Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'It leta 00 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
Številka 100.
'J
Uredništvo: Ljubljana,*, Gregorčičeva ulica 23. Tal. 25-52. Uprava: Gregor, člčeva ul. 27. Tel. 47-«L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani št. 11.853.
Izhaja r!±ponedel,e*'
sredo ln petek
Ljubljanaf letrtek 7. septembra 1939
rana posamezni 4>EA Vena številki din ■
Gospodarski stanovi se morajo uveiiaviti
S sklenitvijo sporazuma je poslalo aktualno tudi vprašanje preureditve naše države. S tem pa je tudi dana možnost, da se rešijo nekatera vprašanja, ki so že leta in leta na dnevnem redu vseh zborovanj gospodarskih stanov, pa naj bodo ta zborovanja v Zagrebu, Beogradu ali Ljubljani. Naj omenimo le nekatera teh najvažnejših vprašanj.
V prvi vrsti je treba tu omeniti vprašanje prodiranja tujega kapitala. Takoj v zvezi s tem je treba omeniti vprašanje kartelov, tujih zastopnikov in tujih potnikov, nadalje vprašanje kreditiranja gospodarstva, državnih centralističnih fondov, davčno vprašanje, ureditev krošnjarskega vprašanja ter nabavljalnih zadrug in v zvezi s tem tudi vprašanje privilegijev, ki so postali že prava jugoslovanska specialiteta. Taksnih in podobnih vprašanj je še vse polno in v večini teh vprašanj so nazi-ranja slovenskih, srbskih in hr-vatskih gospodarskih ljudi, zlasti pa trgovcev, skoraj identična, kar so jasno dokazali vsi trije trgovski kongresi v državi.
Vsa ta vprašanja jasno dokazujejo, da so gospodarski stanovi živo zainteresirani na tem, da se ta vprašanja rešijo. Brez vsega pa je jasno, da se ta vprašanja, pa naj bodo še tako nujna, ne bodo rešila sama od sebe, temveč mora biti tu kdo, ki se bo za rešitev teh vprašanj zanimal, ki bo skrbel, da bo zanimanje za ta vprašanja vedno živo. Samo po sebi se razume, da je to naloga gospodarskih ljudi samih. Kajti če se sami ne bodo zanimali za vprašanja, ki se tičejo predvsem njih, kdo pa naj se sploh še zanima za ta vprašanja.
Iz tega jasno sledi dolžnost gospodarskih stanov, da ne gledajo le od daleč, kako se bo naša država notranje preuredila, temveč da po možnosti čim bolj aktivno sodelujejo pri teh vprašanjih. Ker pa gospodarski ljudje nimajo nobenega političnega mandata, zato morejo sodelovati le indirektno, t. j. po svojih organizacijah in po svojem tisku.
Iz tega pa tudi že jasno sledi, kako velikanske važnosti je za vse gospodarske ljudi, kakšen vpliv in kakšno veljavo imajo njih stanovske in strokovne organizacije ter kako razširjen je njih tisk. Moramo naravnost reči, da je pravična rešitev vseh gospodarskih vprašanj odvisna predvsem od ugleda in moči gospodarskih organizacij in njih tiska. Zato pa tudi noben gospodarski človek ne dela bolj proti svojim stanovskim interesom, kakor tisti, ki se ne meni za svoje organizacije, ki ne podpira svojega stanovskega tiska.
To velja sedaj, ko se naj zopet uveljavijo državljanske svoboščine, še v posebni meri. Takrat, ko odločuje samo nekaj ljudi, morajo dobri osebni stiki v mnogem nadomestiti tudi organizacije in tisk.
.dar pa veljajo državljanske svoboščin^ postanejo organizacije in tisk glavno, takrat se uveljavi le 011 *v s*a.n’ ki se more opreti na močno in solidno organizacijo ter na dober tisk.
Najvažnjesa naloga je zato za slehernega gospodarskega človeka, da dela za svoj tisk in za svoje organizacije, ker je v tem podla-
ga vseh uspehov. Kdor lorej hoče, da se krošnjarsko vprašanje pravično reši, ta mora delati za svojo stanovsko organizacijo, ta mora ne le sam biti naročen na svoj strokovni list, temveč mu mora pridobiti še nove naročnike. Enako mora delati tisti, ki hoče, da se že enkrat nehajo razni privilegiji in zlasti privilegiji konsumov in nabavljalnih zadrug. Samo govorje-
nje tu ne pomaga, temveč treba je zagrabiti za delo in podpreti tistega, ki vodi glavno borbo proti tem privilegijem. In to so organizacije gospodarskih ljudi, to je »Trgovski list«. Samo na ta način se dosezajo uspehi in nič drugače.
Pa še eno je potrebno: da so gospodarski ljudje složni in solidarni, da drug drugega podpirajo.
Ta solidarnost se ne sme omejiti le na Slovence, temveč mora obsega tudi Hrvate in Srbe, vse gospodarske ljudi v državi. V tem je najmočnejše jamstvo, da bodo pri notranji preureditvi države interesi gospodarskih ljudi upoštevani.
V tem smislu je treba danes začeti delati, in sicer z vso doslednostjo in odločnostjo!
Nove skrbi naših lesnih
izvoznikov
Lesni izvoz zastal
Na Sušaku je bila konferenca Zveze lesnih industrijcev in trgovcev, ki je razpravljala o novem položaju na mednarodnem lesnem trgu zaradi vojnih dogodkov. Konferenca je soglasno sklenila, da sc ustavi vsak« nakladanje lesa na ladje za izvoz v tujino, dokler se sedanja situacija ne razčisti. Na koncu svoje resolucije pravijo lesni trgovci in industrijci:	LadTska
podjetja in kupci blaga morajo prav tako kakor prodajalci smatrati sedanje vojno stanje kot vis inaior, zaradi katere izvozniki niso dolžni nakladati blaga vsaj tako dolgo, dokler se položaj ne razčisti in nimajo izvozniki gotovosti, da bo moglo blago priti na svoje namembno mesto. Čeprav naša država ni neposredno v voj-nj nevarnosti, so vendar vse države, zlasti one, v katere je blago namenjeno ali ki morejo nadzirati pomorski promet, izdale vojne ukrepe ter omejile trgovino in promet. To stanje se še poostruje. Ker je blago naših izvoznikov namenjeno v tujino, je nevarnost, da bi mogle biti ladje ustavljene ali celo bombardirane ali rekvirirane in potem blago sploh ne bi prišlo tja, kamor je namenjeno. Če bi pa tudi prišlo, je nevarnost, da blago ne bo plačano. Zato je Zveza prepričana, da je njen sklep v interesu vseh lesnih izvoznikov in da sedanje razmere upravičujejo sklicevati se na višjo silo.
V eni prejšnjih številk smo objavili pregled našega julijskega lesnega izvoza v tuje države. Iz tega pregleda je bilo razvidno, da se je naš izvoz v juliju znatno dvignil ter da je šel v veliki meri tudi v čezmorske države. Zato smo živo interesirani na nemotenem čezmorskem prometu. V zelo znatni meri izvažamo les tudi v države, ki skoraj gotovo ne bodo zapletene v sedanje evropske vojne dogodke. Tu je treba v prvi vrsti omeniti Argentino, kamor izvažamo mnogo lesa in kamor bi ga mogli izvažati še mnogo več, če bi ž'1 enkrat sklenili trgovinsko pogodbo s to državo. Glede bodoče trgovine s čezmorskimi državami smemo vendarle upati, da se bo pot v Južno Ameriko in Sredozemsko morje kmalu odprla, ker najbrže Italija ne bo vstopila v vojno.
Zaenkrat pa je izvoz v čezmorske kraje ustavljen in naši lesni izvozniki ter producenti imajo od tega veliko škodo. Nemoteno se more razvijati samo še naš lesni izvoz v Madžarsko in Grčijo, do-čim izvoz v Nemčijo trpi, ker so nemške železnice preobremenjene z vojnimi transporti in zato ne morejo prevzemati blaga.
Nove težave so nastale za izvoznike tudi zaradi padanja vredno-
sti funta. Devalvacija funta ni ugodna za naš izvoz, ker postane pri zmanjšanju vrednosti funta naš izvoz predrag. Ukrepi Narodne banke, da se loči dinar od funta, so bili izvoznikom do neke mere v zaščito.
A kaj s pripravljenim lesom
Kakor se poroča naknadno, nekateri lesni izvozniki s stališčem sušaške konference niso bili zadovoljni, in sicer zaradi lesa, ki
se že nahaja v sušaškem pristanišču in v drugih lukah in ki že dalj časa čaka, da bo rialožen. Ta les bi se moral po mnenju teh lesnih izvoznikov vendarle izvoziti. Da bi se moral spraviti ta les naprej, je izven dvoma, vendar pa je načelno stališče sušaške konference upravičeno. Zato l)i bilo potrebno, da bi se storili potrebni ukrepi, da se les v pristaniščih spravi naprej, kar bi vsekakor bilo dosegljivo, če bodo odločilni činitelji to prizadevanje zadostno podpirali.
Sklene nai se trgovinska pogodba z
Že leta in leta zahtevajo vse gospodarske korpc-racije, da se že vendar enkrat sklene trgovinska pogodba z Argentino, ki je za naš izvoz, zlasti za naš lesni izvoz izredne važnosti, s katero pa smo še vedno v brezpogndbenem stanju.
Ker nimamo trgovinske pogodbe z Argentino, je položaj naših izvoznikov v Argentini zelo otež-kočen, ker nimajo teh carinskih in deviznih olajšav kakor izvozniki iz držav, ki imajo z Argentino sklenjene trgovinske pogodbe. Zato morajo plačevati uvozniki našega blaga v Argentini za 20°/o devize draže, kakor bi jih plačevali, če bi imeli mi sklenjeno trgovinsko pogodbo z Argentino. Naše blago je zaradi tega za 20n/o dražje.
Naš izvoz v Argentino in tudi v druge države pa trpi tudi zato, ker se naša oficialna uvozna statistika ne vjema s statistiko izvoznih držav. Mi namreč uvažamo mnogo blaga zlasti iz južnoameriških držav s posredovanjem drugih držav. Posledica tega je, da so izkazane v izvozni statistiki južnoameriških držav kot odjemalke te posredniške države, ne pa
naša država. Zaradi tega velja v teh državah dostikrat trgovina z našo državo kot pasivna, čeprav v restiici ni. Proti pasivnim državam pa so te države izdale uvozne omejitve in tudi višje carinske postavke veljajo za te države.
Dostikrat se tudi dogaja, da se v carinski deklaraciji pri nas dežela blaga, ki izvaža blago, pravilno deklarira, da pa je kot uvoznica v izvozni carinski deklaraciji čezmorske države označena kot uvoznica država posredovalka blaga, ne pa naša država. Posledica tega je, da morajo uvozniki našega blaga plačati višjo carino.
Vse to je bilo že povedano dostikrat, a se dosedaj vendar nič ni storilo, da se li nedostatki odpravijo. ln tako trpi še nadalje naš izvoz, kar se posebno občuti sedaj, ko se bo naš izvoz zaradi vojne v Evropi v mnoge evropske države zmanjšal ali tudi popolnoma ustavil.
Kdaj se bo tu že enkrat napravil red? Kdaj bomo vendar že sklenili trgovinsko pogodbo z Argentino in drugimi čezmorskimi državami?
Nemško-ruski gospodarski odnošaji
in iužno-vzhodni evropski trgi
Nekateri listi so pisali, da se bo nemški uvoz iz južno-vzhod-nih evropskih držav zaradi nove nemško-ruske trgovinske pogodbe zmanjšal. Proti temu mnenju vstaja dunajski list »Siidost-Echo«, ki piše:
Potem ko se je južnovzliodni evropski tisk opomogel od senzacije nemško-sovjetskega pakta ter v več ali manj previdnih komentarjih zavzel svoje politično stališče k novi grupaciji sil, se vzbujajo v nekaterih redakcijah nove skrbi pri presojanju nove trgovinske pogodbe med Moskvo in
I Berlinom. Iz tesnobe, ki vlada 1 nad današnjimi urami, izrekajo nekateri strah, da se bo Nemčija sedaj obrnila od južnovzhodnih evropskih agrarnih držav, da bi se zopet, kakor v letih 1930. do 1933., popolnoma posvetila trgovinskim zvezam z Rusijo.
Tako piše n. pr. »Jugoslovanski kurir«: »Statistični podatki nas uče, da je Nemčija v letih najbolj živahne blagovne zamenjave nabavljala agrarne proizvode večinoma v Rusiji. Ko pa je ta zamenjava nazadovala, se je obrnila Nemčija popolnoma na
južnovzhodne evropske države oz. na agrarne države Balkana.«
To mnenje je napačno. Kdor je zasledoval razvoj nemških številk o potrošnji in uvozu, ve, da ne izvirajo rastoči nakupi Nemčije na jugovzhodu iz premaknitve trga, temveč so posledica strukturnih sprememb, nastalih iz povečanega konsuma, skratka iz gi gantičnega gospodarskega oživlje n ja po 1. 1933.
