem postanite pozorni na proces, ki vas pripelje do naslednje cigarete, od takrat ko nanjo pomislite, pa do takrat, ko jo vzamete iz škatlice. V kakšnih trenutkih posežete po njej? Kakšno je takrat vaše razpoloženje? Če imate problem s prenajedanjem, potem se opazujte, kdaj odprete hladilnik in kako se počutite ob tem. Ste razdraženi? Jezni? Potrti? Žalostni? Depresivni? Naučiti se morate zavestno opazovati sebe, svoje življenje in vso rutino povezano z njim. Seveda ni lahko ozavestiti nekaj, kar je avtomatično in rutinsko, pa vendar je to nujen proces. Pomembno je predvsem za to, ker se z zavedanjem lahko razumsko odločimo, da ponavljajoči vzorec prekinemo.
Ustavite se "tik pred"
Ko se svoje slabe navade zavedate, postanite pozorni na trenutek, ki mu pravim "tik pred". To pomeni, da se morate osredotočiti predvsem na tisti moment, ko navado najbolj potrebujete, takrat ko vas želja najbolj mami. Ustaviti se morate tik pred tem, ko nameravate poseči po škatlici s cigareti. Ustaviti se morate tik pred tem, ko nameravate poseči po alkoholu. Ustaviti se morate lik pred tem, ko nameravate odpreti hladilnik. Ustaviti se morate tik pred tem, ko nameravate prevaliti krivdo na nekoga drugega. Postati morate pozorni na ta čas in pred sa-
mim dejanjem pomisliti na to, da se vnovič prepuščate^ navadi, ki vas omejuje in zavira. Se boljše bi bilo, da si vedno, ko prepoznate nujo po določenem dejanju, glasno rečete: "To je navada, ki jc ne maram več" ali pa "to je navada, ki uničuje moje življenje." S to vajo boste slej ko prej vzpostavili popoln nadzor nad dejanji, ki se jim želite izogniti.
Preusmerite pozornost
Psihologi so ugotovili, daje navado mogoče preseči edino na ta način, da neželeni vzorec, ki smo ga z leti oblikovali in utrjevali v naših možganih, prekinemo. Zmotiti moramo tok misli, ki nas po ustaljenih poteh vodi do neželenega dejanja in svojo pozornost usmeriti drugam. Zavedati se morate, da vaš cilj ni zgolj to, da se odvadite slabe navade. Vaš poglavitni cilj je, da slabo navado zamenjate z. dobro. Tisto vrzel, ki jo je prej zapolnjevala negativna navada, mora sedaj zapolniti nova. pozitivna. Če vam to ne
uspe, potem boste bržkone eno slabo navado zamenjali za drugo, kije prav tako škodljiva. Če se nekdo pohvali, daje prenehal kaditi, obenem pa tehta 150 kilogramov, ste lahko prepričani, da ni naredil velikega napredka. Zamenjal je navado kajenja z. navado prenaj-edanja, saj je na neki način pač moral zapoiniti tisto vrzel. Poiskati morate pozitiven način, da zadovoljite potrebo, ki jo sedaj zapolnjuje slaba navada.
Ko vas mami skušnjava...
Dobro premislite, s čim bi lahko zamenjali slabo navado. Kaj najraje počnete? Kaj vas najbolj veseli? Pri čem najbolj uživate? Poiščite nekaj koristnega, v kar se boste zagnali, ko vas bo mamil
čar stare razvade. Naslednjič ko se boste znašli v trenutku "tik pred" in ko se boste zavestno opozorili, da se te navade želite znebiti enkrat za vselej, morate zmotiti misli, preusmeriti pozornost drugam, prekiniti ustaljeni vzorec in začeti delati tisto, kar ste določili, da boste počeli namesto tega. Ključ do uspeha je v ponavljanju. Tako kot ste dolgo časa razvijali slabo navado, tako bo potrebno tudi nekaj časa, da razvijete novo. Znanstveniki so ugotovili, daje za spremembo ustaljenih vzorcev ali vzgojo novih navad, potrebnih 21 do 30 dni. Toliko časa namreč potrebuje človeško telo, da se v celoti obnovi, da odmrejo stare celice in zaživijo nove. Prekinite vzorec z razmišljanjem o nečem drugem. V začetku najbrž ne bo lahko, saj
bo stara navada še vedno zahtevala veliko pozornosti zase. a ob vztrajnem prekinjanju vzorca, ji boste slej ko prej zavladali in izgubila bo moč nad vami.
Tudi optimizem je navada
Ko se takole pogovarjamo o slabih razvadah, ki nam otežujejo pot k uspehu in polnemu življenju, pa moramo vedeti, da obstaja cel kup dobrih, pozitivnih navad, ki se jih lahko naučimo, če se le odločimo za to. Ste vedeli, da je optimizem navada? To ni nekaj, kar je nekomu usojeno, drugemu pa ne. Lahko se ga naučite. Vas zanima kako? O tem si v Gorenjskem glasu preberite naslednji torek.
Nace Volčič www.mojuspeh.com
Devet stvari, za katere ste odgovorni sami
1. Odgovorni ste za to, kar naredite. Vaša dejanja so le vaša, od nikogar drugega. Sami se odločate, ali jih boste naredili ali ne, zato zanje prevzemite polno odgovornost!
2. Odgovorni ste za to, kar rečete. Prav tako kot dejanja, so tudi besede, ki jih izrečete (ali napišete) pod vašim nadzorom. Beseda lahko ruši ali gradi, zato imejte ves čas v mislih, da ste sami odgovorni, ali boste hodili po ruševinah ali gradovih.
3. Odgovorni ste za to, kar razmišljate. Da, seveda obstaja nekaj podzavestnih misli, ki jih ne morete nadzorovati, vendar pa so stvari, o katerih resnično lahko razmišljate - vaše sanje, cilji in vrednote - povsem vaša izbira in odgovornost.
4. Odgovorni ste za svoj poklic. Mnogi spregledajo to točko in si mislijo, "Obtičal sem v tej službi zato, ker nimam diplome, izkušenj, itn." Sprenevedanje! To je najenostavnejši način, da nekdo zanika odgovornost za svoj uspeh. Službo ste izbrali sami. in če boste v njej ostali ali ne, je povsem vaša izbira.
5. Odgovorni ste za svojo družbo. Obstaja čudoviti rek: "Težko je leteti kot orel, če ste obkroženi s
kokošmi." Vaši prijatelji vas prav tako lahko povzdignejo ali potlačijo - vendar jih izbirate sami!
6. Odgovorni ste za svoje zdravje. Delček vašega zdravja jc odvisen od genskih zasnov, okolja in izpostavljenosti. Ampak večji del je odvisen od stvari, ki jih sami izberete: uravnotežena prehrana, rekreacija, dovolj počitka, manj stresa...
7. Odgovorni ste za okolje, kjer živite. Vaša hiša. njeno stanje, mesto, kjer živite, možnosti, ki so vam na razpolago, vse to so stvari, nad katerimi imate vpliv in ki jih lahko spremenite, če vam niso všeč ali pa izboljšate, če z. njimi niste najbolj zadovoljni.
8. Odgovorni ste za svoje finance. Imeti dovolj denarja ali ne imeti dovolj denarja, to ni stvar vašega predpostavljenega, vašega partnerja, finančnega ministra ali države. Vaš denarje vaša stvar in danes se odločate, koliko ga boste imeli jutri.
9. Odgovorni ste za svoj čas. Vi izbirate, kako boste porabili svoj čas in koliko ga boste namenili določenim aktivnostim. Berač in bogataš, oba imata na razpolago 24 ur, razlika je le v tem, kako ga izkoristita.
Nova tehnologija avtoplaščev bo nadomestila rezervno kolo
Tudi s prazno gumo se (daleč) pride
Sistem PAX, ki so ga razvili pri francoskem Michelinu, omogoča vožnjo tudi če pride do predrtja avtomobilske pnevmatike. Nekateri avtomobilski proizvajalci so noviteto, ki nadomešča potrebo po rezervnem kolesu, že ponujati kot dodatno opremo, zaradi posebnih platišč pa je zaenkrat še predraga za bolj množično uporabo. A hkrati je že jasno,
da se petemu avtomobilskemu kolesu čas postopno izteka.
Veliko voznikov je že skusilo, kako jc, kadar ena od (običajnih) avtomobilskih gum spusti zrak. Pred leti, ko so bile v gumah še večinoma zračnice, jc pogosteje prihajalo tudi do pravih eksplozij, ki so lahko v hipu nevarno spremenile smer vozečega avtomobila, medtem ko pri gumah brez. zračnic zrak uhaja nekoliko počasneje, vendar voznik na volan-skem obroču kmalu začuti, da nekaj ni v redu. Potem sledi iskanje rezervnega kolesa, ki je najraje v dnu polno naloženega prtljažnika ali celo pod njim, umazane roke, slaba volja in podobno.
Prav zato so proizvajalci avtomobilskih pnevmatik začeli iskati rešitve, s katerimi bi se izognili
tej neprijetnosti. Pri Michelinu so zato že pred časom razvili sistem PAX, pnevmatiko in posebej prirejeno platišče, ki ob predrtju omogočata sorazmerno normalno vožnjo na določeni razdalji, ne da bi se guma pri tem kakorkoli poškodovala.
V njeni notranjosti je namreč poseben elastomerni obroč, na katerega naleze tekalna plast, ko iz. gume uide zrak, plašč pa je s posebnimi sidri pritrjen na platišče, tako da ne more zdrsniti z obroča. Ker so bočnice pnevmatike izredno močne in nizke, pri posedanju ne pride do deformacij.
S takšno gumo seje mogoče peljati še do 200 kilometrov daleč s hitrostjo do 80 kilometrov na uro,
1 - elastomerni vložek, na katerega naleze prazna guma
2 - guma je s sidri pritrjena na kolesni obroč
3 - kratke in čvrste bočnice preprečijo deformacijo
4 - enodelno jekleno ali aluminjasto platišče
5 - robovi platišča, ki omogočajo lažje natikanje vložka
Pnevmatika s PAX tehnologijo se občutno razlikuje od običajne, najbolj po posebnem elastomer-nem vložku, na katerega naleze guma, ko iz nje izpusti ves pritisk.
to pa je običajno že razdalja, v kateri najdemo ustrezen vulkanizer-ski servis. Če so na avtomobilu takšne pnevmatike, ostaja več prostora za prtljago, kajti rezervno kolo. na katerega radi pozabimo, če ni v uporabi, je običajno spravljeno v prtljažni kleti. Seveda pa bo do množične uporabe novega sistema prišlo šele, ko bo cena za posebne pnevmatike nekoliko nižja. Interes drugih gumarskih proizvajalcev (Pirelli, Sumilomo, Goodvear) pa hkrati kaže, da zaupajo v novost, ki bo marsikateremu vozniku prihranila mučne trenutke ob ugotovitvi, da jim je iz ene od avtomobilskih gum ušel zrak.
M.G.
Ali ste vedeli?
- da se večina "gumi defektov" zgodi ravno med koncem tedna. Zakaj so ravno petek, sobota in nedelja najbolj kritični dnevi, ni natančno raziskano, dejstvo pa je, da so takrat na cesti tudi avtomobili, ki druge dni samevajo v garažah,
- da se posameznemu vozniku predrtje ali drugačna poškodba ene od avtomobilskih gum v povprečju zgodi enkrat v enem ali dveh letih,
- da je imel vsak četrti voznik težave s predrtjem gum v zadnjih šestih mesecih,
- da 90 odstotkov vseh predrtij povzroči žebelj ali drug oster predmet s povprečnim premerom 2,8 milimetra,
- da je 83 odstotkov izgub zraka v pnevmatikah postopnih, 67 odstotkov pa se jih zgodi v enem dnevu,
- da je 17 odstotkov izgube zraka v pnevmatikah nenadnih.
Rabljena vozila
Na našo.m pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip
Kia Rio 1,5 hb k,abs,sv,cz,es... Renault Master 2,5 d tov. cz,sv Renault Thalia 1,4 16v abs,sv,cz,es.. Ren.Megane Scenic 1,6 abs,sv,cz... Ren.Megane break l,9dci k,abs,sv,cz... Ford Mondeo 1,8 clx kar. abs,es,cz... Kia pride wagon 1,3 es VW Passat2,0glk,abs,sv,cz Renault Laguna 1,8 RT sv,es,cz Renault Thalia 1,4 16vexpres. sv,cz,es VW Polo 1.6 sv,2xair Suzuki Baleno 4,4 1,6 sv,cz,es
Letnik-barva
2001 rdeča
1998 bela
2002 met.modra
1999 met.modra
2001 met.rdeča 1994 bela 1999 siva
1993 siva
1994 modra
2002 met.rdeča 1997 bela 1996 zelena
Cena V Sit
1.760.000,00 1.780.000,00 1.790.000,00 1.880.000,00 2.550.000,00 799.000,00 799.000,00 890.000,00 920.000,00 1.730.000,00 1.080.000,00 1.120.000,00
RENAULT
www.alpctour-romont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENILI KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
♦ G. VOZILO 7, GARANCIJO k M IM\
- SV SERVO VOIJVN
I / i IA1K\1\(!/\M!.I'\MI
- R: RADIO
- ES: F.LEKTR DVIG STEKEL MK AIKHAG
si:rvisno prodajni center kranj. ljubljanska 22 Centrala: 04/20 15 240
d.d. kranj
Vse za vaS avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanja vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
» Zavaro\ai\|e 111 registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rahljonih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
Torek, 15. aprila 2003
Test: Seat Cordoba 1.4 16V Stella
Temperament po nemškem ukazu
Ko so v koncernu Volksvvagen opravljali delitve med posameznimi znamkami, so za španski Seat jasno zapisali, da morajo imeti vsi njihovi modeli športni predznak. Zato je s tekmovalnim duhom prežeta tudi limuzina cordoba, karoserijska izpeljanka iz modela ibiza in avtomobil z družinsko naravnanostjo.
Že pred devetimi leti, koje svoj pohod začela prva generacija cor-dobe, je bil marsikdo prijetno presenečen nad njenim športnim videzom, hkrati pa tudi nad prostorno notranjostjo in uporabno velikim prtljažnikom. Ker že takrat pri Seatovih avtomobilih ni bilo skrivnost dejstvo, da se pod karoserijo skriva Volksvvagnova tehnologija, je bila prepričljivost tega avtomobila še toliko večja in temu primeren je bil tudi tržni odziv. Nova cordoba s svežo podobo in posodobljeno tehniko nadaljuje tam, kjer je končala predhodnica, in Še bolj odločno poudarja svoj športni temperament. ****iV 'Zunanjost: čeprav časi limuzinam niso najbolj na-
klonjeni, velja cordobi priznati, da ima osvajalsko zunanjost. Skreiral jo je znani avtomobilski "krojač" VValter da Silva, ki je svoj čas služboval pri italijanskem Alfa Romeu, nekaj dobrih idej pa je očitno prinesel tudi k Spancem. Kdor misli, da so cordobine zadnje luči podobne kot pri alfi 156, vidi dobro in najbrž se hkrati zazdi znana še kakšna karoserijska poteza. Sprednji del z znižanim nosom, na katerem sta žarometa z. dvojno optiko in rahlo zatemnjenim prekrivnim steklom in značilno hišno masko hladilnika, je natanko takšen kot pri ibizi in z nekaj šminkerskimi dodatki bi bila cordoba res videti zelo agresivna. ***/*tv  Notranjost: Športni
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ........................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev
mere:......................d. 4,280, š. 1,698, v. 1,441 m
medosna razdalja:...............................2,460
prostornina prtljažnika:........................ 485/1140 I
teža praznega vozila: ........................... 1090 kg
dovoljena skupna teža: .......................... 1585 kg
motor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina: ............................ 1390 ccm
moč: ......................55 kW/75 KM pri 5000 v/min
navor:...........................126 Nm pri 3800 v/min
najvišja hitrost:...............................176 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................13,6 s
poraba EU norm.; ...................8,9/5,3/6,5 1/100 km
maloprodajna cena: ....................... 2.622.482 SIT
zastopnik: .....................Porsche Slovenija, Ljubljana
Cordoba skuša osvajalce prepričati, da gre za limuzino s športnim predznakom. Tako so Seatu določili med delitvijo značilnosti med posameznimi znamkami v koncernu Volksvvagen.
duh, ki ga izžareva zunanjost, so oblikovalci prenesli tudi v potniško kabino. Oblika armaturne plošče je dokaj posrečen posnetek tistega, kar je mogoče videti v približno čistokrvnih športnih štiri-kolesnikih. Posebej izstopijo tri-kraki volanski obroč in okrogle reže za dovod zraka, žal pa je vse skupaj spakirano v preveč ceneno
(trdo) plastiko, ki ni na enaki valovni dožini kot večina drugih delov. Tudi Seatovo vztrajanje pri rdečkasti osvetlitvi merilnikov si zasluži vsaj negativno pripombo, če ne že kar kritiko in če zraven prištejemo še neugledna stikala za vključitev žarometov in ročne kli-
Motor: Štirivaljnik z 1,4 litra gibne prostornine in s 75 konjskimi močmi ne uspeva zadovoljiti želja športno orientiranega voznika. Avtomobil namreč ni posebej lahek in motor, ki mu sicer ne manjka prožnosti, se le težko spopada z njo. Zlasti se to po-
Renault Scenic II po sedmih letih nadaljuje pionirsko poslanstvo
Enoprostorska inteligenca
Francoski Renault nadaljuje s snovanjem nove generacije mode- bil izdelan v več kot dveh milijo-lov, v družini megane, ki se ji bo letos med drugim pridružil tudi nih primerkov in je bil leta 1997 kompaktni enoprostorec scenic. Novinec nadaljuje tam, kjer je razglašen za Evropski avto leta) končal njegov uspešni predhodnik, po petsedežni pa se kmalu obe- oborožen z večino tehnoloških ta tudi podaljšana sedemsedežna izvedba. dosežkov, ki jih je Renault pred
stavil v zadnjem času. Namesto kontaktnega ključa za odklepanje in zagon motorja skrbi elektronska kartica, klasično ročno zavoro pa je nadomestila samodejna, ki se aktivira vsakokrat, ko je motor vozila ugasnjen.
