Josip Bteževič.poročilo o vin^rskem po- učnem pofovanju po ffem- čiji in ^vstriji. Naaaen, spotanavati nemSke in avstrijske vinogradske ra«mere, mi je dal povod k poučn^emoi potovanju po Nemčjji in Avstriji, poseibej pa še frankov^ko vinanstvo, ki je še precej podotmo našim rajzmeram. Vprašanje gleide vse- bine apnenca ivi prikladnosti je ob Reni in Maini še v začetnem štadiju, ker so tamošnje gorice še zasajene i evropejsldsmi trtami. Potovanje iz Mariboira v Geisenheim ob Reni. 16. in 17. julija 1925. Gbisk višje vmarske, sadjarske in vrtnarake šole. Pod vodstvom g. kmetijslkega svetnika Fr. Zweifterja v p., ki se je siiučajno raudil na potovanjju itz Švice v Geisenheimu, kjer je de|stvoval svojčas 14 let kot strokovni učitel] za vinarstvo in kletarstvo na tem zavodu, sva si ogiedala šeitališone, sadne in vrtne nasade ^avoda; rastlinskofizioiogično poskušališče (vladni svetnik ravnatelj dr. Muth in profesor dr. Kroemer). Poizkusi z ^izklitjem mošta in vina s preoejanijem z izfolitnim cediilaiikoin (E. F. — Entikeimungfsfilter) tovarne Seiitz v Kreuznadhu. Izikaizalo se je, da ta cedilnik pri filtriranju radkrojne glivice v velilkošti teh Jbakterij popolTioma zaidfžvje. Rasttiniakopatoloigiona postaja (profesor dr. LiistneT), jabolčina piesen se je leta 1Q23 prvokrat opažala na Baumannovi reneti, rumeni žlafdtni jaboMd, alantovki, beličnikru, rumenem Rihardu, ananasovi reneti i. dr. Začetkom jdij& so se poikaaale na teh jaboikah perthecije. Iste sedi|o v večjji množmi okoli pedljeve in čaševe jaitiice in se raizlifcurjejo po temnorumenikasti barvi od belega oidiuma. Po sivi gnilobi (jSatiytis cinerea) povzročene oljnafe pege na trsiuih listiih ki se naredijb koncem maja ali začetku jimija, so slične peronospori. Popoldan istega dne sem si ogiedal pod vodstvom pri« hodarja g. Laporvteja gorice kneza pl. Mettemiciha na Johaiunislbergu. 27 ha obseg&joei vinogradi so zaisaj^ii samo e evropejskimi trtami v razdaliu 1.2 lcrat 0.65 m. Radi malih padavin — 545 mm pov-prečino — leta 1921 samo 245.5 mm — je rast slabejša in zadostuje samo dvakratno škropljenje, žveplanje in 2—31cratno kopanje. V ravnih legaih se vinogradi preorjejo, med tem ko se isti v viš^h legah obdelujejo z ročniim orodjem. Te kopi se dajo v akord in sicer: za 1. kop 29 mark, za 2. kop 25 mank, ea 3. kop 24 mark za 1 Morgen ali K ha. Veže se s slamo katera se tudi da v alkordivo delo. Za I. vez se piaca 18 manlc; za 2. vez se piača 10 mark, na brajdah se plaža 7.5u mai<k za 1 Morgen. Trgaitev od 108 Mongen (27 ha) je znašala v letu: .^»21 26 Halbstudc, 600 litrov, 1008 80 Haltnstuck, 1923 o Halbstuck (slaibo odcveteio). Koinčno se je ogledela prešruioa, kipiJna in ob enem ¦vinska Met ter ldet za buteljčna vina. Oprema je prav ptimitivna. Vino se pretaka v prvem trilcrat, v drugem dvalcrat, v tretjem letu enkrat in po potrebi se še goji vitta do ijurteljčne zrelosti I do 2 leti v sodu. Pred pretakanjem v buteljke se vino čisti z rlbjitin Ite« jem, da dobi potrebno bistrost. jMlado vino, katero kaže porjavenje, se čisti z želatino. Končno sem pokušal vin« letnilka 1924 in sicer ritztog; bil je rožaSt, imel pa je ofcas po drožji, kateri bo pa sčasom iBginil. Kaikor sem izredei od strakovnjaikov, ni g-raščina v zadnjem času gfede goepodanstva več na nekdajnem dolbrem glasu. Ni čuda, ker s« |je že od nekdaj praldioirala protekdja pri nastavljanju prfc jhodarja te garaščme ne gtede na njegovo stTokovno rsmožnoeti. C«ne butetjčniti vin so: Letnik 1922 z svetlozetendm lakom 5 meak, letnik 1921 z vijolčastim laikoni 10 mark, letaik 1921 z belim lakom 12 mark, letnik 1921 z lila lafcom 20 marik. Od graščine napolnjene buteljke nosijo originalno etiketo s podpisom prihodaTJa, pečat in žig zatmaškov. 