»Jugoslovanski kurir« piše na-, dalje: »Z gotovostjo moramo pričakovati, da bo Rusija s svojimi nizkimi cenami za kmetijske proizvode prisilila Nemčijo, da revidira svoje trgovinske pogodbe z| malimi agrarnimi državami v juž-novzhodni Evropi. Na drugi stra-l ni bo dobila Nemčija v Rusiji) zopet svojega starega dobrega odjemalca svojih industrijskih izdelkov, kar bo neizogibno imelo* bistveno reakcijo na blagovno zamenjavo z balkanskimi državami.«!
Tudi to mnenje nikakor nil točno. Kajti Nemčija hoče r Rusiji nabavljati predvsem takšno blago, ki ga more dobavljati edino ltusija. In takšnega blaga je. danes še zadosti. Nemško-ruski! blagovni promet se bo po mož-1 nosti povečal. Rezerve Rusije pai so tako velike in tako muogo-stranske, da dobave iž jugovzhoda1 kar najbolje dopolnjujejo.
Ne sme se pozabiti, da je sprejemljivost nemškega trga praktično neomejena. Že danes se vidi, pa naj se stvari obrnejo kako« koli, da Nemčija ne samo ne bO< omejila svojih nabav od preizkušenih dobaviteljev, temveč jih bdi nasprotno še povečala in razši-i rila. Pri presoji strategičnega položaja se vidi nad vse jasno, da je južnovzhoduo ozemlje Evrope že naprej določeni dobavitelj Nemčije.
Ce je dosedaj uvažala Nemčija! samo 10 do 15 odstotkov vsega svojega uvoza iz južnovzhodne. Evrope, potem bo ta odstotek gotovo še narastel v primeru resnih dogodkov. Mnogo bolj koristno bi bilo, če bi se južnovzhodne države pripravljale na to, da v takšnem primeru po možnosti nado-incste druge dosedanje dobavitelje Nemčije.
Poleg tega ne bo nemška vladal nikdar mislila na to, da bi odstopila od sklenjenih dogovorov) z južnovzhodnimi državami, ker, so se ti za oba dela dobro ob-! nesli. Kakor se je že spremenilj položaj v zadnjih šestih letih,, vendar Nemčija ni nikdar zane-| marjala svojih gospodarskih dogovorov z državami južnovzhodnej Evrope, temveč jih je vsako let« še dopolnjevala.
Tudi včasih se pojavljajoče bojazni, da nemška industrija ne bil bi mogla dovolj dobavljati v juž-novzhodno Evropo, ker da, bo preveč absorbirana s produkcijo vojnega materiala, je popolnoma) napačna.
Kajti vse to, kar je dosedaj dobavljala Nemčija drugim državam, ki v prihodnjih mesecih morda ne pridejo več v poštev) kot kupci, je sedaj prosto za dobavo v južnovzhodne države. Poleg tega je v za primer vojne sestavljenem gospodarskem načrtu Nemčije za izvozno industrijo piedvideno še mnogo boljše mesto kakor dosedaj.
Objavljamo članek nemškega lista, ki se zlasti zanima za gospodarske odnošaje Nemčije z jugovzhodnimi državami Evrope, le kot kronisti v informacijo svojih bralcev.
r *	1
Stran S.
Jugoslavija ostane nevtralna
Uradno poročilo kr. vlade o sta-
Eiču Jugoslavije v današnjem ednarodnem položaju se glasi:
Usodni dogodki, ki se odigravajo na svetu, nalagajo kr. vladi Idolžnost, da še dalje ostane dogledna politiki, ki jo je Jugoslavijo odločno izvajala v zadnjih pekih letih kr. namestništva s tem, da je Bkrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangirani njena neodvisnost in njena integriteta. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč da 1)0 s takšnim svojim stališčem v imnogočem pomagala ponovno vrniti pomirjenje ried narode. Pri Izvajanju takšne svoje politike kr. fvlada računa v teh težkih časih z fcrezrezervno podporo vsega naše-jga naroda.
Cena starega sladkorja nespremenjena
Obvestilo kupujočemu občinstvu , Po Zbornici za TOI smo bili naknadno obveščeni, da so kompetentne oblasti odredile, da se lahko prodaja sladkor v trgovinah še |po starih cenah (ki so veljale ipred 1. septembrom t. 1.), tako dolgo, da bodo poslale državne tvornice na trg cenejši sladkor, kar se bo baje zgodilo v doglednem času.
Toliko v vednost p. t. konsumen-toni, ki naj to pri svojih nakupih Upoštevajo.
Združenje trgovcev za mesto Maribor
ISplošna kontrola uvoza iz neklirinških držav
> Jugoslovanski kurir< poroča: Zaradi mednarodnega položaja v Evropi so naši odločujoči činitelji kikrenili potrebne ukrepe v zavarovanje našega gospodarstva in narodnih interesov pred vsemi možnostmi.
Tako se bo uvedla splošna kontrola uvoza iz neklirinških držav in sicer predvsem zato, da se zaščiti dinar. Naš izvoz 6e je namreč skoraj popolnoma ustavil. Ce ne bi uvedli kontrole uvoza, bi bil odliv deviz mnogo večji kakor pa injih priliv. Razume se, da se bodo (pri uvedbi kontrole uvoza upošte-jvale potrebe domačega trga in zla-Isti gledalo na to, da bo mogla domača industrija nemoteno obratovati še nadalje.
I Dosedanja delna kontrola izvoza Ise bo nekoliko poostrila. Tako se [bo prepovedal izvoz onih surovin, W jih neobhodno potrebuje naša [industrija. Tudi izvoz nekaterih živil se bo omejil. V ostalem se Inaš izvoz od nas ne bo oviral. Se-Iveda pa je potrebno, da države, ki hočejo prevzemati naše blago, poskrbe, da ne bo naš izvoz v njih državah oviran in da bo naš Izvoznik gotovo prišel do svojega plačila.
Beograjski jesenski velesejem odložen
Zaradi mednarodnih dogodkov le odložen jesenski velesejem, ki >i moral biti od 7. do 27. septembra. Ta sklep je bil storjen predvsem zaradi tujih razstavljalcev, ki niso mogli dobiti vsega razstavnega blaga iz tujine.
[Uredba o Centrali za sladkorno gospodarstvo bo revidirana
'Akcija kmetijskih zbornic *za re-jrlzijo uredbe o prodajni centrali za sladkor je bila uspešna ter je bila te dni imenovana komisija, pri bo pregledala vso uredbo. Že-
{eti bi bilo, da bi komisija želje »roducentov sladkorne repe, a tudi vseh potrošnikov in trgovcev v polni meri upoštevala.
Moralna	plat
S toleriranjem krošniarstva se daje samo
potuha lenobi
Predvsem moramo naglasiti, da pod krošnjarji v tem članku ne razumemo one krošnjarje, ki prodajajo svoje lastne izdelke, kakor n. pr. naši Ribničani, ki prodajajo suho robo. Kadar govorimo o krošnjarjih, mislim le na one krošnjarje, ki nič ne izdelujejo, ki prodajajo tuje izdelke in ki hočejo le lahek zaslužek. Pa še med temi krošnjarji je neka razlika. Tisti pravi krošnjarji, ki nosijo vse svoje blago s seboj, so čisto nekaj drugega, ko oni najbolj škodljivi krošnjarji, ki hodijo naokoli s kovčegi in ki prodajajo manufakturo, v zadnjem času pa tudi drugo trgovsko blago. Ti krošnjarji niso več krošnjarji, temveč nelegalni trgovci, ki se požvižgajo na vse davčne in druge predpise, ki imajo velike zaloge blaga in ki ubijajo legalno trgovstvo.
Ti so ono zlo, proti kateremu se bori vse trgovstvo Jugoslavije brez razlike na narodnost, ker povsod so ti nelegalni trgovci vzrok propadanja trgovine. Ta boj legalne trgovine ni nov, temveč se je enako odločno vodil že mnogo pred vojno in so trgovci dosegli tudi v tem boju znatne uspehe, da so oblasti krošnjar-stvo znatno omejile, ponekod pa tudi popolnoma prepovedale. Oblasti so se pač takrat zavedale, da pomenijo krošnjarji veliko škodo za državno blagajno, kajti čim večji zaslužek krošnjarjev, tem manjši promet trgovcev in s tem tudi manjša davčna praksa trgovcev. Oblasti pa so bile proti krošnjarstvu tudi zato, ker je pomenilo krošnjarstvo nered v gospodarskem življenju. Kjer cvete krošnjarstvo, tam nekaj ni v redu, kajti ni reda, kadar more nelegitimni trgovec uničevati legitimnega.
Tudi pri nas so bili izdani razni predpisi proti krošnjarjem. Ti predpisi pa so imeli to veliko napako, da so bili ali nejasni in nezadostni ali pa so ostali samo na papirju, ker so mnogi državni organi direktno simpatizirali s krošnjarji. Da, dogajalo se je dosti-kiat celo to, da so mogli krošnjarji neovirano prodajati v samih uradih, ker so bili nekateri nameščenci tega naivnega mnenja, da se kupi pri krošnjarju najceneje. Ti nameščenci so zalo krošnjarstvo tolerirali, pri tem pa govorili da jih tolerirajo tudi zato, ker se jim smilijo, ker so vsi krošnjarji sami reveži. Niso pa pri tem pomislili, kako more biti revež tisti, ki je samo en dan v uradu prodal za par tisoč din blaga. Njih nekritičnost je bila celo tako velika, da še niso spregledali krošnjarjev, čeprav so videli, da prevažajo blago kar v avtomobilih. Res srečna Jugoslavija, kjer se celo reveži vozijo v avtomobilih 1
Ce pa bi ti simpatizerji krošnjarjev res objektivno pogledali na ves krošnjarski posel, bi kmalu spoznali, kako silno smešni so, kadar iz socialnih razlogov prizanašajo krošnjarjem in jih puščajo nekaznovane. Predvsem bi morali ugotoviti, da so med krošnjarji v večini takšni ljudje, ki nočejo zagrabiti za nobeno pravo delo. Pred očmi jim je samo lahek zaslužek in egalno jim je, kako tega dosežejo. Ce prodajajo dovoljeno ali nedovoljeno blago, je krošnjarjem vseeno, prav tako nič ne gledajo na to, kakšna je kakovost blaga, ki ga prodajajo. Cim bolj drago obesijo revnemu kmetu čisto ničvredno blago, tem bolj so zadovoljni, tem bolj so ponosni na s voj uspeh. Simpatizirati s krošnjarji, brez usmiljenja pa gledati, kako so ob denar njih žrtve, razkriva simpatiziranje s krošnjarji v prav čudni lučil
Simpatizerji krošnjarjev govore, da je treba krošnjarjem prizanašati, ker se drugače ne bi mogli preživeti. Kako neresnična je ta trditev! V Dalmaciji, kjer je tako mnogo krošnjarjev, vsa pokrajina ravnost kriči po javnih delih. Manjka vodovodov, manjka cest, potrebne so regulacije rek itd. Enako je na Hrvatskem, enako v Sloveniji, enako v drugih pokrajinah, povsod je dela kar preveč. Koliko stotisoč hektarjev plodne zemlje bi mogli dobili samo z regulacijo rek. Na tisoče rodbin bi meglo na ta način ustvariti si trdno eksistenco. Toda takšnega dela krošnjarji ne marajo, ker oni so le za lahek zaslužek. In zakaj bi tudi delali trdo, ko pa jim toleranca oblasti omogoča najlepše življenje. Resnica je, da pomeni toleriranje krošnjarstva samo dajanje potuhe za lenobo!
Nekoč, ko so bile trgovine samo v večjih mestih, je bilo krošnjar-jenje še nekako upravičeno. Danes pa, ko je trgovina tudi že v vsakem manjšem kraju, je krošnjarstvo popolnoma odveč. Vse, kar kupi kmet pri krošnjarju, more kupiti v nedeljo tudi v trgovini v kraju, kamor gre k
maši. Razlika pa je ta, da trgovec odgovarja za svoje blago, krošnjar pa ne. Razlika je nadalje v tem, da v trgovini natančno ve, kakšno blago bo kupil, kaj mu pa obesi krošnjar, ne ve nikoli.
Že samo zato, da se obvaruje kmetsko prebivalstvo pred Škodo, bi se moralo prepovedati krošnjarstvo.
Ce hočemo, da bo naše gospodarsko življenje res napredovalo in se širilo blagostanje, potem se mora nehati staro postopanje in staro mrtvilo. V živahnem tempu mora zaživeti vse naše gospodarsko življenje, vsak mora delati, vsak biti na svojem mestu, ljudje pa, ki nočejo za resno delo, morajo izginiti. Doba napredka se ne ustvarja z ljudmi, ki gredo le za lahkim dobičkom, temveč le z ljudmi, ki so za resno in odgovorno delo. Ves gospodarski razvoj dežele ovirajo zato tisti, ki tolerirajo krošnjarstvo! Tudi zato se mora krošnjarstvo zatreti!
