—HimcCT^r
NO. 56
Ameriška Domovi m a
/* IMEU €/lf IH— H
AMERICAN IN SPIRIT ftOR€lGNIN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 21, 1966
SLOV6NIAN
MORNING N6WSPAPGS-
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Spopad s Kino možen
Večina strokovnjakov za Kitajsko v naši deželi je prepričana, da je spopad z
Novi grobovi NATO bistveno važna
William A. Florjančič
Umrl je 46 let stari William A. Florjančič s 6211 Carl Ave., rdečo Kitajsko V Vietnam-1 sin pok. Aleksa in pok. Gertru-ski vojni neverjeten, ven-1 de, brat Mrs. Josephine Kreiger,
Stanleyja, Paula, Rudyja in Ed-
dar
pa možen.
Washington, d.c. — Pre-|dyia- p°sreb bo ^„^ol“bovega
tekla dva tedna se je zvrstila P°§reb- zavoda na 4703 Superior Pred zunanjim odborom senata v CC1 xpv sv' 1 a anes ° ) vrsta strokovnjakov o rdeči Ki- devetih doPoldne' tajski i-n njeni politiki. Vsi so	Elizabeth Brcyer
Poudarjali, da je rdeča Kitajska V petek je umrla v Cuy-La v svoji zunanji politiki zelo pre- Nursing Home 90 let stara Eliza-vidna in da se v vietnamsko voj- beth Breyer s 1088 E. 174 St., ao ne bo vmešala, če se ne bo roj. Kaltenbach v Sandusky, O., Počutila neposredno ogroženo, od koder je prišla v Cleveland o-kar bi bilo šele, če bi Združene koli 1. 1900, mati Mrs. Ida Ku-države skušale vreči sedanji ko- JaL Pri kateri je živela, in Euge-munistični režim v Severnem na Sumser, 4-krat stara mati, Vietnamu in raztegniti svoj 4-krat pramati, sestra Mrs. Mary Vpliv neposredno do kitajske Fitz, pok. Josepha Kaltenbacha, teeje. Nekateri dvomijo, da bi Therese Seiler (Toledo), Alberto v takem slučaju Kitajska tine Kreger, Franka (Atwater, dejansko napadla ameriške obo- O.) in Ralpha. Pogreb bo iz
Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopol-
r°žene sile.
Možnosti ne smemo izključevati
John M. H. Linbeck, pomožni ravnatelj Instituta za študij Vzhodne Azije, ki je bil rojen na Kitajskem, in
dne ob 9.45 v cerkev sv. Jeroma | ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Andrew (Bulaic) Bulich V petek je umrl v Cleveland prof b" I I Clinic 82 let stari Andrew Bu-Schwartz "s'harvardske univerze peh z 2785 E. 122 St, rojen v sta Poudarjala, da bi bilo narobe Grahovem v črni gon, od koder izključevati možnost kitajskega Me Prišel v men °	•	1
Posega v vojno v Vietnamu, če F pleskar in dekorater. Zapustil bi Amerika strla rdeče v Juž- W ženo Aneto, roj. Lakonich, hem Vietnamu in severnoviet- med tem ko ie sestra cvijeta bernske sile	Ilic umrla pred njim (v Črni go-
Lindbeck je posebej opozoril ri). Pokojnik je bil član društva *a to, da je rdeča Kitajska ia- Vuk Karadžič SNS. Pogreb bo Šobila svoj optmrižem, ki ga jb -z Grdinovega pogreb, zavoda na kazala prva leta po uspešni re- E. 62 St. jutri opoldne v cerkev
sv. Save ob enih, nato na rusko ookopališče sv: Teodozija.. ---------------o------
Voluciji in da njene postarane Vodnike vznemirjajo neuspehi, . jih Kitajska doživlja v zuna-nli Politiki in doma. Pri takem stanju se lahko zgodi tudi kaj ^Pričakovanega. Vsekakor je Eindbeck mnenja, da se rdeči
Indira Gandhi se pripravlja na potovanje
NEW DELHI, In d. — Pred-
, ,	---*■	.j..,	—------1 sednica indijske vlade Indira
Aajski režim trenutno bolj za- Gandhi bo ta petek odpoto-bima za domače kitajske prob-1 ,/a]a na 0bislk v Francijo, Zdru ebie kot za zunanjo politiko.
Rdeča Kitajska ‘
tiger”’
papirnat
, E- B. Griffith, upokojeni ma-vlbski general, eden najboljših strokovnjakov za vojaško moč ln strategijo rdeče Kitajske, je v s°batnem odboru dejal, da je rdeča Kitajska “papirnati tiger” ln b° to ostala še najmanj 10 let.
Žene države, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. V Washingto-nu bo 28. in 29. marca.
Tja gre na povabilo predsednika Johnsona, ki je bilo prvotno izročeno pokojnemu predsedniku indijske vlade Šastriju.
Članice NATO so po večdnevnem posvetovanju med seboj objavile, da smatrajo vojaško organizacijo NATO za bistveno za svojo varnost.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je 14 članic NATO objavilo svoje stališče do objave francoske namere izstopiti iz vojaške organizacije NATO in njenega skupnega vojaškega poveljstva. V izjavi, ki je bila objavljena nekako ob istem času v vseh 14 glavnih mestih, je poudarjeno, da smatrajo vse članice NATO za bistveni del obrambe in lastne varnosti. Zato mora ta ostati.
De Gaulle je objavil svojo namero zapustiti skupno poveljstvo vojaških sil NATO in francoske oborožene sile, v kolikor so še v tem sklopu, iz njega vzeti. V Parizu pri tem trdijo, da hočejo ohraniti NATO, kot politično pogodbo in tudi njeno načelo o skupni obrambi, so le proti skupnemu stalnemu poveljstvu oboroženih sil. Te naj bi bile podrejene vsaka svojemu poveljstvu, države, članice, pa naj bi se v dvostranskih pogodbah dogovorile o skupnem nastopu v slučaju potrebe. V Washingtonu izjavljajo, da je bil tak način vojaškega sodelovanja morda primeren za čas pred atomskim orožjem, da pa je sedaj nezadosten in neučinkovit.
Članice so sestavile izjavo po večdnevnih posvetovanjih in jo poslale vsaka po svojih rednih diplomatskih zvezah Franciji. Predno bodo storile kak nov korak v tem pogledu, hočejo imeti podroben načrt tega, kar Francozi, oziroma De Gaulle hoče. Vsekakor je ta izjavil, da želi, da se vse NATO čete in oporišča ter glavno poveljstvo umaknejo s francoskih tal do konca leta, če ne pridejo pod francosko poveljstvo.
— V Severni Ameriki pridejo i kvadratno miljo povprečno
v.ui<uia	najmoirj rv	■
,Qd°bno stališče sta zavzela tu- 21.3 osebe.
Vremenski
1 dr. M. H. Halperin, profesor s arvard univerze, ki je strokov-bjak za kitajsko atomsko silo, in ,P' A. Eckstein z University of ichigan, strokovnjak za kitaj-s 0 narodno gospodarstvo. Zad-nh ie mnenja, da se Kitajska še opomogla od depresije leta v taki meri, da bi mogla I Misliti na kako trošenje svojih
litm SredS‘eV V mednarodnl H Večinoma sončno in toplo.
Vsi trije „ v glavnem podpi- P«"«” temperatura blizu 60. rab stališče vlade ZDA v viet-bamski vojni, pri tem pa sta riffith in Halperin pripomni-
n' da bi bilo rdečo Kitajsko le treba
Vatikan dobi poseben oddelek za Latinsko Ameriko
VATIKAN, It. — Sv. oče je sklenil, da mora njegova uprava ustanoviti poseben oddelek, ki bi pomagal obnovi katoliškega verskega življenja v državah Latinske Amerike. Papež je namreč tekom koncilskih zasedanj imel priliko, da do dobra spozna, kakšno je stanje katoliške Cerkve v Latinski Ameriki.
Ni ravno rečeno, da je v vseh latinskih republikah slabo, toda v nekaterih je pa tako, da vzbuja negodovanje in zaskrbljenost Sv. stolice. Oddelek bo začel poslovati, kakor hitro bo dobil primerno osebje.
Nesreča pri gradnji nove cerkve v Sloveniji
CLEVELAND, O. — V soboto smo dobili sporočilo, da je prišlo do- hude nesreče pri grad- j nji nove cerkve v Odrancih pri j Beltincih v Prekmurju. To naj bi bila ena najmodernejših cerkva, imela je obliko kroga s kupolo na vrhu. Stene so bile že gotove in sedaj so gradili kupolo. 12 vrst opeke je bilo že vgrajene druga na drugo in kupola je počasi začela kazati svojo o-bliko.
Ko je pretekli ponedeljek, 14. marca, delalo 15' zidarjev nekako 15 metrov visoko na odrih, se je ob pol desetih začela kupola nenadno podirati, Okoli 8,000 kosov opeke, oder iin zidarji, vse se je podrlo v sredo zgradbe. Dva delavca sta Ipila na mestu mrtva, en otrok in dva delavca pa so umrli v bolnici, kjer leži se 19 drugih v kritičnem stanju. Ko se je kupola začela podirati, so namreč domač ni ravno pripeljali opeko in druge gradbene potrebščine s kravjo vprego pred cerkev.
Vso okolico, prav posebno pa domačo faro in njenega župnika msgr. Alojzija Kozarja, je nesreča globoko pretresla. Oblasti preiskujejo njene vzroke.
------o—..—
Severni Vietnamec Truong Chinh govori
o dolgi vojni
HANOI, Sev. Vivt. — V kratkem času je ,že drugi vietnamski vodilni komunist opožarjal vietnamske kmete in delavce, da bo sedanja vojna trajala še dolgo. Pred par tedni je član politibiroja v Hanoiu Le Due Tho trdil isto. Truong Chinh je imel svoj govor pred glavnim odborom vietnamske komunistične stranke. Rekel je, da se mora Vietnam opreti na lastne sile. Pomoč . od komunističnih držav bo že prišla, toda ne sme postati temelj za upanje na zmago.
Mislijo, da je Trim g Chinh zato govoril tako stvarno, ker je hotel opozoriti ljudske množice na nove žrtve. Od drugod so namreč prišla poročila, da so se vietnamski kmetje na severu in jugu naveličali večnih žrtev in si ne želijo ničesar bolj odkrito kot mir. Na drugi strani je pa tudi res, da so v Hanoiu pokopali načrt za novo petletko. Bodo planirali kar od leta do leta. Gospodarska stiska mora torej biti huda.
GEN. SUHARTO UTRJUJE NOVO VLADOV DŽAKARTI
Gen. Suharto, poveljnik armade, je dal včeraj za-stražiti vsa letališča in dal odvzeti važne dele vojnim letalom ali pa jim porezati gume, da bi jim onemogočil vzlet. Vojno letalstvo Indonezije je pod močnim vplivom Komunistične partije in jo to delno podpiralo. Suharto je s svojimi včerajšnjimi ukrepi odstranil vsako možnost nastopa letalskih sil proti novi oblasti.
