OGLASNIK št. 4. k 14. listu Novic. 1853. Št. 409. (10. 1) Oznanilo. V spolnenju ukaza v. c. k. ministerstva notranjih zadev in po povelju v. c. k. deželnega poglavarstva od 20. prosenca t. L, št. 492, se ukaže vsim v letih 1832 nazaj do 1829 rojenim in v Ljubljani prebivajočim rekrutirengi podverženim, kteri niso v zavezi Ljubljanske soseske, da naj se y osmih dnevih, od razglašenja tega oznanila, ska-žejo pri magistratu s svojimi popotnimi listi ali drugimi spričbami zavoljo sedanje rekrutirenge. Pristavi se opomba, da bo sleherni, ki se o predpisanem času ne oglasi, ravno tako obravnan, kakor da bi bil brez popotnega lista, in bo v vojaški stan vzet, za število tistega okraja, v kte-rem se znajde. Ljubljanski magistrat 11. februarja 1853. Št. 121. (8. k 2) Naznanilo. Vsled sklepa odbora mestne gosposke od 20. dne t. m. je en milodar za Krajnske invalide z 30 gold. vsakoletnega doneska invalidu Luku Kun-stel-nuy iz Potoka kamniškega okrajnega poglavarstva podarovan. Mestni magistrat v Ljubljani 28. dan januarja 1853. Dr. Burger, s. r. mestni župan. Št. 5662. (165. k 3) RAZGLAS. Po dovoljenju vis. c. k. poglavarstva od 12. dne t. m., štev. 1262, se dajo zastran cestne varnosti in siiažnosti naslednje zapovedi na znanje: 1. Zapovedi zastran vožnje po Kar vožnjo zadene, je prepovedano: 1. Po mesti in po predmestjih naglo in nepazljivo vozariti ali jezdariti, kakor tudi kupoma se po sredi ceste postavljati in hoditi, da se pot za vožnjo ne overa. 2. Vpreženi ali nevpreženi konji se brez varha na prostim ne smejo stati pustiti, kjer bi se znali splaziti, ali kje kako škodo napraviti. 3. Tudi se z vozmi ne sme noben kraj tako prepreči, da se skoz ne da. Ako se pa z vozmi tako ne prepreže, da bi se skoz ne moglo, znajo, posebno ob teržnih dneh bo potrebi nekoliko časa stati. 4. Vozove na placu ali kacih ulicah ponoči brez svetilnic (latern) stati pustiti je prepovedano. 5. Konji se nikjer drugod futrati ne smejo, kakor na določenih krajih. 6. Neizmerno priganjanje ali pretepanje vprežene živine in ščuvanje vse sorte klavne živine s pesmi. 7. Razujzdano obešanje otrok na vozove. 8. Nepotrebno, čezmerno in poredno pokanje z bičem ali korobačem, je prepovedano. 9. Konje, brez da bi bili na vajetu, se ne smejo naprej iti pustiti. 10. Sodje z žitam ali; cukreno moko se morajo na voz privezati. 11. Prešiči se ne smejo po druzih krajih goniti ali voziti, kakor po tistih, ki so od gosposke za to nalašč odločeni, ki so v Ljubljani na svinski terg v Ternovo ti le: Karlovško predmestje, Pasje ulice, Žabjek, most na bregu in Cojzov prekop (graben); iz terga pa tisti del Gradiša, ki se Luža imenuje, memo Kancove in Debevcove hiše do Teržaške velike ceste. II. . Zapovedi za voljo mestne snage. Zavoljo snage mestne je prepovedano: 1. Nesnago kakoršno koli na ulice, terge in kote metati, izlivati ali napeljevati. 2. Perilo, kerzna in kože obešati na ulice in terge mestne, posebno pa na deržaje ob bregu Ljubljance, kakor tudi na deržaje zvezdenega drevoreda, razun tam, kjer je obertnikam pripušeno. 