Dopisi in novice. — Is Cola. Dopis iz Vrabč na Vipavskem v 12. listu »Učit. Tov.« , v kterem g. Ivan Zarnik o Postojnski učiteljski konferenci konečno poroča, mi je povod, da njegovemu poročilu, kar se tiče mojega govorjenja no kmetijskem poduku v ljudskih šolah", ugovorjaje dostavim resnico. G. Zarnik piše: »Iz Pernetovega spisa o kmetijskem nauku posnamem jedro, ki je: 1) kdo naj obiskuje ta nauk in, 2) kteri čas naj se v to voli? — Po Perne-tovih mislih naj bi se vdeležila mladina od 14. — 18. leta tega poduka in naj bi se podučevala pozirai zvečer.« — V resnici pa sem jaz govoril o vprašanjih: 1) Ali naj se vpeljejo kmetijska nadaljevalna izobraževališča za 14. do 18. letno mladino — kakor želi vlani županstvom in krajnim šolskim svetom doposlana okrožnica sl. dež. odbora — in ob kakem času? — 2) Ali naj se kmetijski poduk združi s pnnavljavnico, kakor osnova učnega čerteža sl. dež. šolskega sveta v ta namen kaže? — Iz tega je razvidno, da nisem nameraval eno ali drugo v sprejem vsilovati, ampak vse moje besedovanje se je vertelo o dokazovanji in spretnosti potrebne vpeljave nadaljevalnili kmetijskih šol za 14. do 18. letno mladino iz tako veljavnih vzrokov, kterih noben g. g. učiteljev takrat podreti skušal ni. Da jim pa misel vpeljave takih šol všečna ni — no, tega nisem jaz kriv, ki sera nalog imel o kmetijskem poduku sploh poročati; toraj sem moral tam pričeti, kjer je po mojih mislih z dobrim namenom mogoče dobrega vspelia pričakovati. Saj tudi noben učitelj v to podučevanje dozdaj še siljen ni; toraj ostane slehernemu le prosta volja, ako se zato brigati hoče — saj so »nagrade« mikalna stvar. Kdo more ovreči misel, da bi se v posebnih kmetijskih nadaljevalnicah več podučnega vspeha v poznejšo praktično veljavo doseglo, nego v sedajnih ponavljavnicah? — Oglejmo si mladino, kako in kaj počenja, kadar šolo konča! S 14. letno starostjo nima še takega duševnega razvitka, da bi ji nič več ne bilo treba se učiti. Zapopadka, zrelostnega sodbovanja, preudarka in popolnega prilastenja učne tvarine ji manjka. Otroška leta so pač doba dobrega spomina, ali 14. do 18. letna starost je doba hitre pozabljivosti, ako človek med tem časom nima duševne podpore. Mar se ne prikazuje surovost, slabo nagnenje, ki je med šolskim časom skrito v sercu ležalo, mar ne privre prezgodaj kot hudournik med človeško družbo? Otroku prirojena samoglavnost razberda se v termoglavo nepokorščino. Ali ni toraj tako ktnetijsko nadaljevalno izobraževaljišče omenjeni mladini pomoček v skerbno varovališče, s kterim se s prijazno, tiho vodbo na mlade ljudi še čez šolsko dobo ven vpljiva? — Ponavljavnica nasprotno je odmenjena le 12. do 14. letni mladini — in ta samo se bode kmetijskega poduka z vsem, kar zraven spada, vadila, ako se ne vpelje nadaljevalno izobraževališče posebejt Stareji, praktičnemu življenju bolj in bolj se bližajoči mladenči ostanejo naj tedaj brez poduka, brez moralne vodbe ? — Bi bilo to dobro in prav? — V resnici sme se soditi, da, kar se je mladitia v ponavljavni šoli v kmetijstvu učila, bode brez daljnega poduka v letih »nerodnih« hitro pozabila. Bode-li to praktično? — Ponavljavnica po mojih mislih danes še nima tiste doveršenosti, da bi se po 14. letni starosti reči moglo, učenec ima zadosti vednosti in samostalnosti za praktične potrebe v življenju. Ozrimo se po naših šolah okrog in videli bomo, da marsikteri 12. do 14. letni učenec sedi v ponavljavnici, kteremu pa še manjka najpotrebniše hrane v branji, pisanji, računstvu. Kake vednosti bodo taki učenci iz šole v življenje seboj prinesli? — Kaj bodo v ponavljavnici nadaljevali, ako še dobro brati i. t. d. ne