SINGAPORE. — Položaj v Indoneziji je še daleč od ustaljenosti. Gen. Suharto, vrhovni poveljnik armade, ki mu je predsednik republike Sukamo dal vsa polnomočja, da “vzpostavi red in mir”, je sicer dejanski gospodar v deželi. vendar oblast armade še ni ustaljena in varna. Vojno letalsto je bilo pred poskusom prevrata v preteklem oktobru pod precejšnjim vplivom komunistov in nekaj visokih letalskih oficirjev je z njimi očitno sodelovalo. Sam načelnik letalstva letalski podmaršal Omar Dhani je bil od strani armade obdolžen sodelovanja pri poskusu prevrata. Predsednik Sukamo ga je kljub temu imenoval v vlado, ko je upal, da je oborožene sile tako razdvojil, da bo lahko
Iz Clevelanda in okolice
Prišla je pomlad ...
Sinoči ob 8.53 po našem času smo imeli pomladno enakočje, začetek pomladi. Naj bi jo vsi zdravi in veseli preživeli!
Lepa starost—
Včeraj je praznovala svoj 81. rojstni dan Mrs. Mary Šporar z 13305 La Salle Avenue. Čestitamo in ji želimo še dolgo zdravje in zadovoljstvo!
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SDD na Prince Avenue.
žalostna vest—
Mrs. Alojzija Strajner z 9613 Union Avenue je dobila sporočilo, da ji je v Šumberku na Dolenjskem umrla sestra Marija ...	i Kmet, mati duhovnika Janeza
znova prevzel dejansko oblast v deželi. To mu ni uspelo, j Kmeta, ki je umrl v preteklem Gen. Suharto je dal pretekli teden prijeti Sukarnovega na- septembru, mestnika Subandria in 14 njegovih ministrskih tovarišev, j za(iuSnica_ včeraj pa še bivšega načelnika glavnega stana letalskih sil i "'jutri ob 6.30 zjutraj bo v cerk-podmaršala Suryadama, da bi onemogočil vsak upor letal- : vi v Lovrenca sv. maša za pok. stva.	*===
Prijeti .letalski podmaršal Sur-jjet. s Subandriom in njegovimi vudama je bil do preteklega pet- levičarskimi tovariši v vladi.
: Ano Smrekar ! smrti.
ob 7. obletnici
ka prometni minister. Tedaj je bil s tega mesta odstranjen in postavljen pod “varstvo”, skupaj z ostalimi levičarskimi člani vlade, katerim ni uspelo uiti. Med štirimi, ki so se izmuznili,
Telovadna akademija—
' Včeraj popoldne je bila v šolski dvorani pri Sv. Vidu telo-!vadna akademija Slovenske telovadne zveze. Bila je dobro pri-WASHINGTON, D.C. — Alja- j pravljena. Spored je bil lep in ska bo v kratkem praznovala 1 pisan:	podan v splošnem prav
Aljaska bo praznovala stoletnico pripojitve k Ameriki
je tudi C. Sak n, Litji podpted s^0}eLniCOj odkar jo je Amerika! dobro. Qhi.sk je bil. prav, tako
sednik vlade.
Po v Singapore prispelih vesteh je dal gen. Suharto z oddelki armade zastražiti vsa vojna letališča, letalom pa odvzeti I važne dele, brez katerih ni mo-1 goč vzlet. Nekaterim letalom so enostavno prerezali gume.
Radio Džakarta je napovedal, da bo ta teden nagovoril veliko javno zborovanje v glavnem mestu gen. Nasution, vodja celotnega vojaškega nastopa proti komunistom, ki ga je predsednik Sukamo pred dobrim mesecem odstavil kot obrambnega ministra. Od tedaj je bilo o Nasu-ticnu vse tiho, le študentje so mu vzklikali med svojimi demonstracijami proti komunistom. Kako vlogo bo gen. Nasution igral bodoče v vodstvu Indonezije, še ni jasno, ne izključujejo pa celo možnosti, da bi prevzel njeno predsedstvo namesto Sukarna.
Načelnik vladne Nacionalistične stranke Sastroamidjojo je Zaostali otroci	izjavil včeraj, da njegova stran-
WASHINGTON, D. C. — O- ka v celoti podpira napore gen.
Suharta za obnovo reda v do-
kupila od Rusije za borih $7.2 llep. Čestitke k lepemu uspehu!
milijona. Sedaj so naračunali, I popravi iz Floride_____
da bodo stroški za praznovanje j \7. New Smyrna Beach v Flo-tega jubileja toliki, da bo fede- ridi pošilja pozdrave svojim pri-racija prispevala k njim $4.6 mi- jnteljem Frank Gorenc. Piše, da lijone.	se je vreme šele sedaj malo iz-
V senatu so potreben zakon boljšalo, da pa je bilo to zimo že izglasovali, jia ne ravno s po- na splošno bolj mrzlo. Kljub te-sebnim navdušenjem. Senatorji j mu je bilo veliko obiskovalcev so 'trdili, da se bojijo poplave ta-j iz vseh delov dežele, prav pokih zakonov, kajti vsakdo bo ho- J sebno pa iz Ohia. Sporoča, da tel praznovati “zgodovinske do- j se “kmalu vidimo”, godke” na račun federacije. Pro- j Vc,jk., lldelciba_ ti so glasovali republikanci, za j Včeraj popoldne so farani in
I prijatelji msgr. A. A. Andreya, I župnika Marije Karmelske v
pa demokratje.
koli 2(/ šolskih otrok v naši deželi je v razvoju zaostalih v taki meri, da niso sposobni slediti pouku v rednih šolah.
želi. Stranka je odstavila svojega glavnega tajnika Surachma-na, ki je bil pretekli teden pri-
Warren postal predsednik zveze vrhovnih sodišč
ŽENEVA, Šv. — Začetkom tedna so v Ženevi ustanovili mednarodno zvezo vrhovnih sodišč, za prvega predsednika je bil pa izvoljen predsednik našega najvišjega federalnega sodišča Warren.
Wickliffu, priredili temu sijajen sprejem ob priložnosti njegovega imenovanja za monsignorja.
Šolska
polna.
dvorana je bla nabito
LOS ANGELES, Calif. — Po sprejeti v Združene naro-1 nemjrih v Wattsu v Los Angelesu v lanskem avgustu je pred-šč V ZV<ČZ* s Proučevanjem staL-1 gednik imenoval posebno kom-3 rde^e Kitajske v vietnamski mjsjj0 in ji postavil na čelo zna-so zanimive ugotovitve, nega politika MeCona. Komisija tajska komunistična je temeljito preiskala vzroke ^‘°Paganda v zadnjih tednih ze_ nemirov, ki so sprožili lansko sk 0rne-*da svarda> da je Kitaj- avgustovsko tragedijo. Dognala a pred napadom od strani A-1 je tudi povod, zakaj je do njih
Policija hitro zadušila nemire v Los Angelesu
od 15. na 16., je takoj odredila črnci v Los Angelesu, pravijo, mobilizacijo vseh policijskih da bodo nemiri zopet izbruhnili
v°jni da
hierik,
leg
bil,
le h <e Razburjenje se ie P°* prišlo, opozorila pa tudi na vse - b ° *n nriorave za vojno so | ^Sf.e organe javne varnosti, ki
se lani niso ravno obnesli. Pravi povod za nemire je ostal še zmeraj v veljavi. Črnsko predmestje v Wattsu je še zmeraj
priprave za vojno e Potisnjene v ozadje.
------o-----
Povišanje cen cigaret
umaknjeno	.
NEW YORK, N. Y. _____ R. J. gnezdo velike revščine, kjer so
■Reynolds Tobacco Co., ki je pred le redke družine, ki bi poznale °nim tednom povišala cene svo- očeta in mater obenem. Tam je jih cigaret za skoro en cent pri tudi največje pomanjkanje izo-Paketu, je koncem tedna na pri- brazbe, tam se je razbohotila tlsk Bele hiše povišanje prekli- moralna izprijenost, tam je mla-
,cala.	'	“	' v
in pada pod vpliv razočaranih b r e z p o selnih, obupancev itd. Vse te temne strani črnskega življenja v Wattsu naravno ne morejo biti hitro zbrisane. Pač pa komisija poudarja na drugi strani, da bi bila brezposelnost lahko manjša, ako bi se brezposelni črnci malo bolj brigali za zaslužek. Stalno socijalno podpiranje jih je ravno tako izpridilo kot bele brezposelne.
Razmere se torej niso v Wattsu nič spremenile od lanskega avgusta. Zato so nemire v preteklem tednu že davno napovedovali. Zanje so se pa zmenili varnostni organi, državni in mestni. Ker so se bali nemirov, so se nanje tudi pripravili, toda ne talko površno kot v lanskem avgustu. Ko je policija dobila dina še zmeraj največ na ulici | prve podatke o nemirih v noči
oddelkov v sedmih mestnih o-krajih. Motorizirani oddelki so se čisto tiho približali ulicam, kjer so začeli divjati nemiri. Je tako skoraj neopaženo posegla vmes in jih v šestih urah zadušila. Pri tem se je po možnosti izogibala vsakega nasilja. Spremenjeno je bilo tudi poročanje na radiju in v časopisju. Govor o alarmantnih novicah je bil skromen; poročite so se držala kolikor je bilo mogoče stvarnosti. Zato Los Angeles ni doživel v marcu nobene brezglavosti. Zato se je policiji posrečilo, da je že 16. marca zjutraj povsod uveljavila mir in red.
Kakor je vse to lepo, pa vendarle človeka ne zadovolji. Tisti, ki poznajo razpoloženje med
kakor hitro jih bo ta ali ona nepričakovan dogodek sprožil. Zato bo marala biti tako državna, kot mestna policija v Los Angelesu v stalni pripravljenosti.
Na javnost je dobro vplivalo tudi to, da se politični krogi niso več obotavljali kot lani, ampak takoj pomagali delati red. Kreditna je postala tudi policija. Niso mislili, da bo tako hitro in s tako organizirano silo nastopila proti razgrajačem. Seveda ima pa to tudi svojo senčno stran. Javnost se lahko vse preveč zanese na policijo in pozabi, da je treba iz Wattsa iztrebiti prave razloge za nemire in izgrede. To rodi lahko samo slabe posledice, še posebno letos, ko smo v voli vnem letu.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Marini so že dva dni v trdem boju z večjimi rdečimi enotami kakih 15 milj od mesta Hue i severnem delu dežele, mer tem ko so bile enote 1. a meri ške divizije v ostrem spopad' z rdečimi na področju znan cone D. Ameriške sile so vče roj izgubile tri letala nad Se vernim Vietnamom, tri pa nar Južnim, kjer so posegala v bo' med ameriškimi in vladnim četami ter rdečimi.
OSLO, Nor. — Še vedno sc n' posrečilo najti včeraj ponesrečenega ameriškega letalo nad severnim delom Norveške. Boje sc, da je vseh 7 članov posadke mrtvih. Podrobnosti o nesreči še ni.