Motorna paleta novega kompaktnega enoprostorca se začenja z 1,4-litrskim bencinskim štiri-valjnikom (98 KM), nadaljuje z. 1,6-litrskim (115 KM) in 2,0-litrskim (136 KM). Poleg treh bencinskih bodo na voljo še trije turbodizelski motorji z drugo generacijo visokotlačnega vbrizga goriva po skupnem vodu. Šibkejša imata 1,5 litra gibne prostornine (80 ali 100 KM) in večji 1.9 litra (120 KM). Glede na motorno moč so na izbiro trije menjalniki, poleg pet- ali šeststopenjskega še proak-tivni samodejni. Tovarna v svoji skrbi za varnost obeta veliko tovrstnih dodatkov, znižane obratovalne stroške in 12-letno protiko-rozijsko jamstvo. Scenic II bo na vodilnih evropskih trgih naprodaj kmalu po uradnem voznem krstu, ki je predviden za konec aprila, k nam pa bo zapeljal pozno jeseni.
Matjaž Gregorič, foto: Renault
Zadaj: kdor vidi italijanski vpliv, vidi prav.
matske naprave (pri nivoju opreme stella za doplačilo), se navidezno dobra slika delno popači. Sprednja sedeža sta dobro odmerjena in čvrsto oprimeta telesi voznika in sopotnika, medtem ko je na zadnji klopi že mogoče čutiti pomanjka-
zna, ko je treba zbrati energijo za hitro prehitevanje, saj ga začne zdelovati sapa in tudi hrup njegovega delovanja se precej poveča. Ta motor je torej primeren predvsem za manj ali kvečjemu povprečno zahtevne voznike, poleg
Scenic II. ki je zgrajen na osnovi novega megana in predstavlja eno od sedmih karoserijskih različic, povzema novo oblikovno identiteto Renaultovih avtomobilov. Po merah je v vse strani nekoliko večji od svojega predhodnika, to pa obeta tudi prostornejšo in udobnejšo notranjost. V začetku bo novinec na voljo v petsedežni izvedbi, prostor potniške kabine pa bo z. zlaganjem ali odstranjevanjem sedežev mogoče vsestransko prilagajati. Glede na položaj zadnjih sedežev se prt-
ljažni prostor povečuje s 430 na 480 litrov, kadar pa je zadnja vrsta odstranjena, pa je mogoče prevažati tudi večje kose tovora ali prtljage. Ob tem ne gre prezreti še vrste dodatnih odlagalnih polic in predalov, posebnost pa bo premična sredinska konzola. Čez nekaj mesecev bodo pri Renaultu predstavili še sedemsedežni grand scenic, ki bo imel tudi daljšo karoserijo.
Sicer pa je naslednik enega najuspešnejših kompaktnih enopro-storcev (do konca lanskega leta je
SEAT CORDOBA in bližnji tekmeci Model
ŠKODA FABIA SEDAN 1.4 COMFORT MAZDA 323 SEDAN 1.4 CE KIA RIO 1.3i SEDAN SPORT
maloprodajna cena
2.350.933 SIT 3.245.000 SIT 2.087.768 SIT
nje prostora. Čeprav je nova generacija cordobe v vse smeri večja od prejšnje, se notranjost zdi nekako bolj utesnjena, a kot kaže, je to potrebno razumeti v slogu športnosti. Pohvala pa vsekakor velja prtljažniku, ki je z osnovnimi 485 litri med največjimi v razredu in tudi večji kot pri marsikaterem za številko večjem tekmecu, poleg tega pa tudi temeljito obdelan.
tega pa se poraba bencina bliža 9 litrom na 100 kilometrov, kar je za dobljene zmogljivosti nekoliko preveč.
Vozne lastnosti: Glede na to, da si cordoba svoje podvozje deli z volksvvagnom polo, škodo fabio in seatom ibizo, ni nobenega dvoma, da gre za eno najbolj zanesljivih osnov v tem velikostnem razredu. Vodljivost je
zavidljivo dobra in v ovinkih se avtomobil kljub dodatnim karose-rijskim centimetrom obnaša povsem suvereno. Pohvalno jc serijsko vgrajen protiblokirni zavorni sistem, ki povečuje možnosti za hitrejše in varnejše ustavljanje. Zaradi drugačne nastavitve blažilnikov in vzmeti ima nova cordoba v primerjavi s prejšnjo vcepljeno še bolj trdo vzgojo, ki se kaže v manj udobnem "pobiranju" cestnih grbin, to pa je za udobje potnikov na daljši vožnji lahko že malce nadležno.
■£< Končna ocena: Cordoba torej prinaša svežino v dokaj medlo podobo limuzin v spodnjem razredu, kupce nagovarja s prirojenimi športnimi lastnostmi, družinski uporabi namenja solidno prostornost. A ker časi niso li-muzinsko najbolj ugodni, je tudi za ta Seatov avtomobil na cesti kar nekaj ovir, nenazadnje tudi zato, ker španski del koncema Volksvvagen svoje štirikolesnike že nekaj časa tudi cenovno poslavlja ob bok nemškim.
Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično ★★★★ftdobro *** a t\ povprečno
* * £< -ft -M-zadovolj ivo *-ft-ft$"frslabo / vmesna ocena
Citroen C3 in SensoDrive
Francoski Citroen je že pred časom v svojem malčku C3 predstavil tudi robotizirani menjalnik, imenovan senso drive. Gre za nadgradnjo osnovnega ročnega menjalnika, voznik pa lahko zbira med popolnoma samodejnim delovanjem ali ročnim pretikanjem brez uporabe sklopke. Delovanje menjalnika krmili dodaten računalnik, ki preprečuje prevrtenje motorja ali vožnjo s premajhnim številom vrtljajev. Poleg prestavne ročice na dnu sredinske konzole voznik lahko uporablja tudi stikali na volanu. Senso drive je zaenkrat na voljo samo v različici z 1,6-litrskim motorjem (110 KM), kije za 115 tisočakov dražja kot v izvedbi z. ročnim menjalnikom. M.G.
Ne čakaj na maj!
Ob nakupu Thalie Air v mesecu aprilu prihranite 450.000 SIT
BON BON
RENAULT
V akciji Renault Bonbon ob nakupu Thalie Air prihranite 450.000 tolarjev! Thalia Air vas bo prepričala z visoko stopnjo varnosti in udobja, dinamičnimi bencinskimi in dizelskim motorjem, največjim prtljažnim prostorom v segmentu in brezplačno klimatsko napravo!
www.renaulLi)
Ana Cergolj
Ko z velikimi pričakovanji odpiram svojo elektronsko pošto, vedno znova opažam, da vas vsa ta elektronska mrzlica še 'ni zajela. Vaše prispevke namreč prinaša poštar in ne klik na miški. Sicer pa vas moram opozoriti, da mi nekateri pošiljate zelo dolge prispevke. Ker nimamo veliko prostora, žal takih ne morem objaviti. v ,
* G*
papa AMA
Offolfce f>£f£SG
DOGODEK BREZ PRIMERE
Zgodil seje dogodek brez primere, a v to verjamejo še tako velike nejevere.
Verjameš ali ne, to meni je vseeno, je pa tole vest - s številko eno:
šenčurski nogomet ni več šala. Ekipa je naša igrala super uspešno, svetovno prvenstvo čaka jih - resno!
Žogo tam levo in desno bodo podili, kar dvajset golov bodo zabili. Vso slavo poželi so že do sedaj, kako slavni prišli bodo šele nazaj.
Hej, zbudi se mala, kaj pa ti je?
Oh, od kdaj pa še lake sanje niso dovoljene?
Nejka Omahen
Ne maram nesrečnih koncev!
Nejko zagotovo poznate kot avtorico Silvije, najboljšega mladinskega romana leta 2002. Če pa knjige še niste prebrali, naj vam povem, da je to odlično zgodbo o težavah in radostih odraščanja napisala že v osmem razredu. In Silviji so sledile še druge. Nejka je torej uspešna mlada pisateljica, ki dokazuje, da mlade najbolje poznajo ... mladi.
Največja otroška neumnost? V mali šoli sem
imela dva fanta naenkrat.
V šoli sem prav zares sovražila ... Fiziko. In
biologijo.
Zares dobro znam ... Slovnico Nimam pojma o ... Vesolju.
Nejka, mnogi izmed nas smo že začeli pisati knjigo... pa je nikoli dokončali. Mene na primer začetno navdušenje ponavadi mine že po dveh straneh...
"Ja, dosti ljudi ima polno idej ... jaz pa vedno veliko razmišljam o svoji ideji za knjigo. Sicer se tudi pri meni nekje na sredini knjige pojavi kriza, ko ne vem več, kaj bi napisala. Ampak potem vedno dokončam."
Torej nimaš polnega predala nedokončanih knjig?
Hi pa mislimo tefeo...
KAJ POČNEJO UČITELJI MED POČITNICAMI?
Odgovarjajo učenci 1. razreda OŠ Besnica.
Učitelji med počitnicami pospravljajo in berejo časopise. Žiga Pišejo naloge in račune za matematiko. Simon Igrajo se z dojenčki in berejo knjige. Sara T. Berejo stripe in rešujejo križanke. Nejc M. Pijejo kavo, berejo časopise in grejo na morje. Nejc V. Berejo časopis, gledajo televizijo in poležavajo na kavču. Jera Grejo na morje, se sončijo in kopajo ter se zabavajo. Maja
"Ne, to se mi je zgodilo le enkrat." Kakšne konce imaš rada - bolh -vvoodski happy end?
"Ne maram nesrečnih koncev. Zelo rada imam knjige, ki se lepo končajo in tudi svojih bralcev nočem zamoriti ..."
Če zapreš oči, ali si predstavljaš Silvijo?
"Seveda, jaz si vse svoje junake predstavljam."
Za tiste, ki je še niso prebrali -kakšna je Silvija v petih besedah?
"Srednje velika, dolgolasa, sivooka ... a je že pet besed? - preveč živahna in zelo fantovska." Ko te pogledam, se mi zdita precej podobni... "Ja, saj vem, to me vsi sprašujejo. Ampak to je samo naključje, grozno bi mi bilo, če bi drugi brali, kaj se mi dogaja." Pa te kdaj enačijo s Silvijo? "Ja, in to mi je zoprno. Po mojem domačem kraju se na primer govori: "A veste, da so se od Nejke starši ločili? Ja, to je ona prav v knjigi napisala ..." Vsi so tudi prepričani, daje moja mami učiteljica, pa sploh ni. V resnici je kemik." Glavne osebe tvojih knjig so punce - lahko pričakujemo tudi kakšnega fanta? "To so me že fantje spraševali. In mi rekli, naj napišem kakšno kriminalke. Ampak tega se ne bi upala. Sem punca in razmišljam kot punce. Punce poznam. Saj za fante se mi nekaj sanja, ampak lahko bi popolnoma udarila mimo ..." Sklepali bi, da si oboževala domače branje, eseje, spise ... da je učiteljica vedno prebrala tvoje spise na glas ...
"Ja, ja, v osnovni šoli je že šlo - imam domišljijo. V srednji šoli pa je drugače. Esej je nekaj čisto drugega kot domišljijski spis. Za prvega sem dobila 3, ker sem zgrešila temo in zavila čisto nekam drugam."
Se ti zdi, da pisanje esejev ubija domišljijo?
"Ubija niti ne. Je pa res, da v šoli težko napišeš nekaj kar bi rad. Pišeš samo, kar ti predpišejo ...
Te veliko vabijo kot gostjo na osnovne šole?
"Ja, posebej konec maja, ko jc zaključek bralne značke, me ves čas kličejo ... ampak jaz imam takrat izpite."
Tri knjige za poletje po izboru Nejke?
"Baletni copatki, vsekakor. V osnovni šoli sem bila nora na njih. Pa mogoče še Hči lune od Dese Muck." Si s knjigami obogatela? "Ja, seveda, do konca življenja mi ni treba več delati ... haha!"
Lisi iz dnevnike
S Sreda, še vedno pomlad, dnevnik sedmošolca
In Ninini oranžni lasje niso le slaba prvoaprilska šala. Danes pred biologijo me je namreč spet zaslepila s svojo glavo v barvi zrele pomaranče. Raje sem zavil na edino varno območje v šoli, kjer zagotovo ni vreščečih punc s čudnimi lasmi
- na stranišče. No, tam sta si mir poiskala tudi Miha in Gorazd in debata se je lahko začela. "Kaj. Rok. a zdej ti pa Nina ni več tko dobra?" me je takoj napadel Miha. Medtem ko sem ga v odgovor pošteno boksnil v ramo zavil z očmi. sem ugotovil, da si to vprašanje pravzaprav zastavljam tudi sam. No. Miha je pametno odnehal
- ve namreč, da ga vsak trenutek lahko sesujem v prah. No, recimo.
Gorazdu. ki je ravno hotel nadaljevati namesto "poškodovanega" Mihe, sem namenil "utihniše-predenzačneš" pogled, brcnil v umivalnik in se prav počasi odvlekel v biologijo. Najraje bi namesto proučevanja "čudovitega sistema živih bitij" v skrivališču za šolo čakal na boljše čase, ampak še ena neopravičena bi bila kapljica čez rob potrpljenju razredničarke ... (se nadaljuje)
Se danes rojevajo drugačni otroci?
Zanimivo vprašanje. In vsi, ki smo odrasli in ki se še kolikor toliko spominjamo lastnega otroštva, lahko le prikimavamo dejstvu, da so današnji otroci resnično drugačni, kot
otroci pred dvajsetimi, tridesetimi, štiridesetimi leti in več.
Včasih se je s tem kar težko sprijazniti. Pogosto se ljudje ne znamo postaviti v kožo otroka in ga razumeti. Ampak če bi to lahko storili, potem bi spoznali, da nas tudi oni težko razumejo, predvsem pa ne razumejo življenja, ki smo ga ustvarili na tem svetu. Danes otroci vedo, da bi lahko bilo veliko lepše na zemlji. In da, vedo tudi to, da takšno življenje lahko ustvarijo oni. Natančno vedo, kdo so in kaj morajo tukaj početi.
Kako dramatična je razlika med današnjimi otroci in tistimi izpred petdesetih, stotih let, že nekaj časa buri duhove znanstvenikov, sociologov in drugih strokovnjakov. Ugotavljajo neverjetne spremembe v dojemanju in inteligenci. Eksperimenti kažejo, da ima povprečni šolarček. danes tako visok inteligenčni kvocient, da bi zadostoval stopnji genija, če bi ga merili v zgodnjih letih dvajsetega stoletja. Njihov inteligenčni kvocient znaša kar za 24 do 26 točk več, poleg tega pa strokovnjaki prav tako opažajo razliko v sposobnostih neverbalne komunikacije, intuicije in ustvarjalnega reševanja problemov. Od kod ta razlika? Smo bili mi kot otroci tudi tako drugačni od naših staršev, ko so bili še majhni? Odgovor na ta vprašanja se skriva v razumevanju generacijskega prepada, ki je stalnica v razvoju človeštva. Poglejmo si, kako so se generacije skozi leta razvijale in spreminjale.
Baby Boom generacija
Ljudje te generacije so bili rojeni približno med letoma 1946 in
1963, po strahotah vojne, s seboj so prinesli veselje, sproščenost, radost, igrivost in pozitivno energijo. Zelo zanimive so karakteristike teh ljudi in sovpadajo s takratnim sistemom in režimi. So ubogljivi, pridni, spoštujejo avtoriteto in se najpogosteje poglobijo v eno samo delo. V sebi pogosto nosijo strah pred izgubo službe in eksistence. Pri delu so nekoliko počasnejši, a natančni in zanesljivi. Ti ljudje so usmerjeni predvsem k materialnim dobrinam, kot so hiša, dober avto in podobno, torej pretežno dobrine, ki predstavljajo statusne simbole.
"X" generacija
Ti ljudje so bili rojeni nekje med letoma 1966 in 1982. "X" generacija je že odraščala v izobilju, starši so bili v službi, otroci pogosto sami doma in so se že od ma-
lega učili samostojnosti, zato znajo zase bolje poskrbeti in so tudi bolj drzni. Ne prenesejo avtoritativnega vodenja, zato pogosteje prihajajo v spor z vzgojitelji, učitelji, nadrejenimi in seveda starši. Običajno so komunikativni, komunikacije si želijo tudi pri delu in se aktivno vključujejo v prihodnost svojih delovnih mest. Radi imajo visoko leteče cilje in za razliko od "Baby Boomersov" le redko prenašajo monotona in dolgočasna dela. Lahko opravljajo več del naenkrat in so izjemno hitri v razmišljanju.