znajo? — Ees je grenka obsodba marsikterili starišev, ki po pravici pravijo: ,,V šolo je hodil, pa še pisma pisati ne zna!" — Poduk, kterega učenec v vsakdanji šoli prejme, se mora večkrat pridno ponavljati in zato je ponavljavnica; poduk se mora pa tudi nadaljevati, poznejim potrebam v življenju primerno razširjevati, za prihodnji poklic učencev praktično pripravljati — in za-to je kmetijska nadaljevalnica. Sedanji časi so taki, da jih po pravici smemo imenovati čase napredka. Ne le tergovina, obertnija, tudi kmetija je podveržena urnemu kolesu sedanjega napredovanja. Novost, znajdeb ne najdemo le v mestili in večih delavnicah, ampak tudi v vaseh, na njivah, na travnikih. Ta napredek pa ravno sili našo kmetsko mladino, kolikor mogoče k nadaljevalnemu poduku, da si tam pridobi zmožnosti, opozovati na tanko zimanje stvari, prav presojevati in samostalno delovati v svoj in svojega bližnjega blagor. Oglejmo si mladino na deželi po šolskem izpustu, kak poklic ima in s kom občuje — in najdli bomo, da ima veliko dela ali malo priložnosti občevati s kom drugim, kakor s kmetom. In to dan za dnevom! Ali ni toraj nadaljevalni poduk taki mladini pri enostranskem dan za dnevnem delu prava zabava v koristni obleki? — Ako učenci med svet ne pridejo, naj se jim tukaj obzorje sveta razširja. Vaščani so ljudje, ki so z naravnira življenjem v vedni dotiki, kaj sledi iz tega? — Treba jim je poduka, kteri jih seznani z življenjem v naravi, da ne bodo enaki živali, ki brezmišljeno po zemlji tava. Ludje, ki so znajdeni v računstvu, pisanji i. t. d., si vedo največi denarni dobiček poiskati — in taki kmetovalci ostanejo šoli prijazni, uni pa, ki so se le malo ali celo nič naučili, so največi protivniki nmnemu napredovanju. — Iz tcli vzrokov je razvidno, da kmetijsko nadaljevalno izobraževališče za 14. do 18. letno mladiua mora vsekako prednost imeti pred ponavljaviiico, združeno s kmetijskim podukom. Mladenči imajo že toliko spoznanja več, da vedo, čemu se takih reči uče. Tudi jih sili nekaj ponos, ako imajo zavest, da znajo kako pridobljeno si vednost djansko porabiti. Poduk v današnjih ponavljavnicali, ako bi hotel teniu namenu zadostiti, moral bi biti ves drugačen in obiskovalci tudi drngi — kakor so. Ponavljavnica bi morala z ozirom na nadaljevalni kmetijski poduk z vsem, kar zraven spada, več nadaljevati, kakor ponavljati — in v tern pomenu bi ona ne bila več ponavljavnica ljudske šole, ampak nadaljevalnica. Kar čas zadeva, naj bi se tam, kjer okoliščine pripuščajo, v pozimskej dobi dvakrat na teden vselej po 2 uri zrečer podučevalo, vsaj po dnevu tako časa no ostaja in tema je tudi precej; po Veliki noči naj se ob nedeljah po 2 uri ta poduk nadaljuje? — Temu nasvetu — se ve — so učitelji nasprotovali — nekdo celo terde, riaj se kmetijstvo le o poletnem času v ponavljavnici podučuje — takrat ko ga po sedanji postavi več ni!! Drugim zopet je bila skerb za luč velika; — mar ne bode občina radovoljno tega preskerbela, ako ji je mar napredek mladine? — Treba je, da učitelj občini oči odpira, ne da bi nasprotno občani pervi bili, ki bi učitelju pot kazali; drugače pa — se ve — ni pričakovati dobrega začetka in storilo se bode toliko, kakor — nič To pa ravno ni želja dotičnih deželnih oblastij, kterim je poduk v povzdigo kmetijstva nad vsem pri sercu. Kdo drugi pa naj vpljiva na mladino, na občino, da se vname za ta sploh koristen poduk, ako ne učitelj? — Drugih nmnogoveljavnih uzrokih", kterih g. Z. omeni, pa jih ne pove, menda nihče ni slišal. G. Mercina in jaz sva bila zapisnikarja, a tega nisva imela prilike zapisati. 