Ce smo država reda, nelegalno krošnjarstvo pač ne sme več ubijati legalne trgovine. Dolžnost državnih organov, da zatirajo krošnjarstvo je zato evidentna!
Praznik	za
Gornio Radgono
Novo kolodvorsko poslopie izročeno
prometu
Preteklo nedeljo je bil velik praznik za obmejni trg Gornjo Radgono in vso okolico. Po prihodu popoldanskega vlaka je železniški ravnatelj inž. Kavčič otvo-ril novo kolodvorsko poslopje in ga prevzel v imenu železniške uprave. Slovesnosti so prisostvovali med drugimi: ban dr. Natlačen, knezoškof dr. Tomažič, ki je poslopje blagoslovil, potem vsi okoliški župani, organizacije, šolska mladina in zelo mnogo prebivalstva.
Poslopje stoji v bližini dosedanje lesene barake, ki je služila za kolodvor, in je v sredi pritlično, vogalna trakta pa sta enonadstropna. V pritličju so nameščene prometne pisarne železnice, potem carinarnica, obmejni veterinarski urad in obmejna policija, v prvem nadstropju pa so stanovanja uradništva. Stroški so znašali nekaj nad en milijon dinarjev. Zidati so začeli lansko jesen, in je bila pred kratkim stavba dozidana.
Ko se je pred 27 leti v Gornji Radgoni kot predmestju mesta Radgone (sedaj nemške) otvorilo
ondi postajališče, so postavili leseno barako, ki je za takratne razmere zadostovala, saj je bil promet razmeroma majhen. Razmere pa so se po vojni takoj iz-premenile in Gornja Radgona je postala važna obmejna postojanka z živahnim železniškim prometom. Baraka nikakor ni več zadoščala, dasi so jo tekom let večkrat povečali. Gornja Radgona je središče vsega gospodarskega razvoja in napredka gornjega dela Prlekije, Apaške kotline ter dela Slovenskih goric in Prekmurja. Občinski odbor je že pred leti začel akcijo za zgraditev novega postajnega poslopja, a ta akcija dolgo let ni imela uspeha. Ze prej znatni promet se je z dograditvijo proge Ormož—Ljutomer—Murska Sobota še povečal. Končno so odločujoči činitelji le uvideli potrebo in izposlovali kredit za postavitev primernega zidanega poslopja, v katerem naj bi bili nameščeni tudi nekateri uradi, ki imajo z obmejnim prometom največ posla. Dolgoletna želja vsega prebivalstva daleč naokoli se je s tem iz-
polnila.
A. B.
Politične vesti
Romunska vlada je izdala komi-nike, v katerem naglaša, da Je v Romuniji popoln red in mir. Edin-stvo naroda je popolno. Romunija bo strogo nevtralna in bo ponovno ponudla Madžarski sklenitev nenapadalnega pakta. Vlada je storila vse potrebno za zaščito romunskih mej.
Vsi angleški dominioni so se izjavili solidarni z Anglijo. Indija je v vojnem stanju z Nemčijo. Indijski knezi po vrsti izjavljajo, da bodo dali Angliji svoje čete na razpolago in da jo bodo z vsemi svojimi sredstvi podpirali v vojni proti Nemčiji. V afriških angleških kolonijah mobilizacija čet naglo napreduje.
Na seji južno-afriškega parlamenta je ostal min. predsednik Herzog s svojim predlogom, da ostane Južna Afrika nevtralna, v manjšini. Sprejet je bil predlog gen. Smutsa, da se Južna Afrika bori na strani Anglije. S tem Je ves britanski imperij odločno na strani Anglije.
Egipt je pretrgal diplomatske odnošaje z Nemčijo ter bo napovedal
Nemčiji vojno. Nemško poslaništvo v Kairi je že zapustilo Egipt.
Iraška vlada se je odločila za Anglijo ter napovedala Nemčiji vojno.
Kanadska vlada je obvestila angleško vlado, da pošlje takoj na evropsko bojišče 250.000 mož.
O stališču Italije pišejo švicarski listi, da je posredovalna akcija Mussolinija še bolj prepričala svet, da bo ostala Italija v nemsko-francosko-angleški vojni nevtralna, ker ima Mussolini pred^ očmi le italijanske nacionalne interese. To potrjuje tudi pisava italijanskih listov, ki sicer pišejo s simpatijo o Nemčiji, a istočasno tudi zelo objektivno o Francozih in Angležih. Italijanski listi nadalje objavljajo nemška in francoska, poljska in angleška poročila v celoti.
Francosko-italijanska meja je zopet odprta. Promet in trgovina med obema državama se zopet razvijata normalno. Francoski cariniki so se vrnili na italijansko obmejno postajo Ventimiglia.
Promet na pomorskih in letalskih progah med Tunisom in Italijo je normalen.
Drač in Valona sta po odredbi italijanskega vrhovnega mornariškega poveljstva za trgovske ladje zaprta.
Turška vlada je izjavila, da ostane nevtralna, če ostane nevtralna tudi Italija.
Predsednik Roosevelt je podpisal proklamacijo o nevtralnosti Združenih držav Sev. Amerike.
Diplomatski odnošaji med Slovaško in Anglijo so pretrgani.
General Franco je imel po vseh španskih radijskih postajah govor, v katerem je apeliral na vse odgovorne državnike v Evropi, da omeje sedanjo vojno v Evropi na Anglijo, Francijo, Nemčijo in Poljsko. Nadalje je gen. Franco v svojem govoru naglasil, da ostane Španija strogo nevtralna.
Sovjetska vlada bo dobavljala vojni material in surovine tako Poljakom ko Nemcem. Glavni pogoj za dobavo je njih plačilo.
Vrhovno poveljstvo rdeče vojske je poklicalo več letnikov rezervistov pod orožje.
Vojna se razvija v vedno večjem obsegu. Poljaki poročajo o znatnih uspehih na severni fronti, kjer so poljske čete prodrle na nemško ozemlje. Tudi na jugu so imeli uspehe ter so po nekih poročilih zopet zavzeli Censtohovo, ki je silno trpelo od bombardiranja, čudodelna podoba Matere božje je poškodovana. Nemci pa nasprotno poročajo o velikih uspehih, ki jih je dosegla nemška vojska. Po njih poročilih je bila ena poljska divizija čisto razbita in ujet celo poveljujoči divizijski general. Nemška poročila tudi pravijo, da je poljsko letalstvo uničeno in da nemško letalstvo popolnoma obvlada poljski zračni- prostor. Končno poročajo Nemci, da so potopili še tretjo poljsko podmornico.
Med poljsko in nemško poročevalsko službo se je razvila tudi poročevalska vojna. Nemci zanikajo vse poljske vesti o zračnih napadih na nezaščitena poljska mesta. Zanikajo tudi, da bi metali zastrupljene čokoladne bonbone na Poljsko. Enako zanikajo vesti o uporabi strupenih plinov.
Začela se je tudi zračna vojna na vsej črti. Poljaki so bombardirali Berlin. Poljsko poročilo pravi, da so se vsa poljska letala, ki so bombardirala Berlin, vrnila nepoškodovana v svoje baze. Angleži so vrgli najprej na Nemčijo na milijone letakov, nato pa so ponovno bombardirala nemška vojna pristanišča. Angleži javljajo, da so dve nemški vojni ladji poškodovali, eno križarko pa potopili. Nekaj angleških letal je bilo pri tem zbitih. Veliki zračni napadi so se začeli tudi na zapadni meji. Bombardirana so bila mesta Aachen, Hamburg in Kiel.
Po morjih se je začel lov za nemškimi ladjami. V južni Ameriki je potopila neka angleška križarka 9 manjših nemških trgovskih ladij. Posadka vseh ladij je bila rešena. Pri Hongkongu je bila torpedirana angleška trgovska ladja »Anting«. Nemški parnik »Krištof Durnum« je bil v Novi Fundlandiji zaplenjen.
Vest o zaplembi nemške ladje »Bremen« se ne potrjuje.
Francosko vrhovno poveljstvo je izdalo dne 4. septembra poročilo, da so se ta dan začele vojne operacije na suhem, na morju in v zraku. V kolonijah poteka mobilizacija vojske v največjem redu. Vse prebivalstvo iz ozemlja Magi-notove črte je bilo pospešeno evakuirano.
Na zapadni fronti se razvija po poročilu francoskega generalnega štaba vse po načrtu. Vsa Siegfrie-dova linija je pod stalnim in naj-hujšim topovskim ognjem. Po poročilu dopisnika United Press se je posrečilo francoskim četam, da so razbili Siegfriedovo črto’ ob luksemburški meji in da se je francoskim četam posrečilo, da so zavzeli več utrjenih nemških postojank ter prodrli nekaj kilometrov globoko. Napad so izvedle maroške čete.
Francosko vojno poročilo govori o novih uspehih na zapadni meji. Med Saarbriickenom in luksemburško mejo so prodrli Francozi na nemško ozemlje.
Tudi angleška vojna poročila so zelo kratka. Med drugim poročajo o bojih z nemškimi podmornicami. Letalske napade na Anglijo, so Angleži preprečili.
Nemške čete so zasedle Krakov. Takoj po vkorakanju v mesto, so se nemški generali poklonili na grobu maršala Pilsudskega njegovemu spominu. Poljska vlada se je preselila v Lublin, ki je 130 km južno-vzhodno od Varšave. Varšava se evakuira, deloma tudi zaradi stalnih zračnih bombnih napadov.
Poljska poročila pravijo, da je njih umik iz Krakova le strategič-nega pomena, ker se umika poljska vojska na svojo I. obrambno črto. Umik na I. obrambno črto pa se je izvršil nemoteno.
Vse premoženje poljske države ter poljskih državnih ustanov je bilo v Gdansku zaplenjeno.
Vojvoda Windsorski odpotuje v Anglijo ter se bo stavil britanski vladi na razpolago.
Japonski veleposlanik v Rimu, ki se je zlasti zavzemal za zvezo Japonske z Nemčijo, je bil od japonske vlade odpoklican iz Rima.
Nemčija je zaprla Baltiško morje z minami.
Živahen	obisk
na praz
Izreden uspeh kmetiiske razstave
Navzlic razburljivim časom, ki jih preživljamo, je vendar zanimanje za velesejem živahno in zlasti se je to pokazalo včeraj na kraljev praznik, ko je bilo vrhu vsega še vreme zelo neugodno. Vsi paviljoni so bili polni ljudi in tudi med paviljoni je bilo živahno vrvenje. Vidi se, da se je takoj močno dvignil obisk, kakor hitro je nastalo pomirjenje. To je potrebno vsemu gospodarstvu in ne le velesejmu, ker trgovina da-
kmetiisko
Nujno potrebna je bila ta razstava in prav za prav bi se morala prirediti vsako leto, da bi se neprestano opominjalo našega kmetovalca k zboljšanju kmetijstva. Čeprav se je naše kmetijstvo že v marsičem zboljšalo, vendar je še vedno treba mnogo delati, da bo doseglo stopnjo kmetijstva v naprednih agrarnih državah.
Predvsem pa je velika prednost sedanje kmetijske razstave, da seznanja kmetovalca z modernimi načini priprave pridelkov za trg. Silno bi se povečal dohodek kmetskega ljudstva, če bi bili naši pridelki res pravilno pripravljeni za trg. V tem oziru je posebne važnosti, kako se agrarni proizvodi izvažajo. Nameravan je bil tudi posebni izvozni oddelek na kmetijski razstavi, a je moral zaradi nepričakovanih ovir, nastalih zaradi sedanjih razmer, odpasti.
Najbolj važno bi seveda bilo, če bi si kmetijsko razstavo ogle-
Sadiarska razstava
na velesej
delka, cenene in prav prikladne. V zalogi jih ima Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Podružnice, občine in gospodarske ustanove se posebno zanimajo za razstavljene modele Glaviničeve in velike dr. Stojkovičeve sušilnice. Ti modeli lepo kažejo, kako so sušilnice napravljene in kako delujejo.
V spodbudo za sušenje sadja je razstavljenih več vzorcev suhega sadja, i. s. posušenega v navadnih dimnih in posušenega v novih biezdimnih sušilnicah. Kako mora biti sadje posušeno in vloženo za prodajo, kaže odlična zbirka Vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki nam prikazuje suha jabolka, hruške in slive. Tu vidimo tudi kalifornijsko suho sadje, kakršnega prodajajo pri nas po trgovinah.
Kuhanje pekmeza ali marmelade je pri nas še vse premalo poznano in razširjeno. Da se na-pravljanje te zdrave hrane posploši, vidimo na razstavi kotle, i. s. navadne z direktnim segrevanjem kakor tudi dvojne z vodnim, odnosno parnim kuhanjem. Odlični kotli so domačega izdelka.
Na posebni mizi vidimo »Lani-co«, stroj za zapiranje pločevinastih pušič, v katere se dane3 po svetu vlaga sadje in sočivje. Za to napravo se posebno zanimajo sadjarske podružnice. Podružnica v Brusnicah, ki ima ta stroj že v obratu, je razstavila več pušič češenj.