"Y" generacija
Rojeni po letu 1983. Tipični otroci tehnologije. Zelo dojemljivi za računalnik, internet in vse, kar je povezano z visoko tehnologijo. Kar iščejo, najdejo na inter-netu. Njihove osebnosti se običaj-
no izgrajujejo na podlagi reklamnih oglasov. Izjemen pomen dajejo blagovnim znamkam in se z njimi identificirajo. Njihova komunikacija poteka predvsem preko spletnih povezav, računalnika, zato jim običajno primanjkuje osebnega stika z. vrstniki in drugimi ljudmi. Živijo v izobilju in so prepričani, da bodo dobri časi ostali za vedno. Strokovnjaki so ugotovili, da imajo pri svojih starših vpliv na 72 odstotkov nakupa. Ti mladostniki, danes so stari približno dvajset let, niso stanovitni, usmerjeni pa so zelo duhovno in ekološko. Obnašajo se individualno, samostojno in se zanašajo predvsem nase.
Kakšni otroci
pa se rojevajo danes?
Danes se rojevajo drugačni otroci. Znanstveniki so jih poimenovali Indigo otroci. Imajo zelo visoko razvito zaznavanje, so izjemno tenkočutni in imajo mnoge lastnosti, ki so predhodnim generacijam nedostopne. Ti otroci nimajo prav nobene tolerance do pristranskosti, nepoštenosti in neiskrenosti. Ne poznajo kulturnih pregrad, rušijo stereotipe, ki so jih postavili predhodniki. V sebi imajo neko samozavedanje, "vedo, kdo so" in kakšno je njihovo poslanstvo. Prepoznamo jih po jasnih, bistrih in prodornih očeh. Občutljivi so na vse nepravilnosti, tako v šoli, pri učiteljih, kot doma pri starših. Ne bodo se umirili in zadovoljili z zgolj "zato, ker sem ti tako rekel!" Od vsakogar zahtevajo iskrene odgovore. So v stiku
s samim seboj in stvari sprejemajo s srcem in celostno.
Ljudje razvijamo spretnosti na podlagi problemov
Dejstvo je, da se osebnostne značilnosti ljudi posamezne generacije gradijo vzporedno z. dogodki, ki se odvijajo globalno v svetu. Povojna, tako imenovana Baby Boom generacija, je generacija ljudi, ki se osvobaja izpod jarma vojne, sovraštva in pomanjkanja. Njihovo osvobajanje se je kazalo predvsem s tem, kako dovzetni so bili za delo, ker so želeli sebi in svoji družini zagotoviti materialne dobrine in vse tisto, kar je njim, kot otrokom primanjkovalo. Njihovi otroci so zato pogosto odraščali brez staršev in bili prepuščeni samim sebi. Ko so ti otroci odrasli, se niso tako kot njihovi starši, soočali s pomanjkanjem, pač pa so se mnogo bolj zavzeto posvečali samim sebi, iskanju lastne   identitete  in reševanju
	
	
t	
	
j	
osebnih problemov, nastalih ob pomanjkljivi vzgoji in komunikaciji s svojimi, vedno odsotnimi starši. Če so želeli probleme ustrezno rešili in dobiti odgovore
na pomembna psihološka vprašanja, so morali razviti določene spretnosti, ki sojini to omogočile; sčasoma so razvili intuicijo, samozavedanje, prepoznali lastno vrednost in tako posejali nova semena za nove generacije.
Vsaka generacija ima svoje poslanstvo
Kaj pa nam govori evolucijska teorija? Tako kot so živali v naravi prisiljene razviti določene sposobnosti in spretnosti za obstoj in preživetje, enako se moramo tudi ljudje razvijati, če želimo ohranjati čioveški rod. Tako kot je vsak človek rojen z določenim razlogom, tako ima tudi vsaka generacija svoj namen in poslanstvo. Kakšen razlog neki naj bi imela generacija današnjih otrok, ob trenutnem stanju, ki vlada v svetu? Kakšne lastnosti neki bo moral imeti človek prihodnosti, če bo želel, da obstane in ne podleže svojemu največjemu sovražniku -samemu sebi?
Drastična sprememba osebnostnih značilnosti današnjih otrok, njihova želja po osebnem in duhovnem razvoju, njihovo prizadevanje za poštenost in iskrenost, njihova skrb za ekologijo, naravo in vse, kar je živega, vse to je zgovorno zagotovilo, da za človeka še vedno obstaja upanje. Generacijska evolucija govori v prid vsem tistim, ki so prepričani, da bolezen, nasilje in vojne niso nekaj normalnega, nekaj, s čimer se pač moramo sprijazniti.
Nace Volčič www.mojuspeh.com
Križev pot v našem življenju
Velika noč - Kristusovo vstajenje. In morda priložnost za razmislek, kaj to pomeni, kaj pravzaprav praznujemo. Kaj se skriva v večni zakonitosti odnosa: vse - nič, življenje - smrt? Kaj smo mi? Kako se v nas prepletajo naravni zakoni, ki usmerjajo duhovno iskro svetlobe v nas? Je Kristusov Križev pot simbol in kažipot ozaveščanja našega življenja? Kaj nam hoče povedati?
Kolikokrat ste se že fizično sprehodili po postajah Križevega pota in zraven v resnici vedeli, za kakšno sporočilo gre? Pride trenutek tišine, ko se prebudijo globoko v nas čakajoča vprašanja. Prepoznavanje lastnih slabosti in okvirjev je najtežje. S prebijanjem skozi stoletja oblikovanih družbenih norm. ki nas omejujejo, s prepoznavanjem vzorcev družine, s pomočjo zrcala, ki nam ga držijo drugi ljudje, s katerimi se srečujemo, se lahko prebijemo skozi oklepe svojega ega in se potopimo vase - do svoje biti.
Čas okrog Velike noči je močno energijsko nabit in ga lahko izkoristimo za naše osebne male in velike smrti ter začetek nečesa novega.
Na poti raziskovanja življenja sem se srečala z najrazličnejšimi tolmačenji in razumevanji duhovnih resnic in življenjskih resničnosti - od najbolj naivnih do elitnih mističnih filozofij. Ezoterična izročila preteklosti in današnjih novodobnih duhovnosti privlačijo ljudi različnih kultur, različnih izobrazbenih, poklicnih, socialnih in starostnih slojev - od tod tudi zelo različno razumevanje osnovnih duhovnih pojmov, še bolj pa same metode dela na sebi. Sicer pa je vseeno ali človek potuje v središče Sebe po kabalistični, taoistični, jogijski ali drugi poti - vse vodijo k istemu cilju: Spoznati zakonitosti Stvarstva in se razsvetliti. Potrebno je le izbrati najprimernejšo pot zase.
Ene razlage so mi bližje, druge bolj oddaljene. Posebej zanimiva mi je bila izkušnja in tolmačenje krščanskega Križevega pota v Medjugorju - svetišču ženske zavesti enosti in močne inspiracije za duha. Zapis je nastal na osnovi komentarjev Ratka S. na poti na Križevec.
1. postaja - Pilat obsodi Kristusa na smrt
Ne sodi! Kristus na tem mestu oprosti tistim, ki so mu sodili. Če sodiš-sodiš v prvi vrsti samemu sebi. Če oproščaš, ti
3. Kristus pade prvič pod kržem
bo oproščeno. Oprosti vsem, ki so te kdajkoli kakorkoli prizadeli - to te bo osvobodilo težkih bremen preteklosti. V oproščanju je zdravilna moč. Kadar nekoga kritiziraš, si iskal njegove slabe strani. Zaradi kritike ne bo postal boljši, temveč le slabši. V vsakem išči dobroto in Boga. Zato, da bo to prevladalo.
2. postaja - Kristus vzame križ na svoje rame
Križ - to je simbol našega telesa. Kristus reče, da bo on nosil naše breme. Dal nam je zgled, kako je to možno.
Tapiserije na fotografijah je ustvaril Radovan Rakovec. V tej tehniki ustvarja že več kot dve desetletji, je pa tudi pisec dveh knjig: Geometrija tarota in Od prebujenja vesolja do prebujenja človeka. Tapiserije so nastajale več let. Svojo vizijo sporočila Križevega pota in Kristusovega Vstajenja je avtor izrazil skozi simboliko likov in barv. Gre za preplet Kristusovih barv: bele, rumene in rdeče, h kateri je dodal modro kot ponazoritev ženske pasivnosti. Razstavo tapiserij z naslovom Križev pot si lahko ogledate v Okroglem stolpu Loškega gradu v Škofji Loki od 11. aprila do 31. maja. Za informacije pokličite Radovana na tel.: 04/231 25 99.
Njegov duh je še vedno prisoten v nas, te prisotnosti se moramo stalno zavedati; z molitvijo ali iskreno prošnjo pa seji lahko vsak trenutek približamo.
3. postaja - Kristus pade prvič pod križem
Vedno, ko smo v preteklosti padli, je bil z nami tudi Kristus. Naši padci so bili naši negativni trenutki in pomanjkanje ljubezni. Zato prosimo, da se njihove slabe posledice ne odražajo več v našem življenju, da zbledijo slabi spomini in da se razblini sovraštvo, ki je njihova posledica ter se spremeni v ljubezen. Predvsem v brezpogojno ljubezen do nas samih.
4. postaja - Kristus sreča svojo mater Marijo
Mesto posebne milosti. Ko smo sprejeli življenje, smo sprejeli tudi prav vse, kar se dogaja. Življenje se odvija po principu: vzrok-posledica. To pomeni, da vse, kar doživimo prek delovanja, izhaja iz naših vzgibov. Tako si pridobivamo izkušnje. Ni dobrih in slabih izkušenj - so samo izkušnje. Potrebujemo jih, da bi ozavestili bistvo bivanja. Če čutimo težo, razočaranje, krivico - tedaj se zavedimo, da smo to sami ustvarili in oblikovali. Prosimo Marijo, da nas tega odreši s svojo ljubeznijo. Ko jo imamo radi, ji dajemo podporo, da nam lažje pomaga.
5. postaja - Simon iz Cirene pomaga Kristusu križ nositi
Ko Kristus ne more več nositi križa, vojaki prisilijo nekega moškega, da mu pomaga. Dve vrsti delovanja sta: prisila ali svoboda. Če izberemo prisilo, se učimo preko težav, bolezni, nesreč. Čese odločimo za svobodo, se odpremo Življenju in občutimo lahkotnost služenja. Tisti, ki hoče biti prvi, se mora zavedati, da bo služil za vse ostale.
11. Kristusa pribijejo na križ
Prisluhnimo notranjemu glasu, ki nam pravi, kaj naj naredimo, kako naj pomagamo. Prosimo za to, da bomo slišali božjo besedo, ki nas bo vodila in prosimo, da nanjo lahko odgovorimo. Če si želimo odgovor, moramo vprašati in biti pozorni - odgovor bo prišel, čeprav ne vedno tako, kot si mislimo in tak, kot bi hoteli.
6. postaja - Veronika obriše Kristusu potni obraz
Dejanje ljubezni. Kristusa so spremljali ljudje vseh možnih vrst. Nekaj med njimi jih je vedelo, za kaj gre. Ženska po imenu Veronika stopi k njemu in mu da robec - kot znak ljubezni.
Karkoli se zgodi, smo v ljubezni vedno lahko dejavni, vedno lahko ljubezen dajemo. Prosimo za pogum, da dajemo ljubezen, za moč, da lahko v vsakem človeku vidimo Kristusa.
7. postaja - Kristus pade drugič pod križem
Padci v sedanjosti, težave, kijih imamo zdaj: družina, delo, ljubezen. Ne drži tega zase - ko ti je križ pretežak, kadar se ti zdi, da ne zmoreš trenutnih bremen, predaj svojo bolečino Kristusu! Zate je padel pod križem. Sporoča nam: "Z vami sem. Imate težave v svetu? Jaz sem premagal svet." Molimo za pomoč v sedanjosti, za pomoč pri trenutnih težavah. Prosimo Marijo za mir v srcu, da ga
1. Pilat obsodi Kristusa na smrt
ohranimo ne glede na okoliščine. Odločimo se zanj.
8. postaja - Kristus tolaži jeruzalemske žene
Sprejmi svoj križ z ljubeznijo, naj ti postane veselje, izziv, izkušnja. Pri tem lahko vedno dobimo tolažbo, tudi od drugih ljudi, naših bližnjih. Vendar je prava tolažba edino ta, ki pride iz našega srca.
V našem srcu sta združeni zemeljska in božja dimenzija. Tu lahko spojimo težo križa, depresije in teme horizontale z božansko močjo, ki je vedno prisotna v naši vertikali. Ko molimo, občutimo to moč. Prosimo, da sprejmemo to moč, da nam pomaga napraviti spremembe, ki jih lahko napravimo.
Odvrzimo vse obsodbe do ostalih, saj vsak nosi svoj križ. In vsak ima v sebi Boga. Ne pomagajmo z jokom in žalostjo, temveč vzbujajmo v ljudeh božjo zavest. Ta lahko pride le, če seje zavedamo tudi sami. Nesreče, strah, tesnoba - v vsem tem iščimo Boga. "Sem božja moč."
9. postaja - Kristus pade tretjič pod križem
Prosimo ga, naj se pojavi tudi v naši prihodnosti. Pritiskajo nas težave, ki bodo šele prišle, prihodnost nam vzbuja strah. Kristus pravi: "Ne bojte se, Bog skrbi za vas. Poglejte ptice po nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo
v žitnice, vaš nebeški oče jih živi. Niste
vi veliko več vredni kot one?" Predajmo svojo prihodnost v božje roke.
Živimo, vsak hip ljubimo in se ne spra-šujmo o prihodnosti! Večinoma iščemo varnost pri ljudeh, ne vemo, da smo popolni in da si lahko edino sami damo varnost - z vero in zaupanjem v popolno zaščito svojega notranjega boga. Edina varnost, ki obstaja, je popolno zaupanje!
Ko se odločimo, da bomo z Bogom, bo tudi on vedno z nami. Če smo bolni in želimo ozdraveti: post, molitev, vera. Naj nam materialne stvari ne bodo vodilo in cilj. Kristus seje odrekel svoje božanske podobe in prevzel podobo zadnjega sluge samo zato, da se je človeku lahko približal.
10. postaja - Kristusa slečejo in osramotijo
Prenesel je vse naše sramote, egoizme, vse kar ni ljubezen in mir. Prevzel je tudi naše grehe, da lahko postanemo čisti in sveti. Božji duh lahko v nas napravi čudeže, čudežno pomaga.
Kristusova obleka simbolizira zrak, ki ga dihamo, zemlja pa njegovo telo. Njegov duh se je spojil z zemljo. Dihajmo njegovo obleko - njegovo voljo, moč. Prosimo ga, naj z nas sname obleko naših bolezni in nam jih odvzame.
11. postaja - Kristusa pribijejo na križ
Prepoznajmo, da smo vsi duhovni bratje in sestre, da si moramo pomagati. Ozavestimo, da je vse eno. Pripravljeni smo predati naš duh v božje roke.
Razbojnika levo in desno predstavljata temo, nista še videla svetlobe. Eden si jo dopusti videti, občutiti ljubezen in reče: "Ne pozabi name, ko boš v svojem kraljestvu!" Kristus odvrne: "Še danes boš tam z mano:"
Potrebno se je obrniti nanj in doseči takšno milost. Marija je posrednik med nami in njim, pomaga nam, da se mu lah-
14. Vstajenje
ko približamo. Je dobrota, ljubezen, milost. Naj nas osvobodi vseh naših temnih trenutkov.
12. postaja - Kristus umre na križu
Mojzes je v puščavi na križ dal kačo; kdor jo je pogledal, je ozdravel. Poglejmo na križ in ozdraveli bomo. Odprimo se milosti. Moli, če koga ne moreš imeti rad - če samo enega človeka ne ljubiš, ne ljubiš nikogar.
Kristus je umrl v ljubezni do tistih, ki so ga usmrtili, zanje je prosil odpuščanja. Prosimo ga, naj nam da moč, da bomo lahko odpuščali, da bomo lahko ljubili vse ljudi.
13. postaja - Kristusa snamejo s križa
Potrebno se jc odvezati od tistih, ki so odšli. In se popolnoma otresti vsakršnega občutka krivde. Obravnavajmo jih, kot da so še vedno tu in da potrebujejo našo pomoč.
Ko Kristus umre, gre v pekel in tam odreši trpeče duše. Molimo za duše umrlih, ker potrebujejo našo pomoč. Ne žalujmo zaradi njihove smrti, bodimo veseli njihovega ponovnega rojstva na duhovnem nivoju.
Življenje je božji dar, veselimo se ga, razveseljujmo tudi druge ter jim pomagajmo. Odvrzimo strah pred smrtjo, bodimo v miru in svetlobi. To sta božji sili, to je večno življenje samo.
14. postaja - Kristus vstane od mrtvih
Dokaže, da je življenje večno. Naša nesmrtna narava preseže ego - smrtnost, omejenost.
ANGELSKA KARTA
SPREMINJANJE
Spoštujem in sprejemam spremembe, ki me preobražajo v osebo, kakršna sem v resnici.
Božanska energija me giblje in spreminja. Spremembe so neločljiv del življenja; menjajo se oblike, spreminjamo razmišljanje, menjamo način življenja. Iz ene vibracije v drugo se nenehno spreminjamo. Prepustimo se božanski energiji, da bo naše spreminjanje naravno, brez naglice in pričakovanj.
Avtorica "angelskih kart" je prof. Ljiljana Lež Drnjević. Naj vas izbrana misel spremlja ves teden. Ponavljajte si jo, razmišljajte o njej in jo živite. Dobra misel vam bo prinesla mir, tolažbo in radost. Angel dobre misli bo z vami.