19, 7. 1925: Ogledoranje vinogradov v okolici RiideslveirTia z Niederwald^sfpomeniikoTn in Geisenheim. Pod obema mesteceraa je nasajen poleg rkliiiga tudi silvanec, v Riidesheimu pa tudi nekaj črnega burgnindta. 20. 7. 1925 sem se peljal z laddjo po Reaii od Geisenihedma do Bingena, od Bingeribriicke pa zopet po železnici v Kreurznadh. Obisk nižje vinarske in sadjarske šote. Pod vodstvom gg. vfcšjega vinarskega nadzarnika Villigga in tajnika Kollaritacha sem si ogledal 30 ha velike vinograde s preko 2000 sdekrijonirartimi plemeni rizlinga, mnogo umetno vzgojenfli semeinskih rastlink različniih evropejsko-amerikanskih križamk, med temi tudi semencev prafrsa iz Kavkaza, ki so zadnji lahko rečeno za vinarstvo brezipomemibni. V drugem poizkirsu so napeljane mladice silvanca in taaminca v 10—40 cm narazen razpete žice, zapete na kon anaih stetoriih, na koji hiso pritrjeni kavelji ali spone, ki se po potrefoi premikajo od tal navzgor (iprivez, Selibstbinder). Deiajo se tudi poslcusi ,gojiti trto brez opore. V ta namen se oibreže trs na reanike z 2—3 ¦očesi. Mladice se vršičijo, nieorzirajo se na njene cvete. Zalistniki se čez poletje ponovno piikrajšujejo. Da je kakovost vina teh trsov silaiba, se razume. Rasti je 'jbujne, posebno ker je tu več padavin, nego na desnem bregu Rene. Dnina znaša od ure za moške 45, in za žertske 24—26 pfenigav v zlati vahitd. Zanimiva je priprava škropiva. Ta se napravi v 3—4 m visoko pod streho postavljenih kadeh ali čebrih in s pomočjo cevi se iste nalije v vozne če'bre, ki se zapeljep v vinogTad. Iz teh se z motorniin pogonom avtomatično napolnijo šlcropilnice. Napolnjenje ene škTopilnice po 15 1 traja eno mi<n.trto in škropi do poralbe zadirvje kapljice biez pumpanja. Poskuisi s kolitvijo so se izvršili v toliko, da se kol postavi okoli 40 cm od trsa za privezanje lo-cna in s tem se priihrani pomožni kolec. Tudi ta način kolitve nima za nas •ndbene prednosti, iker odpade pri kotitvi dosti prakolja, ki nam služi pri koditvi brez stroškov za vezarvje locnov. Ti^atev silvanca na I Morgen da v doforih letiih VA Halbstiidc po 600 litrov, rMiTuga 1 Hallbsituok ali strtinjak; v daibih letih da silvanec na 1 Morgen 1 HaJbstiick in rizKrnig % HaLhstiicka vinskega mošta. Cena: I Halbstirck mla dega vina v dobrem letu je 6—800 mark, a v slabem letu pa 4—5OO mark. Buteljčna vina se sedaj zaenkrat ,ne vtzgo pjjejo. Leta 1924—25 je bila tu zgrajena modema ldet s preš nioo. Tla prešnice so asfaltirana. V i-sti so hidravlične pre6e z elelktrifSniiim pogonom ii\ teles^kopom. Stene so do višine 3 m otoiožene z belo pocinjenimi lončenimi ploščicami (kahJ-e), kar daje prednost za vzdrževa-nje snage. Ta nova -ggradiba da mi^čno sTilko novočamo opremlljenega kletaiskega podjetrja. Ktmčno se je polcušcJ riziing iz let 1921—1924. Viina so bjarmonična, vendar so kvaldtativno za oniimi na desnem brergu Rene. Popoldan se mi je nudila prtlika za poset tovarne za oedilnike in asbest (Theo Seitz, Kreuznaoh). Pod vodstvom g. sošefa in v sprenvstvu g. tajnilda KoMaritscha so se raaSoaizali nama vsi prostori tovarne in nazadnje še sldadi©če, napolnjeno od najnavadne|ših do najmodernejših za Idetarstvo porabijivih predmetov in strojev. Od novejšdh priprav bi bilo omeniti: Seitzev točni pretočevalee (Uinvfiillbock) »Halley«, dela s pritiskom oglenčeve kisiine ali airaflca. Karmmer-Komet-FEteT s tremi sitarcvi, čigar dedo pre kaša 5—65crart Kometa 1910. Z^lo 'praktičen za velika Metarska podjetja je omivatnik za steklenice z električnmi pogonom. Namočene steklenice se avtomatično, v obliki kolesa vtzddgtrjejo, nekaka naprava potika v