Posebno zanimanje vzbujajo sterilizatorji in vrči za napravljanje sladosokov. Nazorno je pokazano, kako se vrši sterilizacija sadnih sokov. Stvar je pri nas še nova, zanimanje obiskovalcev pa kaže, da ne bo več dolgo, ko bodo tudi po naših domovih pili to zdravo in okrepčujočo pijačo. To domnevo nam dokazuje obilen poset obiskovalcev, ki se zanimajo za te naprave, posebno pa pokušanje sladosoka, ki sta ga razstvavili Vinarska in sadjarska šola v Mariboru in tvrdka Guzelj Adalbert iz Maribora.
Mislimo, da samo ta kratek pregled sadne razstave zadostno kaže, da je sadna razstava urejena odlično in da bo slehernemu obiskovalcu nekaj nudila.
da; Pirc Alojz, Ravne — Krško II. nagrada; 7. Podružnica Rašica II. nagrada; 8. Podružnica Šiška
11. nagrada; 9. Červan Peter, Vič — Rožna dolina II. nagrada; 10. Mihevc Anton, Vič I. nagrada; 11. Podružnica Brusnice II. nagrada;
12. Sreski kmetijski odbor, Črnomelj II. nagrada; 13. Springer Jakob, Petrova vas — Črnomelj II. nagrada; 14. Ban. kmetijska šola, Rakičan I. nagrada; 15. Inž. Rataj, Sv. Peter pri Novem mestu II. nagrada; 16. Zavadlav Josip, Pod-sused I. nagrada; 17. Kmetijska šola, Grm I. nagrada.
Suho sadje: 1. Podružnica Brusnice II. nagrada; 2. Jelen Anton, Št. IIj pri Velenju II. nagrada; 3. Vinarska in sadjarska šola, Maribor I. nagrada.
Sadni sok: 1. Gusel Adalbert, Maribor (Reneta) I. nagrada; 2. Vinarska in sadjarsko šola v Mariboru I. nagrada.
t Fran Zajec
V sredo so spremili ljubljanski trgovci na njegovi zadnji poli svojega tovariša Frana Zajca.
Pokojnik je bil prvi slovenski optik v Ljubljani, ki je zaradi svoje temeljite strokovne naobrazbe hitro dvignil svoje podjetje v Ljubljani. Prvotno je imel svoj lokal na Starem trgu, v zadnjem času pa se je preselil v Stritarjevo ulico. Bil je vedno stanovsko zaveden trgovec in zato je bil tudi skozi leta odbornik in tudi podpredsednik Združenja optikov in urarjev. Zaradi svojega temeljitega strokovnega znanja je bil tudi predsednik izpraševalne komisije.
Pokojnik je bil znan po svoji narodni zavednosti, a tudi po svoji marljivosti in vestnosti. Užival je sato splošen ugled, ki je dobil vidnega izraza tudi v tem, da je bil imenovan za ljubljanskega meščana.
Bodi ohranjen pokojniku lep spomin, žalujočim pa naše globoko sožalje!
Elektrifikacija Zagreba
V Zagrebu je še vedno 11.000 stanovanj in lokalov, ki nimajo električne razsvetljave, temveč uporabljajo drago petrolejsko luč. Da bi se povečala uporaba električne razsvetljave, je začela Mestna električna centrala veliko akcijo za elektrifikacijo Zagreba. V ta namen je dovolila centrala za čas od 26. avgusta do 9. septembra velike olajšave. Tako se odpravljajo za ta čas vse priključitvene pristojbine razen 50 din za instalacijo števca. Centrala je nadalje radikalno znižala stroške za priključne vode ter se plača za 25 m dolgo priključitev pavšalno 550 din. Tudi zagrebški inštalaterji so znižali svoje cene. Končno je Centrala dovolila dolgoročna odplačila stroškov.
Nobenega dvoma ni, da se bo s temi oljašavami znatno povečala uporaba električnega toka v Zagrebu. Ali ne bi mogla tudi ljubljanska elektrarna znižati stroške za uvedbo električne razsvetljave v stanovanja, ki so še sedaj brez nje? Vsak nov potrošnik električnega toka je za elektrarno nov odjemalec toka in za njegovo pridobitev se splača tudi nekaj žrtvovati.
Stanje naših kliringov
Gibanje naših kliringov v zad-njeein tednu avgusta kaže večje spremembe, kakor je razvidno iz naslednjih številk (vse v milijonih dotične valute);
Aktivni kliringi:
	31.8.	23. 8.
Bolgarska din	1,27	1,50
Madjarska din	35,43	33,57
Nemčija RM	11,82	12,37
Češko-Mor. Kč	21,53	8,72
Turčija din	17,75	17,77
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1,42	1,46
Bolgarska din	1,42	1,43
Italija din	129,21	122,25
Poljska din	26,29	27,18
Romunija din	4,00	5,03
Švica šv. fr.	1,28	1,32
Zavod za zun. trgovino ne prevzame nikakega jamstva
V mnogih državah srednje Evrope je omejen potniški in tovorni promet na železnicah, nastale pa so tudi druge motnje. Ker morejo ?-®to nastati izvoznikom velike iz-&ube, se innogi obračajo na Zavod za Pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu z vprašanjem, če ta prevzame jamstvo za odpremljeno blago. Zavod sedaj sporoča, da ne more prevzeti nikakega jamstva ter morejo odposlati izvozniki blago le na svoj lastni riziko. Pač pa se bo Zavod prizadeval, da se sedanje motnje v prometu odpravijo.
V okrilju kmetijske razstave na velesejmu je nameščena tudi sadjarska razstava v paviljonu »N«.
Na tej razstavi, pri kateri je sodelovalo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« s svojimi podružnicami in člani, ter banovinskimi zavodi in ustanove, je prikazano nastopno:
Na dolgi, skoraj ves paviljon zavzemajoči mizi, je razvrščeno poletno in jesensko sadje; predvsem jabolka, hruške, slive in breskve. Veliko vrst so razstavile: Drevesnice Dolinšek, Kartuzija Pleterje, podružnica Brusnice, mestna občina ljubljanska, podružnica SV D Rašica, podružnica SVD šiška, iz viške podružnice sadjarja Cervan Peter in Mihevc Anton; sreski kmetijski odbor v Črnomlju, kmetijska šola Rakičani, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, dalje sadjarji: Springer, ing. Rataj, Za-vadlov Josip iz Podsuseda, Jelen iz Št. lija itd.
Za spoznavanje sadnih sort je razstavljen h okrog 200 odlično izvršenih modelov jabolk, hrušk, sliv, breskev in češenj.
Letošnja sadna razstava pa ima še prav poseben namen opozoriti naše sadjarje, pa tudi ljubitelje sadjarstva na smotrno spravljanje in brezalkoholno kmečko uporabo in predelavo sadja.
Levo od vhoda so razvrščene razne košare, potrebne za obiranje sailja, normalni in jugoslovanski zaboji za razpošiljanje, sodobne police za shranjevanje sadja v domačih kleteh itd. Stenska slika nam kaže, naj sadja ne otresamo, ampak obiramo z rokami ali obiralniki, katerih je razstavljenih več vrst.
Modeli sadnih skladišč nam predočajo, kako je treba pravilno obrano in razbrano sadje vskladi-ščiti in ga pripraviti za poznejšo prodajo. Razvoj sadne trgovine bo mogoče doseči le z zidanjem primernih sadnih kleti, ki bodo hkrati zbiralnice sadja po naših podruž-
nes počiva in tudi drugi obrati delajo v manjši meri. Zato je treba letošnji velesejem presojati tudi z ozirom na nenavadne prilike, ki jih preživljamo. Mirno moremo zato reči, da je že to velik uspeh, če se je mogel prirediti Ljubljanski velesejem v nezmanjšanem obsegu. Večina september-skih velesejmov drugod se je moralo odgoditi.
Največje zanimanje vlada seveda za
dali v največjem številu kmetovalci in zlasti kmetski sinovi. Tako bi šele dosegla razstava popoln uspeh. Zanimanje med kmetskim ljudstvom za razstavo je tudi veliko, a žal današnje razmere mnogim onemogočajo, da bi prišli v Ljubljano in obiskali velesejm.
Lepo število velikih posebnih razstav je že priredil velesejem. Sedanja kmetijska se je med te razstave lepo uvrstila in napravlja na vse močan vtis. Kakor vse druge velike razstave, tako je tudi sedanja kmetijska dokazala, kako nujno potreben bi nam bil obrt-no-tehnološki muzej. Velik del kmetijske razstave bi moral priti v ta muzej.
Posebno razveseljivo pa je, da je kmetijska razstava dokazala tudi visoko kakovost naših pridelkov. Komisije, ki so preizkusile razstavljene predmete so to ugotovile in zato tudi razdelile mnogo diplom.
postrvi, vzgoja krapov ter nega krapovskih ribnikov, na katere se pri nas ne polaga nobene pažnje, kar je vzrok male proizvodnje naših krapovskih ribogojstev. Razstavljene so vse priprave, ki so potrebne v umnem ribogojstvu. V velikih bazenih — akvarijih žive vse vrste rib, ki se goje v ribnikih, predvsem postrvi: potočne,
LJUBLJANAl
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo* in iz inozemstva — Reekspedicijej na vseh postajah — Zastopstva vj vseh tu- in inozemskih trgovskih) in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
jezerske in šarenke, in sicer odi mladic do plemenskih postrvi, dalje sulci, katerih mladice se vzga-l jajo za vlaganje v odprte vode im lipani. V skupnem bazenu so vsei vrste rib, ki se goje v krapovskih) ribnikih, miroljubne: krapi, linji in v ribnikih neželjene ribe belice,; roparice: ščuke, smuči in somij Med postrvmi so tudi plemeniti raki — jelševci, ki jih ima le malo naših kraških voda, goje se pa z uspehom v ribnikih. V velikem bazenu na prostem so ribe Blejskega jezera: krapi, linji, ščuke,; smuči, somi in belice.
Nagrajena vina
Ocenjevalna komisija je bila se-] stavljena iz gospodov: kletarskega) nadzornika inž. Zupaniča, ravna-) telja Kmetijske poskusne in kontrolne postaje inž. Pahorja, kine-, tijskega inšpektorja v p. Trampuža, višjih kmetijskih svetnikov Kuretaj in inž. Gorjupa, upravitelja pose-j stev Štajerske hranilnice v Podlehniku g. Koncilije in vinskega trgovca v Ljubljani Levaniča.
Komisija je ugotovila, da so bila vsa razstavljena vina odlična ali; pa vsaj prav dobra, kar kaže o vi-j soki kvaliteti slovenskega vino-j gradništva.
Diplome dobijo ti razstavljale!! za vina:
cviček 1. 1938 — Vinarska zadruga v Kostanjevici;
laški rizling 1. 1938 — Levaniči Ljubljana;
laški rizling 1.1938 in beli burgundec 1. 1938 — Zupanič Lojze, Vajgen;
renski rizling 1. 19:38 — Gajšek' Florijan, Zusern pri Loki;
traminec 1. 1938 — Kletarsko; društvo v Ormožu;
traminec 1. 1936 in muškatni sil-j vanec 1. 1931 — Feliks de Perko-j Monshoff;
beli burgundec 1. 1938 in traminec 1. 1938 — Herberstein, Ptuj;
silvanec 1. 1931 — Kostelac, Dol. Lendava;
muškatni damascenec 1. 1938 — Mursa, Krapje;
šipon 1. 1938, beli burgundec 1. 1938, renski rizling 1. 1938, muškatni silvanec 1. 1938 in laški raz-liug 1. 1938 — Vinarska šola y Mariboru;
beli burgundec 1. 1938, dišeči traminec 1. 1938, muškat 1. 1938, traminec 1. 1938 — Štajerska hranilnica, Podlehnik;
laški rizling 1. 1938- renski rizling 1.1938 — Banovinsko posestvo Svečina;
renski rizling 1. 1938 — dr. Ferdinand Attems, Slov. Bistrica;
renski rizling 1.1938 — Pfrimer* Maribor;
rdeči burgundec 1. 1937, dišeči traminec 1. 1938, muškatni silvanec 1. 1938, Bouvierjeva ranina
1.	1931, Bouvierjeva ranina izbor
1.	1931, Bouvierjeva ranina izbor
1.1937, šampanjec — demi sec, see in Cuvče Reservče — Clotar Bou-vier, Gor. Radgona;
pelinkovec 1. 1938 — Kmetijska šola na Grmu;
rulandec 1. 1938 in rdeče vino
1.	1938 — Ulm, Klevevž;
cviček 1. 1938 — Majcen Ciril,) Ljubljana.
Obrtne pravice v avgustu v Mariboru
V mesecu avgustu je mestna občina Maribora dovolila 15 novih' obrtnih pravic, črtala pa jih je 9, ki so že zapadle ozir. se niso izvrševale.
cah in zalagateljice sadnih silosov v Ljubljani in Mariboru, ki bodo, kakor upamo iz došlih poročil, kmalu sezidani.