Stran pripravlja Marjeta Kern
ZLATA ZRNA
NI NEBES IN PEKLA
Ujeti smel v večno ločevanje med dobrim in zlim, med Kajnom in Ablom. To je pot učenja. Dokler ne ozavestimo, da sta dobro in zlo del iste celote, ki jo vsakdo razmejuje po svoji notranji resnici. Človek je vse -zli demon in dobri angel, lahko je najbolj blag in nežen ter najbolj okrutna zver obenem. Dobro in zlo si v svojem svetu ustvarjamo sami. Rešitve za vse, kar nas tare, so v nas samih. Smo opazovalec in glavni igralec na prizorišču velike fizike vesolja. Sprejmimo se take kot v resnici smo, samo kot svetloba in senca skupaj smo namreč lahko celoviti in popolni.
Ni nebes in pekla - nebesa in pekel sta v tebi!
IMENA STARŠEV
Starši so pot do našega izvora - oni imajo kodo. Imena tvoje matere in očeta nista naključje, ampak pomemben ključ do razumevanja, česa se moraš v tem življenju naučiti. Imena staršev ti povedo, kaj moraš preseči. In prav tega te tvoja starša učita. Pri nekom kot zrcalo, pri drugem kot nasprotje. Ponavadi se ne zavedata, za kaj gre, ampak tako pač naravno delujeta. Če ne gre zlahka, pa zgrda - v končni fazi bosta nalogo opravila! Ko prepoznaš arhetip, prepoznaš, kaj ta družina na Zemlji pomeni.
POVEJ, KAR MISLIŠ
Bistveno pri komunikaciji je biti otrok. Otrok v tem smislu, da brez občutka krivde poveš vse, kar misliš. Tako se izogneš napakam, ker je komunikacija odprta. Če si koga prizadel, si prizadel njegov ego in mu s tem le pomagal. Kadar tebe kdo prizadene, bi mu moral biti hvaležen, ker se ti je z njegovo pomočjo odluščila še ena plast ega.
Če bi radi proste dni, moramo takoj vprašati predpostavljenega. Če nas je prvič zavrnil, si s tem povečamo možnost, da lahko pristane, ko ga ponovno prosimo. Namesto takojšnjega delovanja smo sposobni več tednov tuhtati, kako bi vprašali. Tako razmišljanje je plod nezaupanja vase in predstavlja veliko izgubo ustvarjalne energije.
TVOJ AVTO SI TI
Tvoj avto simbolično predstavlja tebe. Bodi pozoren, če se nekaj pokvari. Opominja te na del tebe, ki je potreben spremembe. Ne delajo ti brisalci - nečesa nočeš videti; motor se pokvari - problemi s srcem; zavorna luč ne sveti - preveč hitiš ali ustavil si se na mestu; prevrneš se na streho - s tvojo glavo nekaj ni vredu. Ko čistiš umazanijo z avta, čistiš istočasno sebe. Podobno velja za hišo. Vsak del hiše sovpada z določenim delom tebe (na primer klet - nižja središča, podstrešje - višja središča). Zato nemudoma popravi vsako stvar, ki se je pokvarila v avtu ali hiši, že to preprosto fizično dejanje bo pomagalo tudi tebi. Vsak zase najbolje ozavesti svoj problem in dešifrira sporočilo, ki mu je namenjeno.
!■ IIH1» *—PM
<g ------
NE UPAJ NA POHVALO
Če si samozavesten v resnici in prepričan v svoj projekt stoodstotno, ti je vseeno, kaj drugi rečejo - in glej, pohvalili te bodo! Ce po tihem upaš na pohvalo, še nisi dovolj samozavesten - po pravilu boš dobil bumerang, tebi v lekcijo. Kakšno? Ne rabiš nobenega na tem svetu, da te potrdi! Sebi vrni ljubezen in spoštovanje, ne pričakuj tega od drugih. Tudi ti ne morejo dati. Mora ti biti popolnoma vseeno, kaj drugi mislijo ah rečejo o tebi, potem dobiš vse.
Torek, 15. aprila 2003
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Lenti 3.5. 2003, Trst 16.4. in 17. 4. in 29.4. 2003, Medžugorje od 8. 5. do 11.5. 2003; Banovci od 25. 4. do 28.4.; Madžarske toplice od 15. 5. do 18.5. 2003; Gardaland 28.4.; Peljašacod 7.6. do 14.6. 2003 (ekskluzive); Lenti - Banovci 15.5. 2003; Plitvice 2.6. 2003;
0
Prešernovo gledališče
Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
JUTRI ob 20.00, G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO. 17. april ob 20.00, G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO. 19. april ob 20.00, G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO. Informacije na tel. št. 20 10 200, vsak dan od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.30 ure.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Literarni večer
Dovje - Občina Kranjska Gora, Knjižnica Mojstrana in KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana vas vabijo na literarni večer z gospodom Tonetom Pavčkom, priznanim slovenskim pesnikom, prevajalcem in publicistom, ki bo v četrtek, 17. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu na Dovjem. Srečanje bo posvečeno 23. aprilu - mednarodnemu dnevu knjige.
Predstavitev knjige
Škofja Loka - Jutri, v sredo, se bo ob 18. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja v okviru Sredinih večerov začela prireditev - predstavitev knjige Neže Romih Delajmo pirhe -priročnik o gradivih, tehnikah in napotkih za izdelovanje pirhov, pi-sanic...
Prireditve v Tržiču
Tržič - Jutri, v sredo, 16. aprila, ob 16. uri bo v Rotundi Abanke v Tržiču otvoritev- razstave z naslovom Bil je rudnik. Na razstavi bodo predstavljeni utrinki iz delovanja rudnika živega srebra v Pod-Ijubelju. V kulturnem programu bo nastopila Alenka Bone - violina. Ob 17. uri pa bo v Galeriji Atrij Občine Tržič otvoritev razstave Varstvo narave v Karavankah. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Svarun iz Tržiča. Ob 18. uri bo v veliki sejni sobi Občine Tržič skupščina društva prijateljev mineralov in fosilov Tržič. Po skupščini bo predavanje predsednika društva Bojana Ogo-relca "Pogled v notranjost kamna pod mikroskopom". V četrtek, 17. aprila, ob 15. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje društva slepih in slabovidnih Tržič. Ob 17. uri pa bo na otroškem oddelku ura pravljic. Vzgojiteljice iz vrtca Križe bodo zaigrale igrico Medvedek vile dudosnedke.
10. Kekčevo srečanje
Jesenice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Jesenice vabi na medobčinsko srečanje otroških gledaliških skupin na 10. Kekčevo srečanje, ki bo 17. in 18. aprila v Gledališču Toneta Čufarja.
Sekanje pirhov
Kokrica - Turistično društvo Ko-krica in Živila Kranj vabita na 9. prvenstvo v sekanju pirhov in druge igre, ki bo v ponedeljek, 21. aprila med 9. in 12. uro v krajevnem parku pri Gasilskem domu na Ko-krici. Najboljše tekmovalce čakajo nagrade.
Srečanje otroških in mladinskih zborov
Škofja Loka - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Škofja Loka in Osnovna šola Škofja Loka - Mesto vabita na
območno srečanje otroških in . mladinskih pevskih zborov, ki bo danes, v torek, 15. aprila, ob 17.30 uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Škofja Loka -Mesto.
Ure pravljic
Škofja Loka - Danes, v torek, 15. aprila, se bo ob 17. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja začela ura pravljic. Tokrat bo na sporedu ljudska pravljica z naslovom Živali iščejo živali - dramatizacija, ki jo otroci poklanjajo otrokom, saj so jo pripravili otroci Vrtca Najdihojca. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo pravljična ura za otroke, stare vsaj 4 leta, začela v četrtek ob 17. uri. Pravljico Hansa C. Andersena Cvetlice male Ide bo pripravila Irena Razinger. Kamnik - V petek, 18. aprila, se bo ob 17. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik začela lutkovna predstava za otroke Zgodba o velikonočnem zajčku in ustvarjalna delavnica z Rosano Kleindienst Premk. Vstopnina je 1.000 SIT, prijave pa zbirajo na pionirskem oddelku.
Škofja Loka - V torek, 22. aprila, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka Martina Gostinčar pripravila uro pravljic. Naslov ljudske pravljice bo Ježek in lisica.
V Domu upokojencev Kranj
Kranj - Ob jubileju - 30-letnici Doma upokojencev Kranj bo od 18. do 22. aprila v avli doma razstava pirhov, 22. aprila pa bo ob 16. uri velikonočna maša za stanovalce.
V jeseniški knjižnici
Jesenice - Ta teden se bodo na otroškem oddelku jeseniške knjižnice odvijale naslednje dejavnosti: danes, v torek, od 15. do 16.45 ure ustvarjalne delavnice, jutri, v sredo, 16. aprila, od 16. do 18.45 ure angleške urice za prijavljene otroke po razporedu, v četrtek, 17. aprila, od 17. do 17.45 ure ura pravljic in v petek, 18. aprila, od 15. do 16.45 ure ustvarjalne delavnice.
Po poti prijateljstva
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija vas vabi na 9. pohod "Po poti prijateljstva" Kokrica 2003, ki bo v nedeljo, 27. aprila. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri pri gostišču Dežman na Kokrici. Pot ni zahtevna in je primerna za vse pohodnike. Prijav ni.
Po vaseh slovenske Istre
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Istri, ki bo v torek 6. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva do srede, 30.
VASA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA popevke: 1. Kot bel metulj - Faraoni 2. Ti - Povver dancers 3. Mladost ■ Game over NZ-vIže: 1. Ajde na polju - Modrijani 2. Petkrat po deset - Dvojčici z Janezom 3. Anja Burnik s prijatelji - Hupe	Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:  Radio Ognjišče. Stula 23, 1. Poglej me v oči • Alenka Godec   p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid 2. Vse dobro ti želim, dežela moja - Glasujete lahko ludi na internet naslovu: Ans. Bratov Poljanšek http:/radio.ognjisce.si
	
	
	
	
aprila oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
Kolesarski izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj - kolesarska sekcija organizira izlet s kolesi na relaciji Kranj -Grad - Poženik - Cerkljanska Dobrava - Zalog - Moste - Kranj. Zbor kolesarjev bo v torek, 22. aprila, ob 8. uri pred stavbo društva. V primeru slabega vremena bo izlet prihodnji torek.
Baza 20
Kranj - Baza 20 bo cilj pohoda, ki ga organizira Društvo upokojencev Kranj, in sicer v četrtek, 24. aprila. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Priporočajo lahko pohodniško opremo in pohodne palice. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
KRCNE ŽILE? 05 628 53 39
Na Rakitno, Cerknico in Bloško planoto
Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite izleta na Rakitno, Cerknico in na Bloško planoto, ki bo v sredo, 7. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 23. aprila do zasedenosti avtobusa.
Pohod s smučarskimi palicami
Reteče - Organizacijski komite Treh dežel Rateče, Trbiž in Pod-klošter prireja pohod s smučarskimi palicami (Nordic vvalking) treh dežel v dolžini 18 kilometrov. Pohod bo v nedeljo, 27. aprila, s startom ob 10. uri pred Gostilno Mojmir v Retečah, cilj pa bo v športnem parku v Podkloštru. Tekmovalci bodo razdeljeni v šest tekmovalnih skupin, med njimi bodo tudi družina z najmanj tremi člani in ekipe podjetij ali drugih organizacij s prav tako najmanj tremi tekmovalci. Prijavite se na dan tekmovanja od 8. do 9.30 ure pri restavraciji Kompas MTS Rateče pred mejnim prehodom Rateče.
Terme Snovik
in Logarska dolina
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira v četrtek, 24. aprila, turistično kopalni izlet v terme Snovik in Logarsko dolino. Ker je le še nekaj prosih mest, se čimprej prijavite po telefonu 5803-151 ali 031/570-441.
Izlet DU Šk. Loka odpade
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča, da izlet, ki je bil predviden 23. aprila, in sicer v smeri Kranjska Gora - Tolmin, zaradi objektivnih razlogov (cesta preko Vršiča je zaprta) odpade.
Po Notranjskem Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na lep in zanimiv izlet po Notranjskem (Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, Križna jama, Snežnik, Nova Štifta). Izlet bo v četrtek, 24. aprila, odhod avtobusa z Bele ob 6. uri, iz Preddvora ob 6.10 uri. Prijave z vplačili 16. aprila ob 9. uri v društveni pisarni.
Na Kozjansko
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na lep in zanimiv izlet na Kozjansko, ki bo v sredo, 7. maja, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. Zadnji dan za plačilo je do vključno 25. aprila.
Na Šmohor in v Laško
Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na izlet "iz Savinjske doline na Šmohor - 787 m in v Laško". Izlet bo v četrtek, 17. aprila. Pot bo vodila po nezahtevnem srednjegorju, čiste hoje bo za približno 4 ure. Obutev naj bo planinska, vremenu primerna in pohodniške palice. Prijave z vplačili sprejemajo do jutri, srede, 16. aprila, oz. do zasedbe mest v avtobusu. V primeru "višje sile" lahko vodnika Dušan Feldin in Slava Obradovič program prilagodita nastalim razmeram.
Pohodi z DU Naklo
Naklo - Pohodniška sekcija pri DU Naklo vabi 21. aprila na pohod v smeri Kranjska Gora - Krnica, zbirališče ob 8. uri pri Grmač; in 27. aprila na pohod v smeri Dežman - Udinboršt, zbirališče ob 9. uri pri Dežman na Kokrici.
V Švico
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi ljubitelje zanimive Švice na lep izlet, ki bo 8. maja. Prijave zbirajo poverjenice ali po telefonu 2571-699.
Po poti bohorskih slapov
Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet po poti bohorskih slapov. Odhod posebnega avtobusa bo jutri, v sredo, 16. aprila, ob 7. uri z avtobusnega postajališča pri Sv. Duhu. -Avtobus bo ustavljal'na vseh postajališčih od svetega Duha do Kranja. Hoje bo za približno 4 ure, nakar se boste okrepčali z enolončnico. Planinski vodniki priporočajo obleko in obutev, primerno času in vremenu, pohodne palice in v nahrbtnikih nekaj okrepčila. Informacije lahko dobite po telefonu 231 22 88, prijave z obveznimi vplačili pa sprejemajo do zasedbe avtobusa.
Izlet na Korčulo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačili akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 do zasedbe mest v avtobusu.
Vrhovi nad Soriško Planino
Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na vrhove nad Soriško planino. Izlet bo organiziran jutri, v sredo, 14. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Avtobus bo imel postanke na sveh postajališčih od Kranja do Plevne v Škofji Loki. Hoje bo za približno 4 ure. Vodniki priporočajo dobro obutev, obleko, primerno času in vremenu, pohodne palice in v nahrbtniku malo okrepčila.
BO!
Krasimo pirhe
Škofja Loka - V četrtek, 17. aprila, se bo ob 17. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja začela delavnica za spretne prste Barvajmo, krasimo pirhe..., ki je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let. Delavnico bo vodila Saša Bogataj - Ambro-žič.
Šahovski turnir
Šenčur - V počastitev praznika občine Šenčur bo 25. aprila ob 17. uri šahovski turnir v prostorih
nad gasilskim domom. Igral se bo "Švicar" -10 minut.
Društvo invalidov obvešča
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da organizira v petek, 16. maja, enodnevni kopalni izlet v Aquapark -Hotel Žusterna v Kopru. Hkrati obveščajo, da imajo še nekaj prostih mest za 7-dnevno zdravljenje v Zdravilišču Dobrna in Moravskih toplicah, ki bo junija. Za 7-dnevno zdravljenje - letovanje v Hotelu Delfin v Izoli, ki bo od 22. do 29. maja, že sprejemajo vplačila članov, ki so se že prijavili. Prijave in vplačila sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunska 10 (Vodovodni stolp), tel.: 2023 433. Člane obveščajo, da v pisarni društva lahko dobijo kopalne karte s popustom za koriščenje bazena v Termah Snovik Kamnik.
Podarimo knjigo porabskim Slovencem
Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka organizirata zbiralno akcijo Podarimo knjigo porabskim Slovencem, ki bo potekala od 22. do 27. aprila 2003. Prosijo, da podarite ohranjene starejše knjige (lahko tudi avdio in videokasete ter druga didaktična gradiva), pesmi, pravljice, povesti za otroke in mladino. Gradivo sprejemajo na naslednjih mestih: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Šolska ulica 6, Škofja Loka, z izposojevališči na Trati, v Železnikih, Poljanah, Gorenji vasi, Žireh, Retečah in Sovodnju in na Občini Škofja Loka, Mestni trg 15 (Žigonova hiša, sprejemna pisarna).
Predavanja
Davide in delo
Kranj - Juri, v sredo, 16. aprila, ob 18. uri bo v predavalnici Srednje elektro in strojne šole Kranj na Zlatem polju predavanje Davide in delo. Predaval bo sodobni multimedijski ustvarjalec Davide Grassi.
Osupljive najdbe
Kranj - V sejni dvorani Zavarovalnice Triglav v Kranju (Bleivveisova 20) bo potekal niz avdiovizuelnih predvajanj Osupljive najdbe z Da-vorjem Miškovičem, in sicer danes, v torek, 15. aprila, ob 19. uri - Sporočilo iz otoka Patmosa in v soboto, 19. aprila, ob 19. uri Kdaj bo konec sveta?.
Vse o rožah...
Železniki - Turistično društvo Železniki v sodelovanju z Društvom podeželskih žena občine Železniki vabi jutri, v sredo, 16. aprila, ob
VESNA - RATEČE, d.o.o., išče
DVA KVALIFICIRANA KUHARJA oz. KUHARICI
v PLANINSKEM DOMU TAMAR.