6. Z. dalje vpraša: BKdo nam bode gonil pozimi otroke v šolo?" — Kdo drugi nego učitelj, ki kaj velja pri mladini, in ki jim bode pri- jazno, tako da ga bode mladina razumela, v živim Brazgovoru, razkladal predmete, pojasnoval življenje na kmetih. — G. Z. podtikuje meni svoje misel, ko pravi: Perne-tu samemu se zdi to skoraj neraogoče, zato je rekel, da iz vsega tega menda nič ne bo." — Ne razumem, kako more g. Z. do tega sklepa priti. — Naj bo to dosta, samo toliko g. dop. opomnim, naj svojih misli nikar ne podtikuje drugim. Hrabroslav Perne, učitelj in načelnik kr. š. Bvetu. — Iz seje c. h dež. šl. sveta dne 21. junija t. l. Učni čerteži za 1. 1877/78, katere je predložilo ravnateljstvo na c. k. učiteljišču za možke in ženske, so bili odobreni; odbrane bukve za 1. 1877/8, ki so tudi pripustljive, so bile dovoljene; na c. k. ministerstvo se je stavil nasvet, da bi se smelo vpeljati še dalje dvoje podučnili bukev. — Poročilo c. k. nadzornika za ljudske šole o nadzorovanji nekojih šol v šolskein okraji Kudolfovem se je vzelo na znanje m okrajnemu šolskemu svetu so bili poslani dotični ukazi. — Na 3razredni ljudski šoli v Leskovcu se bode podučevalo v nemškem jeziku, in v Kerškem bode v IV. razredu ljudske šole nemški jezik učni jezik, ker s početkom šl. leta 1878/79 ima se tam začeti meščanska šola. — Dvorazredna ljudska šola v Šentvidu pri Zatičini se ima spremeniti v trirazredno; plača tretjemu učitelju tam in tretjemu učitelju v Eačjem (Ratschah) se določi na 400 gl.; drugemu učitelju v Dobrepoljah se poviša plača prihodnje leto od 400 na 450 gl. — Začasni učitelj France Cetel v Šent-Lorencu na Temenici je postal stalni učitelj pri sv. Petru (pri Eudolfovem) vsled predloga kraj. šl. sveta, deželnega odbora kranjskega po ministerskem ukazu dne 4. januarja 1877, št. 17084. — Pritožbe in prošnje za zlajšanje kazni pri šolskih zamudah, prošnje za pokojnino in milostne darove, za nagrado in denarno pomoč so bile razrešene. — C h. mozko in žensho učiteljišče in z njima zdrnženi vadnici ste sklenili šolsJco leto 14. p. m. Po zahvalni maši v stolni cerkvi so se zbrali učenci na vadnici in gojenci na učiteljišču v prostorni šolski sobi, kjer so gojenci in učenci peli primerne pesmi slovensko in nemško in gospod ravnatelj je bral odlične učence; a na c. kr. isobraževališči sa učiteljice razveselila nas je pervikrat učenka na vadnici (pridna M. Grasselli iz IV razr.) s slovenskim govorom. Ni dolg, tudi ne silno učen, a mičen ter primeren, zato naj ga priobčimo, glasi se tako — le: »Delo in pokoj sta si v nasprotji, na nji se opira vse živenje v naravi. Vsak večer svetlo solnce zatone za gonimi, in temna noč razgerne svoj černi plašč, da se zeralja, in kar je na njej, spočije truda minulega dne. In jeseni se pripravlja vsa priroda na dolgo spanje, da pod belo zimsko odejo nabere novih moči za krasoto, na katero jo pomlad prebudi. Tudi nas, predrage součenke! po desetmesečnem učenji čaka daljši počitek. Dobro bode del mlademu našemu telesu in duhu, pa naše misli naj tudi v počitnicah ostanejo obernene na blage nauke, ki smo jih prejemale v šolskem letu. Globoko si jih zdaj vtisnimo v serce, tako nam bode prav rabile počitnice in željno bodemo pričakovale začetek novega šolskega leta; v naših persih pa bode živo klil nežni cvet hvaležnosti do naših ljubljenih učiteljic in učiteljev, katerih se nam je o razhodu pred vsem spominjati. Dobrotni stvarnik jim poplati stoterno trud, ki ga jim je prizadevala naša šolska odgoja. Zahvalimo se v pervi versti prečastitemu gospodu ravnatelju, čegar skerbnemu očesu je bilo vedno čuvati nad nami. Želimo prav iz serca, da bi počitnice okrepčale in ojačile naše ljube učiteljice in učitelje