3 . Gnoj skoz mesto voziti (Izjemno skoz predmestja) je prepovedano poleti, (to je, od 1* maja do žadnjiga oktobra) po sedmih, pozimi pa (to je, od 1. novembra do žadnjiga aprila) po osmih zjutraj. Vozovi morajo pa za gnoj tako terdno napravljeni biti, da se gnoj iz njih ne trosi in po ulicah ne zgubuje. 4. Straniš ali sekretov trebiti in izpraznovati ni drugikrat pripušeno, kakor le ponoči od 11. ure do štirih zjutraj, in sodje, vktere se gnoj iz straniš naliva, ne smejo pušati, da bi se nesnaga z njih po mesti razgubljevala. 5. Pomije v slabo zapertih posodah voziti. 6. Gnoj iz raznih hlevov na ulice ali pred hiše v mesti ali v predmestjih na kup nositi je le ondi pripušeno, kjer se preči proč vozi] kar se pa le vselej ponoči storiti mora. 7. Cestno blato naj bo mokro ali suho na ulicah v mesti in predmestjih na kupih pušati. 8. Vse sorte šuto pred hišami ali na ulicah, ali kjer si koli bodi vmesni in predmestjih pušati, ako se ročno ne odpelje. 9. Sneg iz dvoriš pred hišo ali na ulice po mesti metati. Vsak hišnik ga mora sam ali v Ljubljanico ali na kak drug kraj zvunej mesta spraviti. Ravno tako se mora tudi s tistim snegam ravnati, ki sam s strehe izderči, ali ga pa hišnik ogrebati da. 10. Hišniki ali hišni oskerbniki morajo brez da bi se jim bilo ukazalo. sneg tako hitro ko zapade , vsako jutro do konca januarja ob sedmih in od februarja naprej pa o pol sedmih, naj je prej ta dan ali pa čez noč zapadel, spred svojih hiš tako na široko spraviti, da zamoreta dva človeka vštric iti, proti sredi ulic ne samo skidati, ampak tudi pomesti, da je pot zraven hiš čedna, in da se brez nevarnosti po nji hoditi zamore. Ravno tako imajo hišniki in hišni oskerbniki skerbeti, da o po-žlepici ali polednici led pred hišami ob napovedanim času nasekajo in na sredo ulic zmečejo, in prostor, da bi se komu kaka nesreča ne pripetila, s peškam, zemljo ali pa z žaga-njejn potresejo. Če bi se pa znala požlepica ob kakim drugim času čez dan pripetiti, se bo dalo to z bob-nam na znanje, da bodo hišniki in hišni gospodarji led spred svojih hiš spravili in prostor, kakor je bilo zgorej rečeno, posnažili. Ljubljanski magistrat 22. decembra 1852. (12.) (O Priporočilo tkavskiga dela. Podpisani tkavec in izdelavec mnogoverstne tkanine (cajgov) da na znanje, de iz vsaktere preje — lanene, pavolnate in volnate — izdeluje vse sorte platnine, mizneperte, fTischzeug), cvilihin kar koli v tkavsko rokodelstvo sega, tako, de bo vsak, ki mu kaj delati da ali od njega od te robe Kaj kupi, gotovo pravzadovoljin, ker moje delo je dobrovznano. Če mi kdo iz daljniga kraja hoče preje za kakoršno koli blago poslati in če ni ravno treba, de bi se lastnik sam z besedo z mano pomenil, naj jo pošlje v Krajn ali na staro pošto ali k gosp. Franc Maj ar j i ali pod mestam k gosp. Mau-riciu Maj ar j i, in priloži pismice, kaj jn kako mora dodelano biti. Jožef Susnik, umetni tkavski mojster v svoji hiši Nr. 29 v Spodnji Besnici blizo Krajnja. <>7) ~~ ~C0 Sveti križev pot, to je, 14 štacionov, z olnatimi barvami slikanih, SJ8 palcov visokih in 23 palcov širokih se dobi za 60 gld. CSttte tyatifet Srefcetrfdnteto * §9tafcg>tttcit zu 2 fl. 20 kr. Vorrathiff bel J. Giontini in Laibach. O) (2) Prodaja stariga vina. Na Klevevški