Tel.: 04/587-60-55
ttttltESIIC
Družba SGP Gorenje, d.o.o.. Ljubljanska c. 11, Radovljica
objavlja prodajo naslednjih artiklov:
- Ponte železne
Dolžine: 3,30 m in 4,10 m Cena: 1.000,00 SIT ♦ DDV
- Ponteks (jekleni nosilci za opaženje)
Dolžine: tip A 2,00 m in tip B + C 3,10 m
Cena: 1.000,00 SIT ♦ DDV Vse informacije po tel.: 04/53 20 242. Dobava betona je možna tudi ob sobotah po predhodnem dogovoru.
19. uri v Kulturni dom v Železnike na predavanje Vse o rožah na oknih in balkonih v mestu in na podeželju. Predavala bo priznana predavateljica Ruth Podgornik Reš.
Pomen semenarstva v B-D pridelovanju
Blejska Dobrava - Društvo za biološko - dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska vabi danes, v torek, 15. aprila, ob 18. uri na predavanje z diapozitivi z naslovom Pomen semenarstva v B-D pridelobanju. Predavanje bo v predavalnici kulturnega doma na Blejski Dobravi.
Med eskimi in severnimi medvedi
Škofja Loka - Andreja Rustja bo v sredo, 23. aprila, ob 18. uri v Knjižnici Škofja Loka pripravila predavanje z diapozitivi o življenju, delu, razmišljanju Inuitov, prebivalcev kanadske Arktike, o severnih medvedih in še o čem... Naslov predavanja je Med eskimi in severnimi medvedi.
Po Egiptu in Sinaju
Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vas vabi na predavanje Janeza Pretnarja: Iz mojih popotovanj -po Egiptu in Sinaju. Predavanje bo jutri, v sredo, 16. aprila, ob 19.30 uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici.
Transcendentalna meditacija
Kranj - V četrtek, 17. aprila, bo ob 19. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (Tomšičeva ulica 7) predavanje o tehniki transcendentalne meditacije, preizkušene metode za doseganje stanja globoke sprostitve, notranje uglašenosti in povečanega zavedanja. O tem, kako lahko vsak sam na naraven način poskrbi za svoje zdravje, ustvarjalnost in zgledne medčloveške odnose, bo predaval Rajko Jerama, učitelj z mednarodno licenco za poučevanje tovrstne meditacije.
Duhovna Brazilija Radovljica - V skrivnostni svet magične Brazilije, med njene zdravilne energije in izjemne zdra-vilce vas bo danes, v torek, 15. aprila, ob 19.30 uri v Knjižnici A. T. Linharta ob glasbi in diapozitivih popeljala Eli Horvat.
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
>«££jxB®    041 944 944
Kranj - Radovuica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
Prevozi, turizem, prodaja vozil in servis, d.d.
4270 Jesenice, Titova 67, tel.: 04/5833-350, fax: 04/5833-360
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
- VOZNIK AVTOBUSA
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, poklicni voznik, 2 leti delovnih izkušenj, možnost tudi za kandidate s C kategorijo, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev D kategorije.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas 12 mesecev z dvomesečnim poskusnim delom.
- AVTOMEHANIK
Pogoji: KV avtomehanik, zaželeni 2 leti delovnih izkušenj
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas 12
mesecev z dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov INTEGRAL JESENICE, d.d., Titova 67, Jesenice, v 8 dneh po objavi.
GLASOV KAŽIPOT
jim
Srečanje otroških pevskih zborov
Kranj - Pri najavi koncerta Območno srečanje otroških pevskih zborov Kranj 2003, ki naj bi bilo v Osnovni šoli Staneta Žagarja v četrtek, 16. aprila, je prišlo do napake. Srečanje omenjenih zborov je v osnovni šoli Stane Žagar namreč že bilo, in sicer 3. aprila.
Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov
Škofja Loka - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Škofja Loka, prireja Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki se bo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Škofja Loka - Mesto začel danes, v torek, 15. aprila, ob 17.30 uri.
Razstava pirhov
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira razstavo pirhov, ki bo na ogled od velikonočne sobote do velikonočnega ponedeljka v točilnici društva, Tomšičeva 4. Pirhe bodo zbirali v soboto od 17. ure dalje ob živi glasbi, ob kateri boste lahko tudi zaplesali. Najlepši pirhi bodo tudi nagrajeni.
Slike Nejča Slaparja
Kranj - Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj vaš vabi na otvoritev razstave Nejča Slaparja, ki bo jutri, v sredo, 16. aprila, ob 18. uri v prostorih na Bleivveisovi cesti 20.
Narava, ljubezen najina Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik -Koroška Bela vabi na odprtje fotografske razstave "Narava, ljubezen najina" Justi in Adija Finka iz Radovljice, člana Fotografskega društva Jesenice. Otvoritev razstave s krajšim kulturnim programom bo v petek, 18. aprila, ob 18. uri v razstavnem prostoru v kulturnem domu na Slovenskem Javorniku.
Razstava velikonočnih pirhov
Smlednik - V prostorih gostišča Urh v Smledniku je na ogled razstava risb na pločevini na temo velikonočni pirhi - učencev Vzgojno izobraževalnega zavoda ^Frana Milčinskega v Smledniku. Razstava bo na ogled do 5. maja.
Družina v Kranju Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na ogled razstave Družina v Kranju z zgovornim podnaslovom Kruh in srce, in sicer vsak dan od torka do nedelje med 10. in 18. uro; v ponedeljek je zaprto. Razstava obravnava družino v Kranju oz. župniji Kranj. Zgodba družine je predstavljena preko treh mejnikov, ki zaznamujejo družinsko življenje: poroka, rojstvo in smrt.
Mozaik daril 2003
Spodnje Duplje - Jutri, v sredo, 16. aprila, bodo v Galeriji Grašči-
ne Duplje v Spodnjih Dupljah odprli razstavo poslovnih in osebnih daril in embalaže za vse priložnosti podjetij PelaR, Bandelj, d.n.o., Duplje, Eti Svit, d.o.o., Kamnik, Inženiring Plus, d.o.o., Ljubljana in Mikona, d.o.o., Tržič. Razstava bo na ogled do 26. aprila od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
V kraljestvu zlatoroga
Ljubljana - V Galeriji TR/3 na Trgu republike 3 bodo v torek, 22. aprila, ob 20. uri odprli razstavo likovnih del učencev Osnovne šole Spodnja Šiška, Ljubljana z naslovom V kraljestvu zlatoroga. Razstava je bila prvič postavljena v palači Evropskega parlamenta v Bruslju marca 2002.
Na Bledu
Bled - Vi. nadstropju Občine Bled je na ogled razstava barvnih fotografij članov Foto kluba TNP na temo Blejske razglednice; v Hotelu Krim je na ogled prodajna rzstava g. Vogelnika (akril) in g. Kavčiča; v Hotelu Park je na ogled razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo Motivi iz Kamne Gorice in okolice; v kavarni Hotela Astoria je na ogled razstava Berislava Čeru-ja, člana likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega društva Ljubljana na temo Ženski akti; v Vili Prešeren je na ogled razstava unikatnih izdelkov iz steklarne Rogaška; v Galeriji Vila Nana (Hotel Trst) razstavljajo; Jože Tisnikar, J. Peternelj - Mausar, Andrej Prah, Josip Generalić, I. Lackovič - Kro-ata, Ivan Rabuzin, Mijo Kovačič, st. Večenaj, Martin Mehkek, Milan Nadj, Pintarić - Puco in drugi. Na razstavi si lahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave Galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in v hotelu Kompas na Bledu; v Knjižnici B. Ku-merdeja je na ogled razstava Osnovnošolci in knjiga, ki je nastala ob ustvarjanju osnovnošolcev, ter razstavi Mednarodni dan knjige in Moja knjiga; stalne razstave pa so na ogled tudi v blejskih hotelih Golf, Park, Kompas, Krim in Astoria ter v gostišču Oka-rina in v galeriji Vila Nana.
Predstave
Lažnivka
Slovenski Javornik - Gledališče Aksa pri DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vas vabi na premierno predstavo komedije Lažnivka, v režiji Janeza Kejžarja. Premiera bo v petek, 18. aprila, ob 19.30 uri v veliki dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Prva ponovitev komedije bo v nedeljo, 20. aprila, ob 19.30 uri.
Dokumentarni film o Jezusu
Kranj - Evangelijski center Kranj vabi na ogled dokumentarnega filma Jezus, za katerega so zapisali, da je najbolj gledan film v vsej zgodovini. Ogledate si ga lahko jutri, v sredo, 16. aprila, ob 19. uri v kinu Storžič.
tačlo
Goma mm
lOb.tfm
najbolj športna frekvenca
Rciclio Tfiolov®
Prri 9lo/ Corenj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/ke^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
MALI OGLASI
«201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
Na otoku krku ODDAM VIKEND (2 apartmaja). "B 233 14 89, 040/756-303 4356
ODDAM APARTMA NA Krku. B 04/25 11 808, 041/390-422_458i_
Na Krku ODDAM APARTMA. "B 2511-808, 041/390-422
APARATI STROJI
HLADILNI BAZEN ZA MLEKO, 800 I, prodam.    041 /390-364 4799
Prodam TROSILEC umetnega gnoja ter JEČMEN, "B 25 91 169_4980
Prodam 200 I BAZEN ZA MLEKO, stojeći. "B 031/699-734 4989
Prodam trifazne ELEKTROMOTORJE različnih moči in kable različnih prerezov. "B 070/220-701 4997
PRALNI STROJ Gorenje, centrifuga 1000 obr, prodam. TT 041/878-494 5017
NAKLADALKO SIP N PIONIR 17 KM, ZGRABLJALNIK FAVORIT 220, nov TROSILEC 4 m gnojila Creina, KULTI VA-TOR. g 512-04-95_so2i_
Poceni prodam OBRAČALNIK za seno. g 25-22-109 5023
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP Novi Pionir 26 m3, prodam. Markun, Bašelj 2,031/699-145 5042
Prodam PUHALNIK Bider s cevmi (13 m). "B 041 /249-371 5043
Prodam BATERIJSKI VILIČAR s polnilcem Indos, 2 t. U 031 /716-629 5045
OBRAČALNIK PAJEK na 4 vretena, prodam, g 041 /503-776 soae
VRTALNI STROJ stebrni MK 3, lahko neizpraven, kupim, g 041/503-776
GR. MATERIAL
Prodam STREŠNO OPEKO FOLC, cca. 800 kosov. B 01 /834-23-59 498)
Podarim dobro ohranjena HRASTOVA GARAŽNA VRATA, 200x 225. B 051/302-021
Za obnove - dograditve hiš ugodno prodam več različnih mer PVC OKEN in VRAT/bele. Po ogledu dogovor cene. "B 2511-642 5000
Prodam rabljene SALONITKE 100 x 120 cm in rabljeno OPEKO, rdeči zidak. "B 5801-915 5011
SMREKOVE DESKE 28 mmj, suhe, 6 m3, prodam. "B 510-30-10_5070
Prodam LATE za kozolec. B 031/233-975
Prodam 2 m suhih smrekovih DESK, dbe-line 25 mm. S 041/503-623
GARAŽE
KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_4253
Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio za stranko z gotovino. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_
KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE,..., kupimo vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
V Okolici Bleda, Radovljice, kupimo enodružinske hiše do višine 25 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
ŠKOFJA LOKA-okolica, 200 m2 , starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958,04 512 51 22.
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, MLAKA starejšo hišo na manjši parceli, 110 m2 uporabne površine, 18 mio SIT, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333,041/333-222 4251
ŠKOFJA LOKA - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo v 5. gr. fazi. Mirna lokacija ob gozdu, z lepim razgledom, parcela 754 m2. PH00957TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
TRŽIČ - okolica; 460 m2, 3,g.f., poslovno-gostinsko stanovanjska hiša, parcela 527 m2, v naselju, primerno za več stanovanjski objekt, cena 32,6 mio SIT. PH00980MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. *
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11
000.__
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena po dogovoru. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2, cena 40 mio SIT. PH00470MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
NAKLO - okolica; 350 m2, 5 let, kvalitetna, urejena, dvostanovanjska, urejen vrt, balkon, velika avtomatska garaža, 800 m2 sončne urejene parcele, cena 63 mio SIT. PH00993MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 41,9 mio SIT. PH00961MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
CERKLJE - okolica; 200 m2, 35 let, vi-sokopritlična, vrt, veliko gospodarsko poslopje, 1000 m2 parcele, cena 40 mio SIT. PH00994MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA-center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. PH00928MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Kranjska Gora; 550 m2, strogi center, obnovljena meščanska hiša z trgovsko dejavnostjo v pritličju, primerno za gostinstvo, turizem, cena 122,6 mio SIT. PH00919MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružins-ka, parcela 804 m.2, sončna, mirna lega, brez provizije, cena 67 mio SIT. PH00947MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
BESNICA - Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mirna , 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodružinska, možna menjava za stanovanje, cena 39 mio SIT. PH00951MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
NAKLO; 150 m2, starejša, zgornja etaža je v celoti adaptirana, mirna in sončna lokacija. Parcela 800 m2. Primerna za eno družino. Cena 28 mio SIT. PH00965JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Sončna lega. Primerna za eno družino. Cena 27 mio SIT. PH00964JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. PH00857JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna in sončna lokacija. Cena 38 mio SIT. PH00978JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Breg - Drulovka pri Kranju: prodamo stanovanjske hiše In parcele z gradbenim dovoljenjem. Interda d.o.o., Tel.: 041/647-257
PODNART, okolica - starejšo stan. hišo, potrebno popolne obnove, pare. 774 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
STRAŽIŠČE - 1/2 stan. hiše (3 sobno stan.) v pritličju, velika klet, sam. vhod, pred kratkim obnovljena v celoti, opremljena, pare. 500 m2, lep vrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
ŽIGANJA VAS: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo na parceli 1300 m2. FRAST nepremičnine 041 626 581
BLED: prodamo novo apartmajsko hišo, izredno zanimiva za kliniko. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
ŠKOFJA LOKA: prodamo lepo, moderno hišo, na idilični lokaciji, možna takojšnja vselitev, 35 mio. Poskrbimo za bančni kredit. FRAST-nepremičnine 041 / 626 581
VODICE: na izvozu za avtocesto prodamo prekrasno hišo na samotni lokaciji. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega, čudovit razgled. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
UGODNO!! ŽIGANJA VAS, prodamo visoko pritlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PREDVOR - CENTER, prodamo polovico starejše hiše (3 ss) v fazi obnove. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ZG. BELA-na zemljišču 1928 m2 prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ndomplan j družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
ŠKOFJA LOKA-Okolica, sodobna novejša sargostojna hiša 150 m2, velika parcela, opremljena,vsi priključki. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
VODICE, samostojna hiša 120 m2, parcela 700 m2, sončna lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRUŽEVO, na prodamo adaptirano vi-sokopritlično hišo - dvostanovanjsko, dimenzij 10,5x11,5, na cca 779 m2 zemljišča, 1/2 podklerena, vsi priključki, CK-olje, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
VOKLO, na 950 m2 zemljišča prodamo lepo dvodružinsko hišo, staro 20. let, dimenzij 9,80 x 9,20, v celoti podkletena, bivalno pritličje + prva etaža ter neizdelana mansarda, CK - olje, vsi ostali priključki so, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Sp.Besnica-Pešnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja, cena ca 37 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno novoiz-grajeno, znotraj nedokončano stan .hišo atraktivnega izgleda, na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 540 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890.
OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša na parceli ca 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 34.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890.
Srednje Bitnje, manjša enodružinska hiša na parceli 850 m2 ob zelenem pasu, na robu naselja. Medetažna gradnja, razgiban tloris, pokrita terasa, vredno ogleda! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890.
Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče, dostop z glavne ceste TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Zgornji otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit prodamo tudi novejšo hišo z gosp. poslopjem cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
BLED okolica prodamo dve nedokončani stanovanjski hiši v dvojčku 170m2 + klet. Odlična lega. Možnost dokončanja na ključ. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Lesce prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campingom Šobcem. cena 41 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
V Radovljici prodamo atrijsko vilo s tremi stanovanji, hiša ima 500m2 površine in 1000m2 zemljišča. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Na celotnem območju Gorenjske Šk.Loka-Poljanska dolina, Cerklje, Kovor.Bled z okolico, Radovljica, Jesenice, prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Škofja loka - poslovno stan.hiša v celoti obnovljena, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9x11 m, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m.2 na enoto, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13
53, 202 25 66,
Kranj - vrstna atrijska hiša, podkletena, v eni etaži 135 m2, moderna zasnova, nadstan-dardna oprema, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v bližini mesta prodamo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 2.300 m2, KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 m2, sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše. Interda, d.o.o., tel.: 041/647-257, 041/333-222
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o.', tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Primskovo - dvodružinska hiša na parceli 630 m2, vsi priključki, takoj vseljiva, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BREG OB SAVI visokopritlično, ned-končano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritiličje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT, PODVIN okolica ugodno prodamo nadomestno gradnjo na manjši parceli, primerno za vikend. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 4252
STRAŽIŠČE, samostojna hiša 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. S 23 1 5 600 , 041/774 1 01 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 5026
ŠKOFJA LOKA okolica prodamo dve novogradnji enodružinski hiši tlorisa 8x12 m v III. gr. fazi na parceli 600 m2 P+N+M, mirno zeleno okolje. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-
300 5033
KLAD JE prodamo starejšo hišo pritličje in nadstropje na parceli 900 m2 z dograjeno garažo in teraso. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300
IZOBRAŽEVANJE
Omogočamo vam rešitev težav z učenjem -ŠTUDIJSKI PRIROČNIK. Pokličite "B 533-
15-5 2 4990
Prodam KNJIGE IN KASETE jezkovni tečaji angleščine za otroke. B 592-10-10
KOLESA
NOVEJŠE GORSKO KOLO primerno za dekle ali fanta, prodam. B 5962-423
KUPIM
Odkupujemo SMREKOVO in HRASTOVO HLODOVINO, dolžine vseh vrst, deb. od 22 do 100 cm. "B 040/68-76-28 Mizarstvo Kern Ivan s.p., Lahovče 66, Cerklje 4795_
Kupim HLODOVINO listavcev; hrast, javor, jesen, g 513-16-84_ 4644_
BOROVE PLOHE, 50 mm, kupim. U 510-29-50 ___
Kupim 600 I bazen za mleko, prevozni. "B 2531-491 _ 4999
Kupim KAMERO - KAMKORDER, ugodno. TP 233-04-09 ___
Kupim PAJEK SIP 3,5 m, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135, KIPER PRIKOLICO Tehnostroj, SAMONAKLADALKO SIP 16 hribovsko, TRAKTOR Deutz torpedo s čelnim nakladačem ter SEJALNICO za koruzo Olt. g 041 /597-086 ____jffll
ROTACIJSKI ZGRABLJALNIK, tudi v okvari kupim. "B 041 /503-776 _
LOKAL ODDAM
PRIMSKOVO, poslovni prostor 300 rn2, pritličje, najemnina, ugodna, ODDAM. tTZ 15    600 ,    041/774    101 PIANOVA NEPREMIČNINE 5028
ŠKOFJA LOKA - Kapucinski trg; 85 + 91 m2, oddamo poslovne prostore na odlični lokaciji, primerne tudi za trgovski lokal. OP00984TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - mestno jedro; 150 m2 + 30 m2 vrt, prostori v pritličju in nadstropju, delno opremljeno z dovoljenji za gostinski lokal, predplačilo 6. mesecev, najemnina 232. 500,00 SIT. OP00972MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Primskovo; 74 m2 in 42 m2, trgovini, lahko tudi druga dejavnost, 1. nadstropje, dvigalo, parkirna mesta, uporabno dovoljenje, najemnina 1650,00 SIT/m2. OP00948MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina; 51 m2, prostori v pritličju, zastekljeni primerni za storitveno dejavnost, lahko tudi trgovino, klima, najemnina 2780,00 SIT/ m2. OP00952MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Na Bledu prodamo zelo dobro obiskano gostilno v obratovanju v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4sobe s kopalnicami in stanovanje ter 1300m2 zemljišča.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Kranj, Primskovo - večji poslovni prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAMO
KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT. PP00934MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živilsko, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. PP00939MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 59 m2, pritličje na novo obnovljene meščanske hiše, primerno za pisarno ali trgovino, CK, cena 15,1 mio SIT. PP00971MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRIŽE; 64 m2, poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjskega objekta, primeren za storitveno dejavnost, obnovljen, lahko kot stanovanje, cena 10 mio SIT. PP00941MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Kranj okolica, večji posl. stan. objekt, primeren tudi za gostinstvo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ŠKOFJA LOKA, prodamo poslovni prostor primeren za živilsko trgovino ali mirno obrt, 55,05 m2, pritličje, CK - plin - lastna, klima, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj, Planina - na odlični lokaciji 412 m2, primerno za trgovino, servisno dejavnost ali pisarne, možnost nakupa tudi po delih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
• Kranj - poslovne prostore (skladišča in pisarne) v pritličju objekta 1.600 m2 in kleti 800 m2, dovoz po rampi, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66
Podbrezje: poslovni prostor (pisarne z razstavnim prostorom, skladišča) vel. 175 m.2 v poslovno stanovanjski hiši, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, 108 m2,starost 2 leti, lasten vhod, za mirno dejavnost, nedokončan IV gr.f., možno tudi za stanovanje. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22
LOKAL KUPIMO
V Šk. Loki za znano stranko takoj kupim manjšo hišo in 2,5 ali 3 s stanovanje, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
MOTORNA KOLESA
Prodam MOTOR MZ 250 ETZ, 1.87. TT 031/544-091, po 15. uri 5029
CAGIVASUPER CITY, 125, I. 98, 15600 km, cena po dogovoru, B1 041/862-059
OBVESTILA
Vljudno VABLJENI NA OGLED RAZSTAVE TAPISERIJ v baru TINKARA v Zgornjih Bitn-
jah.
OBLAČILA
Prodam OBHAJILNI OBLEKI, fantovsko modro in dekliško belo z dodatki, C 031/417-221 4991
Prodam dekliško OBLEKO ZA PRVO OBHAJILO iz Avstralije, 1 x nošeno, dodatke s torbico in nakitom podarim. B 041/465-224
Prodam KIFELJCAR. Pilar, -ff 25 11 284
4979_
Prodam več ton SENA v balah, f? 041/260-442 4982
Prodam BALIRANO SENO. Zg. Lipnica 1 a BT 031/517-800 5005
Prodam KORUZO v zrnju ali šrotano. Potočnik, Polica 9, Naklo soia
Prodam drobni KROMPIR za krmo. tr 2311-962 5046
Prodam dobro naravno DOMAČE VINO, CVIČEK in belo. Sr. Dobrava 14, Kropa, "B 533-66-19
OSTALO
PODARIM
Podarim MLADE KUZKE, mati labradorka. © 25-51-302 48io
ODDAMO PSIČKO, mešanko, staro 9 mesecev, sterilizirano in cepljeno, ljubitelju živali. "S 040/888-110
POSESTI
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 3097
Ugodno prodam BETONSKA CVETLIČNA KORITA, zunaj prana, vel. 80 x 40 x 40. GSM O 031/450-853
PRIDELKI
Sedaj je pravi čas za sajenje živih mej, kvalitetne sadike domače vzgoje dobite v DREVESNICI  TUŠEK,  v Vodicah, 01/832-41-86_4230
LIGUSTER ugodno prodam, lepe sadike za živo mejo. "B 53-18-314, 031/370-428
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. IT 031/54-88-41 1314
LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, PREDDVOR' UGODNO prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, rahlo v bregu in ob cesti, cena 9000 SIT/m2, RETNJE UGODNO delno v bregu prodamo zaz. parcelo 769 m2, dostop urejen, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, SMLEDNIK okolica UGODNO prodamo 800 m2 ravne, zazidljive parcele in 2000 m2 podolgovatega travnika, 10,5 mio SIT, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/33 3 2 2 2 . 4254
DOLENJE BRDO - Poljanska dolina; 6.672 m2, prodamo kmetijsko zemljišče - travnik, 5. in 6. kat. razred. PZ00943TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Mlaka; 749 m2, zazidljiva, sončna lega, končna, ob gozdu, komunalno opremljena. , cena 22.7 mio SIT. PP00991MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA .MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 rji2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
ZG. BITNJE; 800 m2, prodamo ravno parcelo na odlični lokaciji. Parcela jma lep razgled proti hribom, dostop je urejen, cena po dogovoru. PZ00911JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. .
GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Možnost dokupa gozda. Cena 7,5 mio SIT. PZ00916JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Vodice zazid. pare. 950 m2 za stan.posl. namembn., ravna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šenčur bližina, zazidljiva pare. 630 m2, ravna, odprta, sončna z vsemi priključki, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Zbilje, zazidlj. pare. ravna, na robu naselja, priključki ob parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ: prodamo primerno parcelo za izgradnjo poslovnega centra, možna takojšnja gradnja. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO, prodamo 474 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 15.500.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Radovljica center prodamo gradbeno parcelo. Možna večstanovanjska gradnja. Zemljišče je veliko 850m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
V Žirovnici na izredni lepi sončni legi prodamo 3 stavbna zemljišča v izmeri cca 700m2 Cena 12.850 sit/m2.TRG BLED, Tel..(04) 5745 444
V okolici Radovljice prodamo stavbno parcelo v velikosti cca. 4000m2. Parcela je namenjena za gradnjo okrepčevalnice in tenis igrišč, informacije NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
KOČNA nad Blejsko Dobravo prodamo gradbeno parcelo 750m2 in zgrajeno prvo ploščo hiše 9,5 x 12,5 m2. cena 15.5 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BLED SPODNJE GORJE prodamo 600m2 veliko gradbeno parcelo. Bohinjska bela na izredni legi z razgledom prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 500m?, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
POLJANE- okolica, cca 500 m2, sadovnjak, sončna in mirna lokacija, bližina Starega vrha, primerno za vikend .ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA- Trata, 2200 m2, zazidljiva parcela, v sklopu obrtne cone, možen začetek gradnje spomladi,komunalna infrastruktura. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna.
BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
V okolici Nakla : prodamo večje kmetijsko zemljišče, po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BRITOF - VOGE - prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
POLJANE, travnik 6200 m2, v pobočju, na sončni legi, ugodno prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
Parcelo 900 m2 z objektom za nadomestno gradnjo (vsi priključki ter hišna št.) 6 km iz Kranja-smer Preddvor prodamo ali menjamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Krahj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
GOLNIK-Letence, parcela 1100 m2, mirna, sončna lega, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Kranj, Labore - stavbna parcela 3.800 m2, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Jama: zazidljivo parcelo 778 m2 za stan, hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 4255
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Zg. Bitn-jah (Kranj), ob glavni cesti Kranj - Šk. Loka, 967 m2, izredna lokacija, voda in elektrika na parceli, cena zelo ugodna. B 041/404-
960 4422
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali KMETIJO: Voge, Predoslje, Milje ali okolica, 041/344-151 46io
BLED BODEŠČE prodamo polovico stanovanjsko-gospodarskega poslopja v III. gr. fazi z 1,85 ha ravnih tranikov in njiv ter 1,7 ha mešanega gozda na Lancovem. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. "B 531-56-64, 040/633-903, GORFIN d.o.o., Kranjska c 4, Radovljica
RAZNO PRODAM
DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, tf 041/718-019 4625
Prodam malo rabljeno POSTELJO Z JOGI-JEM 200 x 100, LESENO PRIKOLICO za avto, kupim AVTOMOBILSKO PRIKOLICO. •B 25-22-36 9 4986
Prodam 3 PLINSKE JEKLENKE (10 kg) in 16 m2 HRASTOVEGA PARKETA, 1. kvalitete. B 041/724-104 5053
Prodam 100 I kotel za žganjekuho in oddam 3 KW termoakumulacijsko peč. B? 040/252-166
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje delno opremljeno garsonjero v hiši, 30 m2, 46.500 SIT/mes + varščina, KRANJ okolica oddamo več 2 ss in 3ss stanovanj v hiši. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369-333,041/333-222 4249
ODDAM SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje samski osebi. Mesečno predplačilo, okolica Kranja (Britof). Cena 33800 SIT z vsemi stroški. "B 040/858-080_5001
ŠORLIJEVO NASELJE, 2 ss, opremljeno, najemnina 58000 SIT, 4 mesece predplačila, ODDAM. "B 23 15 600 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE_5027_
ŠKOFJA LOKA Podlubnik oddamo 2 sobno STANOVANJE popolnoma obnovljeno 61 m2 l.nadstr., CK ogrevanje. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 5037
KRANJ - oddamo garsonjero, veliko poslovnih prostorov, BEGUNJE-1 SS, Stražišče - 2ss. FRAST-nepremičnine 041 / 734 198
Kranj, Planina 11-1 G 33 m2 z vso opremo, Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosobno stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-
222 4248
KRANJ- NUJNO KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE zaželjen atrij. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734
198
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 .<
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4250
Jesenice, Radovljica ali okolica, najamem garsonjero ali 1 -2 ss. S 031 /418-372 4782
Najamem stanovanje v Frankovem naselju. »041/898-199 ' 5004
KRANJ, ŠENČUR najamemo ENOSOBNO in DVOSOBNO STANOVANJE, ter HIŠO za UREJENO 3-člansko družino.FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
Šk.Loka-Podlubnik: Oddamo v najem 1SS, 38m2, P, vsi priključki, opremljena kuhinja, predplačilo, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
STAN. OPREMA
Zelo dobro ohranjeno starejše Alplesovo pohištvo za dnevno sobo, sed. grt. in predsobo, ugodno prodamo. B 031/530-660
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, "B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, tr 031/508-168 38io
ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe B 041/941-067, 04/5958-360 3823
FASADE in STROJNE OMETE kvalitetno izdelujem. Vajdec Damjan,s.p., ul.Prvoborca 6, Jesenice, "B 041 /584-227 3837
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič and Comp.,d.o.o., Jelovška 10, Kamnik, 01/839-46-14,041/680-751 4126
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREDELNIH STEN V Knauf IZVEDBI ALI Z LESENIMI OBLOGAMI. IZDELAVA FRČAD, POLAGANJE PARKETA IN LADIJSKEGA PODA. Planinšek Vilma, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031 /50-46-42 4287
PREVZAMEM VAS ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TALKOVANJE DVORIŠČ, KANAL-IZACIJA-DELAMO HITRO IN POCENI. "B 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 4388
Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje VRTOV, GROBOV in ostalih ZELENIH POVRŠIN, svetovanje. Anjuta Lazič s.p., Matajčeva 1, Kranj S 231-27-22 4551
Od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi - Bene in ostali, d.n.o. Struževo 3 a, Kranj, S 041/561-838_4558
ELEKTROINŠTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico, želite zamenjati luči ali stikala; nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. tT 041/760-616 4632
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. S 041/642-097, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 4714
KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, POLAGANJE TALNIH, STENSKIH IN STROPNIH OBLOG, KNAUF SISTEMI, KERAMIČARSKADELA. Benjamin Jagodic,s.p., Zlato polje 3 c, Kranj, "B 2381-900,031/379-256 4804
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata; GELD.d.o.o. Jesenice, "B 04/580-60-26
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, balkon, 2. nadstr., prodam. Cena 9,5 mio SIT. "B 040/831-251 178
BISTRICA PRI TRŽIČU prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, balkon, sončno-južna stran, lep razgled. Cena 12,5 mio SIT. Inf. na Đ 041 /845-792 iai
TRŽIČ - 4 ss, v centru mesta, 100 m2 + 50 m2 podstrešja, CK (olje), tel., možnost menjave za manjše stanovanje na Bistrici z našim doplačilom. "B 031/878-483, do 19. ure
3846
KRANJ Planina i, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, GOLNIK UGODNO lepo, sončno, obnovi- ■ jeno 3ss s kabinetom, 77,6 m2/PR, 2 balkona, lep razgled, 16,8 mio SIT (nova kuhinja v ceni stanovanja. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-
222 4247
KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5.nad., zastekljen balkon, 1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK - 3 SS + K 78 m2 v pritličju, 2 balkona, lepo urejeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v 9. nads. in 1 SS 41 m2 v novejšem bloku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 3 SS na Deteljici v 1. nadstropju po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66
TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA-Partizanska , enosobno, 37 m2, obnovljeno, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA-Mesto-Atelje, trosobno, 70 m2, 2. nad., najlepša lega v ateljeju, balkon in loža, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m.2, dvosobno, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, nova okna, CK na plin, balkon. Cena 13,5 mio SIT. PS00988JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 sobno, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, nova kuhinja, 9. nadstropje. PS00949JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 4. nadstropje, nova kuhinja, velik balkon, dobra razporeditev prostorov, cena in vseljivost po dogovoru. PS00974JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Zlato polje; 62 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, opremljena kuhinja, etažna CK na olje, klasični parket, takoj vselji-vo. Cena po dogovoru. PS00976JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 78 m2, trisobno, 4. nadstropje, adaptirano, parket, velik balkon. Zelo lepo stanovanje. Vseljivo po dogovoru. Cena 18 mio SIT. PS00975JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 sobno, 4. nadstropje, dvigalo, zastekljen balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica. PS00870JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000-
KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, adaptirano, 2. nadstropje, dobra razporeditev, dobra lokacija. Cena 18,8 mio SIT. PS00968JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, 500 m2 zemljišča, odlična lokacija. Cena po dogovoru. PH00905JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000- _
NAKLO- 100 m2, prodamo 4 sobno stanovanje v pritličju hiše. Je v celoti adaptirano, ima veliko pokrito teraso. K stanovanju pripada tudi velika klet. Vseljivo je po dogovoru, cena 23 mio SIT. PH00945JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA; 45 m2, enosobno, potrebno obnove, primerno tudi za poslovne prostore, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. PP00939MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA; 83 m2, 4,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno, cena 15 mio SIT. PS00990MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ, Zoisova ul.; 54 m2, 1 nad., nizek blok, JZ, CK-plin, obnovljeno, pregrajeno, cena 13,9 mio SIT. PS00983MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, dvoetažno, trisobno, 2. nadstropje na novo kvalitetno obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 24 mio SIT. PS00992MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nadstropje na novo obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 12,8 mio SIT. PS00969MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000
PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, balkon, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
PLANINA II - gars., 28,90 m2, VI.nad., obnovljena in opremljena, balkon, hitro vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), 50,59 m2, II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
PLANINA I - 2 sobno, 59,20 m2, Vl.nad., funkcionalna razporeditev, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I.nad., funkcionalno, zast. terasa + balkon, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ZLATO POUE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ, sever - 3 sobno, 74,10 m2, pritličje, obnovljeno v celoti in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 3 sobno, atrijsko, 85,20 m2, pritličje nizkega bloka, v celoti prirejeno za invalida na vozičku, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
PLANINA I - 2+2 sobno, 89,30 m2, V.nad., prazno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA 1: prodamo GARSONJERO, ENOSOBNO STANOVANJE- 33 M2, DVOINPOLSOBNO- 54m2 in 70m2, ŠTIRISOBNO stanovanje -85 M2 V 1.NAD. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo fantastično TRISOBNO stanovanje, 74 m2, opremljeno, izredno čist blok, cena po dogovoru. FRAST nepremičnine 04/234 40 80 041/ 734
198
PLANINA 2: prodamo 2SS+kabinet, 3ss-89m2, ŠTIRISOBNO- 95 m2 v 1.NAD. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo TRISOBNO stanovanje, 81 m2, samostojen vhod in vrt, 19 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581_
ŠKOFJA LOKA: prodamo več enosobnih stanovanj od 9,6 do 10,9 mio. FRAST -nepremičnine 041/ 734 198_
Kranj garsonjera 28 m2, 5.nadstr., lepa, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj bližina, 2,5 ssvstan. hiši, mansarda, vrt, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj , 3 ss, lepo stan. v pritličju, 74 m2, dobra lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
Kranj Planina II, 2 + 2 ss, dobro ohranjeno, 8.nadstr, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
Šk. Loka 2 ss v nizkem bloku, dobra razporeditev, lahko tudi menjam za večje, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90_
ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., pro-damo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 04! 386 930
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m.2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m.2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
UGODNO! KRANJ - Huje, prodamo 4ss, 80,5 m2, pritličje, potrebno adaptacije, z vrtom 40 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Zlato polje prodamo lepo, v celoti obnovljeno 1,5 ss, 41 m2, pritličje, CK na plin,vsi priključki, prevzem možen takoj. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
MEDVODE enosobno 37 m2, z vrtom, vsi priključki, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 031 894 406
KRANJ - CENTER, prodamo lepo, komplet opremljeno garsonjero, 22 m2, 2. nadstropje, vseljivo takoj, cena 7.200.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 31,10 m2, visoko pritličje/nizek blok, komplet opremljena kuhinja brez bele tehnike, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34.m2, 3. nadstropje/nizek blok, brez balkona, vsi priključki 4 klima, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 50,19 m2, 5. nadstropje, opremljena kuhinja brez bele tehnike, balkon, vsi priključki, vseljivo september 2003, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
TRŽIČ - RAVNE, prodamo enosobno
stanovanje 33,50 m2, 1.nadstropje, brez balkona, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, komplet obnovljeno, 61,80m2, pritličje, balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, 2.nadstropje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, prodamo dvosobno stanovanje, 51,53 m2, 2.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - BLIŽINA SODIŠČA, prodamo dvosobno stanovanje delno adaptirano, 51,50 m2, 1.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
KRANJ - PLANINA III, prodamo trisobno stanovanje z svojim vhodom, opremljena kuhinja, cca 96 m2, pritličje, balkon + atrij, CK, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_' _
KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 97,10 m2, 7nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - BLIŽINA BAZENA, prodamo zelo lepo komplet adaptireno trisobno stanovanje, 74,10 m2, v pritličju, balkon, vsi priključki, delno opremljeno, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, na zelo mirni lokaciji prodamo trisobno stanovanje, primerno za invalida, 85,20 m2, pritličje, balkon + atrij, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE pri Kranju, 3-sobno stanovanje ca 75 m2, l.nad., nizek blok, odlično urejeno, urejen dostop za invalida! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
BLED, alpski bloki, dvo in pol sobno stanovanje, ca 60 m2, nadstrešek za avtomobil! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890__
V PREDDVORU na voljo več novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma.Možna takojšnja vselitev! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
NOVOGRADNJA V ŠENČURJUIPRO-DAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KUUČIVselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347" 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enot. Prevzem možen v septembru 2003!