CAPE KENNEDY, Fla. — NA SA je objavila, da je težave v vesoljskem vozilu Gemni 8 pretekli teden povzročil kratek stik v napravah za manevriranje.
MADRID, Šp. — Upali so, da bo strokovnjakom amerške vojne mornarice uspelo do konca tedna dvigniti z morskega dna
Španija dobila nov zakon o tisku
MADRID, šp. — španski parlament je skoraj soglasno izglasoval nov zakon o tisku. To je prvi po 1. 1938. Ni pa to noben ideal za svobodo tiska. Zakon res poudarja, da mora biti tisk svoboden, toda mora vpoštevati nekatera načela, na primer dolžnost, da je poročanje resnično, la ne pretirava, da vpošteva na-’odne koristi itd. Minister za in-"ormacije je skušal vse to lepo -azložiti španski javnosti, toda li vseh prepričal, posebno za-ožnikov in urednikov ne.
Uredniki so mnenja, da zakon sicer ni kaj prida vreden, je pa boljši od prejšnjega. Vse je pa odvisno, 'kako ga bo režim raz-'agal in izvajal. So pa prepričani, da režim ni vač tako močan, da bi mogel zopet omejevati sedanje pravice, kar jih ima tisk. Za študente je pa zakon naravno le kamen spodtike. Pravijo, da bodo takoj začeli demonstracije proti njemu.
tam od 17. januarja letos ležečo vodnikovo bombo. Zaradi njene nerodne lege na strmini podmorskega grebna je naloga zelo težavama in ameriški strokovnjaki sodijo, da utegne miniti še nekaj dni, predno bo naloga opravljena.
XMEKISKA DOMOVINA, MARCH 21, 1966
/iMEBIŠKA Domom*
6117 ŠtTClair Ave. — HEndcrson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Z& Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece z a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Kaslsp Folklorne skupine Njujorški Slovenci se po-
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 56 Monday, March 21, 1966
“Junak na oslu”
Tak je naslov romana, ki ga je napisal mlad Črnogorec, Djflasov ožji rojak Miodrag Bulatovič. Junak na oslu je sprožil celo verigo javnih razprav v Jugoslaviji in izven njenih meja ter je že preveden v več svetovnih jezikov. Komunističnemu režimu je vsa zadeva okrog tega romana zelo neprijetna, kar se predvsem razvidi iz zaničevalnih opazk in omalovaževalnih opomb, ki jih je Bulatovič deležen od strani režimskih komentatorjev in ocenjevalcev. Ni težko sklepati, da bi ga režim po vseh neljubih javnih sporih najraje vtaknil v ječo; toda Tito in njegovi tovaiiši se bojijo ponoviti napako, ki so jo zagrešili nad Mihajlom Mihajlovim, ko so z njegovim zaporom pripomogli pisatelju sedaj svetovnoslavnih člankov o razmerah v Rusiji do svetovne slave, režimu pa povzročili nepopravljivo mednarodno obsodbo. Stvar je toliko zanimiva, da jo kaže našim bralcem nekoliko opisati.
Leva 1964 je začel Bulatovič v prvi številki literarnega mesečnika “Savremenik” priobčevati svojo zgodbo o Junaku na oslu in jo nadaljeval skozi vse številke tega letnika. Nič posebnega se ni zgodilo. Ko pa je pisatelj hotel roman izdati v knjižni obliki in je bila tozadevna pogodba o natisu 20,000 izvodov že podpisana z belgrajskim tiskovnim podjetjem “Kultura”, je vodstvo podjetja na pritisk od zgoraj naenkrat odklonilo natis in založbo, čeprav je po odloku sodišča moralo plačati Bulatoviču 500,000 dinarjev Qdskodnine. Po tem dogodku se nobena druga založba v Jugoslaviji ni upala tiskati romana.
Pisatelj ni molče vzel stvari na znanje. Odločil se je oditi v inozemstvo, a preden je šel čez mejo, je dal zagrebškemu literarnemu tedniku Telegram intervju, kjer je javno kritiziral razmere v Jugoslaviji in med drugim izjavil:
“Sem 35 let star in ne posedujem ničesar. Poznam mnogo direktorjev in mogočnih ljudi vseh vrst, ki imajo vsega v izobilju in se jim ne more nič zgoditi. Lahko poženejo v polom marsikako nesrečno podjetje in si prilaščajo denar drugih. Ko so popolnoma odpovedali na domačem polju, dobijo dobičkanosna mesta po svetu. V Jugoslaviji je mnogo krivih velikih mož. Tu so pesniki, ki so dobili denar za knjige, ki jih niso nikoli napisali. V Belgradu je težko živeti in hoditi pokoncu.”
V inozemstvu Bulatovič ni držal jezika za zobmi. Na tiskovnih konferencah v Nemčiji, Franciji in Italiji je obsojal metode, ki so se jih poslužili v Jugoslaviji, da bi preprečili objavo njegovega romana. Dejal je, da je glavni razlog za prepoved objave strah, da njegov roman uničuje partizanski mit (pravljico). Toda ta pravljica mora biti razdejana, pr^vi Bulatovič, in dodaja, da bo prepustil drugim pisateljem, naj pišejo dobre stvari o partizanih, ker so plačani za to. On pa da bo pisal slabe stvari o velikih partizanskih voditleljih. Te izjave je prinesel nemški list Frankfurter Rundschau dne 7. oktobra 1965. Obširno je pisal o Bulatoviču znani švicarski tednik Die Weltwodhe.
Ugledni pariški list De Monde je tudi pisal o Bulato-vičevi afedi. V njegovi izdaji z dne 27. novembra 1965 se ponavljajo pisateljeve obdolžitve ljudi v Belgradu, ki so preprečili izdajanje romana Junak na oslu. Trdi, da ga politika ni nikoli zanimala in njegova knjiga ni politično delo. V nji je raje iskal smeh kot očiščevalno sredstvo zoper “laži, potvarjanja zgodovine in celokupno mitologijo obravnav in govorov”. V romanu igra posebno vlogo špijon Agič, čigar uho kar naprej raste. Avtor pristavlja, da je “danes v Belgradu mnogo mladih ljudi, ki imajo tudi ušesa, ki rastejo”. Nato dodaja, da junak njegove povesti Gru™ ban Malič predstavlja vsakega človeka, “ki ga je obsedla ideološka duševna zmeda in delirij junaštva”.
Spričo takih izjav v Belgradu in Zagrebu seveda nismo mogli ostati tiho. Trdili so, da bi Bulatovič za vsako ceno rad postal mučenec, pa se mu ni posrečilo. Zagrebški Vjcsnik z dne 5. decembra 1985 je zapisal dobesedno: “Dobro poučeni ljudje trdijo, da je bila med največjimi Bulato-vičevimi željami ta, da bi bil aretiran. Kakšno veliko publiciteto bi mu to prineslo! Toda domovina ima bolj nujne naloge. Očetnjava prepušča svojemu nevrednemu sinu, da najde pota, kako bi zaslužil denar za svoje (protipartijske) žalitve.”
Značilen je ta način nečedne borbe med komunističnimi tovariši v Jugoslaviji. Za režim je kislo grozdje izgovor, da ima domovina bolj nujne naloge kot zapirati ljudi Bulatovičevega kova. Zaprli so Djisala, zaprli Mihailova, sedaj pa jim je zmanjkalo poguma. Nahajajo se v kritični stiski, in se tako bojijo odpora mednarodne javnosti, da so se ustrašili zamašiti usta tretjemu “odpadniku”, ki ga ta javnost pozna. Jasno znamenje, kako se pogreza v nemoč totalitarizem v domovini.
L. Puš
Kres
CLEVELAND, O. — Kakor smo že poročali, bo podala Folklorna skupina Kres svoj spored narodnih in umetnih plesov 23. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
Gotovo bo ta nastop prevzel in razveselil vse navzoče. Kadar pa človeka kaj prevzame, čuti še sam potrebo, da bi kaj ustvaril in pokazal. Zato bo dobrodošla prosta zabava s plesom po končanem sporedu prav vsem. Nekaj besed o tej zabavi.
V tem delu naj bi nastopila celotna publika. V tej deželi smo vajeni govoriti samo tisto, kar je nujno potrebno. To dela življenje dolgočasno. Na zabavi bo prilika, da se ljudem razveže malo jezik. Če bo kdo pri tem še malo pojedel in popil, se bo realnost malo odmaknila in življenje bo prikazano v lepši luči vsaj za nekaj časa.
Tistim pa, ki bodo malo zaplesali, imamo povedati še nekaj. Gibi teh plesov ne bodo važni. Neizogibni sunki, ki so povezani s takimi plesi, niso zaželjeni, a niso prepovedani. Prepovedano pa je s takimi sunki lomiti noge ostalim plesalcem. Strogo prepovedano bo s temi plesi prevračati polne steklenice tistim gostom, ki bodo ob plesišču sedeli!
Za ta ples niso potrebne posebne vaje. Malo vzpodbude bo mogoče dobiti isti večer v baru. Dobro pogonsko sredstvo za take plese je namreč dobra žgana pijača pomešana z džindžerelo. Prav tako so za to dobre tiste steklenice, ki imajo obliko raket, pa obenem izgledajo veliko večje, kot vsebujejo žlahtne tekočine.
Upoštevajoč vse to lahko pričakujemo, da bo tudi zadnji del večera Folklorne skupine Kres vesel in zanimiv.	Odbor
časi dramijo
NEW YORK, N.Y., 14. marca. — V poprejšnjih dveh dopisih sem poudarjal besedo “čudovito”. Tolikokrat sem jo bral in slišal v pripovedovanjih ali pa v reklamah za naše mesto, da mi
je stalno v ušesih zvenela. Tako zvonenje, če se ne poleže, posta- cerkev za Slomška.
tem: Uspeh našega “rummage , sale” je bil proti vsemu pričako-I vanju lep. In to ne same v denarnem oziru. Dobili smo tudi nove člane za krožek in med ljudi razdelili literaturo o Slomšku. Hvaležni smo duhovnikom, posebno pri Sv. Štefanu, kjer se je prodaja vršila, da so nam šli tako zelo na roko. Oglas je bil v treh različnih cerkvenih buleti-nih. Celo irski župnik je z veseljem dal v buletin in ko sem hotela nekaj darovati za cerkev, je vzel denar in mi ga takoj vrnil s pripombo, da to daruje njihova
Slovenska verska pesem
CHICAGO, 111. — Kdor se je kdaj poglabljal v slovensko glasbo, je kmalu lahko prišel do spoznanja, da je največje bogastvo naše glasbe v verski, religij ozni pesmi. Menda ni in ni bilo slovenskega skladatelja, da ne bi vsaj ene verske pesmi u-glasbil ali pa spisal skladbe za orgle, ki naj bi se igrale med službo božjo. V slovenskih cerkvah slišimo poleg ljudskih pesmi tudi umetne pesmi, sem in ja se verska pesem pojavi tudi la programih slovenskih zborov.