nje posebne ščetke, s katerimi se steklenice zmotraj ia zunaj očisti|o in operejo, nakar se nato zopet natalknejo na zraven stoječe izpifekovalce, da se tu še temeijito izrplahnejo. Pri drugem vhodu stoji veliki filter »Herioiles«, ki ima to prednost, da ni potreba STvemati pokrova, ker )e površina sit za 5O% povečana, kar je posledica, da se pri tem količi-na vina pri filtriranju znatno poviša in oiajsuje postransko odpiranje vrat, sesitavljan^je in razdiranje sit, kakor tudi izmivanje apararta. Kot posebna novost in velikega ipomena je tudi izkldtni filter (E. F. — Entkeimungsfilter) fiTme Seitz. Ta fiher kocnzerviTa mrzlim potom brez dodatka sredstev za konzervirranje vse pijače; bolana vina ozdravijo in postanejo ulitina. Na večer istega dne sem se peljal nazaj v šolo v Geiseoiheim, kjer se |e pod vodstvom vinarsfkega nadučdteI)a g. Biermanna obihajala vinska polcušnja. PolcAišnja se je vršila pri vinski toploti 11° C, ker se pri tej stopnji bela vina najiboije okušajo. Postraglo se nam je z rid'mgom in Bioer dz let: __ 1917 — starJkavost, 1919 - ddbeT, 1920 — prav dober, me spomimia na naš jbungimdec (Morfllon) od leta 1900 naprej, 1921 — jzlbor, nebeška kapljicav B922 — lahko, tenko vino, !l923 — močno in harmonično, 1924 — istotako. Trolkajšnja vina so tirpična in jafco haTmcmična, vsebuJejo med druginu sriovi ptravo raamerje raed atkoholom in k-3flno. Pr«tyogoj pa )e tudi skrbnost pri trgatvi m pravi ii čas trgpatve in odlično Metarjemje. Tudi pri nas bi se dalo •• idoseči maraikaj v tem otziru, seveda če že ne taka iovaii- teta, vendar bi se lahko vzgojila pod zigoraj imanovarami j pogoji prav doibra buteljona vina. Navadna vina se prodaj jajo po krčmah po 2 marid1 liter, kvalitetna vina se rago- jujejo v birteijkah in kot taka ra-eiprodajajo. 21. 7. 1925: Ogi-ed vinogradov, trsnice in matičnjakov zavoda. — Vinograd: Razdalja trsja je 1.2 krat 0.6—0.8 m; v mlajšiih nasadih 1 tns, med tem ko sia v starejših nasaddh dva trsa posajena na mesto .Ra»t mladja je v niižjdh legah neikaj močnejša, v višjih legah slabejša vsled piemalih padavin. ZeonJja je iz preperelega pralcamna in sivniika ali opoke. Gldviane jbolezmi nisem našel, zato se v teh krajiih šlcropi saino dvakrat, pač pa jim dela pokončevanje senskega črva in kiseljaka ptreglavico. Kot sredistvo za pokončevanje tega skodljivca pride v poštev: 1. Dr. Sturm, sredstvo od kemdčne tvomice E. Merk, Darmstadt. 2. ArsempTeparaf 1922 od Otto Hinsberg, Nackenheim. 3. liraniagrun v zvezi z gdko-apneno-*Martmi-iNosperat brofzgo. 4. Samosestavljena nikotiinlbro-aga in mazno milo. Pod točko 1 so se v teh krajih. dosegli dobri uspehi. Proti perancspori: 1. Kurtakal; pri prvem (13. 6.) iii druigem (5. 7.) %%, in za tretje Šlcropijentje (18. 7.) 1%. Uspeh je bil dober. 2. Nosperal: prvo in drugo škropljenje 1%, tretje škrop ljenje 1H%. Učmek je dober. 3. Martini-brozga: prvo in drugo škropljenje K>% galice m ravmo toliko galuna in apna. Pri tretejeiti škropljenju % % galice, ravno toliko galuna in apna. Vrhi obžgani. Proti pronosipori tudi dobro učinkovalo. 4. Galica: 1—1J4. Uspeh ddber. 5. Kusisa brez arzena: triikratno prašenje (žveplanje). Učinek proti peronospori ni triil tako dober, kakor agoraj imenovana sredstva. Četrto žvepljanje bi bilo pofcrefono. Priporoča se s posHcusi tega sredistva nadaljevati; akoravno se mora večkrat prašiti je kusisa mnago cenejša od drugdh navedenih šlkropit. Prott plesni (Oidium): Plesen tukaj koncem julija malo nastopi> ne da bi občutno škodovala. Trikratno žvepljanje trsja je zadostovalo za pokončevanje oidiuma. Iz mnogoletiviih poskusov ¦moram pritrddti, da sta raodra galica in dobro zdrobljeno in venfrilirano