Izredno bogata letina, posebno hrušk in sliv nas sili, da čim več shranimo za zimo — za prehrano. Ker je sušenje sadja najenostavnejše, najcenejše in za našega človeka najprikladnejše, je razstavljenih več vrst les za sušenje sadja v štedilnikih, na štedilnikih in v pečeh. Te lese so domačega iz-
Nagraieni tadiarli
Ocenjevalna komisija je bila sestavljena po odredbi inž. Podgornika, načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. Tvorili so jo sledeči gospodje: Priol Josip, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, Kuret Vladimir, kmetijski svetnik v Ljubljani, Škulj Andrej, okr. šolski nadzornik v p. v Ljubljani.
Komisija je ugotovila, da je ves aranžma tako lep, razstava prirejena smotrno, jako vzorno in primerno času in našim gospodarskim prilikam. Po pregledu in presoji je komisija razdelila tele nagrade:
Sveže sadje: 1. Dolinšek Ivan, drevesnica Kamnica pri Mariboru
I.	nagrada; 2. Kartuzija, Pleterje — Št. Jernej I. nagrada; 3. Mesina občina, Ljubljana, II. nagrada; 4. Stojan Joško, Dravlje II. nagrada; 5. Tanko Erna IT. nagra-
Ribogoittvo na velesejmu
Na zemljevidu Slovenije so prikazana naša velika ribogojstva kakor tudi kmečki ribniki, njih površina in proizvodnja. Ribogojstva so deljena v postrvja in kra-povska, po glavnih vrstah rib, ki se goje v njih. Na velikih fotografijah so prikazane vse faze vzgoje postrvi od umetnega pridobivanja iker do vzgoje tržnih
Denarstve
Ukrepi za čim bolj normalno poslovanje denarnih zavodov
V torek je bila v Beogradu konferenca zastopnikov naših bank iz vse države. Konference so se udeležili tudi zastopniki Narodne banke ter državnih in samoupravnih denarnih zavodov. Na konferenci se je predvsem razpravljalo o nadaljnjem rednem poslovanju na našem denarnem trgu. Zlasti se je posvečala pažnja vprašanju, kako obvarovati denarne zavode pred nenadnim dviganjem vlog. Pričakuje se, da se bo moglo zagotoviti denarnim zavodom, da bodo mogli normalno opravljati svoje posle.
V ta namen se bo uvedla tudi splošna kontrola za uvoz iz nekli-rinških držav ter delna kontrola za izvoz. O tem pa poročamo na drugem mestu.
Stanje Narodne banke
Po izkazu Narodne banke z dne 31. avgusta se je njeno stanje spremenilo takole (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga se je skupno povečala za 0,16 na 1.923,5.
Devize izven podloge so narasle za 2,34 na 508,6.
Vsota kovanega denarja se je »nižala za 46,9 na 296,9.
Posojila so se skupno povečala za 297,2 na 2.132,0 ter dosegla s tem izredno višino. Menična posojila so se povečala za 124,45 na 1.911,6, lombardna pa za 172,7 na 220,3.
Obtok bankovcev se je povečal za 640,15 na 7.985,25 ter je s tem dosegel skoraj osem milijard. Izreden dvig obtoka bankovcev je pač posledica izrednih razmer, ki jih doživljamo.
Obveze na pokaz so se skupno zmanjšale za 335,6 na 1.349,7.
Skupno kritje se je zmanjšalo od 27,36 na 26,47°/«, samo zlato kritje pa od 27,21 na 26,32°/o.
Obrestna mera je ostala neiz premenjena.
Uradni tečaji za september
Finančni minister je predpisal za september naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor	din	310’—
jard mark. Nemški listi pišejo, da to povečanje z ozirom na sedanje izredne razmere ni nenormalno in da se ni treba bati inflacije.
Tudi Francoska banka izkazuje povečanje trgovinskih posojil in lombardov. Zato se je tudi povečal obtok bankovcev, in sicer od 123,1 na 129,9 milijarde frankov.
Obtok bankovcev Švicarske banke se je tudi povečal v zadnjem tednu. Iz zadnjega izkaza je razvidno, da se je zlati fond banke zmanjšal za 41,35 na 2419,5 milijona frankov, devizni pa je nara-stel za 11,8 na 287,7 milijona švic.
Jutri začno v državi denarni zavodi poslovati
Uredba o omeiitvi izplačil vlog
1 zlata turška lira 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 kanadski dolar 1 nemška marka 1 zlot 1 belga 1 pengo
1 braziljski milreis 1 egiptovski funt 1 palestinski funt 1 urugvajski pezos 1 argentinski pezos 1 čilski pezos 1 turška pap. lira 100 franc, frankov 100 švic. frankov 100 italijanskih lir 100 nizozemskih gold.
100 bolgarskih levov 100 romunskih lejev 100 danskih kron 100 švedskih kron 100 norveških kron 100 pezet 100 drahem 100 čeških kron 100 finskih mark 100 letonskih lat 100 iranskih rialov Tem tečajem je že prištet pri bitek (»prim«).
V vseh državah se povečuje obtok bankovcev Obtok bankovcev v Nemčiji se je že v avgustu znatno povečal ter dosegel vsoto 8'7 milijarde mark dočim je znašal pred enim letom samo okoli 6 milijard. Po zadnjem izkazu Reichsbanke pa se je zno va povečal za 2197 milijonov ter 8 tem dosegel že skoraj 11 mili-
„ 351'50 „ 235— „	55	—
„	54-70
„	14-30
„	8-30
„	9-35
„ 8-60 „	2-85
„ 258— „ 257 „ 18-60 „	12-50
„	1-25
„	34-
„ 135'-„ 1241-30 „ 228-80 „ 2963-50 „	46-
„	30-
„ 1115 — „ 1287-„ 1254--„ 200 — 40— „ 150-„ 108— „ 732— „ 100—
frankov. Obtok bankovcev se je povečal za 300,4 milijona šv. frankov.
Nizozemska banka izkazuje za čas od 21. do 28. avgusta povečanje obtoka bankovcev za 120,4 milijona goldinarjev.
Dobra finančna situacija Francije
Havas piše: Tri činjenice posebno jasno dokazujejo ugodno finančno stanje v Franciji: 1. Dne 3. septembra, ko je ves svet zajela vročica za zlatom, se je zlato vračalo v Francijo. 2. Pariška borza je
2. septembra poslovala popolnoma normalno. Pariški denarni trg si je ohranil popolno svobodo delovanja. 3. V najvažnejših francoskih kreditnih ustanovah so bile vloge in krediti večji kakor pa dvig denarja.
*
Za člana upravnega sveta Jugoslovanskega Feniksa je bil postavljen Radovan Vukovič namesto dosedanjega člana dr. Jovana Kara-mate.
Londonska borza je začela v četrtek zopet poslovati.
Danska ostane še nadalje pri funtu, ker je skoraj ves danski izvoz usmerjen v Anglijo.
Za tovarne kmetijskih strojev in za trgovce s temi stroji
Tovarne in trgovce, ki se name-avajo udeležiti splošne kmetijske razstave v Nišu dne 29 in 30. septembra, opozarjamo, da dobijo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za prijavo udeležbe posebne tiskovine. Razstava se ne priredi le za stroje in kmetijsko orodje, marveč tudi za gnojila, preparate za zatiranje rastlinskih in živalskih bolezni ter vseh škodljivcev itd.
Uredba o počitnicah denarnih zavodov je bila podaljšana do vključno 7. septembra.
Vest, da bo proglašen moratorij, je neresnična. Na konferenci zastopnikov denarnih zavodov, o kateri poročamo v drugi notici, je bila soglasno zavrnjena misel o uvedbi moratorija.
S takojšnjo veljavo pa je bila izdana naslednja uredba o začasnem omejevanju izplačil vlog pri denarnih zavodih. Uredba se glasi: § 1. — Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun se morejo izplačevati in dvigati samo po tej lestvici: 1000 din za vloge nad
10.000 din,	2000	din za	vloge	do
20.000 din,	3000	din za	vloge	do
50.000 din	in 4000 din	za vloge
nad 50.000	din.	Osebam, ki	so
vpoklicane v vojaško službo, se more izplačati dvakratni znesek, kakor je dovoljen po lestvici. (Vloge do 10.000 so torej še nadalje proste.)
§ 2. — Terjatve po tekočih računih, katerih lastniki so proto-kolirane tvrdke in drugi gospo-
darski ljudje, se morejo dvigati in j izplačevati tudi neomejeno, toda samo za stvarne potrebe. O stvarni potrebi se mora lastnik računa sporazumeti z dotičnim zavodom. V primeru spora odloča trg. minister.
§ 3. — Vsote po čl. 1. te uredbe, ki so bile nedvignjene v enem mesecu, se morejo dvigniti v naslednjih koledarskih mesecih.
§ 4. — Omejitve se ne uporabljajo za vse terjatve Narodne banke, za čekovne račune, Poštne hranilnice, za tekoče račune Drž. hip. banke, za terjatve enega denarnega zavoda proti drugemu ter za terjatve zavarovalnic proti denarnim zavodom zaradi izplačil zavarovanj v primeru elementarnih škod ter dospelih življenjskih zavarovanj. Izvzemajo se tudi terjatve javnih teles pri državnih in samoupravnih denarnih zavodih.
§ 5. — Prenosi z enega računa na drugega pri istem denarnem zavodu so dovoljeni neomejeno, vendar pa s tem prenosom ne dobi nihče večje pravice, kakor jo je imel prvotni lastnik računa.
§ 6. — Na zneske, ki so bili vloženi po 5. septembru, te omejitve ne veljajo.
§ 7. — S predpisi te uredbe se ne izpreminjajo pogoji za izplačevanje starih vlog, ki uživajo zakonsko zaščito po uredbi z dne 23. novembra 1934.
§ 8. — Odgovorni upravitelji denarnih zavodov, ki bi izplačevali večje : neske ali ki bi se pregrešili proti določbam te uredbe, se kaznujejo z globo do 1000 din, zavod pa izgubi pravico sprejemanja vlog. Zavodu more postaviti trg. minister svojega komisarja. Kazni se stekajo v fond za zaščito denarnih zavodov.
§ 9. — Dokler velja ta uredba, morajo denarni zavodi mesečno pošiljati Narodni banki vse podatke, ki bi jih la zahtevala.
§ 10. — Kakor hitro prenehajo sedanje izjemne razmere, jo bo ministrski svet na predlog trg. ministra razveljavil.
§ 11. — Uredba stopi takoj v veljavo.
kakšen bo donos letošnje sladkorne kampanje
Tehnični upravnik sladkorne tovarne v Belem Monastiru je izjavil, da se pričakuje, da bo dal letošnji pridelek sladkorne repe okoli 100.000 vagonov sladkorne repe. Računa se, da bo imela sladkorna repa letos okoli 17 odstotkov sladkorja. Nekaj se bo izgubilo sladkorja v sladkorni repi ter se more pričakovati, da se bo iz 100.000 vagonov sladkorne repe dobilo v vsem 12.800 vagonov sladkorja. 1. septembra so bile vse sladkorne tovarne že v obratu. Na dan morejo sladkorne tovarne predelati po 141 vagonov sladkorja. Prvi letošnji sladkor se bo začel razpošiljati že ta mesec.
Socialno zavarovanie
trgovcev
Sedal le ugoden trenutek. da $e izvede
Pod tem naslovom pišejo »Tr-govačke novinec Med mnogimi odprtimi vprašanji trgovskega stanu zavzema vidno mesto vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev. Žalostna resnica je, da se je o tem vprašanju že mnogo govorilo in pisalo, dejansko pa se zanj ni storilo nič. To je tembolj čudno, ker mora bili vsakomur jasno, da je zavarovanje absoluten imperativ za obstoj trgovskega stanu, to pa pomeni našega gospodarstva. V vrsti socialnih reform so se uvedla pri nas vsa mogoča zavarovanja, celo takšna, o katerih koristnosti in potrebnosti bi se moglo govoriti. Izvedena so bila zavarovanja, ki so zahtevala znatne napore ter tudi angažirala državni fiskus.
Ce je sploh kje nujna rešitev socialnega zavarovanja, potem je to predvsem nujna za trgovce. Brez socialno zavarovanega trgovskega stanu ni pravilnega toka v gospodarstvu. V trenutku, ko se neha gospodarstvo razvijati ali ko doživi le najmanjši zastoj v svojem rednem življenju, doživi vsa dežela udarec, ki v normalnih časih morda niti ne bi bil tako usoden. V času pa, kakršnega danes preživlja Evropa, bi mogel biti naravnost usodne važnosti.
Zgodovina nas uči, da je bila v mnogih državah v kritičnih časih odločilne važnosti večja ali manjša sila trgovskega stanu. To je tudi popolnoma razumljivo, ker je trgovski stan oni, skozi katerega gre vse narodno dobro, tako v izdelkih ko v surovinah in v denarju. V trenutku, ko nastanejo v trgovskem stanu nedostatki, more
doživeti kroženje narodnih dobrin defekt in vsa država to občuti.
Nerešeni problemi enega stanu so stalna rana, ki se vedno bolj veča in grozi, da postane nevarna za vse telo. Razume se, da organizem, ki ima v sebi neke nedostat-ke, ne more opravljati funkcij, kakor bi bilo treba.