Že nekaj časa se cerkveni zbor slovenske cerkve sv. Štefana v Chicagu pripravlja na koncert slovenske verske, religijoz-ne pesmi. Ta koncert se bo vršil v nedeljo, 27. marca popoldne. Ker so za spremljavo teh pesmi pravi instrument orgle, nekatere pesmi pa orgle zahtevajo, zato se bo ta koncert vršil v cerkvi. Samo nekaj naslovov pesmi: Hladnik, Je mrak končan; Jereb. Že pada mrak v dolino; Mav, Mati draga; Geržinič, O sveta hostija; postaja iz oratorija “’Križev pot”, ki ga je uglasbil Matija Tomc (besedilo Vida Taufer). Poseben del bo posvečen -našemu kandidatu za oltar, škofu I. F. Baragu. Njemu na čast je na besedilo Tineta Debeljaka Alojzij Geržinič zložil oratorij. Izvajan bo del tega oratorija. (Menda bo to prva izvedba v ZDA tako Geržiničeve, kot Tomčeve skladbe.)
Zadnji koncert v cerkvi sv. Štefana je bil, v kolikor je mogoče dognati, ob blagoslovitvi sedanjih orgel. Upamo, da se bodo Slovenci iz Chicaga in o-kolice odzvali v polnem številu in prišli poslušat slovensko versko glasbo v nedeljo, 27. marca, popoldne k Sv. Štefanu.
P.
ne psihični pritisk, ki ti celo dejanja ukazuje, ali pa te vsaj v neko prepričanje spravi, da bi utegnilo biti res tako!
In tako sem -bil za včerajšnjo nedeljo kar malce trdo prepričan, da bom danes lahko zapisal: Včeraj smo njujorški Slovenci doživeli čudovito nedeljo! Po želji župnika Fathra Richarda naj bi pomenila kot prva ma-terinsko-mladinska nedelja razveseljiv vstop v farno jubilejno leto! V pismenem povabilu, ki ga je med tednom poslal, je dejal: “Ta nedelja naj bo prvi vidni dokaz naše farne duhovne obnove in poživitve ...” Vabilo pa je zaključil:	“In kako lepo bo,
ker naslednja druga nedelja v mesecu pade na velikonočno v aprilu, in da materinsko nedeljo v maju! Matere, ve ste bile vir življenja; hčere in sinovi naših slovenskih mater pa ste, skupaj z njimi, življenje naše slovenske fare in našega življa nasploh. Z željo razumevanja vas vse iskreno vabim!”
Tudi po “Ameriški Domovini” som naše Slovence vabili, vendar odziv ni izpolnil upov.
In tako danes ne morem razpravljati ali opisovati lepoto “čudovite” nedelje njujorških Slovencev. Vreme je bilo včeraj takšno, da je bilo kar prijetno iti v njujorške podzemeljske rove, da -nisi gledal sivino, visečo izpod neba! Skozi te rove prideš povsod v bližino cerkvice sv. Cirila na Osmi! Bil je pa tudi dan, da ti je bila lahko prijetna toplina v avtomobilu, če si se vsedel vanj. In vsak slovenski avtomobil bi se lahko po vozniku usmeril proti Osmi! Kakšen bi bil rezultat, če ibi naši ljudje včeraj tako ravnali? Njujorški Slovenci bi imeli to nedeljo v spominu — kot čudovito nedeljo! Tako pa je bila v glavnem navadna in običajna nedelja, ki našega “slovenskega miru” ali pa, če hočete, “zaspanosti” in “nekaj nedeljske udobnosti” ni ^kalila.
Upajmo, da smo včeraj bili bolj podobni tistim tekačem, ki svoje sile ob začetku -ne trosijo, da bodo uspešneje prišli do svojega cilja!
V cerkvi je bilo med tednom opravljenega spet precej dela pri obličnem “pomlajevanju”. Vsi težko čakamo, kakšen bo končni njegov izraz! če bo res mlad in lep, pa če naše žive povezave ne bo, kakšna bo naša skupna nadaljna pot? Vsakdo od njujorških Slovencev naj se o tem sam v vesti izprašuje in naj odgovori ter premisli, kako si bo kot Slovenec odvezo za narodne dolžnosti dal.
Mimogrede pa za danes povem še to: da bo na tiho nedeljo popoldne cerkveni koncert, ki ga s svojimi pevci pripravlja Jerry Koprivšek.
Tone Osovnik
SLOMŠKOVA ZVEZA
Zanimanje za Slomška raste Cleveland, O. — Število članov Slomškove zveze stalno raste. Po raznih krajih Amerike nastajajo “Slomškovi krožki”, ki so povezani v Slomškovi zvezi. Najbolj aktiven tak krožek je v Chicagu. Predseduje mu njena ustanoviteljica gospa Gi-zella Hozian. Da bi pomagali pri stroških procesa za beatifikacijo, je krožek priredil 28. in 29. januarja prodajo rabljenih predmetov (rummage sale). Neumorna predsednica piše o
Vsi gospodje pri Sv. Štefanu so bili zelo prijazni. Pri sv. mašah so pri oznanilu opozorili ljudi na prodajo in jo priporočili. Za dvorano nam niso nič računali. Rekli so, da je to dar za Slomška.
Marsikaj lepega in vzpodbudnega smo v tistih treh dneh doživeli. Čutili smo, da je Slomškova pomoč z nami. Ljudje so bili tako prijazni z nami, da so nam celo hrano nosili v dvorano. Pomislite, v nedeljo so nam prinesli celo pohane piščance.
Tiste dni je bil zunaj mraz 19 stopinj pod ničlo. Toda to nas ni motilo. Ko smo videle odobravanje našega dela pri duhovnikih in navdušenje pri ljudeh, nam je bilo toplo pri srcu. Imele smo zavest, da delamo za dobro stvar in pomagamo na oltar največjemu sinu slovenske matere.
Pri prodaji smo naredile 320 dolarjev. Člani krožka so še posebej darovali 180 dolarjev. Priloženo vam tako pošiljam 500 dolarjev za Slomškov sklad.
ŠTAJERSKI KLUB ZA SLOMŠKA — Pod predsedstvom g. M. Savernika je odbor kluba na svoji seji, katere se je udeležil tudi vicepostulator za Slomškovo beatifikacijo, odločil, da bodo odborniki izvedli nabiralno akcijo med člani kluba. Prav tako je bilo na tej seji sklenjena, da bo klub letos v jeseni priredil Slomškovo akademijo. Za to sezono bi bilo premalo časa za priprave. Za to a-kademijo bodo naprošena vsa clevelandska društva za sodelovanje. Priprave se bodo začele že sedaj.
PISMA IZ RAZNIH KRAJEV — Pol stoletja in še več je preteklo, odkar so nekateri zapustili domovino. Večina dogodkov in oseb iz mladosti sta čas in tujina izbrisala iz spomina. Ostal je samo še spomin na dogodke in osebe, ki so se v mladosti najgloblje vtisnile v srce. Pri nekaterih je tako po mnogih letih ostal še vedno živ spomin na svetniškega škofa Slomška.
Katarina Pavlič iz Brooklvna (N.Y.) piše:
“Brala sem v Ave Mariji, da zbirate za Slomškovo zvezo .Jaz sem stara 80 let. Ko sem hodila v šolo v Domžalah, je bila učiteljica gospa Marija Šarc in nam je večkrat kaj lepega povedala o škofu Antonu Martinu Slomšku. Tudi je med otroka razdelila njegove slike kot lepe podobice. Dolgo časa sem jo imela. Sedaj ne vem, kje sem jo pustila, ker sem se večkrat selila. Toda imam pa vedno veliko spoštovanje in zaupanje do Antona Martina Slomška. Tole pošiljam mali dar.”
Učiteljica Marija Šarc je že zdavnaj mrtva. Ko je pred 70 leti vcepljala v mlada otroška srca ljubezen in spoštovanje do svetniškega škofa Slomška, gotovo ni mislila, da bo po mnogih desetletjih tam v daljni Ameriki eden njenih otrok še pri svojem osemdesetem letu nosil v svojem srcu ideal, ki mu ga je ona naslikala.
GOSPOD M. G. IZ DENVER-JA PIŠE: “Bral sem o ustanovitvi Slomškove zveze. Zelo seru vesel, da ste se zavzeli za Slomškovo beatifikacijo. Jaz sem že mnoga leta Slomškov častilec in občudovalec. Še ko sem bil dijak v starem kraju, sem bil zelo aktiven pri Slovenski dijaški zvezi, ki je imela za svojega vzornika Slomška. Veliko sem .o njem bral, predaval in druge spodbujal.
Zdaj je samo naravno, da bom rad in po svojih močeh podpiral in se zanimal za delo Slomškove zveze. — Želel bi, da mi pošljete kakih 20 kopij molitvic za Slomškovo beatifikacijo v angleščini in 10 v slovenščini. Pa življenjepis v angleščini.”
Daj Bog, da bi imeli v Ameriki mnogo slovenskih izobražencev, ki bi tako mislili in ostali zvesti svojim mladostnim vzornikom. Mož, ki jih ne bi bilo sram pokazati, da so Slovenci in katoličani. Mož kakor M. G. iz Denverja, ki bo na lastno pobudo delil med Amerikance angleške molitvice za beatifikacijo slovenskega škofa.
Father Varga
Joliet, 111. — Na pustno nedeljo sva z Nickom vasovala pri najinem prijatelju Juretu. Tožil je nama, da ga letošnjo zimo pogosto revmatizem ščiplje in da ne čuti več tistega pogonskega čuta, ki ga je vse do lanskega leta poganjal k delu in zanimanju do dela. Zdaj pa da pogreša tistega pogonskega motorja, ki ga je v prejšnjih letih priganjal in potiskal v ospredja. “Vesta prijatelja,” je dejal nama, “ljudje smo telesno ikakor neki stroji. Gotovo dobo delujemo, brcamo in kričimo, pa pride za vsakega enkrat jesen in zima z mrazom, ki mu korajžo in vse drugo osmodi in opali in začnemo se sušiti in hirati.”
Z Nickom sva se spogledala in bila sva najbrže oba istega mnenja kakor Jure. Nick ščje malo odkašljal, nato pa pripomnil:
“Vesta fanta, tudi jaz se nekam tako počutim. Včasih sem lahko ves dan trdo delal, pa sem še lahko zvečer “lumpal” okrog do polnoči, do dveh zjutraj in včasih sem še celo čul pred 50 leti, kako so zjutraj po bregovih lad Bluff ulico po kurnicah petelini peli in oznanjali nov dan. Zdaj pa če ne grem ob 10. uri zvečer spat, sem drugi dan kar zanič, Ikakor da bi tri dni kod “krokal".
Jure in jaz sva se Nicku smejala, ker se je nama tako odkritosrčno spovedal, dasi ga nisva v temu ne silila ne nagovarjala.