žveplo signrni sredlstvi, ako se pravočasno vporabijujeta proti peronospori in oidiimnu. Kot praha zapuščenlh parcel se Tiaseje deteljnetga semena liicerne v oves, da se zeml|ja odpočdje in v doglednem času zopet zasadi nov vinograd. V Porenju se v splošnem pri vzgoji' trte na kot postavlj« isto v vrsti nekaj nagneno proti zapad-ov lcar ima naimen, da kole ne morejo tako lahJco podreti zapadni vetrovi. E>elavne moči so na tem zavodu ptačane: Moški oženjen na dan 5 marfc (zaOdjučno draginjsika doOdada), mošiki neožnjen na dan 3.50 mark, ženske sploh na dan 2.52 mark. Trsnica: Riairnig na različne podlage ceipljerv, se je dobro prijel in je dosegel do 'A m dolge iniladdice. Poleg cepljjemk so tudi -viožeTii Jd!jutči rizldnga, -ki. pa kažejo jako sldbo rast, doIkaz, da liodo dmde cepljene trte v višje ležečih vmogTaddlh Tnočinejšo rast, kakor pa necepljene trte v stariii gorioahr istotako ibi se dala doseči v cepljendih nasaddh večja trgatev. Mationipki: Zastopane so različne geisenheknske Ivilhride, JcaikoT: riziling, tirolan in žlahtnina križane z riparijo, araTnon rup. G. 1 in 143 B, mourvedre rup. 1202, rip. mp. 13, 101 14, 3309, solonis rip. 1616 i. dr. Vsi ti nasadi so vzorno obdelani. Omeniti pa moram glede teh posilcusov, da ne zadostuje iste irzvajati samo v ravnlcd, nego — loar je glavno — v vinogradu samem, ker se s tem šele dožene, kat&re podloge bodo sposobne za dotične brege. Celokupni utis tega zavoda v svaji celoti in opremi> kakor svojd prvo\Tstni, bogati zbirka in svoji znanstveni in tebničtii strokovni moči je naredil na me kar najboljši urtis. 22. 7. 1925: Potovanje iz GeisenheiTna v Kablenc. Celo pot do Ass , inaninshausena se razprostirajo na desnem in leveim bregu Rene dalekosežni vinogradi, ki se odlikujejo po svoji precej bujni rasti in žia-im zelenjem. Med njimi se dvigajo mo gočni gradi in razvaline nekdanjih graščin, mnogo je pa še dobro ohranje-nih. Prcrti St. Goarshausenu na levem breg-u Rene pa so razsežni gozdovi, dočim je na desni strani bolj skalovito. Med tem skalovjem je iziabljen vsak prostorček in posajen s trsjem. Gledalcem se nudi celi vrsta tafcdh malih trsnih parcel. V Koblencu sem otoiskal svetovno znano vinsko in šampaiijsko klet firme Deinhard in Co. Kakor je razvidno iz tukaj se nahajajoče glavne knjige, obstoji to podjetje že od I. maja 1794. Ivan Friderik Deinhard, doma iz Welienberga pri Wiimjpfenu ob Neckarju, je prvi ustanovil to podjetje, ki leži ravno ab itdivu reke Mazel v Reno, torej nekako v sjredišču oibeh važiiih \nnogTadrnih poicrajm KoMenca. Podjetje je tekom časa že veflkrat menjalo svojega še'a. Ko je vsded vedno večjega obrata postajafo stavbišče , iprema^mo, se je ieta 1865 odknčiilo raaširiti isto še glo- ' bdkejše e nad-stropji pod zetmljo. Dne 1-8. novembia 1876 še je vršfla otvoritev od nemske cesarice Avguste. Pri podjetju je nastatnjena tudi lastna tiskarna, kjer ee tislcap rajznd etiketi, ceniki iod. Leta 1905 se Je z dozidavo tdi prostorov dokončalo. Kleti obstoje k treh nadstroplj v zemlfo, nad istimi so ztgrajene iz železmega betona ra»* novrstne delavnice, kakor polnilni in obratni prostori» kfc pilnice in mešalnice, tresilne i-n vinske kleti za več mkijo nov steHenfc itd. T<u se mi je ponupdil pristai šanpanec, ki se odlifciqe po svojem finem In prHcup>ljiv€<m okusu in gdbčnem švawe» nfu — sipecijaiiiteta ali poseibnost, kojo svetovno slovest mu je ustvarila firma Deinhard. Firma poseduje tudi lastne ddbro obdelaine vinograde v RMe-sfoeiimi, Oestrichu, Bemlcastelu z Dokfortergom. To podjetre je napravdlo na me v vsem svojem modernem obratu in oijbsegai irtis kot veleindiustrija na polju vino trštva. (Da*je sledd.)