za srečno nadaljevanje njihove težavne naloge. Eadostna jih bode pozdravila vsaka iz mej nas, kadar se zopet združimo za skupno delo. Po končanih počitnicah pa ne bodemo sešle se vse, ki se daues poslavljamo. Nekatere so doveršile učenje na tem zavodu, nekatere bodo morebiti stopile v druge učilnice. Čeravno ta ločitev ni tako resna, da bi nam zaradi nje solza igrala v očesu, se nam vendar nekako milo stori mislečim, da nam bode pogrešati kako prijateljico. Priporočamo se v prijazen spomin tistim, ki odhajajo; me se jih bodemo vedno spominjale in ta vztrajni spomin naj bodi terdna vez, ki naj nas objema tudi razdružene, da bode vesela učenka součenke, ko ji pot v življenji zopet združi. Za zdaj pa —! z Bogom in na zvidenje!« Omeniti je tudi lepe razstave ženskih ročnih del, ki je bila ta dan na tem zavodu. Razdelena so bila dela po letnikih in razredih. Obiskalo je to razstavo lepo število gospej i gospodičin ljubljanskih, a tudi več gospodov je bilo viditi, ter vsakdo se je lahko prepričal, da so bile gojenke na učiteljišči in učenke na vadnici med letom kaj marljive, pa tudi da je poduk v dobrih rokah. — Srednje šole so končale šolsko leto v saboto 14. p. m. Letuo sporočilo c. k. ljubljanske gimnazije ima za vvod spis: »Kleon Versuch einer Ehrenrettung« spis. prof. dr. K. Ahn. Učiteljev je bilo 19, med temi 3 duhovni, učencev v začetku leta 444 javnih in 8 zasebnih, ob koncu leta pa 413 javnih in 8 zasebnih. Po domovini je bilo 365 Kranjcev (98 iz Ljubljane, 144 iz Gorenjskega, 59 iz Notranj., a 74 iz Dolenj., 42 iz drugih austro - ogerskih dežel in 4 tujci. Razen 1 luterana so vsi katoličanje. Po narodnosti je 322 Slovencev, 94 Nemcev, 1 Hervat, 1 Čeh, 3 Italijani. Doveršilo je: izverstno 49, z 1. redom 255, z 2. redom 26, s 3. redom 37, poskušnjo jih sme ponavljati 40, neizprašanih je ostalo 6. Štipendij je imelo 93 učencev s 7025 gl. Umerla sta p. 1. na gimnaziji 2 profesorja: Ignacij Honig 8. decembra 1876 (roj. 11. decembra 1814 v moravskem Schonbergu, na ljubljanski gimnaziji od 1. 1862; 10. snšca je umerl prof. Jan. Tušek, rojen 13. sept. 1835 v Martinemverhu, učil od 1. 1860 na realki na Dunaji, 1861 — 1871 na viši realki v Zagrebu, od takrat na Ljubljanskej gimnaziji. — 24. marcija tretješolec Ign. Stepee. Prihodnje leto se začenja 17. kimovca. Novi učenci se oglašajo 13. in 14. kimovca, dosedanji 16. septembra. Na višji realki v Ljubljani je bilo pr. 1. 334 učencev: 214 Kranjcev, 106 iz druzih avstrijskih kronovin, 10 Italianov, 1 Turk, 1 iz Amerike. — Katoličanje so bili vsi razen 2 razkolnikov in 1 lutevana. Izdelalo jili je prav dobro 26, s I. redom 208, z U. 24, s III. 27, skušnjo jih ponavlja 46, neizprašani so 3. Veroznanstvo se uči s I. razredom po 1 uro na teden. — Važen je spis v letniku od prof. B. Knapiča: Onesnaževanje Ljubljanice med njenim tekom skozi mesto. — Novomeška gimnazija je imela 114 učencev (106 Slovanov in 8 Nemcev), učenikov pa 15 (10 svetnih, 5 duhovnih). Štipendije jih je vživalo 19. Prihodnje šolsko leto se začenja 15. kimovca, a 13. in 14. vpisovanje v I. razred, pismeno izpraševanje je 17.; a besedno 18. Učnine je 8 gl. na pol leta. V 8. letu so bili letos 4 učenci, vsi so skušnjo dostali izverstno. — — Mestne šole so končale šolsko leto s zahvalno sveto mašo, prihodnje (1877/8) se začenja 17. septembra 1877. Vpisujejo se učenci in učenki 14. in 15. septembra. V I. mestno šolo sta všolana: I. oddelek mesta (šolski del) in IV. oddelek mesta (kolodvorski dcl), drugo spada II. mestni šoli. Okraj mestne dekliške šole obsega Šent-Jakobski del, Ternovo, Krakovo, Hradeckijevo in Kurjo vas, drugo je všolano nunski šoli.