Bara je po med tem prinesla na mizo krožnik okusne Ocvirkove potice, se je lepo zadovoljno obliznil, zvrnil kupico dobrega rujnega vinca, se malo oddahnil in nato Jureta pobaral:
“Jure, kako se ti zdi kaj Johnsonov govor, ki ga je imel 12. januarja 1.1. pred otvoritvijo letošnjega kongresa. Kako gledaš njegova stališča do gotovih domačih in drugih zunanjih zadev in problemov?”
Jure ga je z malim nasmehom izpod kape pogledal nato pa dejal:
“Kaj si ga poslušal? Kako je tebi ugajal, Nick?”
“Nelkaj je dobrega povedal — nekaj pa tako, tako. Malo dosti nasvetov je navedel, ki jih bo, kakor je rekel, svetoval in predlagal kongresu. Nasvete je lahko dajati. Izvrševati jih in uveljavljati, to je nekaj drugega,” je odvrnil Nick.
Jure je med tem resno gledal na Nicka, kakor bi hotel reči: Glej, glej, saj fant ni tako daleč za luno. Zna sprejemati mnenja in nasvete pa tudi po svoje zna soditi o njih. Nato pa je začel podajati svoje nasvete o vsem.
“Fanta!” je vzkliknil Jure, “o-ba sta po letih že dovolj stara, da znata marsikaj razločevati in soditi, kaj je prav in kaj ni prav. Naša ameriška demokracija in svoboda sta nekaj lepega, idealnega v besednem pomenu. Tudi v praksi hi bila, če bi mogla voziti po nekem “zasebnem
vsemirju”, kjer bi ne srečavala njej sovražnih “medvedov in tigrov”. še to bi dodal: In če bi bili pri krmilih njene gospodarske, politične in socialne politike vedno iskreni in pošteni voditelji, potem bi bili naša demokracija in svoboda dve naj svetlejši zvezdi na nebu človeškega življenja!
Razumeti seveda moramo, da na svetu nismo sami. Obdani smo s številno družbo narodov, v kateri vsak izmed njih vozi po svoje — vsak narod hoče v svoji hiši svoj red. Demokracijo in svobodo vsak tolmači zase po svoje, neglede, če je bližnjemu prav ali ne. Večina pa še pravega pojma nima, kaj je poštena demokracija in svoboda. V prepirih ne vedo, kako priti do miru in sprav — to takih, Iki bi držale. Zato je svet v večnih pravdah in prepirih.
Svet ima zdaj Organizacijo združenih narodov (OZN). Idejno je krasno zamišljena. Funkcij onira pa kakor kaka cirkuška zbirka živali v kakem parku, kjer se vsaka iz svojega omreženega kurnika dere in vpije. Nikamor ne more. Nekateri celo hočejo še več “medvedov in tigrov” (komunistov namreč) v OZN, da bi čimprej vse razpadlo.
Voditi veliko deželo, kakor so naše ZD, skozi take razmere in take čase, draga prijatelja, pač ni šala ne kaka zabava.
Doma bi L. B. Johnson rad nekaj pokazal. Nekaj je že pokazal in dosegel. Je nekaj, dasi še skromen začetek. A tudi doma mnogo glav (vsaka po svoje) drugače misli kakor on. Svetoval in predlagal bo lahko — kritikov pa bo ob vsakem predlogu kakor vriščečih škorcev na polju okrog orača. Leto bo pokazalo, kako bo vozil in uspeval. Želimo mu srečo in uspeh!
Ampak en zlodej postaja od dneva do dneva večji zmaj. To jq vpliv komunizma v svetu. Ta bo delal svetu preglavice.
Zapadna Evropa n. pr. bi v tem oziru morala biti na straži. Namesto, da bi bila na straži, dremlje! Velikokrat še celo A-meriko ovira pri straženju. V Franciji, Italiji celo in drugod so komunisti politično močni.
' Po južno-ameriških državah komunistični propagandisti rijejo kakor krti po kakih njim u-gajajočih travnikih.
Propaganda iz Moskve in Pekinga ne prodira samo v Aziji, ampak na debelo ponuja komunizem Indiji, Afriki in Južni Ameriki. To ponuja v lepih za-slepljajočih paketih in zavitkih. Svoje mreže ima vsepovsod. Na] pride do kakega večjega konflikta, tedaj bo pokazal komunizem svoje rogove in bo na vso moč delal na to, da bi izvedel čimpreje Hruščevo napoved in oporoko: Mi vas bomo pokopali!
K temu zadnjemu bo marsikdo rekel: Tako pa še ni hudo! To preresno jemlješ!
Da bi le preresno jemal! Bojim se, da še premalo resno . • •
Vidita fanta, v takih razmerah predsednik: Johnson ne bo imel lahko pot. Vsem ustreči ne bo mogel. Da bi le v glavnih zadevah vsaj ustregel, vsaj delno, ,pa bo veliko dosegel. Njegova naloga je velika naloga! Bog Sa naj podpira, da bi naredil in dosegel kar največ more. To naj bo naša molitev zanj.”
Tako je Jure nama razložil svoje mnenje o vsem tem. Zdi se mi, da je kar v pravem.
Naj bo za danes dovolj tega, pa še drugič kaj o tem in drugem. Vsem čitateljem lep P°' zdraV!	Tone s hriba
IZ NAŠIH VRST
Wickliffe, O. — Cenjena Mrs. Debevec! Priloženo Vam zopet pošiljam za naročnino za eno 1®' to. Upam, da bomo Ameriško. Domovino še dolgo lahko brali, če nam bo le mogoče.
Želim mnogo uspeha in mnogo naročnikov. S pozdravom!
Mary Yerman
AMERIŠKA DOMOVINA,
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
, ^se tolovaje je elektrmral ta kostni govor in enoglasno so r‘ayPili: “Mi, mi!” Nekateri so °' 2ali roke proti kralju, drugi S° st|skali svoja bodala; najbolj k°r©či s0 merili name s svojimi •polami. Hadži Stavros je ne-^oliko ohladil njihovo goreč-‘ost: zavaroval me je s svojim e esom in je nadaljeval:
Potolaži se, Vasilij, ne boš ®stal brez osvete. Če bi poslušal ,e Sv°jo žalost, bi žrtvoval tvo-jlna manom ubijalčevo glavo;
a ona stane petnajst tisoč rankov in ta misel me zadržuje. 1 sam, če bi zamogel govoriti 0 nekdaj v mojem svetu, bi
vosek moje sveče je padal na mojo roko kot žgoč dež; toda to je bilo prav malo v primeri s tem, kar me je še čakalo. Prav rad bi se bil prostovoljno podvrgel tej bolečini, če bi bil obred le že enkrat končan.
Končno je le minul. Ko so odmolili zadnjo molitev, se je kralj svečano približal nosilnici, na kateri je počivalo Vasilijevo' telo in ga poljubil na usta. Tolovaji so drug za drugim sledili njegovemu zgledu. Trepetal sem ob misli, da pridem tudi jaz na vrsto. Skril sem se za one, ki so bili že na vrsti, toda kralj me je opazil in mi rekel: “Sedaj ste
		
MA &i%i i	1	UL 61|718 ■mm 20ii21il22 XLmm	lREC JUi LiJ s’ SiiiiHilto immm mmm !30i!3lLl ,	KOLEDAR društvenih prireditev
“cfi.ua] v mojem sveiu, ui ju upa^n m uu ‘ae prosil, naj prizanašam nje-1 vi na vrsti! Stopite vendar! To
ste mu prav zares dolžni!”
Ali je bila morda to kazen s katero mi je grozil? Pravičen
*•—naj
§0vittl dnevom; ne maral bi tako
I ra8e osvete. V okolnostih, v
a ere nas je postavila tvoja
smrt
ne smemo počenjati neum ,°sd in metati denarja skoz.
Ponehal je za hip; jaz sem Se oddahnil.
i, ^da,” je zopet začel kralj, t2llal bom združiti koristno in j|ravično. Kaznoval bom krivca e da tvegam glavnico. Njegova 'l2en bo najlepš okras tvojih ^°§rebnih svečanosti. In iz vi-jlne bivališč palikarov, kamor odplavala tvoja duša, boš z es®ljem o dob r ava 1 sp oko m o
oženje, ki nas ne bo stalo niti solda.”
konec je vzbudil odobra-ailje. Vsi so bili vzhičeni razen ^ ene. Mučil sem možgane, da y uganil, kaj mi je namenil d'rai in bil sem tako negotov, a s° mi zobje šklepetali. Zares, v* Sem srečen, da sem si rešil clVvienie in zdela se mi je pre-rjj.jSnia pridobitev, da sem še in r&nil sv°jo kožo; toda poznal i^nadljivo domišljijo Hele-Qv velikih cest. Ne da me uibi-
i.	6’ 1116 Hadži Starves lahko tako ^aznuje, da se mi bo življenje t*,lstudilo. Stari lopov mi ni ho-
Povedati, kakšne muke mi u-i °dločil. Imel je tako malo p^^bja z menoj, da me je w Sl da sem moral prisostvo-1 Pogrebnim svečanostim nje-častnika-
j,	vj ®bli so njegovo telo, ga sili’ ^ k studencu in umili. Va-s rjeve poteze, so bile le malo
penjene; na njegovih od-s lh ustih je še počival težek t0 6 Pijanca; njegove odpr-„1 ac* so ohranile neumen po-pji • Udie so bili še prav tako lrJ‘ prej; mrtvaška otope-deh nastoP1 šele pozno pri lju ’ ki so umrli po nesreči. r raljev kafedžija in nositelj l^egovega čibuka sta načeljeva-pri oblačenju mrtveca. Hadži sU-^i°S ie Pokopal na svoje dič v’ ker je bil njegov de-bov • sdi-' ni imel nič sorodni-j6 'n vse njegovo premoženje hjePripadl0 kralju. Oblekli so 11 j if °V °	v tanko srajco, suk-
ki ° iZ. ^ega perkala in jopič, las"*6 2 z^atom vezen. Njegove Pico S° P0krili s skoro novo če-Čevr-Nje§0ve n°Se 50 stisnili v ■j.^P^be iz rdeče svile. V svo-živi
snažen in tako lep kot
sili- ""Hjenju ni bil ubogi Va-
KoclValC° snažen in tako leP bot i J- Lica so mu našminkali °elo in	.	,	, . ....
sto ,-*n rdeoe, kot igralcu, ki na-i pl Prvič na odru. Med vsem p , opravilom je tolovajska b- ^ a igrala žalostne melodije, tud°te ‘*ih g°tovo večkrat slišali 1 P° atenskih ulicah. Same-
m vv aienskin ulicah, oame-na p ^ ‘šefetitam, da nisem umrl 3ir Pokorn; kajti ta godba je p0t^a ih nikoli se ne bi mogel °b t	da sem bil pokopan
akcm spremljevanju.