Današnji čas zahteva od trgovca železnih živcev. Vsak dan pomeni za njegovo premoženje in za njegov obstoj resno nevarnost. Številne nevarnosti preže nanj v zasedi ter ga čakajo na vsakem koraku. Že najmanjša neprevidnost zadostuje, da se njegovo delo skozi desetletja v hipu sesuje v prah. Ostal bo na ulici, zapustili ga bodo prijatelji ter zatajila ga bo družba.
Ta zavest stalno tišči trgovca in to mu slabi živce. Z dobro rešitvijo socialnega zavarovanja trgovcev bi nakrat prenehala skrb za bodočnost. Z večjo voljo za delo bi se mogel potem posvetiti trgovec svojemu poslu. Delal bi v mnogo bolj ugodnem razpoloženju, če bi vedel, da mu je družba, za katero dela ves dan, zagotovila minimum, ki mu je potreben za obstoj. V takšnih okoliščinah bi vse naše gospodarsko življenje, pa tudi vse naše družabno hitreje napredovalo in se razvijalo k srečnejši bodočnosti.
Socialno zavarovanje trgovcev je mnogo laže rešljiv problem, kakor je bilo na primer zavarovanje kmetovalcev ali zasebnih nameščencev. Kakor skoraj noben drug stan pri nas, ima trgovski stan svoje velike fonde, ki bi mogli zagotoviti socialnemu zavarovanju
trgovcev znaten dotok sredstev.
Na tej podlagi bi se moralo raz pravljati o vprašanju socialnega zavarovanja trgovcev in takoj bi se videlo, da je potreben za izvedbo socialnega zavarovanja trgovcev prav za prav samo 11 »znaten napor države, pa bi se ta misel mogla uresničiti.
Danes, ko je naša država vsa v znaku reform za dokončno ozdravljenje notranjih razmer ter reform za odpravo vseh večjih nedostat-kov, je najbolj primeren trenutek, da se to vprašanje presodi trezno in objektivno. S pravilno rešitvijo tega vprašanja bi rešili odločujoči činitelji v državi eno svojih najbolj važnih nalog.
Dostavili bi še k tem izvaja njem, da bi postala rešitev vpra šanja zavarovanja trgovcev posebno aktualna, če bi se pravice banovine Hrvatske razširile na vse druge' banovine, kar se bo vsekakor moralo zgoditi. V tem primeru pač ne bi bilo nikakega resnega zadržka, da se v posameznih banovinah izvede socialno zavarovanje trgovcev'. Zlasti v naši slovenski banovini bi bili dani vsi pogoji za rešitev tega vprašanja. Zato je potrebno, da trgovska združenja temu vprašanju zopet posvečajo svojo pozornost.
Zunanja trgovina
Izvoz naše živine v Italijo se razvija v redu in brez vseh zadržkov.
Turška vlada je odbila podaljšanje trgovinske pogodbe z Nemčijo.
Plovba skozi Sueški prekop ne
bo ovirana, kakor sporoča angle-
obn vvi oecioričlrn TU itilS	tV O.
Rudnik Trepča zopet obratuje
Dosežen je bil sporazum med delavstvom in vodstvom rudnika. Delavci so mogli uveljaviti skoraj vse svoje zahteve. Rudnik obratuje zopet normalno. Tako se je izkazalo, da so bile radikalne odredbe rudnika čisto odveč.
Živahen obisk Maribora v avgustu
V zvezi z Mariborskim tednom, ki je zabeležil letos rekorden obisk, je bil tudi tujski promet
zelo živahen. V avgustu je prenočevalo v gostiščih vsega skupaj 1949 tujcev s 4656 nočninami. .Jugoslovanov je bilo 1197 (3257 nočnin) in Nemcev 584 (1068 nočnin). Ce ne bi imel Mariborski teden drugega uspeha, bi ga imel že zaradi tujskega prometa, ki je v avgustu vsako leto izredno živahen.
število klirinških sporazumov na svetu
Po podatkih Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu je bilo na vsem svetu dosedaj sklenjenih 178 klirinških sporazumov. Od teh odpade na: Nemčijo 35, Italijo 28, Turčijo 23, Grčijo 19, Bolgarsko 18, Madžarsko 17, Romunijo 16, Jugoslavijo 14, Belgijo 13 in na Švicarsko 12 klirinških sporazumov.
Ruski izvoz lesa v Nemčijo
Nemčija je skoraj v vseh letih vedno uvažala znatne količine ruskega lesa, vendar pa so bile tudi dobe, ko je padel ta uvoz na minimum. Tako ni Nemčija v prvih povojnih letih ler zadnja leta kupovala ruskega lesa. Ruski izvoz lesa v Nemčijo se je gibal takole (v tisoč tonah): 1. 1930 1.903, 1931 1.097, 1932 858, 1933 1.338, 1934 1.695 in 1935 1.911 tisoč ton. Po letu 1935 se je ruski izvoz lesa, kakor v omenjeno, skoraj popolnoma ustavil.
v	barva,	plesira	In
Ze v 24 arah
Itd. Skrobi fn svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-5. Selenburgova ni. 8 Telefon It. 22-72.
Davčni	sve
Znižanje prodajne cene za sladkor
G. A. v. v C.
Vprašanje: Trošarina na sladkor se je z dnem 1. septembra 1939. znižala, vendar so trgovci s tem dnem dolžni znižati prodajno ceno na sladkor za isto vsoto. Ker pa imam v zalogi sladkor, za katerega je bila plačana trošarina v ne-znižani izmeri, sem mnenja, da tega sladkorja nisem dolžan prodajati po znižani ceni.
Odgovor: Po § 2. uredbe o iz-premembi in dopolnitvi zakona o državni trošarini z dne 19. avgusta 1939. se je državna trošarina znižala za 100 kg od din 750’— na din 700'—, torej za 1 kg za 50 par. To znižanje velja od 1. septembra 1939. dalje, a istočasno se mora za toliko znižati tudi cena sladkorja v prodaji. Znižanje trošarine je torej pogoj znižanja eene sladkorja tako, da so trgovci dolžni po znižani ceni prodajati samo oni sladkor, katerega dobijo po znižani trošarini, to je oni sladkor, ki zapusti tovarno, ki plača to trošarino, po 1. septembru 1939., od katerega dne jo plačuje v znižani izmeri. To je tem bolj gotovo, ker tudi razpis ministrstva financ z dne 22. avgusta 1939., br. 55266, izrečno navaja, da se od 1. septembra 1939. mora znižati tudi cena sladkorja za ta iznos znižane trošarine, torej je tudi ministrstvo tega mnenja, da je znižanje državne trošarine predpogoj znižane eene v prodaji.
Izvršitev razsodb upravnega sodišča
G. s. h. v c.
Vprašanje: Upravno sodišče je že pred dvema letoma v moji davčni zadevi na tožbo izpodbijano odločbo razveljavilo, vendar se s tem položaj ni nič izpremenil, ker je upravno sodišče odločbo le razveljavilo, ni pa odredilo, da se izpodbijani davek odpiše. Prosim, kaj naj ukrenem da bi se zadeva premaknila z mrtve točke?
Odgovor: Upravno sodišče, na katero je dopustna tožba šele potem, ko se je izčrpala administrativna instančna pot, je po zakonu kasacijska instanca, to se pravi njegove razsodbe se omejujejo na dejansko in pravno razmotrivanje spora. Pri tem se razsodi le, ali ustreza izpodbijana odločba zakonu ali ne. Ako pride upravno sodišče do zaključka, da se je z izpodbijano odločbo kršil zakon, potem izpodbijano odločbo razveljavi in odredi, da se o sporu iznova odloči. Upravno oblastvo je pri novi odločbi vezano na pravno nazira-nje, katero izreče v razsodbi upravno sodišče. Dolžno je, da upošteva vse ono, kar je odredilo upravno sodišče. Ako upravno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi, bodisi zato, ker se je kršil zakon, bodisi zato, ker je bil postopek pomanjkljiv, je oblastvo, katero je izdalo razveljavljeno odločbo, dolžno, da umakne izpodbijano odločbo, ne da bi tudi odpisalo odpadajoči davek, pa se mora odmera obnoviti in pri tej priliki odpraviti Pomanjkljivost postopka. 0 tem je obvestiti stranko s pripombo, da se l1 bo uspeh obnovitve po izvršitvi sporočil in da bo imela pravico se eventualno zopet pritožiti proti odločbi prve instance.
Ako na podlagi razsodbe upravnega sodišča, ki je odločbo razveljavilo, finančna uprava nič ne ukrene, je porabiti določilo čl. 43. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, ki se dobesedno glasi-»Ako zahtevajo razsodbe državnega sveta in upravnih sodišč izdajo novega upravnega akta in ga upravno oblastvo ne izda v treh mesecih od dne, ko mu je bila vročena razsodba, ima oni, v čigar korist se je izrekla razsodba, pravico, da se pritoži na državni svet.
Državni svet izda v tem primeru odločbo, ki popolnoma nadomešča upravni akt.« Tako pritožbo na državni svet je kolkovati s kolkom za 30 din.
V praksi je bilo že več pritožb te vrste, vendar nam do zdaj ni znano, da bi državni svet izdal upravni akt, ampak državni svet pritožbo pošlje v poročanje finančni upravi, ki v takem primeru izdajo upravnega akta pospeši.
»Cestni fond«
G. F. S. v S.
Vprašanje: Od davčne uprave sem dobil opomin, naj plačam za
cestni fond znesek po din 75'—, pa ne vem, ali sem dolžan znesek res plačati in zakaj.
Odgovor: Po vsej priliki gre za letno davščino po čl. 10. uredbe o državnem in banovinskem skladu, ki je stopila v veljavo dne 1. julija
1938.	in se torej mora plačati ta davščina za poldrugo leto. Znesek po din 75'— se za to dobo mora plačati ali za motocikel ali pa za kočijo in vozove na vzmeteh. Zato znaša namreč letna taksa din 50'—. Ako imate motocikel ali kočijo ali voz na vzmeteh, je vsekakor na podlagi te uredbe davčna uprava upravičena terjati navedeni znesek.
Trgovskemu naraščaja!
V napetih
Stev. 11.925/39.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisu-»e *a Obratno upravo Zabukovca na dau 20. septembra 1939. neposredno pismeno pogodbo za do-bavo kompletnega agregata za električno varjenje od 20 do 300 Amper. Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju dne 2. septembra 1939.
Trgovec pride veliko med svet ter občuje z mnogimi ljudmi, zato tudi marsikaj izve, kar drugi ne vedo. Naravno je zato, da mnogi pričakujejo od trgovca, da jim mora vedno povedati mnogo novic. Marsikdo se čuti od tega mnenja ljudi počaščen in to ga zapelje, da šporoča naprej novice, v katere niti sam dosti ne verjame. To pa je napačno, ker more neresnična vest povzročiti mnogo nepotrebnega razburjenja ali pa celo na-pravi še večjo škodo.
Zato je treba, da je trgovec zelo previden, kadar pove naprej novice, ki jih je slišal. 0 čemer ni popolnoma prepričan, da je resnično, naj raje zadrži za sebe. Saj vsi vemo, kako se vesti hitro povečujejo. Zgodila se je n. pr. železniška nesreča in en potnik je bil ranjen. Nekdo že pravi naprej, da je bil ubit, tretji bo govoril že o dveh ali več mrtvih in nazadnje se bo razširila vest, da sta trčila dva vlaka in da je bilo vse razbito. Tako nastajajo razne tatarske vesti, ki silno razburjajo ljudi in ki morejo onim, ki širijo te vesti, čeprav se čutijo popolnoma brez krivde, povzročiti še velike neprijetnosti.
Glede novic je najboljše pravilo, da človek pravi naprej le stvari, ki jih je sam videl in sam čital. Kar prinašajo časopisi, seveda tudi ni stoodstotno vse res, vendar pa so te vesti vendarle prekontro-lirane in zato verodostojne. Trgovec naj zato čita liste, in sicer tudi takšne, ki v njegovem kraju
niso splošno znani, pa bo mogel svojim odjemalcem postreči vedno z zanesljivimi vestmi.
V tako napetih časih, kakor je sedaj, nastaja tudi med prebivalstvom tako imenovana vojna psihoza. Častna dolžnost trgovca je, da tej bolezni ne podleže. To je pa tudi v njegovem lastnem interesu, ker se trgovina mnogo lepše razvija, če so ljudje mirni, kakor pa če so razburjeni, če divje nakupujejo blago ali če samo kopičijo svoj denar, da je vedno več mrtvega kapitala, namesto da bi med ljudmi krožeči denar oživljal gospodarsko življenje. Vsak trgovec mora zato s svojo preudarno besedo nastopati proti vojni psihozi in opozarjati ljudi s konkretnimi dejstvi, da ni 'te nevarnosti, kakor si domišljujejo. V današnjih časih to tudi ne bo težko, ker je nevtralnost našei države zagotovljena, zagotovljeno pa tudi to, da bo ta nevtralnost spoštovana.