gjrajšini (^Klingenfels) na Dolenskim so prav čiste iii dobre vina od poslednjih 21 vinskih letin na prodaj, ktere se nadrobno in na debelo prodajajo, kakor jih kdo kupiti želi. __ _ V v mežnarii v Tunicah so naprodaj orglice z 2% registri po niski ceni in v dobrim stanu. — 8 - 00 (k *) Pozor! Za gospode špediterje, kupce, obertnike in rokodelce sim napravil veliko zalogo mnogoverstno rastriranih bukev za vpisovanje (rastrirte Schreibbiicher), vezanih in nevezanih. Skerbel sim za pripravno liniaturo, za močen papir in terpežen vezek; gospodam učiteljem ponudim pisne teke, 100 tek za 111. 30 kr. Gašper Hadič, bukvovez pred čevljarskim mostam v Ljubljani. Pogled v Terst: kakošna je tam cena blaga L 9. februarja tega leta. Cent kave (kafeta) razne sorte od 20 fi. do 51 fi, — cukra razne sorte od 10 fi. do 24 fi., — brošca razne sorte od 32 fi. do 36 fi., — prediva siroviga 16 do 18 fi, na pol omikaniga 20-22 fi., pražniga 22 do 24 fi., — konopnine od 21 do 65 fi., — pšenice (en star *) velja 4T/2 fi. do 63 fi t — tursice 373 fi. do4V3 fi, —re*t 3l/3 fi. do 3'/4 fi., — ječmena 272 fi. do 3 f 1 , — ovsa 2 fi. do 224 fi., — fižola 3% fi. do 4V6 f\.,— laneniga semena (star) 6'/2 fi. do 73/4 fi, — štajarske detelje (cent) 27 fi. do 28 fi., — rajža (cent) 9 fi. do 13V2 fi., usnja domačiga cent 50 fi. do 62 fi., — unanjiga 45 do 48 fi., — volovskih in kravjih kož domačih sirovih (cent) 45 do 50 fi., unanjih 38 do 44 fi.,— telečjih cent 82do84fl.,— ovčjih (sto) 24 do 28 fi., — kossjih (sto) 50 do 80 fll, — svinca koroskiga. (cent) — do — fi, — španjskiga, angleskiga in amerik. 12% A. do 14'/2 fi., — železa angleskiga (10 centov) 56 do 70 fi.* — rusovskiga 100 fi., — koroškiga 106 fi. do 112 fi., kotlovine (kufra) v plošah 74 fi. do 75 fi., — mesinga — do — fi., žebljev krajnskih v sodcih 9—12—18 tavžent 22 do 25 fi., — potaseljna krajnskiga (cent) 16 do 16Y2 fi., ogerskiga 16 do 17 fi., — rusovskiga--------. — jeklo v tružicah (10 centov) Nro. 00 velja 133 fi. do 136 fi. — Nro. O velja 127 do 129 fi.. — Nro. 1 velja 123 do 126 fi., — Nro. 2. velja 121 do 122 fi., — 3 a 4 velja 118 do 120 fi.j — cinka (cent) v grudah 13 72 do 14 fi., — v plošah 22 fi.. — čina (cent) angleskiga v kosih 69 do — fi., v hlebcih 67 V2 fi., —olja za mizo ena orna ali 107 funtov 37 V2 d° 50 fi. olja laneniga (cent) 21 V* fi. 22ogeršicniga 26l/2do 27 fi., — hudiceviga (vitriol) 14 do 16 '/2 fi., — voska (cent) iz raznih krajev od 98 do 115 fi., — volne (cent) neoprane -35 fi., oprane 47 do 55 fi., — medu dalmatinskiga in rimskiga (cent) l&y2 do 16'/2 fi., — hmelja (cent) amerik. —, ceskiga — fi., — jezic (cent) 8 do 10 fi., — loja teržaškiga (cent) 25V2 fi«, dalmatinskiga 25 fi., — rusovskiga — fi., — Uma mizarskiga (cent) 20 do 22 fi. *) Star ravne mere ima 1' /., vaganov, star z verna m pa ima 3 bokale več. V Krajnji: prešiči funt 10 kr., 9 kr. in po — kr, — Slanina (špeh)vbohih cent 25 gld. in 26 gld. Kitni kup. (Srednja cena). V JLjuMjnni 1 Hrt*JnJi\ 12. februarja i 14. februarja gold. kr. gold. | kr. j 1 mernik pšenice domače 1 1 > > banaške 2 14 2 i 25 1 40 2 — 2 1 2 1 1 1 26 51 4 II 58 15 33 49 II 1 30 30 57