:.	11 ie tolovaji so začeli kopati
jefi srecd sobe na mestu, kjer
človek bi se bil zadovoljil z manjšo. Prisegam vam, gospod, da niso mačkine solze, poljubiti mrtveca, posebno še, če si moramo očitati, da smo ga mi ubili. Približal sem se nosilnici, opazoval sem iz oči v oči ta obraz, čigar oči so se dozdevno smejale moji zadregi; sklonil sem glavo in dotaknil sem se ustnic. Burkast tolovaj je položil mojo roko na njegovo teme. Moja usta so se dotaknila mrzlih ust; Čutil sem dotik njegovih mrz lih zob in dvignil sem se, poln strahu, poln neke mrtvaške groze, ki mi stiska grlo še sedaj, ko vam to pripovedujem. Ženske so bolj srečne; one se lahko onesvestijo.
Potem so položili truplo v zemljo. Vrgli so nanj pest cvetja, en hleb, eno jabolko in ne-toliko mehov eginskega vina. Bile so stvari, ki jih je najmanj potreboval. Grob se je zaprl zelo hitro, hitreje kot sem si jaz želel: Neki tolovaj je pripomnil, da manjka dveh palic za križ. Hadži Stavros mu je odgovoril: ‘Le miren bodi; dali bomo mi-ordu palice.” Lahko si sami predstavljate, kako mi je utripalo srce v prsih. Kakšne palice? Kaj je skupnega med menoj in palicami?
Kralj je pomignil čibudžiju, ki je stekel v pisarno in se vrnil z dvema dolgima lavorjevima šibama iz Apolona. Hadži Stavros je prijel temno nosilnico in jo postavil na grob. Utrdil jo je v sveže skopani zemlji, dvignil en konec in drugega potisnil v tla in mi rekel smehljaje: “Za vas delam. Sezujte se, prosim.”
V mojih očeh je moral brati prašanje polno strahu in groze, Kajti odgovoril je na prošnjo, ki je nisem upal izustiti:
“Jaz nisem hudoben in vedno sem sovražil vso nepotrebno strogost. Zato vam bom naložil kazen, ki nam bo v korist, ker vas potem ne bo več treba stražiti. Že nekaj dni vas obvlada Strast, da se izmuznete. Upam, da potem, ko boste dobili petindvajset palic na podplate, ne boste več rabili stražnika in vaše navdušenje za potovanje se bo prav hitro poleglo. Jaz sam poznam to muko; Turki so mi jo dali okusiti, ko sem bil mlad in iz skušnje vem, da vsled nje ni treba umreti. Človek pri tem veliko trpi; vi boste vpili, že vnaprej vas opozorim na to. Vasilij vas bo slišal na dnu svoje jame in bo zadovoljen z nami!” (Dalje prihodnjič)
------o------
MAREC
27.—Glasb. Matica poda v SND
na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
APRIL
3.— Dramatsko društvo LILIJA
poda I. Cankarjevo dramo JAKOB RUDA v Slov. domu Holmes Avenue.
17. — Moški pevski zbor Slovan priredi Pomladni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
23.	—Folklorna skupina KRES priredi VEČER NARODNIH IN UMETNIH PLESOV v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30. Po sporedu zabava. Igrajo “Veseli mornarji”.
24.	— Materinski klub fare sv. Vida pripravi obed v fari dvorani. Na razpolago bo od poldne do petih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
24. — Podr. št. 47 SŽZ priredi
večerjo za 35-letnico obstoja v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob petih.
30. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi družabni večer v Baragovem domu.
MAJ
1. — Oltarno društvo pri Mariji |
Vnebovzeti priredi banket ob
-o
50-letnici svojega obstoja.
1. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
7.	— Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
8.	—Materinska proslava Slovenske šole Marije Vnebovzete v Collinwoodu ob treh popoldne v šolski dvorani.
'l i. — Banket SDZ ob njeni 16. redni konvenciji v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po banketu ples. Igra Eddie “B” Trio.
14.	— Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev programom v SND Clair Avenue. Igrajo Slovenci”.
15.	— "Mladi harmonikarji
podajo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
29. — Društvo SPB Cleveland:
Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu.
| prida medna rodnih izkušenj, .tekma pa ena najvažnejših. Če-,hom je šla hudimanovo trda, kar ni šlo njim od rok, je z nerazumljivo p r i s tranostjo pre-ukrenil poljski sodnik. Mera pri kaznih je bila dvojna, Kanadčanom je prisodil 11, Cehom 4 kazni. Da je bil pelin res grenak, je razveljavil še dva kanadska gola. Publika je burno navijala tudi za Kanadčane in še burneje protestirala, seve kanadski igralci tudi, vsi pa zaman, v brk se je lahko smejal poljski sodnik, saj so njegove odločitve dokončne, pravilne ali p r i s t r a nske. Kakšne bodo posledice, ne vemo, del kanadske reprezentance je odločil, da četudi izbrani, se takih svetovnih prvenstev ne udeleže več. O šibkem sojenju se že govori leta.
s
na St. “Veseli
športno izdajo HOKEJ 66, katere del je bil pisan tudi v angleščini. Sestavki zanimivi, čeprav je pisec, sicer po kapljicah, a vendar, kalil čisti cviček s
“propagandno Rogaško Slatino”.
*
Rezultati B skupine mi še niso podrobno znani. Prva je bila Zahodna Nemčija, ki bo prihodnje leto igrala v A skupini, iz katere bo morala zadnja Poljska v B skupino.
V skupini B je igrala tudi reprezentanca Jugoslavije (Jeseničani), plasma mi še ni znan. Ker v C skupini ni bilo dovolj reprezentanc, je v zadnjem momentu vskočilo II. moštvo Jugoslavije, katere moštvo so sestavljali v jedru Kranjskogorčani z ojačanji ostalih klubov Jugoslavije.
Rusi še vedno svetovni prvaki v hokeju
Lethbrige, Alta. — Svetovno hokejsko prvenstvo v Ljubljani je kos preteklosti, še nikdar ni bila baje Ljubljana tako svečano pripravljena za sprejem tiso-čev gostov in stotin tekmovalcev. Bela Ljubljana, slovenska prestolica, se je zavedala, da je to najpomembnejša športna prireditev svetovnega obsega, ki je bila doslej poverjena jugoslovanskim organizatorjem v izvedbo. Pravzaprav so bili organizatorji Slovenci, saj razen nekaj vladnih delegirancev (verjetno v reklamne svrhe) je bila vsa izvedba v slovenskih rokah in menda z dvemi izjemami, vsi igralci prve jugoslovanske reprezentance Slovenci, večinoma Jeseničani. Topla je zavest, da je bila Ljubljana vsaj za teden dni središče hokejskega sveta, milijoni misli usmerjenih vanjo.
imel v mislih, zato že takrat te misli napisal. Nepravičen sodnik je takorelkoč tihi igrač nasprotnega moštva, ki brez muke lahko odloča v prid tistega, ki mu je ljubši. Srbi bi rekli “na lepe oči”.
Kanada se je vkljub neprili-kam povzpela do tretjega mesta, moralno pa ji take odločitve gotovo niso v pomoč, ker amaterski hokej todle je potisnjen v kot in idealistom gotovo takele neprijetnosti spodrezujejo korenine.
Da je bilo sojenje na omenjeni tekmi res hudo narobe, bom zapisal samo nekaj naslovov poročil o tekmi iz slovenskih in ju^ goslovanskih časopisov: “Kanadčani poraženi od 6 Čehov in 1 Poljaka” — “Sodniki proti Kanadi” — “Sojenje je oropalo Kanadi zmago” —- “Sodniki odločajo vrstni red”. Zanimivo odkrito se je razpisal športni poročevalec beograjske Borbe. Citiram par izvlečkov: “... in v prvi resnejši tekmi za medalje takoimenovani zastopniki pravice (t .j. hokejski sodniki) pričeli oblikovati vrh lestvice po lastnem okusu ... Kanadčani niso izgubili tekme, dve točki sta jim bili odvzeti... Džurila (čaški golman) je bil v resnici premagan trikrat, toda za seboj je imel sodnike, ki so branili češki gol bolje od njega.”
Po toči -pomaga, samo še navček. Pa vendar tako tamošnja poročila.
Ljubljana se je torej res postavila. Tisoči so jo obiskali, kot tudi mnogo ostalih delov Slovenije in verjetno bodo zadovolj-neži nehote s pohvalno besedo delali reklamo za obiske drugih. Zastave sodelujočih držav so sneli, utihnile so melodije himn - tisoči so se razšli, eni zadovoljni, drugi razočarani, gotovo pa vsi za marsikatero občutje in doživetje bogatejši. Spet se bodo srečali najboljši prihodnje leto na Dunaju v Avstriji, kjer bo svetovno hokejsko prvenstvo 1. 1967.
Pak
senatu. Sedaj pa je zbralo 25 republikanskih kongresnikov in sestavilo posebno spomenico, ki predlaga, kako naj naša dežela podpira tujino.
V spomenici ni povedanega ničesar novega, pač pa je podan lep pregled republikanskega načrta, ki temelji na sledečih načelih:	ameriška pomoč naj bo
taka, da bodo ubožni sloji res imeli kaj koristi od nje; podpore naj ne dobi nobena vlada, ki ne daje ljudem prilike, da na svobodnih volitvah izberejo novo vlado; podpiranje, ki bi odbijalo ljudi od zanimanja za politične probleme, ne sme priti vpoštev; socijalna politika se ne sme omejiti na mesta in delavce, ampak poznati tudi deželo in kmete.
Republikanski k o n g r esniki trdijo, da bodo vsa ta načela u-veljavili že v sedanjem zakonu o podpiranju tujine.
-------o-------
Prvenstvo v Ljubljani je pokazalo, da je lestvica “amaterskega” hokeja na svetu v glavnem ostala ista. številke spodaj pomenijo: število dobljenih tekem, število zgubljenih, neodločenih, število točk in zasedeno mesto. Neoporečni prvak je spet Rusija, čeprav se ji je dvakrat in je bilo treba skromne zmage.
Po tekmi sami je bilo kaj burno v kanadski slačilnici. Igralci so bili več kot razočarani nad sojenjem in so bili soglasni, da od nadaljnega tekmovanja odstopijo. Debata je trajala celo uro. Moštvo in zastopnika kanadske amaterske zveze so končno le prišli do treznejše odločitve: “Ostanemo samo radi Fa-thra Bauerja in ker je publika z nami.”
hudo zataknilo kajlo sreče do
Rezultati so sledeči: Rusija Češka Kanada I švedska
10 tekmovalnih dni
6
6
5
4
1
0
0
1
13 točk 12 ”
10 ”
9 ”
Kot znano je A skupina tek- Slede: Amerika, Vzhodna Nem-
Jatp
lici U1COVW, w
ju v šotor g- Simons, na kra-(j ’ je spala Marijana. Dva j? st-a šla v skladišče po sve-j,v- * S*a .Uh razdelila okoli sto j lrin' Tudi jaz sem dobil eno p Vs,i drugi. Menih je začel i'<>s Vaa^e molitve. Hadži Stav-Je pel odgovore z odločnim ^ asom, ki me je ganil do dna ly<2‘ Veter je nekoliko pihal in
movala v Ljubljani, v Hali Tivoli. V splošnem so bile tekme zelo dobre, dobro obiskane, gledalci zadovoljni. Razprodane so bile menda povsem le tekme prvih štirih, dobro obiskane pa vse. Vse je potekalo po urniku in načrtih, le nekajkrat revni sodniki so povzročali žolčne napade tistim, ki so jih z nepravilnimi odločitvami v nevednosti, v neumnosti ali celo namerno premišljeno nepravilnim sojenjem oškodovali. Vse to sem v
čija, Finska in Poljska, ki edina ni priborila niti ene točke in bo kot zadnja izpadla v B grupo, iz katere se bo kot zmagovalec B skupine povzpela v prvo Zahodna Nemčija.