KRANJ, Planina, prodamo dve garsonjeri, vseljivi takoj. Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Planina II, prodamo dvoinpolsobno stanovanje z dvema balkonoma v I.nadstropju, 83 m2! Cena 17 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Več dvosobnih stanovanj, kvadratur ca 55 m2 v severnem delu Kranja prodamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Mlakarjeva ulica, 3 šobno, 74 m2, visoko pritličje, nizek blok, adaptirano ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
MEDVODE, stanovanje 43 m2, 2.nadstr, 5 let star nizek blok, balkon, konfortno, opremljeno. Cena 14,5 MIO!
KRANJ, Valjavčeva ul., dvosobno, adaptirano, CK plin, SZ lega, 13,5 MIO, takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
Lesce prodamo trisobno stanovanje 87m2, svoja CK, nova kopalnica, obnovljeno, cena 16,5 mil sit. V Lescah menjamo enosobno za dvosobno z doplačilom, Finžgarjeva cesta. TRG BLED, Tel. (04) 5745 444.
Bled prodamo enosobno stanovanje v izmeri 32m2. Stanovanje je visokem pritličju v bloku, cena 10,2 mil sit TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje v velikosti 63m2.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Kranj-Planina I: 3SS, 77m2,IV.nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, zelo lepo, svetlo,sončno,nova kuhinja. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/ 755-296, 040/204-661.
Kranj-Planina II: 3SS, 88m2, VI.nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Zlato polje: 2SS, 46m2, II nad, popolnoma obnovljeno, zelo lepo, mirna lokacija, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
Kranj-mestno jedro: Garsonjera 23m2, II.nad, vsi priključki z novo kuhinjo, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041 /755-296, 040/204-661
Šk.Loka-Podlubnik: 2SS, 62m2, IX.nad, vsi priključki, nova kuhinja, lepo vzdrževana, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041 /755-296, 040/204-661
Kranj-mestno jedro: Manjše 2SS, 46m2, l.nad, lasten vhod, obnovljeno, ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Tržič-Ravne: 1SS, 33m2,l.nad, vsi priključki, brez balkona, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Tržič -Deteljica: 2SS+kabinet, 60m2,VIII nad, vsi priključki, ugodna cena. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj- Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlično stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66___
KRANJ, blizu sodišča - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - ugodno 3 SS 77,8 m2 v 8.nad., lepo urejeno stanovanje, prazno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodam GARSONJERO v starejši hiši v Tržiču, 24 m2, s souporabo sanitarij, brez kopalnice, obnovljena, cena samo 2,4 mio SIT! "ff 041/874-125 4313
Prodamo Planina I, 2ss, 64 m2, predelano v 3 ss, obnovljeno, delno opremljeno, z vsemi priključki, rt 040/748-216 4584
GOLNIK prodamo GARSONJERO v izmeri 26,5 m2. rt 041/385-913, od 16.-17 ure
4716
1 sobno s kabinetom, 42 m2, v pritličju, mirna lokacija, v celoti prenovljeno, cena po dogovoru. rt 041/350-508 4821
Prodam GARSONJERO, Planina I, 28 m2, vsi priključki, opremljena, z balkonom, cena 8,5 mio SIT. 7T 041 /399-410 4837
Prodam 2 sobno STANOVANJE, 54.5 m2, 1. nadstr, Vodovodni stolp, 13,7 mio SIT. B 20-11-338 5006
TRŽIČ BISTRICA, enosobno stanovanje, 45 m2 v hiši, 1. nad., CK, cena 5,5 mio SIT, prodam. rt 23 15 600 , 041/774 1 01 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 5008
ZLATO POLJE enoinpolsobno stanovanje, 42 m2, pritličje, obnovljeno, CK, ugodno prodam. "B 23 15 600 , 041/774 101 Pl-ANOVA NEPREMIČN^E_5009
STRAŽIŠČE, dvoinpolsobno STANOVANJE, 64 m2, pritličje večstanovanjske hiše, ugodno prodam. "B 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 5010
Šk. Loka - Groharjevo nas., prodam 1 ss, 34 m2, 4. nadstr, stolpič. "B 041/675-123
5020
Šk. Loka - Podlubnik prodam 2 ss, 6. nadstr, 61 m2, obnovljeno. "B 041/682-741
5022
KRANJ trisobno STANOVANJE v hiši, 75 m2. CK, garaža, vrt, cena ugodna, prodam. rt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 5024
ŠKOFJA LOKA mesto prodamo 3 sobno (duplex) stanovanje opremljeno, ck ogrevanje, drugo nadstr. v celoti obnovljeno in meri 90 m2. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300
5030
ŠKOFJA LOKA Tavčarjeva ulica (Kamnitnik) prodamo 1 sobno stanovanje III nadstr. v izmeri 34,4 m2 vsi priključki, lepo ohranjeno. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300
5031
ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo 2 sobno stanovanje 57 m2, 2 nadstr. nizkega bloka, lepo ohranjeno, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 5032
RADOVLJICA - Isospan prodam, 2,5 ss, obnovljeno takoj vseljivo. "B 041/735-832
5091
KRANJ PLANINA 1 opremljeno GARSONJERO 21,4 M2 z vsemi priključki, takoj vseljivo, prodam. rt 031/344-110
VOZILA DELI
Prodam manjšo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. B 041/603-179 5003
Nujno prodam 4 nove GUME PIRELLI P 6000 185/60 R 16 za 11.000/kos. "B 031 /339-001
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. "B 031/770-833 3680
ODKUP KARAMBOLIRANIH IN CELIH VOZIL ter sprejem vozil v posredniško prodajo. Avto Jakša, s.p., Orehovlje 15 A, Kranj, rt 2041-168,041/730-939 4235
MARK MOBIL d.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. V 2353-500 IN 041/668-283
Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO od I.90 dalje. "B 031/629-504
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.0.0., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), rt 5134-148, 041 /632-577_26
ODKUP, PRODAJA, PREPISI VOZIL. MEPAX d.o.o. "B 2323-298, 041/773-772
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA, rt 20-1T-413, 041/707-145, 031/231-358 AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c.34, Kranj 4435
Prodam JUGO SKALA 55. "B 041/855-
107 4984
Prodam FORD MONDEO 1,8 16 V, 1.95, klima, ABS. Klemenčič Dejan, Begunjska 37, Tržič 4985
Prodam HYUNDAI PONY GLS 1500, brezhiben, 76 000 km, cena po dogovoru. rt 514-68-18 4992
Prodam OPEL OMEGO, I. 96, 2 0 16 V, cent. klima in vsa ostala oprema, cena ugod-na. g 2314 580 ali 041/978-923 4996
Prodam TVVINGO EXPRESSIQN, 1.2000, 1. reg. 2001, air bag, el. stekla, ogrevana ogledala, pnevmatike R 14, 38 000 km, bele barve, servisna knjiga, DCZ. Tt 041/379-271 4998
Prodam KOMBI VW TRANSPORTER FURGON, povišan, diesel, I. 92, motor zadaj, primeren tudi za avtodom. rt 031/242-715
BMW, 320 I, LET 99, MODER, AVT. KLIMA, 6X AIR BAG, EL. S STREHA, PARK. SENZORJI, POTOVALNI RAC., SERVISNA, 3.690..000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
TAL N
d.o.o.
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
BMW, 320 I, LET. 99, 113.000 KM, MET. SREBRN, SERVISNA, 6X AIR BAG, AVT. KLIMA, EL. OPREMA, AR, KOT NOV, 3.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
SEAT, CORDOBA 1.6, LET. 94, RDEČA, OHRANJENA, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
MEGANE 1.6 COUPE, LET. 98, MET. TEMNO ZELEN, 2X AIR BAG, MEGL, EL. OPREMA, SERVISNA, OHRANJEN, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE BREAK 1.9 DTI, LET. 99, MET. SREBRN, 60.000 KM, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, MEGL., AR, ROLO, SANI, EL. OPREMA, 2.080.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
ESCORT 1.6 I FLASH, LET. 97, 1. LASTNIK, SERVISNA, 5V, 2X AIR BAG, SERVO, EL. OPREMA, 870.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FIESTA 1.3 NEWPORT, LET. 93, MET. ZELENA, CZ, ES, AR, S STREHA, 390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
VECTRA 2.0 Dl KARAVAN, LET. 99, MET. MODRA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ALU, SERVISNA, ZELO OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
[^GANTAR
HC1 Bratov Praprotnik 10, 4202 Naklo * Tel./Fnx: 04/257-6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER mrsJ^ AVTOMOBILSKIH
BUZLCEV¥MOHROtF
FAVORIT LX, LET. 94, MET. SVETLO MODRA, OHRANJENA, 340.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OPEL, ASTRA 1.6 KARAVAN, LET 2000, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, SERVISNA, 1.970.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
TWINGO PACK, LET. 97, ČRN, 1. LASTNICA, DCZ, ES, EO, 840.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
POLO 1.6 VARIANT, LET 97, BEL, 2X AIR BAG, SERVO, EL OPREMA, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MONDEO 1.8 TDI KARAVAN,LET 99, BEL, 4X AIR BAG,, SERVISNA, ABS, KLIMA, EL OPREMA, 1.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
GOLF 1.9 TDI VARIANT,LET 2000, 97.000 KM, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, EL OPREMA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
SUBARU JUSTY 1,0 letnik 87, lepo ohranjen, brezhiben, nove gume, ugodno! rt 041/356-128 5013
COROLLA 1,8 XLI karavan, 4 WD, 1.96, 103 000 km, kovinske barve, model 97. rt 031/653-188 5015
Prodam R 5 1.4 Bye, bye, I. 96, 100.000 km, bele barve, zimske gume. rt 031/230-438 504i
VOLVO GTL 850, 2450 cm3,1. 95/V, prodam za 950.000 SIT, rt 041/744-109 5054
ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 91, prodam. Cena po dogovoru, rt 041/693-887, popoldan 5072
ŠKODA FABIA 1.4 COMFORT, I. 2000, srebrna, vsa oprema, razen klime, kot nova. O 041/787-050 5074
VW GOLF IV. 1.4 16 V, I. 99, veliko opreme, kot nov, prodam, rt 041/398-574
Prodam VW HROŠČ, generalno obnovljen, nova mašina, usnje, izredno ohranjen, n 255-66-00 5081
ŠKODA FAVORIT 135 LS, I. 91, reg. do 6/03, motor dober, karoserija srednje ohranjena, cena 85000 SIT. rt 031/589-165
VIKENDI
ŠMARJEŠKE TOPLICE - 15 km; 100 m2, 30 let, zidan objekt, asfalt, sončno; razgled, vinograd, 800 trsov, 430 m2+3500 m2 vinograd-pašnik, cena 4,7 mio SIT. PV00973MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
BOH. BISTRICA; 22 m2 do 51 m2, prodamo več obnovljenih apartmajev v neposredni bližini smučišča, cena od 6,3 mio SIT dalje. PV00966MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ZAPOSLIM
Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za direktno prodajo. Zagotovljeno uvajanje v delo ter najboljši pogoji za zastopnike in stranke, rt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 4307
Gama mm
najbolj športna frekvenca
Zaposlimo večje število MLADIH SODELAVCEV za pomožna dela ob servisiranju letal. Pogoj tehnična mehanična ali elektro stroka, starost do 27 let. Prošnje: HRIBAR BLESK d.o.o., Savska c.34, Kranj 4526
V mizarski delavnici zaposlimo mlajšega delavca za lakiranje pohištva. Delovne izkušnje v stroki so zaželjene. Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, rt 595-88-02 ali 041/619-302 4702
Uspešno podjetje ob širitvi na Gorenjsko zaposli ŠEST NOVIH SODELAVCEV za direktno prodajo. Visoka provizija vam omogoča realni zaslužek 250.000/mes., šolaje, napredovanje, nagrajevanje. Pridružite se najboljšim! Fantom, ul. M. Grevenbroich 13, Celje, rt 23 24 965, 031/699-510
Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije iz Kranja ali bližnje okolice za razvoz tovora po Sloveniji. Ponudbe poslati na naslov: Avto-prevozništvo Hafner Ulrik s.p., Partizanska c. 33, 4000 Kranj 4756
Zaposlimo NATAKARICO in KUHARICO. Gostišče Češnar, Slovenska c. 39, Cerklje, tel.: 25-291-30
Zaposlim dekle za delo v novem kava baru ob vikendih, v okolici Kranja, rt 041/843-846, AGT Hribar in ostali,d.n.o, Rovte 15, Podnart 4757
Redno zaposlimo več KV ali PKV PLESKARJEV, rt 204-96-30 ali 040/624-078 JR KRANJ d.o.o., Golniška 13, Kranj
Zaposlimo PRODAJALKO živil na področju kranja in Bleda. Praprotnik Bojan s.p, MAK, Škofjeloška 20, Kranj_4916
Zaposlimo NATAKARJA in KUHARJA, rt 031/517-521 MARGOS d.o.o., Smledniška 32, Kranj 4938
Delo nudimo vsem osebam v telefonskem studiu v Kranju. Lahko so tudi mlajši upokojenci. Pridružite se prijetni skupini. Dodatne inforamcije na rt 031/891-247, CZ d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 504o
Iščemo KUHARJA - ICO za pomoč v kuhinji in čiščenje restavracije, rt 202-72-61, po 11. uri H U AN GONG d.o.o., Gosposvetska 1, Kranj so48
Iščemo honorarno SODELAVKO za občasno čiščenje lokala in stanovanja v Kranju. Vloge s kratkim opisom dosedanjih izkušenj pošljite na naslov: Slaščičarstvo Prusnik d.o.o., Tavčarjeva 9, Kranj 5051
Za redno delo zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO. Pension Zaplata, Tupaliče 32, Preddvor, rt 255-62-50 sose
Restavracija Časa del Papa v Ljubljani zaposli: NATAKAR v restavraciji, pogoj: ustrezna izobrazba, delovne izkušnje v strežbi a la carte in znanje tujega jezika, POMOČNIK
KUHARJA pogoj: delovne izkušnje. Prijave pošljite na naslov PAPA d.o.o., Celovška 54a, Ljubljana, ali pokličite na rt 041 /384-185
ŽIVALI
PRAŠIČE od 25 do 150 kg, prodam in pripeljem na dom. rt 041/730-990 4650
Prodam TELICO simentalko, v devetem mesecu brejosti. Sr. Dobrava 14, Kropa, Đ 53 36 619 4876
Rjave in grahaste JARKICE pred nesnostjo ter bele piščance za dopitanje. Stanonik, Log 9, rt 51-85-546 4928
Prodam ENOLETNE KOKOŠI za nadaljno rejo ali zakol. Možna dostava, rt 051/202-221 4994
Prodam čb BIKCA, starega 1 teden, rt 031/850-370 5007
Prodsm 3 čb BIKCE, stare od 1 do 5 tednov, rt 514-61-77 5012
Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. rt 041/357-944 5016
KRAVI simentalki, primerni za dojilji in AKACIJ EVE KOLE 160 cm, prodam, rt 518-26-4 3 5025
Prodam 2 čb TELICI po 16 mesecev stari iz A kontroli, rt 01 /8324-503 5039
Prodam PAŠNO KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, rt 572-41-60_5044
BIKCA križanca, 7 dni starega, prodam. rt 257-20-26 5047
Prodam JAGNJETA in JAGNJICE za zakol ali rejo. "B 040/372-098 5049
PIŠČANCE, bele, za nadaljno rejo, prodam od 18. dalje. "B 01/834-19-53, 041/281-
919 5052
BIKCA simentalca starega 10 dni, prodam. "B 5876-178, Rateče 5055
Prodam ZAJKLO z 8 mladiči in menjam zajca. "B 25 22 507 5076
Prodam PAŠNO KRAVO s tretjim teletom ali brez. Jan, B 533-82-51_5082
Prodam JAGNJETA za rejo ali zakol, rt 041/281-786, popoldan_5089
Prodam dva JAGNJETA. rt 5721-235, popoldan 5095
PIŠČANCE BELE KILOGRAMSKE za nadaljno rejo prodajamo, od torka 22.aprila. RJAVE in GRAHASTE KOKOŠI pa vsak delavnik od 8-17 ure, sobota do 13. ure. Pe-rutninarstvo Gašperlin Moste 99 pri Komendi, 01/83-43-586
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano GOVEDO, krave, teleta, rt 041/650-975 4540'
BIKCA simentalca, starega 14 dni, kupim. rt 031/245-415 4815
Kupim več BIKCEV simentalcev, težkih 150-400 kg. rt 533-66-13, zvečer sou
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. rt 5141-277 5038
Beiui
Hrani    90.S MHm
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio BeM, doti.,Sitarjema ti. 4000Kianj
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
f£fer«Tte)  04i 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
Internet: www.radiotop.net
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in dedek
PETER ERŽEN
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 15. aprila 2003, ob 15.45 uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici od 8. ure dalje.