Vse to, kar smo tu omenjali, se tiče sicer v prvi vrsti trgovcev, a prav tako tudi pbmočnikov in vajencev* Kajti čim mlajši je človek, tem manj je kritičen, tem manj pazi na besede. Zato naj velja zal vse pomočnike in vajence načelo, da ne pravijo več, kot pravi njih šef. Še bolje pa je, če nasvetujejo vsem odjemalcem, ki so željni novic, da govore s šefom.
Prav tako kakor šef morajo tudi pomočniki nastopiti proti vsaki vojni psihozi. Dobra trgovina se pozna tudi po tem, da se iz nje ne širijo nobene alarmantne vesti.
Praktični
Ali se naj potrdi vsako naročilo?
Pred kratkim se je nekje razpravljalo o tem vprašanju in nekateri so bili mnenja, da ni treba potrditi vsako naročilo, zlasti ni potrebno potrdilo takrat, kadar se je kupčija gladko razvijala. V teh primerih zadostuje, če se pošlje račun, kakor so trdili nekateri. Nekateri pa so bili nasprotnega mnenja ter poudarjali, da je treba potrditi vsako naročilo. Svoje mnenje so utemeljevali takole:
Ali naj bo potrdilo samo ugotovitev, da se je naročilo prejelo? Ce ima potrdilo samo ta namen, potem račun res zadostuje. Toda potrdilo nima samo tega namena, temveč še neki drugi važnejši.
Vsak trgovec, vsako podjetje živi od naročil, ki jih dobi. Ta naročila niso nekaj samo po sebi razumljivega, temveč je treba dostikrat za nje trdo delati, in so zato tudi dostikrat težko pričakovana. Ali je potem še treba razpravljati, če je potrebno ta naročila potrditi in sporočiti, da bodo gladko izvršena in se pri tem Se za naročila zahvaliti. Posebno poslednje je važno, da se odjemalcu zahvalimo. Ce nam kdo odpre vrata, če nam da ogenj za cigareto, se mu zahvalimo. Zakaj se mu ne bi tudi zahvalili, kadar nam da naročilo? Morda zato ne, ker na-
ročnik ne pričakuje nobene zahvale. Ne recimo to, ker vsi vemo, da lepa beseda vedno tudi dobro mesto najde. Nikomur se ne zamerimo, če smo pozorni do njega. In zahvala je pozornost!
Saj je lahko zahvala čisto kratka. Lahko je tudi natiskana, da se pošlje kot tiskovina. To velja le malo. Ponavljamo, da je treba naročilo potrditi, pa naj bo veliko ali malo.
Kdor še vedno misli, da se ni treba zahvaliti za vsako naročilo, naj pregleda svojo mapo ali svojo kartoteko odjemalcev. Našel bo v mapah polno odjemalcev, s katerimi je imel vedno mnogo pisarij, ki so imeli vedno neke posebne želje in ki so dostikrat prav grdo sitnarili. Koliko korespondence je bilo treba, da sd se potolažili ti odjemalci in da Mišo bili izgubljeni za podjetje. Nasprotno pa se najdejo v mapah tudi odjemalci, pri katerih se je kupčija vedno gladko razvijala, da ni bilo v njih mapah nič drugega ko naročilnica in potrdilo o plačanem računu. Ti so idealni kupci. Za slabe je porabil trgovec vse polno časa, izdajal denar za znamke, za dobre kupce pa ni storil nič. Tu ni bila potrebna nikaka korespondenca. Ali res mislite, da bi bila pri teh dobrih kupcih kratka zahvala odveč?
Vsako naročilo je treba potrditi.
Ce že ne iz drugega razloga, da se napravi lepa gesta, da se za naročilo zahvalimo.
Grobelnik Gustav:
Kaj hoče vedeti odjemalec?
V nekem švicarskem listu se pritožuje neki kupec, da mu v trgovinah premalo vedo povedati o kakovosti blaga. Piše, da mu v trgovinah dostikrat o kakovosti blaga ne vedo povedati nič več, kakor da je to blago boljše od drugega in drugo manj dobro. Večinoma da je moral kupec sam s primerjavo raznih vzorcev ugotoviti, katero blago je boljše. Očitek švicarskega kupca je precej utemeljen, ker se dostikrat najdejo prodajalci, ki mnogo premalo poznajo blago, ki ga prodajajo. Nekateri
prodajalci pa imajo tudi to napako, da sicer dobro poznajo blago, da pa ne znajo kupcu dobro razložiti prednosti blaga. Na drugi strani pa tudi ni dobro, če kdo pripoveduje kupcu o blagu tako na široko, da ga že dolgočasi. Treba je pač dobro vedeti, kaj kupca zanima, kaj mu more imponirati in kaj ga ne zanima. Kupcu se ne sme povedati premalo, a tudi ne preveč! Kakor povsod je tudi tu srednja pot najboljša pot.
Varovati se je tudi tujih izrazov pri opisu blaga, ki jih kupec ne pozna. S takšnimi besedami ni kupcu prav nič pomagano, ker si pod njimi ne more nič predstavljati. Zelo ustreženo pa je kupcu s pojasnili, kako se blago pravilno uporabi. Ta novodila dostikrat odločijo o uspehu kupčije.
Polovico potnih stroškov si prihrani
kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne
2.	septembra se je začel Ljubljanski jesenski velesejem, ki traja do 11. septembra. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni postaji se mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumena železniška izkaznica, ki velja din 2'—. V Ljubljani, na velesejemski blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 28. avgusta do
11.	septembra, za povratek pa od
2.	do 16. septembra.
Gradnja	trgovsk
v letu
Pomen ladjedelnic v Trstu in Tržiču
Lansko leto je bilo za vse industrije ladjedelstva nekako leto prebujenja. Pričelo se je povsod z zelo živahno delavnostjo in v morje je bilo že takoj v prvih mesecih spuščenih več velikih ladij, ki po teži prekašajo vse po vojni zgrajene ladje. Ta delavnost se je zlasti očito opazila, ker je po letu 1931. nastalo nekako mrtvilo v ladjedel-stvu, ki je zelo vplivalo na osta-ritev ladij, ker se med tem niso sorazmerno niti popravljale niti obnavljale. Pospešitev gradbe je torej prišla pravočasno, da nadomesti večji del starih brodov, ki so bili v službi od vojne sem in da izpopolni novo nastale potrebe.
Največ ladij je v lanskem letu splovila Anglija, in sicer za 1 milijon 30.375 ton, takoj za njo pa je Nemčija s 480.797 tonami. Sledi jima Japonska s 441.720 tonami, nato Holandija z 239.845 tonami, USA z 201.251, švedska, Danska in končno Italija, ki je splovila lani ladij za 93.503 ton. Največ je seveda zgradila Anglija s 34% vsega, kar je bilo na tem polju storjenega lani. Velik napredek pa je pokazala tudi Nemčija, ki počasi zavzema spet mesto, kot ga je imela v času svoje največje moči v trgovinski mornarici, to je v letu 1914. Ostale države, razen Japonske, so bolj ali manj le iz popolnjevale svoja trgovinska bro-dovja in nadomeščale stare ladje z novimi.
Seveda ta slika ne more nuditi dejanskega in resničnega položaja v svetu, marveč le prerez, saj vidimo, da nekatere države v njej sploh niso omenjene, čeprav niso kot trgovinske pomorske sile tako malo pomembne. Vendar pa bi nas tu na kratko le zanimalo stanje italijanskega ladjedelstva in to zlasti zato, ker vrše velik del teh gradenj ladjedelnice, ki leže
>7*1 Trstu
in Tržiču.
Po zgornjih številkah vidimo, da je Italija lani zgradila ladij za 93.503 tone. Od tega pa odpade na zunanja naročila 63.388 ton, torej dve tretjini. Šele ob koncu lanske-
ga leta pa je Italija pričela spet z veliko naglico večati svojo trgovinsko mornarico, tako da je bilo tedaj v gradnji za 161.470 ton, v januarju letos pa že skoraj za 100.000 ton zgrajenih ladij. To je posledica abesinske in španske vojne, ko so bile ladjedelnice zaposlene z gradnjami vojnih ladij in z deli za druge države ter tedaj država ni mogla skrbeti za svojo trgovinsko mornarico, ampak šele kasneje. Točnejšo sliko narh bo zato dal pregled čez triletno dobo, to je od začetka 1936 do začetka 1939. V teh letih je narastla italijanska produkcija na 829, ako vzamemo leto 1936. kot 100. Da je ta skok zelo velik, bo postalo vidno šele, če primerjamo z ostalimi državami, zlasti z Anglijo, kjer je zrastla produkcija le na 120, v Nemčiji na 126, v Japonski na 149 in v Franciji na 121. Italijansko ladjedelnice so bile v teh letih nekako mobilizirane, če upoštevamo, da so v prejšnjih letih, zlasti takoj po letu 1931. komaj životarile in niso igrale nikake pomembnejše vloge tako doma kakor tudi v inozemstvu.
V novejšem času kaže spet, da se bodo povečala zunanja naročila pri italijanskih ladjedelnicah in to zaradi pomanjkanja surovin za domače gradnje. Države naročiteljice dobavijo same vse potrebne surovine, tako zlasti Poljska, kar sicer zelo zmanjša trgovski učinek.* V tem Času pa se vsekakor obeta italijanskim ladjedelnicam še precej dela in visokih števil v stati-l stikah.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 6. septembra objavlja: Ukaz o razpustu senata — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Uredbo o izločitvi katastrske občine Nemilje v kranjskem okraju iz območja okrajnega sodišča v Škofji Loki in pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Kranju
Dobave - licitacije
Nabava motvoza in pisarniških potrebščin. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo motvoza in drugih pisarniških potrebščin. Licitacija bo dne 20. septembra t. 1. ob
11.	uri v pisarni ekonomskega odseka.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 13. in 20. septembra ponudbe za dobavo jelovega jamskega lesa.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 16. septembra ponudbe za dobavo raznih kovin In zlitin, drenovih palic in jesenovih držal za krampe, smirkovega platna, smirkovega papirja, papirja za poliranje, steklenega papirja, jadrenine, platna, sukanca, konjske žime, gumbov za tapetnike, bombažnega platna, risalnih miz, fotografskih potrebščin, zračnega kompresorja; dne 19. septembra bo licitacija za dobavo raznega azbestnega materiala.
LICITACIJE:
Dne 12. septembra se bo pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani sklepala pismena pogodba za dobavo pribora in rezervnih delov za motorne vozove, konzol, raznih vijakov, žičnikov i. dr.; 14. in 15. septembra raznih olj za avtomobile in pocinkane železne žice; 18. septembra držajev za lopate in krampe; 19. septembra ročnih lesenih vozičkov; 20. septembra držal za lopate; 1. oktobra naprave za filtriranje.
Dne 13. septembra bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo, licitacija za postavitev nove zgradbe na Ravnjaku; 3. oktobra železnih in aluminijastih kotlov.
Dne 15. septembra bo pri III. oddelku štaba za utrjevanje v Ljubljani ustna licitacija za nabavo večje množine raznih živil.
Dne 14. septembra bo pri 1. oddelku vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo raznih desk (talpi), 25. septembra asfalt-laka, vazeline, grafita, nafte, petroleja, parafinskega olja, mila za pranje, kavstične sode, tovotne masti, ležajskega olja, govejega loja, denaturiran. alkohola, mavca, želatine, cilindrskega olja i. dr., 28. septembra zakovic, žice, žag, žebljev, železne pločevine, karbida, vijakov, azbesta, klingerita, manometrov in. termometrov.
. Dne 20. septembra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo verige za sidra in dne 21. septembra škopcev raznih dimenzij.
Dne 30. septembra bo pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo 950 nosil za ranjence.
Razpisane so naslednje ustne licitacije za dobavo mesa za potrebe vojaštva za čas od 1. oktobra
1939.	do 31. marca 1940.: dne 7. septembra v Celju, Škofji Loki in Cerknici; 9. septembra v Murski Soboti, Ljubljani in Slov. Bistrici; 12. septembra v Dolnji Lendavi, Mariboru, Ribnici in Boh. Beli; 14. septembra v Ptuju, Novem mestu, Vel. Blokah, Mojstrani in Železnikih.
Dne 11. septembra se bo sklepala v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena pogodba za dobavo lesenih okvirjev za okna in drugih del za popravilo vojnega objekta v Slov. Bistrici; 21. septembra za barvanje fasade, oken in vrat voj. objekta vojašnice »Kralja Petra I.« v Ljubljani.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Nova iavna dela v severni Slovenili
Zopet zaslužek za brezposelne
Te dni smo poročali, da se bo v kratkem začela regulirati Drava, v glavnem na Dravskem polju, pa tudi v Mariboru samem, za kar je na razpolago oziroma zagotovljenih 17 milijonov dinarjev. Sedaj prihaja vest, da se bo iz milijardnega posojila za javna dela začela tudi regulacija nekaterih drugih rek v Sloveniji, ker se melioracija ne da več odlašati.