*
Tekmovanje samo je, ne po krivdi organizatorjev, prineslo par kritičnih momentov, ki pojdejo v zgodovino. V tekmi Češka :Kanada sta sodila poljski sodnik Andrej čajnovski in Švicar Genuaro Olivieri (res Švi-
prvem članku pred prvenstvom' car?). Moža najbrž nimata
PREBERITE
povejte še drugim!
Vsak, ki se bo v marcu naročil na
AMERIŠKO
DOMOVINO,
bo dobival naš dnevnik EN MESEC
BREZPLAČNO
15638 Holmes Ave.
Cleveland, Ohio 44110
L1 1-8139
IMA ZA VELIKO NOČ: polno zalogo domačih in povitih šunk, želodce, raznovrstno prekajeno meso, okusne kranjske klobase, riževe in krvave klobase ter sveže kvalitetno meso. Poleg tega vse vrste grocerije, zelenjavo, ajdovo moko, kašo. domače kislo zelje in repo ter razne druge dobrote!
SPREJEMAMO NAROČILA IN RAZPOŠILJAMO
PO POŠTI TUDI IZVEN MESTA!	r
K
prrTYITrtTTmilimYlITmTirrKYYTKTrilimHtlTITI
Zamislite si polom tekmovanja, če bi res Kanadčani odpotovali pred koncem tekmovanja. Pred njimi sta bili še dve važni tekmi z Rusijo in Švedsko, obe velik magnet za publiko in važni za uvrstitev na prvenstveni lestvici. Tisoče vstopnic je bilo prodanih v preprodaji, kakšen finančen udarec bi trpeli prireditelji in kakšen odmev po svetu in razočaranje tam med gledalci, ki bi s kupljenimi vstopnicami bili ob dve pomembni tekmi. Kako bo končalo vse to po tekmah, ne vemo, ker mnogi krogi to že leta svetujejo, naj Kanadčani ne hodijo več v Evropo radi sodnikov in razlike v, sojenju, t. j. razlike med različnim pojmovanjem in izvajanjem pravil. Potrebne so temeljite spremembe in to preden bo prepozno in Evropa odrezana od vonkurence tostran Atlantika.
Ameriško moštvo je bilo neznanka. Ko so pred svetovnim prvenstvom odigrali s Kanado prijateljsko tekmo v Beogradu in zmagali z 2:1 — so vzbudili pozornost in gotovo tu in tam malo strahu. V prvenstvu samem z močnejšimi nasprotniki niso uspeli. Zasedli so peto mesto. Zanimanje sta vzbudila v Jugoslaviji' 2 člana ameriškega moštva: golman Tom Yurkovich in branilec John Mayacich, ker sta menda jugoslovanskega porekla.	,
Republikanci ponujajo svoj načrt za podpiranje tujine
WASHINGTON, D.C. — Odbor predstavniškega doma za zunanjo politiko je začel pretekli torek obravnavati zakonski predlog o podpiranju tujine. Da imajo republikanski politiki o tam vprašanju svoje misli, so že velikokrat povedali, posebno v
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PETOTIG Tool Ge,
3184 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
Amerika bo poslala hrano v Gano
AKRA, Gana. — Ganski diktator Nkrumah je že lansko jesen prosil pri Johnsonu za $100 milijonov posojila za nakup hrane, pa jih ni dobil, ker je bila naša administracija prepričana, da je za zavoženo gansko gospodarstvo ta znesek prevelik.
Sedanja revolucijonarna vlada je stvamejša. Prosila ‘e le za toliko hrane, kolikor jo za pv'ro silo res rabi, in jo bo tudi dobila. Naša administracija je stavila le en pogoj: novemu režimu v Gani mora pomagati tudi Evropa, kot to že dela pri podobnih dobrodelnih akcijah za afriške države.
Ženske dobijo delo
Delo za ženske
Iščemo ženske za lahko čisto delo v tovarni. Oglasite se na 10225 Meech Ave., od 9. do 12. opoldne.	(x)
IŠČEMO
kuhinjsko pomočnico za pripravljanje solat in drugega. Predstavite se osebno.
YANKOVIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave.
(57)
Strojepiska — delni čas
Najmanj 4 ure dnevno. Na vzhodni strani. $1.50 na uro. Kvalificirane ponudbe pošljite na Ameriško Domovino Box 123.
tiVt;	(60)
HORIZONTAL
m\m mm
TURRET
LATHES
Help Wanted — Female Help Wanted
Wanted — woman for bar work on Fridays at 928 E. 72 St. Phone 361-9320.	(x)
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x>
S6P TURRET
LATHES
EH6IME LATHES
MILLING WHIES
V najem
Neopremljena soba in kuhinja se odda na 1114 E. 63 St. telefon 391-1796.	—(57)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj, odraslim. Vključuje ugodnosti. Na 6718 Bliss Ave. tel.: 431-8020.
-(57)
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
6 & 6 Dvodružinska
Fara Marije Vnebovzete — Sv. Jerome, okolica Lakeshore E. 142 St. na Westropp Ave. prenovljeni kuhinji, kopa1 ici, notranjost, nova furne. a, aluminijasta okna in vrata. Vse v odličnem stanju. Cena 21,500. Prodaja lastnik. Kličite 451-7117 ali 732-9297.	(60)
V najem
Oddamo 6 sob in kopalnico spodaj, na 1423 E. 51 St., v slovaški okolici. Kličite EN 1-2078.
(58)
V Ljubjani so v času pr ven stva izdajali vsak dan posebno
An Equal Opportunity Employer
(58)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St.Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4312
AMERIŠKA DOMOVINA,
TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi

Mislil si je, tako dobi Bog svoj del in planjav-ci svojega. Pri tem pa ni pomislil, da celo zdaj, ko dela pokoro pred Bogom, ne dopušča, da bi bil njegov ponos le malo pri-
CHICAGO. ILL.
krajšan.
Na prostoru pred cerkvijo so se okoli prvih dveh sani počasi zbrale še ostale. Dag je prepustil konja v varstvo velikemu hlapcu in mirno in dostojanstveno
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
TEACHERS
IMMEDIATE STAFF OPENINGS
IN
OMAHA WOMEN'S CORPS CENTER
HEAD TEACHERS
Responsible for directing health education programs for female students, including determination, development and implementation of specific courses, course content and teacher training, covering such areas as hygiene, care of home, child care and public health. Advanced degree preferred, plus minimum of five years related experience. Qualified applicants are requested to send detailed resume to Mr. R. E. Schiavone.
BURROUGN CORPORATION
DEFENSE, SPACE & SPECIAL SYSTEMS GROUP P. O. BOX 8, OMAHA, NEBRASKA 68101
i	An Equal Opportunity Employer
(58)
MALE HELP
CAREER OPPORTUNITIES
ARE OPEN AT THE
SAN FRANCISCO BAY NAVAL SHIPYARD
IN
Nuclear Power, Electrical, Electronics, Marine, Mechanical, Structural,
General, Naval Architectural,
Chemical & Industrial Engineering
Design and fabrication at this industrial complex, includes all surface and underwater vessels both conventional and nuclear powered.
odšel s Terezo in Dorotejo v cerkev. Njegov obraz ni kazal nikakršnih sledov pravkaršnje tekme s smrtjo. Sledili so mu Hammarbojci in prebivalci iz naselbine. V cerkev je prišlo mnogo njenih redkih obiskovalcev, in oni, ki so prišli zadnji, so komaj še dobili prostora v njej.
Pri maši pa se je zgodilo dvoje nezaslišanih stvari. Prvič — Gallova soproga se je na bor-glandskih sedežih okrenila in se naglo bzrla v smer, kjer je sedel Dag Bjorndal. Menda si je hotela osorna gospa do dobra vtisniti v spomin moža, ki jo je za trenutek prisilil k poslušnosti. Sicer ni bila njena navada, da bi kogar koli ubogala.
In drugič — župnik, gospod Diderich, ki pa je bil zdaj že star gospod, je pristopil k bjorn-dalskim sanem in je trojico pozdravil prav tako kot bor gl andsko gospodo. V cerkvenem nabiralniku je bil namreč našel te žak zlatnik, ki je bil vreden celega premoženja. Prvič, odkar je tu župnikoval, so prišli v cerkev Bjorndalci, ne da bi jih k temu prisilila potreba — in poleg tega so bili prišli še z velikim spremstvom.
13
Da, s Terezo in Dorotejo je bilo prišlo na Bjorndal mnogo vozov. Ničesar, kar je bilo le količkaj vrednega, nista pustili v hiši, kjer sta prebili svoja otroška leta, in ki je bila ena izmed najbogatejših v vsem velikem mestu. Toda na Bjorndalu se je vse razvijalo drugače, kot pa je Tereza pričakovala. Hiša je bila že polna pohištva, in vse, kar sta bili pripeljali iz mesta, so postavili na gumno in v kaščo. Sprva je bila Tereza zaradi tega malo žalostna, a tega si ni upala Dagu niti z besedico omeniti.
Istočasno s Terezo je prišel na Bjorndal tudi poslednji voz in na njem dve skrinji. Manjšo so postavili v sobico, kjer je prebivala Doroteja; večjo, ki jo je nekaj mož le s težavo dvignilo, pa so zanesli v zakonsko spalnico. Dag k vsemu temu ni ničesar rekel, pa tudi nikoli ni vprašal, kaj se v skrinji nahaja. In tako je skrinja stala ob steni Bila je tako okovana z železom, da se je zdelo, kot bi bila vsa iz železa. Imela je tri varnostne ključavnice, in spredaj vrezano Holderjevo ime in letnico. V predsobo so postavili Dorotejin spinet in v njeno sobico vse, kar si je želela; v njej je bila neomejena vladarica.
Tereza se je hotela o priliki pogovoriti z Dagom, če eden ali drugi kos pohištva ne bi odstranili iz sobe in ga nadomestili z njenimi stvarmi. A sčasoma je spoznala, da so na Bjorndalu le
To be a part of tomorrow’s deep submergence programs -your resume today to:
EMPLOYMENT DIVISION (H 171)
San Francisco Bay Naval Shipyard
SAN FRANCISCO, CALIFORNIA — An Equal Opportunity Employer —
Send
(60)
MEAT CUTTERS APPRENTICES
Learn A Good Trade
No experience necessary. Will train. Excellent three year training program. (This is a very definite training program where you advance to a higher classification and end as a Journeyman Meat Cutter with salary of $144.00 per week for a 40 hour week.) Starting salary $78 per Week with automatic increases every six months.
Many company benefits which include free Blue Cross and Blue Shield, paid vacations and holidays, profit sharing and retirement plan. Steady year around trade and no seasonable layoffs. —
For Appointment And Additional Information Call Jack Craten at 674-7560
najnujnejših primerih odstrani hi kak kos pohištva. Vse je moralo ostati pri starem, in tako si ni upala Dagu ničesar omeniti.
Počasi je spoznala, da se pohištvo in predmeti prav dobro prilegajo sobi. Vendarle pa je bila včasih žalostna, ker ni imela pred očmi pohištva, ki ji je bilo priraslo k srcu.
Vino in žganje so dobro spravili v temno' klet. A nikoli se niso na Bjorndalu oglasili popotniki ali gosti — in tako steklenice in sodčki iz Holderjeve kleti niso imeli prilike, da bi razveseljevali ljudi na tej osorni kmetiji. Tudi zaradi tega je bila Tereza včasih malo zagrenjena. Kljub temu pa so ji dnevi potekali tako bogato, da ji ni preostajalo časa za žalovanje.
Tereza se je trudila, da bi se priučila vsemu, kar mora znati vsakdo, ki hoče voditi kmetijo. Starejše je bila naprosila, da so ji pripovedovali o delu, ki je pripadalo ženskam, in tu pa tam se je odpeljala k Ani Hammar-bojevi in skrbno- opazovala, kako poteka življenje pri njej. Kdor sc hoče učiti, najde odprtin mnogo poti, in Tereza jih je vse izrabila. Ženske s kmetije so pravile, da je pri vsakodnevnem delu istočasno povsod — v hlevu in oboru, v kuhinji in v kašči. Zvečer pa so spet drdrali kolovrati, in na tkalnem stroju so, kot v prejšnjih časih, tako tudi zdaj, švigali čolnički. Zima je minila in pomlad se je z vso bilo oglasila na bjomdalskih livadah. Med griče, obrasle z gozdom, je pripekalo sonce.
Pomlad na Bjorndalu pa je bila za Terezo še drugače pomembna. Nekega dne se je od peljala k Ani in želela z njo govoriti na samem. Ko pa je spet odhajala, jo je Ana, proti svojemu običaju, spremila prav do veže; in bolj kot sicer so ji trepetale roke in njene oči so imele toplejši lesk. Ko se je Tereza odpeljala, je Ana še dolgo gledala za vozom, če bo varno speljal preko strmine; in razen Te-itize je vedela le ona, da se bo na jesen rodil na Bjorndalu otrok.
Ko je na Bjorndalu žiyela še stara gospa, so na kmetiji Ano trpeli le v nujnih slučajih, kot pri božičnih pripravah, pri porodu ali kadar je bil kdo bolan, sicer pa je tam nikoli niso- upoštevali. In prav tako je bilo tudi, ko je še živela na kmetiji mlada gospodinja, Torcjeva žena. Nobena izmed njiju hi hotela prestopiti praga na Hamma-rboju. (Dalje prihodnjič)
-----—o--------
— Zlati orel živi na ozemlju od Arktika do južne Mehike.
rothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 169 KSEJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Marn. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick. O. 44095, WII 3-1546; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Kol j at, Mrs. Mary Kušar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
-4679; zapisnikarica Frances visok- nadzornice: Lillian M- .
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Zu-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
881 „------------- -
krajsek; nadzornice: Lillian rincek, Pauline Stampfel,
Levstick. Društveni zdravniki slovenski. — Seje se vršijo drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v Slovenskem narod domu, staro poslopje, soba št.
DR. RIBNICA ŠT. 1SS SDZ , Predsednik William Vidmar, P° predsednik Frank Virant, tal Joseph Ban, 1201 E. 168 St.,
2246, zapisnikar Anton Tavzel, ^ gajnik Frank Debelak, nadzorni ® bor: Joseph Champa, Joe Ce . m Ivan Cendot. — Za pregle slovenski zdravniki. Zastopnik K-lub društev SND in za konfet. co Frank Virant; za Slov. nar. ^ talnico Anton Tayzel; zastopnik AJC v Euclid, O.: Louis Lusw Joseph Post in Frances Modic-Seje so vsak drugi petek v m® ob pol osmih v sobi št. 4 SNU St. Clair Ave.	___
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine W’eiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ma poleg tega svojo društveno bol-liško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-ljensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem Iruštvu, za slučaj bolezni, poškodb, jperacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v ION Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na .1304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
PODRUŽNICA ST 25 SŽZ Duhovni vodja Ms gr. Louis B.
Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Fcmcc in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
»tmmtttmBtmtsmmRttnmmmmmttmnntttnmBnttimmtttRBsttatmtmtirt
Imenik raznih društev
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ , Duhovni vodja: Rev. J. Celesmk:
oredsednik: Anton Tekavec;1 pod-oredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač,
| Jakob Gustinčič, Helen Troha; po-i ročevalka Helen Troha. Zastopnika I za KSKJ dan Frank Drobnič in An* Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak j in vsi slovenski zdravniki. — Seje [sc vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesmk, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Barbara Baron, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St., Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Go.dlar; zapisnikarica Ar.n Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec- (angleško). Rediteljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Frances Perme, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v seču ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baragi. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Helen Tomažič; podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave. Garfield Hts., O., tel. 581-4230; blagu, ničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stcfania Mahnich; zastopnica za SND na E. 80th St., za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ d.
i-redsednik Mary Gcromi; V predsednik John Zagorc; tajni blagajnik Joseph Kalsic, 19111 rowhead Ave., tel.: IV 9-48o5, pisnikar Anton Strniša, 1273 N wood Rd.; nadzorniki: MarieR,e. Goldcr, Anton Levstik in AdoU-» zovar; vratar Jennie Hudoklin, stopnik SND Mary Geromi; drub . zdravniki so vsi slovenski zdravi ^ stanujoči v Clevelandu. — °eLecU vrše vsako tretjo sredo v mc ob 7:30 zvečer v SND, staro P slopje št. 4.	____
COLLINWOODSKE SLOVENS® ŠT, 22 SDZ _ ci.
Predsednica Mrs. Stcfi r „c,
&„Sad,,7.1n5.nikin,aCb,.8BSn^
ka Rose Mickovic 19612 Chero Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mary Černigoj, nadzorniki-Grosel, Jack Šimenc in Gei de Bokal. Zastovonošinia Mrs. ^ ^ Malovrh. Zdravniki: vsi slov'go zdravniki. — Seje so vsako ^ sredo v mesecu ob 7:30 zveCCLe. Slovenskem domu na Holmes v spod. dvorani.	—
UR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 S®
Predsednica Agnes Žagar, P ,, predsednica Mary Filipovič. pl ca Alice Arko, 3562 E. 80 St.. 1-7540. blagajničarka Agnes Za8 ^ zapisnikarica Mary Filipovič, • zornice: Josephine Winter, Ait* Gregorčič, Veronica Škufca. ’ „ je so vsak tretjo sredo v mesec' ^ 7:30 v Slov. nar. domu na E.
DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SPg.
Predsednik Frank Stare, pocipi ^ scdnilc John Fabjančič, tajnica^ blagajničarka Rose Vatovec, •, Prince Ave., BR 1-4582, zaP*-vj; karica Mary Bubnič. Nadzor n John Samsa, Joseph Rolih m °e, Laurencic. — Seje so vsako *• e deljo v mesecu ob 10. uri dop ^ v ŠDD na 10814 Prince Avenue.^ Zdravniki: Dr. Anthony Perko, j Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk >n slovenski zdravniki.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 S®*
Predsednica Nettle Zamlck. . jCg predsednica Anna Zalar, taj „dl Mary Jeraj, 5150 Thornbury HI 2-8036, blagajn. Cecilia Zn' sic, zapisnikarica Fanny ^ Nadzorni odbor:	Mary Otom-
Emma Tofant in Dorothy Str«^ Vsi slovenski zdravniki. Seja se qB si vsaki drugi četrtek v mesecu 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSK.1
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1431; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniku
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
JEWEL FOOD STORE
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Shuster, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SIND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercie. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-
jema članstvo od rojstva do 60 let starosti, Bolniški asesment 65c na -nesec in plačuje $7.00 bolniške oodpore na teden, če je član bolan >et dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mul h, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maiy Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. MARUE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Do-
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Phillis Cermely; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.—
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI
£irgt
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor; Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba st. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, pod predsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica; Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Frances Medved. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel.
OR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsed. Stanley Pervanje, V . predsednik Theodore Szende ,	^
niča in zapisnikarica Jennie Pug 10724 Plymouth Ave., Garfield 44125, 581-4230; blag. Ant0'lia,,!|ica linar. Nadzorni odbor: predsem Helen Tomažič, Henry Perva ™si Victor Stembcrger. Zdravniku ^ priznani zdravniki. Zastopnna SND na 80 St. Stanley Pervanje^ Theodore Szendcl; za SDU v Prince Ave. Frank Skrl: za »Ni' Maple Hts. Henry Pervanje. — /\j0 se vršijo vsak drugi mesec tr nedeljo v mesecu ob 2. uri V na 8601 Vineyard Avenue.
DRUŠTVO CERKNIŠKO JKZF.RO ŠT. 59 SDZ d-
Predsed. Henry Blatnik, Podp ni-sed. John Mesgec, taj.,Urška ur ‘g sel, 16501 Trafalgar Ave., Tel. 1-1801, blagaj. Mary Mesgec, 2. Rose Paulin, nadzor. Andy teK Rose Paulin. Sejo so vsak 3. ceu Q() v mesecu, na domu tajnice ob zvečer.	____
Slovenska moška zvez®
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ ,
Predsednik James Kastelic, predsednik Martin Romih, taJQg2 in blagajnik Frank Perko, .. East 174 Street, telefon 481-5° , zapisnikar Wm. J. Kennick. ‘ n„ zorniki: James Novak, Wm. J- ** za nick in John Majerle; zastopnu^ Slov. dom na Holmes Ave.: *r‘ t M. Perko. — Seje se vrše vsak m ob mesec četrto nedeljo v mes®cl|rneS 2. uri pop. v Slov. domu na Hoin t Ave., kjer plačate svoj ases 25. v mesecu od 6. do 8. ure^__^.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ ,
Predsednik John Tavčar; P?dp/1ag. sednik Frank Majer; tajnik in d) Frank Macerol, 1172 Norwood tel. EX 1-8228; zapis. Joseph * nikvar; nadzorniki: Damjan To zin, Louis Urbančič in Louis * vratar Michael Avsec. Seje so vs tretjo nedeljo v mesecu ob 9:3U v SND na St. Clair Avenue. ,,