ŽALUJOČI VSI DOMAČI
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je nenadoma zapustil mož in dober očim
KAROLZORMAN
iz Utika 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče.
Zahvala tudi godbi Domžale, pogrebni službi Navček in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Fani, Franci, Adela in Lucija
ZAHVALA
4. aprila 2003 je za vedno zaspala naša draga mama
FRANCKA ČADEŽ, roj. Luznar
iz Lajš pri Gorenji vasi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz podjetja MARMOR HOTAVLJE, ALPINE Žiri in vsem drugim, ki ste jo poznali in se v tako velikem številu poslovili od nje in jo spremili k počitku. Hvala dr. Andi Perdan in sestri Bernardi za skrbno nego, pevcem Gorenjevaškega okteta za zapete žalostinke, govornici Tilki za izbrane besede slovesa in župniku Alojziju Oražmu za pogrebni obred. Za vedno bo ostala del nas.
VSI NJENI Lajše, 15. aprila 2003
V globoki žalosti sporočamo, da nas je nenadoma, v 86-tem letu starosti zapustil čudovit mož, oče, dedek in pradedek
BOGDAN MEŠIČEK
Si nam v ponos v svoji poštenosti, delavnosti in skromnosti. Upamo, da vsaj del tvoje duše in plemenitosti nosimo v sebi tudi mi.
Marija, Metka, Janko, Matjaž in prijatelji Lesce, Nova Gorica, Maribor, Kranj
ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete in sestre
TONČKE LOTRIČ
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo kropili, ji darovali sveče in cvetje in jo spremljali na pokopališče v Selcih. Iskrena hvala za izražena pisna in ustna sožalja, hvala sosedom in pogrebni službi Akris. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku Bojanu Likarju in kvartetu Skrjanček za prelepo pogrebno bogoslužje.
TURKOVI Češnjica, 15. aprila 2003
Iz solz se spleta zate venec,
namesto rož
ljubezen vanj se vpleta,
NE V SPOMIN -
V ZAHVALO
za toplino, veselje in ljubezen za VSE
kar ponujalo je tvoje odprto srce.
Moji NINI v slovo
Z vso ljubeznijo in neizmerno bolečino Tvoj Robi
13. aprila 2003
V SPOMIN	
Leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Dan in noč večna lučka ti gori, v spomin za vse večne dni.	
>                                 Minilo je leto dni, kar nas je zapustil	
LUDVIK VONČINA -Drulovka št. 4	LUKA
Vsem, ki se ga spominjate in kdaj postanete ob njegovem grobu	se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI	
ZAHVALA
Srce tvoje je zaspalo. Zvon v slovo ti je zapel. Misel nate je ostala. Spomin za vedno bo živel.
V 80. letu nas je zapustila draga sestra
LJERKA CRNKO
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter zavodu Gorenjskih lekarn in kolektivu Lekarne Radovljica, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in molitve. Hvala osebju Bolnišnice Jesenice in doma dr. Janka Benedika. Posebna hvala dr.
Borisu Pelku in osebni zdravnici dr. Mojci Golja. Hvala gospodu župniku Jožetu Drolcu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Zupan.
Sestra Božena
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
MARIJE REBOL
iz Predoselj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Romanu Kavčiču za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom, nosačem, pevcem iz Predoselj, g. Andreju Bitencu za poslovilne besede ob odprtem grobu, ge. Grašiče-vi in g. Jermanu za pomoč ter pogrebni službi Navček. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Preddvor, še posebej negovalkama ge. Moniki in ge. Štefki.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJENI
		SPOMIN
Mladost žarela iz tvojih je oči, dobrota in prijaznost sta te spremljali vse dni, dragi		
		RUDI KOCIJANČIČ ml.
		Danes, 14. aprila 2003, minevata dve leti žalosti in bolečine, dragi Rudi. Vendar večno boš ostal v srcih naših, ki smo te imeli radi. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
		NJEGOVI NAJDRAŽJI
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje v 88. letu starosti umrl naš dragi
MIHAEL TROJAR^
gumarski mojster in pek iz Srednje vasi 23 pri Šenčurju.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 15. aprila 2003, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju.
Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: žena Katarina, hči Slavi z možem Slavkom, sin Milan z ženo Jano, sestra Franca, vnuki Andreja, Rok, Katja in Aljoša ter pravnuki Jure, Živa in Ajda in ostalo sorodstvo Sr. vas, Žiri, Železniki, Zg. Bitnje, 12. 4. 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
	M«*	
od 3 °C	od 2 °C	od 3 °C
do 14 °C	do 16 °C	do 14 °C
Danes, v torek, bo prehodno več oblačnosti, a padavin ne pričakujemo. Jutri, v sredo, bo večinoma sončno, v četrtek pa se bo spet zmerno pooblačilo.
Cvetlični sejem kljub dežju uspel
Srednjeveško mesto, še bolj pa njen Mestni trg, je bil v petek in soboto zaznamovan s cvetlicami. Organizatorji z obiskom 2. cvetličnega sejma zadovoljni.
Škofja Loka - Mestni trg tako kot druga stara mestna jedra v Sloveniji boleha za opustelostjo in nezanimanjem prebivalcev za obisk. Rešitev je tudi v organiziranju raznih prireditev. Skupina za lepšo loko pa je v sodelovanju z raznimi podjetji in občino pripravila Cvetlični sejem z veliko željo po lepšanju podobe Škofje Loke.
"Ugotovili smo, da imamo svoje mesto preprosto radi, smo nanj navezani in seveda tudi ponosni," je povedala vodja skupine Mateja
Hafner Dolenc. Po sejmu nam je povedala, da je /. letošnjim potekom zelo zadovoljna, še boljše bi bilo v lepem vremenu. "Letos smo uspeli pridobiti še večjo ponudbo, saj se je odzvalo veliko razstavljavcev, veliko pa je bilo tudi spremljevalnih dejavnosti," pravi Mateja Hafner Dolenc. Posebno dober odziv obiskovalcev so zabeležili v petek, v soboto pa seje sejem odvijal v slabšem vremenu, a so kljub temu prišli prav vsi razstavljavci.
Slednji so nam povedali, da je bila prodaja uspešna in so obiskovalci, predvsem Škofjeločani sejem vzeli za svojega. Naslednje leto upajo le še na boljše vreme. Obiskovalci so se lahko naučili tudi pletenja velikonočnih buta-ric. Ano Oblak smo vprašali, kako sestavimo butarico. "Najprej
zeleno vrbje zvežemo v butaro, nato pa ovijamo in dodajamo bri-no, oljko, bršljan, pušpan, rdeče resje in bodičevje," pravi Oblakova, ki je svojo butarico še okrasila. Včasih so radi dodali krep papir, lahko pa tudi pomarančo, jabolko ali jajce. Če se želiš še posebej izkazati, dodaš čimveč dodatkov," nam je še povedala. Sej-
ma se je udeležila čisto po naključju, saj živi na Mestnem trgu, okensko cvetje pa bo kupila kasneje. Prikaz izdelovanja butaric je sicer potekal od 9. do ll. ure, in sicer izpod veščih rok Antonije Križaj in Franca Potrebuješa. Prišla sta zato, da bi naučila tudi mlajše, saj ne želita, da bi tradicija izumrla. Zadovoljna sta, da zna
Srednjeveški dan na gradu
Na Blejskem gradu je bil v soboto dan odprtih vrat. Brezplačen ogled gradu z dobrodošlico igralske skupine
viteza Gašperja Lambergarja.
Bled - Namesto sončnega jutra je lilo kot iz škafa. Grajske gospe in gospodične so se izmikale deževnim kapljam in tudi vitezom sivo in mokro vreme ni najbolj ustrezalo. Srednjeveška tržnica je samevala, viteški lokostrelski turnir so odpovedali in tudi srednjeveškega plesa zaradi dežja ni bilo. Kljub temu pa je vitez Gašper Lambergar zbral svojo druščino in skupaj z ženo, grajsko gospo, nazdravil obiskovalcem Blejskega gradu.
Dan odprtih vrat na Blejskem gradu je bila ena od prireditev, ki jih je blejska občina pripravila ob občinskem prazniku K), aprjlu. Na grad sta minulo soboto vabila graščak vitez Gašper Lambergar (Rado Mužan) z grajsko gospo (Danico Zemlja) in blejski župan Jože Antonič, ki je ob tej priložnosti skupaj z direktorjem občinske uprave Dušanom Prez-Ijem oblekel srednjeveška oblačila in obiskovalcem zaželel dobrodošlico ter jih povabil na praznovanje l()()()-letnice prve pisne omembe Bleda prihodnje leto. Kljub slabemu in hladnemu vremenu je nastopila igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja in predstavila srednjeveško življenje na gradu. Prišla je bruhalka in po/.iralka ognja Sena (Tanja Kli-nar), obiskovalce je s čarodej ni mi
spretnostmi zabaval negromant (Brane Baloh), z mečem so odprli tudi grajsko vino (pridelano na Primorskem in mešano z gorenjskim /rakom), odpadla pa je grajska srednjeveška večerja, na kateri je uporaba pribora prepovedana. Na grajsko dvorišče sta prišla tudi grajski tiskar (Janez Rozman) in grajski zeliščar.
"Poleti naša skupina vsak torek preko blejskega LTO pripravi na gradu srednjeveški lokostrelski turnir s celotnim programom, ki smo ga za obiskovalce nameravali uprizoriti tudi danes, vendar nam jo je zagodlo slabo vreme in smo se glavnini programa morali odpovedati. Pripravljamo se tudi na 1000-letnico Bleda, ki ga bomo praznovali prihodnje leto, saj želimo obiskovalcem čim bolje prikazati življenje v srednjem
Bruhalka in požiralka ognja Senć ogreti obiskovalce in pregnati dež.
veku. Ne bodo manjkali srednjeveška tržnica, lokostrelski viteški turnir in mečevanje vitezov, pa srednjeveški plesi in prava srednjeveška večerja," je povedal vitez Gašper Lambergar, vodja omenjene igralske skupine. Skupina je imela lani preko 80 nastopov, z novim programom pa se bo
jim nastope
(ušala
ppi m P0MI|||Q «**A
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kranj.si
http://www.radio-kranj.si
E-pošta: Spletna stran
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
20-članska skupina konec maja predstavila na Blejskem gradu. Ljubitelji srednjega veka ste vabljeni tudi v Klub vitezov Zgornje Gorenjske, ki ima sedež na Blejskem gradu. Srednjeveška predstava je minulo soboto prijetno presenetila obiskovalce, ki so se kljub slabemu vremenu podali na Blejski grad.
Renata Škrjanc, foto: R. Š.
vedno več ljudi splesti butarico, zelo veseli novega znanja pa so bili tudi otroci.
Med sprehodom po Mestnem trgu smo opazili tudi Anico Fre-lih, direktorico Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, ki je na sejmu imela svojo stojnico. "Seveda sem obiskala tudi našo stojnico in kupila le eno trajnico, saj jih rada kupujem sproti. Zelo rada se ustavim tudi pri stojnicah naših kmečkih žena in kupim domači kruh. Vse pohvale organizatorjem," nam je zaupala Frelihova. Tudi na tej prireditvi ni manjkala
Mojca Debeljak, ki skoraj povsod prireditve popestri z raznimi delavnicami. Zelo zadovoljna z odzivom obiskovalcem nam je povedala, da so v petek izdelovali rožice iz storžev, v soboto pa pirhe -praskanke, marmorirane in obdelane z voskom. "Danes nas bo obiskala tudi Milena Slarešinič iz Bele Krajine in pripravila delavnico o belokranjskih drsankah," nam je o sobotnem dogajanju še povedala Debeljakova, ki meni, da seje sejem dobro prijel.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Čisto pravi cirkus
Na prireditveni prostor ob trgovinskem centru E. Leclerc v Ljubljani je pretekli teden prispel Circus Americano.
Ljubljana - Poleg vrhunskega artističnega programa lahko v cirkusu vidite številne živalske točke, spremljajo pa ga tudi druge dejavnosti. V času predstave se spremeni v pravi "čebelnjak".
Med odmorom si lahko obiskovalci za nastopajočo areno ogledajo živalski vrt, pred začetkom predstav pa malčki za dvesto tolarjev jezdijo ponije. Cene vstopnic se gibljejo med dva in tri tisoč tolarji.
Prcmierna predstava cirkusa Američana seje odvijala minuli petek ob pol osmih zvečer, čeprav sta sedaj na sporedu po dve predstavi dnevno. Ena je še ob pol petih popoldne. Predstava traja dobri dve uri, ki mineta zelo hitro. V Ljubljani bo cirkus ostal do 29. aprila, potem pa se bo preselil v Škofjo Loko.
Američana je cirkus, ki nima orkestra, saj bi zaradi raznovrstne glasbe za zahtevne točke predstave potrebovali ogromno zasedbo. Glasbo je izbral in sestavil Adria-no Chelentano, katerega ime Italijani zelo dobro poznajo. Poznajo pa ga verjetno tudi naše starejše generacije.
Cirkuška predstava seje začela s točko, ki je govorila o življenju v ciganskem taboru. Sledil je ples s konji, znano skakanje po zraku in sestavljanje človeškega "stolpa". Klovn Bubu je svoje telo spravil skozi teniški lopar brez mreže, trikotni obešalnik, pokrov straniščne školjke. Paolo Folko jena oder pripeljal več kot trideset psov. Trlo se je bernardincev, hrtov, mešancev, dog in še drugih manj in bolj plemenitih pasem, velikih in malih psov, pa vendar je vsak od njih nastopil s svojo točko,  plesom,  skakanjem skozi
Za priklon kamela počepne.
obroč, čez prepreke. Družina ruskih žongler jev je pri svoji spretnosti skoraj prehitela čas. Maslo navtika, kot pravijo nastopajoči v cirkusu predstavi v zraku, kjer artisti na elastiki izvajajo obrate ter druge baletne in gimnastične gibe, nas je popeljala v čarobni svet fantazije. Osem slonov, tigri različnih pasem z imeni Deli, Šiba, Tibet in Sanda. številni konji, štiri dvogrbe kamele so pokazale svoje spretnosti na mil, a obenem zahteven način. Obiskovalci smo se lahko le spraševali, kako zahtevna mora biti dresura živali, saj je predstava tekla nemoteno, brez napak in številnim obiskovalcem ponudila več, kot so pričakovali. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Lpolo
Igra štirih številk
Izžrebane številke
14.04.2003 12:00
12.04.2003 12:00 11.04.2003 12:00
.510,2 2
OSEK!
is!
Za4pšrtfvE 1.000.000 su
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 33 rojstev, in sicer v Kranju 26 in na Jesenicah 7.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 26 novorojenčkov, od tega 10 deklic in 16 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.270 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.220 grami.
V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 7 dojenčkov, in sicer 3 deklice in 4 dečki. Kazalec na tehtnici jc 4.190 gramov pokazal najtežjemu dečku, 2.980 gramov pa najlažji deklici.
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 15. KROGA, z dne 13. 4. 2003
3, 5, 20, 22, 23, 27, 29 in dodatna 28
IZŽREBANA LOTKO ' številka: 615606 V 16. krogu je predvidoma za sedmico 40.000.000 SIT
Za dobitek LOTKO: 32.000.000 SIT