V prvi vrsti gre tu za regulacijo Ložnice, močnega potoka ali bolje rečice, ki prevzame vodovje vsega ozemlja od Polskave do Konjic in ki se steka pri Makolah v Dravinjo. Rečica teče po sicer rodovitni dolini skozi ravna polja. Padec je malenkosten, in zato voda le leno teče in pri vsakem nekoliko večjem dežju prestopi bregove. Voda se razliva po poljih, da se je že ves ta kraj spremenil v nekako močvaro, na kateri uspeva jedva kisla trava in še ta zelo slabo. Sedaj bodo poglobili potok in ga uravnali, kar bo stalo kakih 6 milijonov dinarjev, ki so že zagotovljeni. Banska uprava je za priprave že nakazala 70.000 dinarjev. Dela se bodo v kratkem začela in bodo menda v dveh letih končana.
V tesni zvezi s temi deli je tudi regulacija Dravinje same, in to od Makol navzgor. Tudi tu bo treba
strugo poglobiti in tok reke naravnati. Ko bosta obe regulaciji končani, bo prostrano polje ob Ložnici in zgornji Dravinji melio-rirano in bo vrglo vsako leto milijonske dobičke poljskega dela.
Poglavje zase je regulacija Pesnice, ki poteka od državne meje preko Slovenskih goric in se izteka v Dravo na Dravskem polju. Ta rečica je bila že pred mnogimi leti v srednjem in ponekod tudi v spodnjem delu regulirana. V srednji Pesniški dolini pa rečica še ni regulirana in tu so zato povodnji vsako leto na dnevnem redu. Letos in lani je bila škoda zbog katastrofalnih povodnji ogromna in je zopet šla v milijone. Zemlja je zelo rodovitna in polja so prostrana. Kmetje pa imajo navadno malo haska, ker jim voda tolikokrat odnese vse sadeže, seno, žito itd. in nanese blata in kamna na njive in travnike. Tudi tukaj se bodo razmere zboljšale, če se bo reka regulirala. Stroški bodo seveda precejšnji, bodo pa se prav hitro izplačali, ko ne bo več milijonskih škod.
Za regulacijo Ložnice se je že ustanovila vodna zadruga, za Dravinjo in Pesnico pa se pripravlja. Ker gre za milijonska dela, bo zaposlenih precej delavcev in bodo nekaj zaslužili tudi trgovci in obrtniki.
Sejmi
10. septembra: v Puconcih.
11. septembra: v Loškem potoku, Št. Vidu pri Stični, Središču.
12. septembra: v Šmartnem pri Litiji, v Dolnji Lendavi, Kamniku, Velikem Mraševu, Ormožu, Mariboru, Loki pri Zusmu.
13. septembra: v Celju, Ptuju, Trbovljah, Dobovi.
14. septembra:	v	Polšniku,	v	Žu-
žemberku, Golobiujeku, v Petrovčah, Ščavnici, Vitanju, Turnišču.
15. septembra; v Mariboru, Pleter-jih, Trbovljah.
16. septembra: v Mokronogu, Rakeku, Brežicah, Celju, Trbovljah, Sv. Lenartu pri Laškem.
Prosta prodaja glasom min. za soc pol. in nar. zdravje štev. 10.231/1936
Proizvod: UNI0 družba, Maribor
KNIIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, z o. zn. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA «
* '
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, iournale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
Nemčija je še vedno glavni kupec romunske nafte
Iz uradnih podatkov je razvidno, da je Nemčija še vedno glavni kupec romunske nafte. V prvih petih mesecih je znašal ves izvoz romunske nafte 1’9 milijona ton proti 1'75 milijona ton v prejšnjem letu. Od tega izvoza je prevzela Nemčija 30%, na drugem mestu je s 15 odstotki Anglija, dočim je Italija šele na tretjem m slu. Nazadoval je izvoz romunske nafte v Francijo, Egipt in Gr-
Z globoko potrtim srcem sporočamo prežalostno vest, da je po kratkem in mučnem trpljenju Bogu vdano preminul naš nadvse ljubljeni soprog, oziroma sin, oče, tast, stari oče, brat, svak, stric, gospod
Franc P. Zajec
meičan ljubljanski, optik, posestnik Itd.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 6. septembra 1939. ob 6. popoldne, z doma žalosti, Privoz št. 12. k Sv. Križu, kier ga bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v četrtek 7. septembra 1939. ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. ,	Lj	u	b	I	j	ana-	Vrbo	v s k o dne 4. septembra 1939.
Milovan Zajec, sin	Marija	Zajec,	soproga	Franc	Zajec,	oče
Mira por. inž. Poljanšek, hči	Nada	por. Weilguny, bči	Vidojka	Zajec,	hči
Herta Zajec, snaha	Inž.	Lojze Poljanšek, zet	Gustav	Weilguny,	trgovec,	zet
Mirjan, Gusti, Milči, Lojzek, vnukinja in vnučki Rodbine: Inž. Rudolf Zajec, Parkelj, Sikošek in Vehovar
čijo. Romunija je izvozila več nafte, čeprav letos njena proizvodnja stalno nazaduje. Povečati je mogla zato izvoz le na ta način, da je posegla po svojih rezervah.
Uma ii P» sviti
Jugoslavija ni mogla tako sijajno proslaviti rojstni dan kralja Petra II., kakor se je pripravljala, ker so bile vse javne manifestacije odpovedane. Kljub temu pa je vse prebivalstvo Jugoslavije moglo dokazati, da je v popolni slogi združeno okoli svojega kralja in da je njegov rojstni dan resnični narodni praznik.
Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je sprejel v svečani nastopni avdienci novega španskega in turškega poslanika.
Imenovani so trije novi slovenski generali, in sicer so postali generali polkovniki: Otmar Langerholz, Adolf Killer in Ferdinand Janež.
Uprava banovine Hrvatske je izdala uredbo o zastavah. Po tej uredbi se razobeša na poslopjih, v katerih so uradi skupne države, samo državna jugoslovanska zastava. Na javnih poslopjih banovine Hrvatske bo visela hrvatska zastava na desni, državna pa na levi strani. V krajih, kjer je srbska večina, pa bo na levi strani državne visela še srbska zastava. Zasebniki morejo razobešati zastave po svoji volji.
Zagrebški konzularni zbor je obiskal novega bana dr. šubašiča ter mu čestital k imenovanju. V imenu konzularnega zbora je govoril italijanski generalni konzul.
Južno-slovanski izseljenci v Južni Ameriki so z veliko nestrpnostjo sledili vestem o pogajanjih za sklenitev sporazuma med Hrvati in Srbi. Ko je bil sporazum sklenjen, so ga vsi izseljenci pozdravili z največjim navdušenjem, ker so dosedanji notranji boji samo škodovali ugledu Jugoslavije v tujini.
»Zagrebačkj list« poroča, da je prišel v Zagreb lep osebni avtomobil, ki ga je dalo predsedništvo vlade na razpolago dr. Mačku. To je samo po sebi razumljivo, ker je dr. Maček podpredsednik vlade.
Dr. Scholl, eden prvakov HSS, je govoril na velikem shodu svoje stranke v Osijeku ter med drugim dejal: S sporazumom je bilo izvršeno veliko dejanje. Hrvati se ne bore za to, da bi drugim narodom vsilili suženjstvo, kakor se tudi ni borila junaška srbska vojska za to, da bi komur koli vsilila suženjstvo.
Ban dr. šubašič je razrešil župana v Dubrovniku njegove dolžnosti.
Dr. Krnjevič, ki je bil od 1. 1928. dalje v tujini, se je vrnil v Zagreb. V ponedeljek je obiskal dr. Mačka v Kupincu.
Na rojstni dan kralja pridejo v promet poštne znamke v korist Jadranske straže. Znamke bodo nominalne vrednosti po 50 par. 1, 1-50 in 2 din, skupno 5 din, z dodatkom v korist Jadranske straže pa bodo veljale 8'50 din skupno.
Plovbo na Jadranu so naše paro-plovne družbe zaradi mednarodne situacije zelo omejile in uvedle zimski red vožnje. Dosedaj je imel Split vsak dan zvezo s Sušakom, sedaj jo bo imel le trikrat na teden. Z Dubrovnikom je imel Split zvezo dvakrat na teden, sedaj jo bo imel le enkrat.
Letošnji pridelek konoplje se ceni na 3.500 do 4.000 vagonov. Za domačo potrebo pa nam zadostuje 500 vagonov.
Novi sodni kolki po 0'50, 1, 2, 5, 10 in 25 din pridejo 15. septembra v promet. Izdani so bili na podlagi uredbe o gradnji in opremi sodnih poslopij ter o ureditvi zemljiških knjig.
Anglija bo poslala za prve vojne operacije v Francijo 20 motoriziranih divizij ter potrebno število pomorskih in letalskih edinic.
Uradno se sporoča ustanovitev češkoslovaške legije na Poljskem. Legija šteje že 60.000 mož ter je pod poveljstvom generala Prchale. Legija je v noči od ponedeljka na torek stopila že v borbo.
Vsi Nemci zapuste Carigrad. Posebna turška ladja jih bo prepeljala iz Carigrada na Bolgarsko.
Večina nemških državljanov v Angliji je bila internirana v poseb-
Ceškoslovaške se ne bodo smatrali v Angliji kot državljani neprija-teljske države. Tudi z begunci iz Nemčije in Avstrije se bo postopalo na poseben način.
V Nemčiji je bila uvedena smrtna kazen za celo vrsto dejanj proti varnosti države. Tako za vse, ki bi koga nagovarjali, da ne stori svoje dolžnosti v vojski. Tudi oni, ki bi imeli svoje radijske aparate odprte tako, da morejo tudi drugi ljudje poslušati vesti tujih radijskih postaj, se morejo kaznovati s smrtjo. Poostrene so tudi kazni za vojaške begunce.
Nemški minister za gospodarstvo je odredil, da morajo vse trgovine, ki prodajajo tobak in alkoholne pijače, napraviti inventar o svojih zalogah. Drž. trošarina na tobak in alkoholne pijače bo zvišana za 20%.
Skoraj vsi potniki na ladji »Athe-
me« razen onih, ki so bili zadeti od torpeda, so bili rešeni. Angleška vlada sporoča, da je bilo ugotovljeno, da se je ladja potopila zaradi nemškega torpediranja. Listi naglasajo, da pomeni torpediranje trgovske ladje brez predhodnega opozorila in dokler ni zagotovljena rešitev potnikov, težko kršitev mednarodnih določb, ki jih je podpisala tudi Nemčija.
Grški parnik »Costi« je naletel na nemško mino in se potopil. Posadka parnika je bila rešena.
Italijanski listi bodo od 9. septembra dalje izhajali le na 4 straneh, da se omeji poraba celuloze.
Radia Ljubljana
Petek, dne 8. sept. 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče — 9 45-Verski govor (dr. Filip Terčelj) —
10.00: Prenos cerkvene glasbe _________
11.00: Kmečki trio, vmes tercet sester Fink — 12.30: Godbe na pihala (plošče) — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 17.00: Domača uporaba sadja (Fr. Kafol)
— 17.30: Trboveljski pevski jazz-kvartet — 18.15: Prenos z velesejma — 19.00: Napovedi, poročila ________
19.40: Nac. ura — 20.00: Plošče — 20.30: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga. Mila Kogejeva, Friderik Lupša in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 9. sept. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: O slutnjah (brbf dr. Emil Hrovat) — 19.00- Napovedi, poročila — 19.40: Nac. ura — 20.00; O zunanji politiki (dr. Ku-har) 20.30: Po mežiški dolini. Večer z naše severne meje. Besedilo pripravil dr. France Sušnik, izvajajo člani rad. igr. družine,’ sodelujejo Fantje na vasi — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, 10. sept. 8.00: Godba »Zarja« — 9.00: Napovedi, poročila
— 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček) — 10.00:	Zbor delavskega glasbenega društva in kvartet sester Stritar ob spremljevanju harmonike (A. Stanko) — 11.30: Plošče — 12.15: Koncert narodnih pesmi, poje gdč. Carmen Antič, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 13.00-Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 17.00; Obrestna mera in kmečko gospodarstvo — 17.30: Prenos z velesejma: Tekma harmonikarjev — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.40: Naše rudarstvo in topil-mštvo nekdaj in sedaj — 20.00: Plošče — 20.30: Koncert. Sodelujejo: Ivan Rueh (tenor), prof. M. Lipovšek (spremljava) in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma.
Ponedeljek, 11. sept. 12.00: Au-dran: La Mascotte, opereta (plo-' šče) — 12.45: Poročila — 13.00: Na^ povedi — 13.20: Radijski orkester
— 14.00: Napovedi — 18.00: Za-strupljenja v obratih in obrtih (dr. Joža Herfort) — 18.20: Plošče — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Zanimivosti — 19.40: O starodavnem mestu Senju — 20.00: že poje lovski rog. Pisan glasbeni večer — 21.00: Koncert ruske glasbe (radijski orkester) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/o*1 Vsl drugi pa se mučijo In delalo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
V ¥ V
tistega s rdeCImi srci,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje In užitek!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani