■ §0 pflMN
Leto 1892.
289
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
.
Kos VIII. — Izdan in razposlan dne 31. januvarja 1892.
(Obsega štev. 19.—21.).
19.
Ukaz ininisterstev za finance in trgovino z dné 31. januvarja 1892. 1.
zastran izvršitve nekaterih določil v trgovinskih pogodbah, ki s 1. dnem februvarja 1892. I. za-dobé veljavo in moč, in sicer v trgovinski in čolni pogodbi s cesarstvom nemškim in v trgovinskih in plovstvenih pogodbah z Italijo in Belgijo z dné 6. decembra 1891. I. in pa v trgovinski pogodbi sè Švico z dné 10. decembra 1891. I. (Drž. zak. št. 15., 17., 22., 18.).
Porazumno z vdeleženima kraljévo-ogerskima ministerstvoma se zaukazuje takö-le :
I.
Ukaza z dné 30. decembra 1887. 1. (Drž. , zak. št. 150., Ukazn. št. 48.) in z dné 28. decembra 1888. 1. (Drž. zak. št. 195., Ukazn. št. 54.) zastran izvršitve nekaterih določil v trgovinski in plovstveni pogodbi z Italijo z dné 7. decembra 1887. 1. in v trgovinski pogodbi sè Švico z dné 23. novembra 1888. 1. se z 31. dném januvarja 1892. razveljavljata.
Uradna izdaja čolne tarife za avstrijsko-ogerski I čolni okoliš, veljavna od dné 1. februvarja 1892. 1.
ustanavlja se v prilogi. Ta izdaja stopi vj izvodih blagovnega spiska na mesto prejšnje tarifne izdaje.
III.
V dopolnitev, oziroma izvršitev posameznih določil v novih trgovinskih pogodbah, izdajejo se takö, daprično veljati s 1. dném februvarja 1892. L, nastopne naredbe:
A.
K tarifi.
K tarifni številki 29. Sveže (frišno) vinsko grozdje) za na mizo (namizno grozdje) se smé zapakovati samö v dobro zaprtih škatljah, zabojih ali kosih, ki se pa vendar dado lahko preiskati (ukaz z dné 15. julija 1882. 1., Drž. zak. št. 107., Ukazn. št. 34.)
Sveže grozdje za na mizo v tovorcih, težkih nad pet kilogramov, mora se po občem colnem postavku tarifne številke 29. zacolovati tudi tedaj, kadar prihaja iz pogodbenih držav.
(Kar se tiče vinskega grozdja za narejanje vina, glej spodaj št. 77.).
K tarifni številki 48. Pri pogodovani odpravi konj do dveh 1 ét smejo colnije, ako nastane kak pomislek proti resničnosti povedbe, ki jo stranka podâ o starosti konj, zahtevati, da se donese spričevalo živinskega zdravnika.
(Slove i»cli.
40
K tarifni številki 51. Kar se tiče tega, da se škampi (nephrops norvégiens) odkazujejo št. 51. (po pogodbe cola prosti), ne izpreminja se ničesar.
K tarifni številki 64. Seme sviloprejk je (brez ozira na ovoje, v katerih se uvaža) odpravljati cola prosto.
K tarifni številki 67. Po pogodbenem posta\ku 5 gl. na 100 kilogramov je odpravljati tako nečisti parafin (parafinove luske, parafinovo maslo i. e.r.) kakor tudi očiščen parafin; barvan parafin spada pod tarifno številko 331.
Rudninske mazalne lolšče in rudninske tolšče, katere se v abecednem blagovnem spisku gledé na colno odpravo enačijo parafinu, niso izvzete od ugodnosti po pogodbi.
K tarifni številki 72. Da se prirodno čisto oljično olje spozna in razločuje od mešanic z drugimi mastnimi olji, ravnati se je po postopku, kakor je povedan v dodatku k uradnemu abecednemu blagovnemu spisku iz leta 1887. pri iskalnici »olje“
K tarifnima številkama 72. in 73. Denaturo-vanje ricinovega olja v sodih, mehovih in mehurjih je opraviti prav takö in s taisto previdnostjo, kakor je to zaukazano gledé oljičnega olja v Ukazn. št. 42. iz leta 1878. in št. 7. iz leta 1880., gledé arahid-nega olja pa v Ukazn. št. 19. iz leta 1891.
V odpravljanje denaturovanega oljičnega olja na podstavi tarifne opomnje k št. 72. sedaj pooblaščene colnije smejo tudi odpravljati denaturovano ricinovo olje in denaturovano arahidno olje.
K tarifni številki 77. Vinsko grozdje za narejanje vina (grozdje od vinske trgatve) smé se spravljati v promet samo zmaščeno v takih dobro zaprtih sodih, ki imajo prostornine vsaj pet hektolitrov in so tako osnaženi, da nimajo na sebi nič prsti ali nobenega dela trt.
Vinsko grozdje za narejanje vina, ki bi bilo dru-gači zapakovano, izključuje se od uvoza in prevoza (ukaz z dné 15. julija 1882. 1., Drž. zak. št. 107., Ukazn. št. 34.).
Drugi odstavek opomnje 1. pri iskalnici „pijače“ v abecednem blagovnem spisku je prečrtati, in na njega mesto postaviti spredaj stoječa določila.
K tarifni številki 85. V prometu po pogodbi je gledé na colno postopanje sè sirom sedaj delati ta-le razloček :
1.	Po colu 5 gl. na 100 kilogramov je tiste sè spričevalom o izviru obložene vrste sira, ki so neko
posebnost italijanska, t. j. strakin, gorgonzolo in parmezan, odpravljati tudi tedaj, kadar dohajajejo pod posebnimi nazivali, n. p. lodigianski, reggian-ski sir.
2.	Tudi trd sir v hlebih, mlinskim kolesom podobnih, težkih 50 kilogramov in več, zavezan je colu 5 gl.
Ta postavek naj se uporablja o siru, dohajajočem iz pogodbenih držav, ako taisti kaže zahtevane lastnosti po svoji kakovosti in po svoji teži.
Ukaz z dné 26. oktobra 1889.1. (Drž. zak. št. 177., Ukazn. št. 33.) zastran colnega postopanja z emmenthalskim, grojerskim in zbrinškim sirom se razveljavlja.
3.	Vsak drugačen sir je v prometu po pogodbi zacolati z 10 gl. na 100 kilogramov.
K tarifni številki 87. Tudi ribe, ne posebe imenovane, v razsoli, so zavezane v prometu po pogodbi colu 3 gl. na 100 kilogramov.
K tarifni številki 1)3. Kot vsakovrstne moke, vsakovrstno pšeno in kašo, in vsakovrsten drob za juho je po pogodbenem colu 15 gl. zacolovati moke in mlinarske izdelke (iz žita, rajža ali sočivja), tudi pripravljene in s primesjo drugih tvarin (na primer zgoščene mesne juhe, zelenjave, zelišč za juho in soli), ako se uvažajo v paketih, tablicah ali valjkih, tudi s pridejanim navodilom, kako jih rabiti, ali kot dijetetično hranilo (živež). V občem prometu so zavezani colu 40 gl. po tarifni številki 93.
Ako se nahajajo v hermetično zaprtih shran-kah, padejo pod št. 92. (po pogodbi 35 gl.).
Ako so zelenjava in zelišča za juho predmet samostojne pošiljatve v pakovulu, ki ustreza številkama 92. in 93., zavezane so v prometu po pogodbi colu 35 gl. na 100 kilogramov.
K tarifni številki 101. Ob uvozu iz najbolj po-godovanih držav sméjo surove koralde biti tudi že osnažene, ne da bi za to spadale pod tarifno številko 248.
K tarifni številki 103. Magnezija, zmleta ali oplaknjena, spada brez ozira na uporabo kšt. 103.4 2. (cola prosto).
K tarifni številki 113. Z umetalno narejenim indigom, ki ima isto sestavo, kakor prirodni indigo, postopa se kakor s poslednjim.
K tarifni številki 117. Ti številki odkazana kotranova olja iz premoga aromatične vrste nimajo ugodnosti po pogodbi.
Po pogodbi za smolno olje dodeljena znižba (1 gl.) se razteza na vse predmete, kateri so v abecednem blagovnem spisku povzeti v pojem smolno olje, torej tudi na kolomaz, kateri se nareja iz zvez smolnega olja z alkalijami.
K tarifni številki 124. Glede colnega postopanja z bombaževimi prejami tarifne številke 124.d v prometu po pogodbi velja kakor doslej nastopna naredba:
1.	Ker je col po pogodbi za enovite preje črez št. 50. do št. 60. angl. enak colnemu postavku obče tarife za preje črez št. 29. do št. 50. angl. (14 gl.), dopušča se, da se preje črez št. 29. do št. 60. angl. štejejo za eno colno stopinjo in da se po tern napovedujejo. Smé se torej opustiti ovedba številčne I meje do 50, ker je brez pomembe za čolni postavek.
2.	Za ovedbo številčne meje do 60 so v obče uporabna določila z ukazom z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak. št. 57., Ukazn.št. 18.)podi. izdanega navodila k colnijskemu preiskovanju bombaževih prej, ter je po tém poslednje zmislu primerno dopolniti. V posameznem je sosebno opomniti to-le:
a)	Za pravilno namotane preje v predenih (štrenah)
Tipne vteži, ki jih colnija ima za eno pasmo št. 60. angl. dvojnate, prilične so tudi za dvé pasmi št. 60. angl. enovite preje. Potemtakem se vagata, preiskujoč mejno številko 60., 2 pasmi in sicer pri angleškem motanji s tipno vtežjo za 15'120 gramov, a pri meter-skem motanji s tipno vtežjo za 19'685 gramov.
b)	Za nepravilno namotane preje v predenih in preje na cevkah:
Ker je tipnica, ki jo ima colnija, od 3.024 gramov za 162 yards št. 60. dvojnate prilična tudi za 336 yards enovite preje, naj se za 336 yards od poslednjič omenjene preje, po navodilu odmotanih, zvagazisto tipno vtežjo.
c)	Za preje v osnovah :
Preiskujoč take preje v oziru na mejno številko 60., treba je vselej 336 natanko 1 yard dolgih niti odrezati in zvagati s tipno vtežjo, omenjeno v prejšnjem odstavku.
Med št. 29. in 60. vpovedane preje ne potrebujejo posebnega ovedanja mejne številke izvzemši slučaj očitne nepravičnosti: a pri napovedih črez št. 60. angl. jo je treba vselej ovedeti.
K tarifnim številkam 126., 131. in 132. Za colno ugodno postopanje z bombaževimi prejami, na tri ali več streinenov, enkrat sukanimi (prejami, katerih posamezni stremeni sestojé samo iz enovitih niti), surovimi (niti za vezenje, tarifna številka 126.), za vezenje, potem surovim ličnim bombaževim blagom (tarifna številka 131.a), surovim, nevzorčanim bombaževim tuljem in surovimi nevzorčanimi bombaževimi tkaninami iz preje črez št. 100. (tarifna številka 132.) za povezenje proti dovolilnicam je v obče zmisloma uporabljati določila ukaza z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak. št. 58., Ukazn. št 18.), pod I. o colnougodnem prejemanji kokosovih in enakih vlaken itd. Poleg tega se vkrepajo še nasledna posebna določila:
a)	Kadar kak obrtnik zahteva tako ugodnost za surove tkanine št. 131 .a) in za surove nevzor-čane tkanine, št. 132., kakor tudi za surov ne-vzorčan tulj, treba je v dovolilnici povedane množine za vsako posebe na tanko ločiti. Tudi naj se knjigovodstvo vredi posebe za vsako izmed obéh skupin.
b)	Za „vezenje“ v zmislu tega ukaza se razumeva ne samö pravo vezenje sè strojem (gladko in luknjičasto), ampak tudi verižasto vezenje, takozvano debelo vezenje, tamburovanje (s tam-burnim strojem ali z roko).
c)	Take stvari se smejo vezti tudi zunaj posebnih zavodov. Ali kadar se ima goditi takö, dolžan je podjetnik (faktor itd.) to okolnost izrečno zglasiti. Preje in tvarine, ki imajo biti vezene, naj vsegdar prejemlje podjetnik in on naj vodi tudi knjige.
d)	Kadar podjetnik, ki ima dovolilnico, surovo blago, ki ga je on vezel, preda belilnici ali zavodu za apreturo, naj se v tem ne vidi nikak po t. 4. gori navedenega ukaza nepripusten odstop.
K tarifnim številkam 128., 129., 130. in 131. Čolni postavki po pogodbi za barvane, na več barev tkane in tiskane bombaževine se uporabljajo o vseh tkaninah, ki po določilih abecednega blagovnega spiska padejo pod dotične pojme.
K tarifni številki 132. Pod to številko spadajoče bombaževe tkanine so v nji obsežene brez ozira na stopinje plemeničenja (torej brez razločka, ali so surove, beljene, barvane itd.).
K tarifnima številkama 133. in 14(». Pri tarifo vanj i vezenih bombažev in (tarifna številka 13 3.) in vezenega lanenega blaga (tarifna številka 146.) ni v poštev jemati vezilne tvarine, tudi če je ta iz svile.
Predmete zavésnega vezenja (rideaux, stores, vitrages, pogrinjala za pohištvo) tarifne številke 133. z vezilnimi nitmi iz drugačnih tvarin, kakor iz bombaža, je odpravljati kakor druge vezene tkanine v prometu po pogodbi po colu 200 gl.
K tarifnima številkama 139. in 148. opomnja. Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak. št. 59., Ukazn. št. 18.) o prometu z vrečami, da se napolnijo, in z vrečami, ki se izpražnjene vračajo iz inozemstva, ohrani svojo moč in veljavo z nastopnimi
izpremembami:
*
K oddelku I. o prometu z vrečami, ki se imajo napolniti. Domemba pogodbe se razlikuje od dotičnih določil obče tarife (opomnja k št. 139. in 148.) s tém, da je rok za vnovični izhod raztegnen na šest mesecev in da omejitev, po kateri je treba vreče sè žitom napolniti, več ne veljâ.
Potemtakem veljajo — kolikor gre za promet z najbolj pogodovanimi deželami, nasledite pre-membe :
a)	V točki I. treba je v prvem odstavku besedi „sè žitom“, potem v drugem odstavku besede „sè žitom (tudi sladom)“ izbrisati in tamkaj namesto „dveh mesecih“ postaviti „šest mesecih“;
b)	v točki 2., drugem odstavku naj vmesni stavek slove: „pri čemer naj se o resničnosti povedi gledé na število vreč dovoljno in o njih vsebini prepriča tako, kakor sploh velevajo za izvoz čolni predpisi in predpisi o statistiki blaga“ ;
e)	v točki 3. in 4. grč besede „rok dveh mesecev“ premeniti v besede „rok šestih mesecev“ in poleg tega naj se besede „žita ali slada“ izbrišejo.
V zabeležnicah je postaviti na videž, da veljajo šest mesecev.
V obrazci potrdilnice je za besedami ovojnega platna pristaviti besedo „polne“, ter
naj se besede „napolnjenih s tozemskim žitom
. (sladom) “ izbrišejo ;
d) finančna oblastva prve stopinje smejo povračilo ob uvozu v zabeležnem postopanji zavarovanega ali plačanega cola izjemno dovoliti tudi tedaj, kadar se vreče izvažajo prazne in ne napolnjene, ter potemtakem ni mogla biti izdana potrdilnica.
K oddelku II. Oznamenjene vreče iz sivega ovojnega platna ali iz jute, ki so iz svobodnega prometa avstrijsko-ogerskega čoln ega okoliša v kako vnanjo deželo ali kak čolni izimek (izključek) izstopile napolnjene in od ondod po porabi gredo prazne nazaj, imajo po naslednih pogojih in prigledih pravico do colnega oproščenja, namreč:
a)	Ako vreče napolnjene z vrstami blaga, ki so ime
novane v t. 5. oddelka II. v ukazu z dné 21. maja 1887. 1., izstopijo črez mejo, velja še nadalje dosedanje postopanje na podlogi ravnokar omenjenega ukaza, torej izdajanjepotrdilnic, ki dajo pravico, v letu dni enakšno število že rabljenih oznamenjenih praznih vreč cola prosto uvažati. A pri tem je treba v bodoče to, da se je taka potrdilnica dala, postaviti na videž na izvirnem voznem listu, naudarjaje štampiljo te vsebine:	„Potrdilnica zastran cola prostega
• y	il	v • i	• vozniku blaga
vnovičnega vhoda vreč izdana in požj|]'<^' do_
poslana“"* (vrstlca> se stvari ne prilega, iz-briši se v alternativnem pristavku završila).
Z ukazom z dné 10. avgusta 1887. 1. (Drž. zak. št. 101., Ukazn. št. 33.) ukazani razteg vrst blaga, imenovanih v točki 5., se razveljavlja, ter bo odslej v takih slučajih postopati po naslednji točki b).
b)	Za vreče, v katerih se izvažajo druge stvari kakor take, ki so imenovane v točki 5., ni dopuščeno postopanje po oddelku II. ukaza z dné 21. maja 1887. 1., ter se ne bodo izdajale nobene potrdilnice. A colnije, imajoče oblasti vélike colnije, sméjo na podlogi opomnje pri iskalnim „Ovijala in shranke“ v uradnem abecednem blagovnem spisku take prazne, že rabljene oznamenjene vreče na povratku cola prosto odpravljati, kadar je verojetno dokazano, da so nazaj idoča ovijala od blaga, iz domače države izvedenega.
c)	Zgorenja določila k oddelku 11. veljajo tako za promet po pogodbi kakor tudi za obči promet.
K številkama 168. in 169. Soglasno z ukazom z dné 15. marca 1888. 1. (Drž. zak. št. 29., Ukazn. št. 6.) po dodatku z dné 30. aprila 1888. 1. (Drž. zak. št. 57., Ukazn. št. 13.) ukazano besedilo opomnje 13. (pri iskalnici „Svila in svileno blaga“ v uradnem abecednem blagovnem spisku) o colnem postopanji z blagom iz same svile izpreminja, oziroma dopolnjuje se z naslednim dodatnim določilom:
V prometu po pogodbi je obči čolni postavek po 400 gl. na 100 kilogramov za tarifno številko 168. uporabljali o vseh predmetih te številke (izvzemši svilene tenčice za sita), torej tudi o „obšivilih iz svilenih in polsvilenib vrvic, motvozov prepredenih sè svilenimi nitmi, šenilj in takšnega pasarskega blaga, podelanih“.
Svilena tenčica za mlinska sita (tresilnice, mi-kulje) so kakor doslej zavezane colnemu postavku po 200 gl., iz česar je razvidno, da je ta tenčica izvzeta iz tenčičnikov, navedenih pri 400 gl.
Popogodbeno postopanje sè vsesvilenim blagom (blagom iz same svile) tarifne številke 169. se izpreminja tako, da bo gumbarsko in pasarsko blago (št. 169.«) zavezano popogodbenemu colu 300 gl. na 100 kilogramov. Zastran drugega blaga iz same svile (št. 169.&) veljajo dosedanja določila, katera se v nastopnem vnovič objavljajo:
1.	Pojem gladkih tkanin in arinur (veza-tev), uživajočih po pogodbi ugodnejši col po 200 gl., ostane v obče isti, kakor sedaj velja po opomnji 13. Samo dve skupini vsesvilenega blaga, ki sta po besedah opomnje 13. sedaj bili izključeni od colnega postavka po 200 gl., bosta ga odslej deležni, namreč :
ti) Križema ali poševno progaste takšne tkanine, pri katerih je vzrok, zakaj se doslej niso pripuščale po stavku od 200 gl., bil samö in edino v uporabljanji mnogobarevnega otka.
Potemtakem je Ireba v 2. odstavku opomnje 13. izbrisati besede „poleg tega vse križema ali poševno progaste tkanine, ki kažejo efekte, narejene po različnem otku“.
h) Tkanine, ki se sedaj samö zato ne pripuščajo po postavku 200 gl., ker se na njih v podobi ob-krajnih prog (bordur) vidita po dve armuri (vezatvi) ali več njih vsaka za se.
Kot tip slučajev pod h) je zmatrati tkanine za dežnike in solnčnike ali pa rute, ki sestoje po celi širini iz enotne vezatve (n. pr. tafet) ter kažejo različno vezatev (največ atlas ali cannelé)
samo v podobi in raztegu obkrajnih prog (bordur). Kadar ločene vezatve niso tako omejene, da bi se jim po pravici še mogel prisoditi značaj obkrajnih prog (bordur), postavek po 20Ugl. ni uporaben, ampak blago je zavezano colnemu postavku 400 gl. v zmislu nasledne točke 2.
Značaj obkrajnih prog (bordur) se smé ločeno nastopajočim vezatvam tkanin za dežnike in solnčnike ali pa rute prisoditi samö tedaj, kadar je vsaka obkrajna proga oža kakor osmi del tkaninske ali rutne strani, na kateri stojé navpično.
* Pri tem je paziti, da se smé za širino bordure vso razdaljo od roba zrcala do skrajnega vnanjega roba tkanine ali rute vzeti samö tedaj, kadar tudi skrajna vnanja proga vzdolž roba tkanine ali rute kaže različno vezatev v primeri s pravo podstavo (zrcalom).
Dalje ne velja za razlog izključenja pri odpravi po pogodbenem postavku 200 gl., če se pod a) in b) omenjena slučaja najdeta na kaki tkanini zedinjena.
2.	Za vse ostalo blago iz same svile št. 169. b), katero po zgorenjem ne spada pod postavek 200 gl., obveljâ v prometu po pogodbi znižba od 500 na 400 gl. Po tem so temu colu podvržene ne samö one tkanine, katere se v drugem odstavku opomnje 13. (z obema v prejšnji točki 1. obseženima omejitvama) imenujejo fasonirane, ampak tudi žameti in žametastot kanje, potem traki iz same svile, o katerih je rečeno v poslednjem stavku opomnje 13., kakor sedaj slove, da so zavezani določilom obče tarife.
Col po 400 gl. se uporablja tudi o blagu iz same svile, katero je pleteno na stanu.
Glede tenčičnikov gl. gori k št. 168.
Naredba, vkrenjena v dodatni opomnji k 3. in
4.	v iskalnici „Tkano in na stanu pleteno blagö“ madnega abecednega blagovnega spiska za čas, dokler naj bi trajala prejšnja trgovinska pogodba z Italijo, uporablja se zmislu primerno tudi za ves čas, dokler trajajo nove pogodbe.
Gledé na odpravo blaga iz same svile, ki uživa niži col po 200 gl., veljajo še dalje naredbe, vkre-njene v opomnji 13. pri iskalnici „Svila in svileno blago“ blagovnega spiska.
Zacolovati vsesvileno blago po postavku 200 gl. j trgovinsko številjenje), in tudi ne širina posameznih imajo, dokler se drugači ne ukrene, oblast vse tiste 1 kit (7 bilek, 13 bilek i. e.), ker veličina klobukov ni colnije, ki so jo za t6 imele do sedaj.	; merodajna za njih ličnost in se tudi iz lične slame
morejo delati široke kite in narobe, ampak to po-
V zbirkah vzorcev na podstavi pojasnil v točki VIII. ukaza z dné 28. decembra 1888. 1. (Drž. zak. št. 195., Ukazn. št. 54.) izvršene izpremembe ohranijo svojo moč tudi nadalje.
Potemtakem se v njih obseženih 70 vzorcev razdeli na té le tri skupine:
[ Št. 1. do 27., kakor doslej.
I (Sèm gré tudi 11 vzorcev, z razpisom f. m. z dné 5. julija 1888. L, št. 22849. odpravljenih dotičnim uradom, da jih dodatno vzprejmô.)
dalje
maga samö in edino širina in kakovost posamezne slamnate bilke.
3.	Mejo med grobimi in ličnimi neopremljenimi benečanskimi slamniki najti bo najprimerneje takö, da se klobuki, in to ne samo surovi, ampak tudi prirejeni, ki so narejeni iz enako ali manj lične slame, kakor jo kažeta izdana, tudi sedaj veljavna vzorna tipa, zacolujejo še kot grobi benečanski klobuki s colom dveh krajcarjev od vsakega, klobuki pak, ki so narejeni iz ličnejše slame in niso opremljeni, da se v občem prometu zacolujejo z dvajsetimi, v prometu po pogodbi pa z desetimi krajcarji od vsakega.
po pogodbi kot gladke, oziroma kot armure <— 200 gl.
po pogodbi kot svilena tenčica za mlinska sita — 200 gl.
po pogodbi —
400 gl.
št. 29. , 30. , 46. , 47
34.
tkanine za dežnike in robce j (rute) z borduro
j Epinglé z dvoj-
nim otkom
38.	/	Quadrillées
39.	(	Levantines
40.

Surah
quadrillée
, 56. I	Loiiisiennes
, 57. (	quadrillées
potem 6 novih vzorcev, ki I so se dotičnim colnijam ' doposlali z ukazom z dné '	28. decembra 1888. 1.
št. 67. in 68.
vse ostale številke v knjigi vzornici.
Ko so se pri odpravi čolni uradniki, na podstavi spričeval o izviru in v spredaj stoječi točki 1. podanih priznakov prepričali, da imajo sploh opraviti z benečanskimi slamniki in je samo to še dvourno, ali so klobuki grobši ali ličnejši od tipov, potém, ali so surovo prirejeni, polože naj tipe za surove ali za prirejene klobuke na slamnate kite klobukov, katere je preiskati, in potém naj, primerjaje širino bilek klobučjih, odločijo izmero cola.
4. Samo klobuki iz nebarvanih gladkih (ne čipkasto ali kako drugači prelomljenih ali vzorčanih) kit, ki so prišite druga na drugi, smejo se, ako to dopušča širina uporabljane slame in njih izvir z Beneškega, pripuščati po colu dveh krajcarjev.
Vsi klobuki iz slamnatih kit. Sitih druga na drugo, in pa vsi barvani klobuki so izvzeti od té ugodnosti.
Za odpravo grobih benečanskih slamnikov po colnem postavku dveh krajcarjev ohranijo oblast tiste colnije, ki so do sedaj bile zanjo pooblaščene.
K tarifni številki 175. Gledé na grobe bene-čanske slamnike veljajo ta-le določila:
1.	Benečanski slamniki se morejo od drugih, sosebno florentinskih slamnikov razločevati po tem, da je slama v barvi bolj neenovita in svetlejša kakor enovita, rumena, zamolkla slama florentinskih klobukov, in da je pletenjé, ako je držiš proti luči, sosebno tam, kjer se kite drže druga druge, bolj prozorno, ker je bolj nepopolno, kakor tesnejše, enakomernejše florentinsko pletenjé.
2.	Razločevati med grobimi in ličnimi benečanskimi slamniki ne pomaga ni število kit ob klo-
Pod št. 175. a in b spadajoče klobuke iz drugih tvarin kakor iz slame, lesnih treščic, trstja, ličja, ločja (tudi trstovja), ribje kosti in palmovih listov, n. p. klobuke iz stremenov ali sè stremeni ali iz bombaževe sparterfje, iz sukna itd. je zacolovati po postavkih obče tarife.
Kar se tiče nakičenih klobukov, izpreminja se v prometu po pogodbi to, da se nakičeni ženski klobuki iz klobučine zavezujejo colu 40 kr. od vsakega (enako colu za take klobuke, ako so opremljeni). Glede vseh drugih ne posebe imenovanih klobukov je razločevanje nakita in opreme
bukovem robu (po katerem se opravlja navadno tudi zanaprej brez upliva na izmero cola.
K tarifni številki 176. Po povodu dodeljenih ugodnosti po pogodbi za nekatere postavke tkanega blaga se colnije opozarjajo na tö, da pri zacolovanji predmetov tarifne številke 176. ni jemati preračunu cola v podstavo pogodbenih colov, ampak le postavke obče tarife.
Izvzeto od tega je perilo, toda brez snažilnega perila. Za zacolovanje poslednjega velja prej povedano načelo, za zacolovanje drugega perila pa je jemati v podstavo pogodbeni čolni postavek.
Ženski plašči in ogrinjala (jakete, dolina-ni, mantilje i. t. r.) iz volnenega blaga s pridevki (nakitom, podvlako i. e. r.) iz svilenine številek 168., 169. in 170. so zavezani v prometu po pogodbi trdnemu colnemu postavku 250 gl. na 100 kilogramov.
K tarifni številki 183. Po colnem postavku 50 kr., oziroma 5 gl. se v prometu po pogodbi pripuščajo samo tiste pletenine iz treščic za dna sitom, za klobuke, namizna pogrinjala itd., ki vhajajo v ne-umerjenih kosih.
K tarifnima številkama 186. in 188. V prometu po pogodbi je glede na odpravo lepe n ek (kartonov) razločevati takô-le:
1.	Golu 3 gl. (tarifna številka 188.) so zavezani kartoni, katere je oznameniti kot „treske za tiskanje, leskečo in usnjasto lepenko“ (tako tudi skriljeve lepenke);
2.	znižba na 1 gl. (nasproti občemu postavku 3 gl. tarifne številke 186) pristoji kotranovim in kamenénim lepenkam, in pa slamnastim lepenkam;
3.	vse druge, v spredaj stoječih točkah ne omenjene lepenke so zavezane znižanemu colu 50kr.
Taiste so ali črpane (iz celov(ne) ali pa kav-čane (na lepenkarskem stroji spojene in na to stisnjene plastt papirovine). Kartone, narejene iz papirnih pol, zlepljenih drugo na drugo, ali pa prevlečene s papirjem, potem z barvami pomazane (z barvovi-timi vzorci tiskane) lepenke je vendar zacolovati kakor doslej.
K tarifni štervilki 191. Papir s prosijnimi črtami (takozvanimi vodenotiskovnimi črtami) je zacolovati kakor črtani papir.
K tarifni številki 195. Punčike in sestavine punčik iz papirne mase),dogotovljenc,pomalane, lakirane, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spadajo med usnjeno in drobno blago, zavezano višemu colu, zavezane so ob uvozu iz pogodbenih držav občemu colnemu postavku té številke.
K tarifni številki 214. Ugodnosti (15 gl. na 100 kilogramov), po pogodbi ustanovljene za usnje za podplate in odpadke usnja za podplate deležno je tudi tisto usnje, ki je po določilih abecednega blagovnega spiska odkazano št. 214. (n. p. usnje za gonilne jermene).
Usnje za podplate (tudi odpadki usnja za podplate) z Beneškega in iz sosedne provincije brešanske in mantovanske se na Avstrijsko-Ogersko vpušča po znižanem colu 8 gl. na 100 kilogramov pod naslovom mejnega prometa v največinski množini 2000 meterskih centov s pogojem, da dotične po-šiljatve spremljajo spričevala o izviru, izdana po trgovinskih zbornicah, katere za to pooblasti Italija; v teh spričevalih bodi tudi potrjeno, da je dotična pošiljatev še vedno v mejah deleža ugodovane največinske množine, odkazanega za tekoče leto oni provinciji, h kateri spada zbornični okraj.
K tarifni številki 216. Tkalice {peckers) iz surovih, nestrojenih kož (prirodnega usnja) so zavezane v prometu po pogodbi colu 15 gl. na 100 kilogramov. Tkalice iz usnja, strojenega s čreslom, pak je tudi. če izvirajo iz pogodbenih držav, zacolovati po št. 216.
Tudi v prometu po pogodbi colu 15 gl. na 100 kilogramov zavezane čašice za prenosnike iz surovih, nestrojenih kož (prirodnega usnja) služijo pri molkovih delih za prenos trdnih tvarin (n. p. pri mlinarskih strojih za pomikanje žita).
Po pogodbenem colnem postavku 22 gl. za strojne gonilne jermene je odpravljati samo gonilne jermene za strojno rabo iz usnja; vsi drugi gonilni jermeni té številke pak so v zmislu določil abecednega blagovnega spiska pri iskalnici „gonilni jermeni“ (vštevši okrogle usnjene prožke, namenjene za šivalne stroje in e. r.) zavezani občemu colnemu postaku 25 gl.
K tarifnima številkama 220. in 221. S priredbo ali barvanjem narejene posnetke ličnih kož iz navadnih kož (n. pr. posnetke kože morskega psa [sealskin] iz barvanih in striženih zajčjih in
kunčevih kož i. e.) je v prometu po pogodbi zacolo-vati kot navadne kože po čolnih postavkih, ustanovljenih pri številkah 220.« in 221.«.
Umetalno kožuhovino vsake vrste, in sicer v široki robi, kakor tudi v prožkah i. e., odpravljati je v občem prometu in ob uvozu iz pogodbenih držav vselej po tarifni številki 220 s colom 200 gl. na 100 kilogramov.
K tarifni številki 225. Ms. Košarsko blago v zvezi s tkaninami ali pleteninami iz tkanega blaga ali s takim nakitom se zacoluje kakor doslej kot drobno blago.
K tarifni številki 232. Ker se je po pogodbi čolni postavek tarifne številke 232.i znižal od 4 gl. na 3 gl. za otlo steklo, navadno, bélo (prozorno), opozarja se na t6, da se ta znižba ne uporablja na tako otlo steklo z ubrušenim ali odrgnjenim zamaškom dnom ali robom.
Otlo steklo te vrste spada tudi zanaprej pod številko 233. (4 gl. kosmate teže).
K tarifni številki 241. in 243. Pod nazivalom beneške steklenine znani predmeti, kakor so biseri, konterije, spadajo pod št. 241. tudi tedaj, ako so z namenom, da se lože spravljajo v ovoje in razpošiljajo, na niti nanizani.
Konterije iz Benetek (loši, steklene kaplje, biseri, predeno steklo) odkazujejo se št. 243. s colom po 12 goldinarjev, tudi če so v zvezi s kavčukom, usnjem in neplemenitimi, niti pozlačenimi niti posrebrenimi kovinami, ali pa take, da bi jih bilo po določilih abecednega blagovnega spiska zacolovati po tarifni številki 313.
V poslednjem slučaji je treba natančno ove-deti njih izvir, a za to je dovolj, da se pokaže njih faktura.
K tarifni številki 242. Pogodbenemu colnemu postavko 6 gl. kosmate teže so zavezane vse srednjeveške šipe (Bu t zen seli e i be n) ne glede na barvo ali ton barve.
K tarifni številki 245. Sè skriljevcem v pločah tarifne številke 245.« (75 kr.) je razu-
mevati nebrušene, močnejše ploče do 16 centimetrov debele, ki se rabijo za oblaganje sten in tal, za namizne ploče itd., tudi če so za rabo sposobno obliko dobile sè žaganjem, obsekavanjem itd. Ako so brušene, spadajo pod št. 245. c (3 gl.).
Kar se tiče strešnega in drugačnega skriljevca (št. 245. Z», po pogodbi 25 kr.), ohranijo svojo veljavo določila abecednega blagovnega spiska (pri iskalnici „Skriljevec“).
K tarifnima številkama 246.in246.ltis. S preskusnimi kameni, brusi in oslami brez zveze, katere je po tarifni številki 246. odpravljati cola' prosto, razumevati je samö prirodne.
Od drugačnih preskusnih kamenov, brusovin osel, ki spadajo v zmislu abecednega blagovnega spiskapod št. 246. bis, gré po pogodbenem domenku ugodni col 2 gl. samo oblikovanim umetalnim oslam, po-tèm prirodnim in oblikovanim umetalnim votličem (tudi v zvezi z lesom ali železom, brez laka in po-liture).
K tarifni številki 248. V prometu po pogodbi spadajo pod št. 248. tudi koralde, ki so dobile obliko, sposobno za neposredno rabo (n. pr. gumbi, ročaji i. t. r.), a to samo, če so nezajete.
K tarifni številki 249. Ms. Postekljcna ali neposteklj ena strešna opeka žlebovka z Beneškega se pripušča pod naslovom ugodo-vanja mejnega prometa do letne množine 25.000 meterskih centov cola prosto, ako jo spremljajo spričevala o izviru.
Cola prosto pripuščanje omejene množine je zvezati s tistimi pogoji, kakor so povedani k tarifni številki 214. gledé usnja za podplate.
K tarifni številki 252. Rjavo posodje, kakor je boleslavsko, naumburško, gorenje-lužiško, polz-niško, vvaldenburško ali schaffhausensko i. e. lončarsko blago, zacolovati je kot navadno lončarsko blago iz kapane ilovice (tarifna številka 252. b) tudi tedaj, če je od znotraj preprosto belo postekljeno.
K tarifni številki 253. Vse k ti številki spadajoče postekljene ploče za oblaganje stén in tâl so zavezane občemu eolnemu postavkd (3 gl.). Od njih pak je razločevali postekljene sestavin e peči, ki so deležne ugodnosti po pogodbi, če so samii preproste.
Pri pločali za oblaganje sten in tal, narejenih nepostekljeno iz kameninastih mas in debelih do 30 milimetrov, (kakor so n. pr. plode iz Mettlacha, Sinziga in Trierja) razločevati je, ali kažejo eno-barevno površino (gladko, rebričasto itd.) ali če imajo vzorce, narejene sè stiskanjem razno-barevnih glinenih mas. Prve so zavezane v prometu po pogodbi postavku 50 kr., poslednje pak postavku 1 gl. 50 kr.
K tarifni številki 254. Za navadno lončarsko posodo z Beneškega iz navadne, tudi oplaknjene gline, postekljeno, tudi grobo pomalano s cvetlicami i. e. r. v več barvah, po pogodbi dodeljeno mejno ugodovanje velja tudi za tako lončarsko posodje iz Apulije.
Sedaj so za ugodovano odpravo take lončarske posode pooblaščene colnije v Zadru, Spletu, Dubrovniku, Kotoru, Krminu, Trstu, Ali, na Reki, v Poreči, Puli, Piranu. Gorici, Kopru, Viscu, Rovinji in Umagu.
Navadno lončarsko blago iz preproste ilovice, izvirajoče iz st. galske porénske doline (kamor pak ni prištevati Schaffhausena), nadalje posode za otročjo igračo taistega izvira, pripuščajo se pod naslovom mejne ugodnosti do množine 250 meterskih centov na leto po colu 1 goldinarja 50 krajcarjev na 100 kilogramov, ako se taiste uvažajo mimo colnij, ki imajo vzorce take robe (sedaj torej mimo colnije Bregenc, St. Margarethen, Rheindorf, Lustenau, Schmitter-Rheinbrücke, Feldkirch, Buchs), in ako izvir dotičnih izdelkov potrdi pristojno švicarsko oblastvo.
Vzorci lončarske posode, ki so se colnijam, pooblaščenim za odpravo s colno ugodnostjo, dopo-slali že prej, naj tudi za naprej služijo v presojanje, ali se smé pripuščati pogodbeni postavek za beneško, oziroma st. galsko lončarsko posodo.
K tarifni številki 256. Kameninske vrče s pokrovi iz neplemenitih, ne pristno pozlačenih ali posrebrenih kovin je v prometu po pogodbi zacolovati kot glinasto blago v zvezi z drugimi tvarinami po colnem postavko 12 gl., ako teža pokrova ne presega teže vrča.
Pri tem je vse eno, ali spadajo pokrovi po svoji kakovosti k tarifni številki 279. ali 280.
K tarifni številki 259. Po opomnji v pogodbeni tarifi k št. 259. aveljd poseben ugodnostr' col 2 gl. (nasproti občemu postavku 2 gl. 75 kr.) za
caglje iz plavljenega železa ali iz obarjenega varnega železa (narejene po varjenji lup, surovih cagljev, paketov surovih šin [Rohschienen-packete] ali paketov železnih odpadkov [takozvanih Schwitzpackete]).
Ti caglji so v prednjem kalibru (takozvanem rtastoločnem kalibru) ne ostrorobno valjani polu-fabrikat, čegar prerez kaže štiri enake, ne premočrtne, ampak izbokle strani. Njih premér, katerega je meriti od srede nasproti si ležečih strani ni pod 45 milimetrov. Njih dolgost ni pod 80 centimetrov.
Plosko železo z izbuhlimi ozkimi stranmi (z izboklim profilom na ozkih stranéh prereza) velja za nefasonirano.
K tarifni številki 261 Ms. Za colno-ugodno postopanje z valjano žico (abecedni blagovni spisek, pri iskalnici „železo in železnina“, opomnja 7.) debelo nad 4 milimetre za žičarnice, potem z mi-kalno žico pod 15 milimeter za mikalne fabrike, na dovolilnice, uporabljati je zmisloma določila ukaza z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak. št. 58., Ukazn. št. 18.) podi. o colnougodnem prejemanji kokosovih in enakih vlaken itd.
K tarifni številki 262. Z asfaltom (tudi ko-tranom, smolo) prevlečene cevi je v prometu po pogodbi odpravljati po colnem postavku 2 gl. na 100 kilogramov samo tedaj, kadar so iz neobdelane navadne železne litine, torej ne vrtane in tudi ne na nekih malo mestih ubrušene (opiljene), ustru-gane ali oblane.
K tarifni številki 263. Navadna železnina in jeklenina, grobo namazana, spada pod čolni postavek, znižan na 4 gl., samö tedaj, kadar ni niti vrtana, niti na mekih posameznih malo mestih ubrušena, ustrugana, oblana ali kadar nima vrezanih zavojev.
K tarifni številki 265. Ne posebe imenovano blago iz črne pločevine (plehovine) pod 0-4 milimetra nima po pogodbi nobene ugodnosti.
K tarifni številki 276. Aluminij, čist, in aluminijeve zlitine v litih surovih pločali in kladi-cah spadajo pod št. 27(5.«.
Aluminijevo železo pak je zacolovati kot železo.
K tarifni številki 281. Kovinsko sukno z več kakor 40 enovitimi osnovnimi nitmi, in pa.
(Slovonisch.)
M
kovinsko sukno z 20 in več dvojnatimi ali večstre-menastimi osnovnimi nitmi na 2 centimetra je zavezano tudi ob uvozu iz pogodbenih držav občemu colnemu postavku 50 gl. na 100 kilogramov.
K tarifnima številkama 284. bis in 287. V prometu po pogodbi uživajo neki posebni, po imenu imenovani stroji in aparati ugodnostni postavek, in sicer:
3 gl. iz tarifne številke 284. bis :
Rulö-stroji za tiskanje prtenine, vezilni stroji in mikalniški stroji;
potém 5 gl. iz tarifne številke 287. v nastopnem imenovani stroji in aparati:
Pravzapravni papirni stroj sè sušilnim aparatom. — S tem se razumeva stroj za narejanje papirja (iz gotove tvarine) v neskončnih polah. Pri tem se predpolaga, da se ob enem uvažata tako mokri del (pravi papirni stroj), kakor tudi suhi del (sušilni aparat, kombinacija parnih valjev, črez katero se mokra neposrednje iz mokrega dela semkaj prehajajoča pola vodi in pri tem suši).
Iz tega se vidi, da ne spadajo sem stroji in aparati za pripravljanje in narejanje papirščine (kuhalniki, defibrêrji, holanderji itd.), potèm taki za fabrikaeijo brentiškega papirja, za priredbo ali dode-lovanje papirja (satinirnice, kalandri itd.) in pa za narejo lepenke.
Glede kalandrov glej tu niže, po čemer oni, ki so 60 meterskih centov ali več težki, uživajo ugodnejši col po 5 gl., tudi če se rabijo pri papirarstvu.
Stroji za opeke, namreč stroji za drobljenje (razmeljavan je), stiskanje ali kakeršno bodi preoblikovanje, služeči v keramični obrtnosti za obdelovanje gline, tudi kaolina ali šamote.
Testeninski stroji, to je posebni stroji za delan je močnatili jedi (gnjetilnice, mesilnice, rez.il-nice itd.) in za pekarstvo.
Sušilnice za sušenje sadja in zelenjave.
Kalandri vsakovrstni 60 meterskih centov in več težki. Kalandri so neka vrsta dodelo-valnih (apreturnih) strojev, ki tvarine glade s tčm, da prehajajo pod težkim tlakom med valji (iz jekla, papirne mase itd.). Imenujejo se tudi valjalnice
(likalnice). Uporabljajo se največ v tekstilni obrtnosti, pa tudi v drugih, n. pr. pri papirarstvu. Glede pogodbenega cola ne dela nikakega razločka ni uporaba, niti različna sestava (n. pr. če se tlak ali pritisk napravlja po hidravličnem ali kakem drugem potu). Merodajna za to odločilo je težna meja 60 meterskih centov tako, da so ugodnosti deležni samo taki kalandri, katerih teža je posamez tolika ali veča, v tem ko so vsi manji (loži) izključeni od nje. Za to je posebno važno, da se na tanko ové teža posameznih kalandrov, ter je zlasti, kadar se kalandri uvažajo razstavljeni, skrbno paziti na to, da se pri tem po-istinjevanji ne vagajo z drugim vrèd tudi kosi, ki za popolnost kalandra niso potrebni (recimo : nadome-stilni deli, koluti za prenosne jermene i. t. r.).
Stoli na valj in mlinarski stroj i. Za poslednjič imenovane naj se zmatrajo drugačni posebni stroji za mline, ki opravljajo delo, v neposredni zvezi stoječe z narejo in dovrševanjcm meljnega izdelka (iz žita, rajža ali sočivja), n. pr. stroji za trebljenje moke trganice, miketalnice. Nasproti se priprave, s katerimi se samo žito trebi ali čisti in prebira (žitne trebilnice, trieurs in dr. t.), ne zmatrajo za mlinarske stroje.
Z elektrodinamičnimi stroji (dinamo-električnimi, dinamičnimi stroji) razumevajo se strcfji, v katerih se narejajo električni tokovi z mehanično silo ali narobe. V prvem slučaji se imenujejo oni prvotni (primarni) stroji (generatorji [proizvodniki] tokov), v drugem slučaji pa drugotni (sekundarni) stroji (elektromotorji ali elektrobudniki). Elektrodina-mični stroji v trdni zvezi sè stroji delovnimi, prenosnimi in dr. t., izključeni so od te ugodnosti.
Orodni stroji 100 meterskih centov in več težki. Sèm spadajo stroji, ki obdelujejo les (drva) in kovine. Pri tem ne dela razločka, vrši se li to obdelovanje z vrtanjem, struganjem, struženjem (oblanjem), kovanjem itd. Merodajna za odločilo o uporabi pogodbenega cola je težna meja 100 meterskih centov tako, da so ga samo take orodnice deležne, katerih teža je tolika ali veča, manjše (lože) pak so izključene od njega. Na to stran je paziti tukaj na podobne razmere, kakor je bilo povedano gori za kalandre.
Parulje (parni stroji) za ladje (med katerimi pa niso obseženi tudi parni kotli, ki spadajo k njim).
Za colno postopanje s prej imenovanimi stroji (in aparati) veljajo v obče ona načela, ki so predpisana v danem navodilu o colnem postopanji
sè stroji in aparati (ukaz z dné 21. maja 1887. 1., Drž. zak. št. 58., Ukazn. št. 18., pod III.' gledé strojev št. 284. bis. Sosebno velja torej pogoj, da imenovani stroji (priredi) pridejo pred colnijo popolni (če tudi razstavljeni) in da niso namenjeni za trgovino; dalje so vsekakor izključena od ugodnosti, če se morebiti istodobno uvažajo, gonila (parulje, kretala, motorji) — izvzemši parulje za ladje, ki so same motorji, in elektrodinamični (ali magneto-dinamični) stroji, ki sami delujejo kot motorji.
Kadar se pri kateri uvozni napovedi dokaže s potrdilom pristojne trgovinske in obrtne zbornice, da so stroji, ki jih ima kedo prejeti, pridobljene za svojo poslovršbo od nekega določenega zavoda in da se bodo ondukaj primerno rabili, vzame se pogodbeni col po 5 gl. (oziroma pri odpravi rulö-stro-jev za tiskanje prtenine, mikalniških strojev in vezil-nih strojev 3 gl.) za trdno, ter ne bode dalje nobenega zavatovanja uvoznine, oziroma nobenega po-istinjevanja po poslanih čolnih uradnikih. A če se tako potrdilo ne donese ali če se pokaže kak drug pomislek, držati se je postopanja, kakoršno je zdaj predpisano za stroje št. 284. a in 284 bis. (Zavarovanje razlike do colnega postavka št. 287., katera se vrne še le tedaj, kadar je po odposlanih čolnih uradnikih izkazano, da je stroj nameril primerno postavljen v prejemnikovem zavodu [pri paruljah za ladje na ladji, odnosno pri sušilnih priredili za sadje in zelenjavo tudi na kmetiji]).
Deloma izpreminjaje dotično določilo veljajočega navodila o colnem postopanji sè stroji in aparati, zaukazuje se, da se tudi pri strojih št. 284.0 in št. 284. bin, pri katerih je doslej bilo zapovedano zavarovanje razlike do colnega postavka št. 287. ter je gori namignjeno postopanje veljalo za vračilo te razlike, v bodoče smé to postopanje opustiti tedaj ter stroj precej za trdno odpraviti s 4 gl. 25 kr., kadar se pri uvozni napovedi prinese potrdilo pristojne trgovinske in obrtne zbornice v zmislu, kakor je gori rečeno, in kadar ni nobenega drugega pomisleka.
Do opomnji 3. k razredu XL. je strguljne okove vselej ločeno vzeti v zacolanje po tarifni številki 271.
Vizvršitev tega načela se za ovedbo teže strgulj, ki se uvažajo montirane na stroje, zaukazuje. dokler se kaj drugega ne vkrene in s pridržkom, da je je smeti preklicati, ako bi se zlorabilo, nasledno postopanje :
1.	Ako gre brez težave, ločiti je vse strgulje od njih podstave ter izvagati jih posebe z namenom, da se ločeno zacolajo.
2.	Ako ni moči odločiti vse strguljne ovlake> ampak samo neki njen del, izvaga naj se ta del, in izmerivši površino tako ločenega déla kakor tudi še montirane strgulje, ovedeti je vso težo strgulje računoma po proporciji.
3.	Ako ni moči odločiti niti enega dela strguljne ovlake, zahteva naj se od stranke, da naj donese vzorce iste vrste, in potem je ravnati tako, kakor je povedano pod točko 2.
4.	Ako ni moči donesti tudi vzorcev dotične vrste strgulj, vzeti je za podstavo zacolanja napovedano težo strgulje, katero je treba dokazati z natančnimi specifikacijami inozemskega fabrikanta.
Kadar bi pak proti resničnosti teh povedi o teži nastal kak pomislek, pobere naj holnija viši čolni znesek začasno kot zagotovilo, ob enem pa naj potrebno vkrene zastran poistinjenja teže strgulj na mestu, kamor so namenjene, privzemši za to monterja, in potèm naj, kakor izvid to pokaže, povrne zagotovilo, kar se ga je preveč pobralo.
Ako bi se stranka branila, dati pomagala, potrebna za ovedbo teže montiranih strgulj v zmislu zgorenjih določil, naj se gradašnica z montiranimi strguljami vred zacola po tarifni številki 271.
K tarifni številki 298. V prometu po pogodbi se cola prosto postopanje s precizijskimi nastroji za znanstvene namene ne bo dovoljevalo samö javnim zavodom, ampak tudi sicer, ako prejemnik sè spričevalom pristojne občine dokaže, da je nastroj, katerega je uvesti, namenjen za njegova znanstvena dela, ne pa za obrtovanje, za izvrševanje poklicne prakse ali za trgovino.
Kar se tiče prejemanja precizijskih nastrojev (instrumentov) za javne zavode, veljajo tudi še za-naprej dotična določila abecednega blagovnega spiska; drugačna dovolila zacola prosto prejemanje takih instrumentov daje na prošnje c. k. finančno ministerstvo od slučaja do slučaja na podstavi
tl*
potrdil, ki jih mora izdajati politično deželno oblastvo one kronovine, v kateri prosilec biva.
K tarifni številki 300. Manjša glasbila, kakor škatijice z godali i. e. r.. tudi otroške glas-bilne škatijice i e. r., niso izvzete od tega, da se ž njimi postopa po št. 300. i s colnim postavkom 10 gl. na 100 kilogramov, ako ne spadajo morda zavoljo tvarine, iz katere je okrov narejen, pod drobno blago.
Nasproti pa ni rabnih 'predmetov z vloženimi godali, kakor so albumi, podstavke za cigare i. e. r., poštevati pod št. 300. 6, ampak zacolovati jih je po njih kakovosti.
K tarifnima številkama 301. in 302. Pri za-colovanji žepnih urin okrovcev žepnim uram v občem prometu je jemati v poštev vsako po-zlačenje ali posrebrenje na okrovcih (tudi pokrovcih proti prahu, obodcih, gumbih, obrobnih prožkah
i.	e. r.)
V	té m prometu so žepne ure s popolnoma ali déloma zlatimi, potèm s popolnoma ali déloma pozlačenimi okrovci zavezane colnemu postavku št. 301.« (1 gl.), okrovci žepnim uram té vrste pa postayku št. 302.« (70kr.); žepne ure s popolnoma ali déloma srebernimi, potèm s popolnoma ali déloma posrebrenimi okrovci colnemu postavku št. 301.6 (50 kr.), in okrovci žepnim uram té vrste postavku št. 302.6 (20 kr).
V	prometu po pogodbi naj se za žepne ure in za okrovce za nje pobirajo nastopni čolni postavki :
a) za žepne ure:
od vsake posamezne
1.	sè zlatimi okrovci .	.... gl. I- —
2.	z okrovci, v manjšem délu zlatimi „ —‘75
3.	sè srebernimi, tudi pozlačenimi okrovci, ali s pozlačenim ali platiranim
robom, obodcem ali gumbom .	. «	„ —‘50
4.	z drugačnimi okrovci, tudi po-
zlačenimi ali posrebrenimi, ali s pozlačenim ali platiranim robom, obodcem ali gumbom................................„ —"30
b) za okrovce žepnim uram:
1.	zlate............................. —‘70
2.	v manjšem delu (manjšinoma) zlate „ — 45
3.	sreberne, tudi pozlačene, ali s pozlačenim ali platiranim robom, obodcem
ali gumbom................................. —'20
4.	drugačne, tudi posrebrene ali pozlačene ali s pozlačenim ali platiranim
robom, obodcem ali gumbom .	.	.	.	„ —‘10
Okrovci, drugačni, popolnoma brez pozlačenja, platiranja ali posrebrenja. sméjo se, kakor si uvaže-valec to izbere, zacolovati ali z 10 kr. od vsakega okrovca, ali pa kot blago po vrsti dotične tvarine.
Potemtakem je pri žepnih urah sè zlatimi okrovci in pri zlatih okrovcih za žepne ure razločevati, ali so okrovci popolnoma zlati, večinoma zlati ali pa manjšinoma zlati, ker je samo poslednjim dodeljena ugodnost po pogodbi (75kr„ oziroma 45 kr. od kosa).
Za manjšinoma zlate okrovce je šteti one, pri katerih je menj kakor polovica vse notranje in zunanje ploskve (vštevši pokrovce proti prahu, robe, obodce in gumbe) iz zlata.
Kakor deloma zlate okrovce je zacolovati tudi tiste, ki so (ne gledé na robe, obodce in gumbe) deloma sè zlatom obloženi (platirani) ali pa kažejo naložene ali vložene okrase iz zlata.
Drugačne žepne ure in drugačni okrovci, déloma iz srebra, zavezujejo se istemu postavku kakor sreberne (50 kr., oziroma 20 kr.); ako imajo samo posrebren rob, obodec ali gumb, spadajo kakor posrebreni pod postavek 30 kr., oziroma 10 kr. od vsakega kosa.
Kakovost kolesja ur, cifrenic in kazalcev se v občem prometu in pa v prometu po pogodbi pri tarifovanji žepnih ur ne jemlje v poštev.
K tarifni številki 305. S črnoleškimi urami, ki so v prometu po pogodbi zavezane colnemu postavku 40 gl. na 100 kilogramov, razumevajo se vse one ure, v katerih so vse urske furniture (oprave), spadajoče h kolesju ure, vložene v lesene stene (stojala).
Taka lesena stojala sama, s podvlečeniini vrtanimi luknjami, ali v zvezi s posameznimi opravami ur, cifrenicami ali kazalci iz neplemenitih kovin. spadajo pod tarifno številko 301. (urske oprave).
K taiifni številki 307. Blago iz pristnih ali nepristnih korald spada v prometu po pogodbi pod tarifno številko 307. še le tedaj, kadar se uvaža montirano s plemenitimi ali neplemenitimi kovinami ali pa v zvezi z drugimi tvarinami. (Glej tudi opomnjo k št. 248.)
K tarifni številki 309. Punčike in glave punčik v zvezi s lasničarskim delom iz las ali posnetkov las spadajo kakor doslej pod št. 309. (100 gl.)
K tarifni številniki 328. Takozvani blesteči škrob (škrobni lesk) ali dvojnati škrob, to je sè stearinom, boračem, voskom ali drugimi tvarinami pomešani, toda ne parfumirani škrob je zacolovati po št. 328.
K tarifni številki 331. Vodikov prekis (po pogodbi 1 gl. 50 kr.) je brezbarevna tekočina, ki se rabi za beljenje in katera rudi lakmusov papir. Ako mali množini vodikovega prekisa pristaviš zredčeno žvepleno kislino (1 : 10) in potem mrzlo nasičeno raztopino dvojnatokromovokislega kalija, pomodri začasno ta raztopina, vzkipevši, a potem zadobi zeleno barvo raztopine kromovo-okisne soli.
Vodene raztopine žveplaste kisline (po pogodbi 1 gl. 50 kr.) so vodenočiste tekočine, ki se rabijo za beljenje, rezko dišeče (po gorečem žveplu) in silno kislega okusa. Jasnovijoličasta, jako zredčena raztopina nadmanganovokislega kalija izgubi pri ti priči svojo barvo, ako ji prideneš raztopino žveplaste kisline.
Od teh vodénih raztopin žveplaste kisline je razločevati tekoči anhidrit žveplaste kisline, ki se v trgovini redkoma nahaja ter ga je tudi v prometu po pogodbi zacolovati z 10 gl. Taisti se v duhu in okusu strinja z vodenimi raztopinami žveplaste kisline. zavre pak že pri navadnem tlaku zraka ob — 105° C in se more potemtakem razpošiljati samo v hermetično zaprtih močnih posodah. Na zraku izpuhti prav naglo brez kakega ostanka.
Klorov cinek ("po pogodbi 2 gl.) se nahaja v trgovini ali v obliki štanžic ali v kosih bele barve, ali pa kot raztopina. Ta sol je zelö higroskopna ter se na vlažnem zraku stopi; reaguje pak silno kislo. Vodena raztopina daje z amonijakom začasno obo-rino, z rumeno krvolužno soljö pa belo zdrizasto vsedlino; sè soliternokislim srebrom nastane po nakisanji sè soliterno kislino bêla oborina, ki se v amonijaku raztopi.
Klorovokisli kalij (po pogodbi 6 gl.) se nahaja v brezbarevnih tablicah ali listih, kateri se v mrzli vodi teže tope kakor v vroči. Ako raztopini prideneš zredčeno žvepleno kislino, ne sme biti bele oborine (taloga). Ako ji pak prideneš solne kisline, razvije se značajni duh klorovega plina. Ako to sol v prav malih množinah (ne nad 0'1 gram!) zdrgneš v drgalnici sè žveplenim cvetom, nastanejo tnali razpoki.
V prometu po pogodbi se smejo derivati suhih destilacij premogovega kotrana, spada-
jočik številkam 1 17.,322.,330.in331.,akose prejemajo za nadaljno obdelovanje v fabrikaciji kotrano-vih barev, uvažati na dovolilnice cola prosto.
Pri tem je v obče zmisloma uporabljati določila ukaza z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak št. 58., Ukazn. št. 18.) pod I. o colnougodnem prejemanji kokosovih in enakih vlaken itd.
Vrhu tega se vkrepajo še nastopna posebna določila:
1.	Dovolilnice se smejo dajati samo takim obrtnikom, ki se obrtoma bavijo s fabrikacijo kotra-novih barev.
2.	V prošnjah, katere je zadajati po trgovinskih in obtrnih zbornicah, navesti je po imenu posamezne predmete, in s prošnjami je donašati ob enem tudi potrdilo c. k. poljedelsko-kemijskega poskuševahšča na Dunaji, v katerem naj se potrdi, da so vzorci, katere je stranka donesla in katere je to poskuše-vališče uradno oznamenilo za to, da se bodo dopo-slali colnijam, črez katere bo šel uvoz, res derivati suhih destilacij premogovega kotrana imenovanih številek.
S koncem januvarja 1892. 1. izgubita svojo veljavo ukaza z dné 13. januvarja 1888.1. (Drž. zak. št. 13., Ukazn. št. 3.) in z dné 15. januvarja 1889. 1. (Drž. zak. št. 18., Ukazn. št. 3.) zastran colnega postopanja z nekaterimi kemijskimi izdelki.
V njih imenovane predmete je, ako se skažejo za derivate suhih destilacij premogovega kotrana, odpravljati po tarifni števiiki 330. (po pogodbi 1 gl. 50 kr., eventualno o prejemanji za nadaljno obdelovanje pri fabrikaciji kotranovih barev na dovolilnico cola prosto).
K tarifnima številkama 348. in 341).. Vez be knjig, podobščinskih dél i. t. r., katere spadajo k drobnemu blagu in vslèd tega zahtevajo, da se knjige itd. tarifujejo kot drobno blago, so na primer vezbe iz svile, žameta, slonove kosti, želvovine. S knjigami in podobščinskimi deli v vézbah iz knji-goveznega platna ali usnja je postopati cola prosto. Sklepi ali okovi iz neplemenitih, pristno pozlačenih ali posrebrenih kovin na vezbah, ki po svoji ostali kakovosti spadajo k drobnemu blagu, ne bodo se jemali v poštev v prometu po pogodbi.
Zlati tisek ali zlati obrezek pri vezanih knjigah je brez vpliva na tarifovanje.
Določilo abecednega blagovnega spiska pri iskalnici „Podobe“, po katerem so bili od čolne prostosti št. 349. izvzeti vsi predmeti, ki se pokažejo kot brez umetalne vrednosti na debelo narejeni izdelki manufakture črno-obraznega in barevno-obraznega tiska, izgubi po domenku v pogodbah svojo veljavo, in zatorej se tudi o teh na debelo narejenih izdelkih uporabljajo samo obča določila glede podob, o katerih se v ostalem opozarja na tukaj spodaj stoječa nadaljna pojasnila.
Cola proste podobe št. 349. smejo imeti tudi zlat obrezek, zlat rob, stisnjene ali prebite okrase i. t. s. ali pa biti napete na tak papir ali tako lepenko.
Od postopanja po št. 349. ostane kakor doslej izvzet podobščinski papir, t. j. s podobami natisnjen papir namenjen za priredbo blaga, za igračo (tudi oblikarske pole, predloge za igre v sestavljanje, stavbne skrinjice i. e.), za kartonaže (tudi vezbe knjig, platnice), za etikete, vinjete i. e. ; nadalje papir s podobami, pripravljen za dopolnitev s poznejšim vtiskom ali vpisom (izvzemši take ilustracije za časnike in knjige), podobe igralnih kart, narisni vzorci za dela z izrezačo, za tiskarnice in tkalnice, vzorčne podobe za vezenje in šivanje, podobe za svetilnične senčnike, pahljače itd. in sploh za papir, ki se rabi za nadaljno podelanje ter ima na sebi obraze ali podobe in pri katerem ni podoba sama na sebi poglavitni namen.
Podobščinske pole, ki služijo za pobarvanje in izrezbo, tarčne podobe, naznanila s podobami, nariski za cenike, vzorčne knjige ali take, da se pokažejo, spadajo k št. 349.
K št. 354. Vinske tropine (hlastine od grozdja in lupine izprešanih ali kuhanih vinskih jagod) se smejo spravljati v promèt samo v dobro zaprtih zabojih ali bečvah (ukaz z dné 15. julija 1882. 1. [Drž. zak. št. 107., Ukazn. št. 34.]).
Kolikor spredaj stoječa določila podajejo izpre-membe uradnega abecednega blagovnega spiska k čolni tarifi ali dotičnih ukazov, opraviti jih je na dotičnih mestih, ako se to ni že zgodilo vsled prejšnjih naredeb, osnovanih na razveljavljenih pogodbah.
B.
K pogodbam.
1.
K trgovinski in čolni pogodbi s cesarstvom nemškim.
K prilogi C.
Kar se tiče predmetov, imenovanih v točki 3. té priloge, katerih uvoz se smé dovoljevati tudi po stranskih potéh, opozarja se na to, da med temi predmeti niso več navedene v enakem določilu razveljavljene pogodbe z nemškim cesarstvom z dné 31. maja 1881. 1. navedene žive rastline in metle iz vrb itd.
S točko 4. té priloge se v olajšilo mejnega prometa med avstrijsko-ogerskim colnim okolišem in cesarstvom nemškim dodeljuje čolna prostost tudi za sol, moko in kruh, kar ga mejni prebivalci za časa planinske paše donašajo v potrebni potrošek pri planšarstvu na svoje, v onostranskem državnem ozemlji ležeče planinske pašnike.
Množine soli, moke in kruha, ki jih je vpuščati cola prosto, ustanavlja, dokler se drugači ne ukrene, po meri potrebščine po nasvetu dotičnih vhodnih colnij finančno oblastvo prve stopinje.
V točki 5. se dodeljuje čolna prostost pod pri-gledi, ki obstojé za zabeležno postopanje, za živino, katera se začasno iz enega ozemlja v drugo žene na delo ter se z dela iz poslednjega ozemlja zopet vrača v prvo, in tako tudi za kmetijske stroje in kmetijsko orodje, ki se v začasno porabo prenese iz enega ozemlja v drugo in po dokončani porabi zopet prenese nazaj v prvo ozemlje.
Uvoz omenjenih kmetijskih strojev v začasno porabo je vendar zvezan s pogojem, da se od slučaja do slučaja zaprosi za dovolilo finančnega ob-lastva prve stopinje.
Po določilih točke 9. se sméjo privravljena zdravila, katera mejni prebivalci z recepti zdravnikov, vpravičenih izvrševati zdravniško prakso, prinašajo v malih, razmeram prejemnikov ustreznih množinah iz sosednih lekarnic, vnašati in cola prosto odpravljati tudi brez dovolila političnega oblastva. Vrhu tega ne bo treba nikakoršnih receptov pri preprostih, medicinskim namenom služečih lekarijah in preprostih farmacevtičnih in kemičnih preparatih, katerih farmacevtično oznamenilo je na zavitku natančno in razločno postavljeno na videž in kateri se po določilih, v dotičnem ozemlji veljavnih, sméjo oddajati v ročnem nakupu.
Spisek zdravil, pripuščenih za ročni nakup dopošlje mejnim colnijam politično deželno oblastvo.
K colnemu kartelu.
Po drugem odstavku §. 12. v colnem kartelu je zastran izdatnejšega brzdanja tihotapstva dogovorjeno, da je vsaki izmed stranek pogodnic dano na voljo, da. na semnje in pa tudi na živinske semnje, ki so v mejnem okraji druge strrnke, odpošilja sposobne organe za nadzorovanje, in pa da po svojih viših čolnih in davčnih uradnikih pogleduje v zapisnike o živinskih semnjih, ako se taisti pišejo, ter si oskrbuje prepise iz njih.
V §. 24., točki 4. colnega kartela se izreka za pripustno, da predmetov, ki se na korist druge države zasačijo ob pripadninskih prestopkih, ni treba vselej izročati in natura, ampak da se taisti smejo prodati in da se samo izkupilo oddâ drugi državi, odbivši od njega nastale stroške.
K završilnemu zapisniku.
Po določilu, podanem v završilnem zapisniku k členu 6., moči je s pridržkom, da se ta ugodnost tistim, ki jo zlorabijo, smé po krajih odvzeti ali omejiti, cola prosto pripuščati:
maslo surovo, tudi umetalno, v množinah do 2 kilogramov največ;
meso, zaklano, sveže ali pripravljeno v množinah do 2 kilogramov največ;
mlinski izdelki iz žita in sočivja, navadna péka (kruh), v množinah do 3 kilogramov, kolikor se to blagö, namenjeno prebivalcem mejnega okraja, ne uvaža po pošti.
Kadar bi se poistinila kaka zloraba v tem prometu, naj jo colnije naznanijo finančnemu okrajnemu oblastvu, katero bo na to po predstojnem finančnem deželnem oblastvu stavilo na c. k. finančno ministerstvo nasvet, da naj se eventuvalno po krajih ta ugodnost odpravi ali omeji.
2.
K trgovinski in plovstveni pogodbi z Italijo.
Da se doseže enakomerno postopanje, kadar se uporabljajo določila §. 4. v dodatnem členu k pogodbi, izdajejo se na podstavi sklenjenega dogovora nastopna določila:
1. Žito (tudi omlačeno, oluščen rajž), sočivje (tudi oluščeno), surovi pridelki vinstva in drugačni
zemeljski pridelki v surovem stanji, kateri se dobivajo na posestvih, ki jih črta avstrijsko-italijan-ske meje loči od dotičnih poslopij za stanovanje in gospodarstvo najetih kmetov (kolonov) in zemljiških lastnikov, prosti so ob uvozu in izvozu cola, in to kadar se v ta poslopja za stanovanje in gospodarstvo oddajejo in pa kadar se nazaj prinašajo.
Dodelitev te čolne prostosti se začne s tistim mesecem, katerega se spredaj imenovani predmeti berö (žanjejo), ter neha s koncem decembra tega istega leta.
2.	Zemeljske pridelke, ki se dobivajo na zemljiščih, ločenih po črti avstrijsko-italijanske meje od poslopij za stanovanje in gospodarstvo dotičnih najetih kmetov in zemljiških lastnikov, pripuščati je cola prosto s pogojem, da se na čolnih cestah izvažajo in uvažajo in da jih spremlja dvoje pismenih izrecil, katerih eno je izročiti pri colniji, črez katero ti pridelki izstopajo, drugo pa pri colniji, črez katero se ti pridelki uvažajo.
Blagovna izrecila morajo podpisati lastniki zemljišč ali njih pooblaščenci in v njih je treba povedati množine tistih pridelkov, ki se odnašajo v poslopja za stanovanje ali gospodarstvo, in pa za povratni prenos namenjene množine teh pridelkov.
Ta izrecila morajo imeti tudi potrdilo občinskega predstojnika, iz katerega se razvidi, da so ti pridelki res s posestev, katera loči mejna črta od dotičnih poslopij za stanovanje in gospodarstvo.
3.	V točki 1. oznamenjeni pridelki se smejo cola prosto črez mejo nazaj prinašati samo do tiste množine, kakor je bila v blagovnem izrecilu zabeležena za povratni prenos.
Zastran cola proste odprave se morajo nazaj prinašam pridelki dostavljati pred tisto colnijo, pri kateri so bili prvikrat pri prestopu meje ob uvozu odpravljeni.
3.
K trgovinski pogodbi sè Švico.
Od čolne prostosti za kruh, moko, sveže meso, sir in surovo maslo, dodeljene za prebivalce mejnega okraja po dodatnem členu k pogodbi v točki 1., lit. I za tamkaj navedene množine, izvzete so vse takšne poštne pošiljatve.
V završilnem zapisniku k pogodbi (II.. točka 5.) je podano določilo, da se ob uvozu v Švico hmelj
smé v hermetično zaprtih kovinskih cilindrih odpravljati brez colnijskega ogleda, in to s pogojem, da pošiljatve spremlja avstrijsko ali ogersko colno ali finančno-uradno spričevalo, s katerim se potrjuje, da je vsebina cilindrov rés hmelj, in pa nadalje, da dotični urad cilindre dene pod svinčeno zaporo ali pa, ako se pošiljajo v celih železničnih na-kladih, postavi na poslednje colno zaporo.
Podrejenim colnijam in organom finančne straže se s tern naroča, da naj ustrezajo strankam, kadar bi jih v tem oziru česar zaprosile.
K 1., 2. in 3.
Tiste naredbe, izdane v izvršitev posameznih določil, ki so podane v prejšnjih pogodbah z Nemčijo, z Italijo in sè Švico in so zopet vzprejete v nove pogodbe, ohranijo še nadalje svojo moč.
IV.
Na podstavi pooblastila, podanega v §. 4. zakona z dné 23. julija 1891. 1. (Drž. zak. št. 76., Ukazn. št. 19.) se spisek blaga, s katerim naj se ob uvozu po morji preko Trsta in Reke v avstrijsko-ogerski čolni okoliš postopa kot takim, ki dohaja
iz pogodbenih držav, in katero je navedeno v drugem odstavku omenjenega paragrafa, dopolnjuje s tem, da je vanj vzprejeti v nastopnih tarifnih razredih (oziroma tarifnih številkah) podane vrste blaga :
Blago colno-tarifnega razreda VII. (zelenjave, sadje, rastline in rastlinski deli), razreda XVII. (rudnine), XIX. (strojila in barvila), in XX. (gume in smolci) in tarifne številke 257. (surovo železo, železo in jeklo, staro zlomljeno in v odpadkih itd.).
Tukaj navedeno blago ima brez ozira na izvir prav tako, kakor v navedenem paragrafu imenovano blago, kolikor in dokler to poslednje blago ob uvozu iz najbolj pogodovanih dežel uživa pogodbeno, ne kot mejno ugodnost oznamenjeno colno znižbo ali colno prostost, pravico do tega istega colnega postopanja ob uvozu po morji preko Trsta in Reke, pri čemer je vse eno, ali to blago prehaja v čolni okoliš naravnost ali še le potèm, ko je bilo v okoliši colnega izločka vloženo.
Nakazujé to blago drugim colnijam, naj colnije v Trstu in na Reki v dotičnih izkaznicah vselej postavijo na videž okolnost, da se je blago po morji tje pripeljalo.
Bacqueliem s. r.
Stèinbach s. r.
Obča čolna tarifa
avstrijsko-ogerski čolni okoliš
z dné 25. maja 1882. 1.
Z
izpremembami, nastalimi po zakonih z dné 19. maja 1884.1. (Drž. zak. št. 63.), z dné 21. maja 1887. I. (Drž. zak. št. 52 ), z dné 25. aprila 1888. I. (Drž. zak. št. 54.). z dné 20. junija 1888. I. (Drž. zak. št. 95.) in z dné 23. junija 1891. I. (Drž. zak-št. 76.), pa z dodatkom razlik, ki nastanejo po trgovinskih pogodbah.
S 1. dnem febrnvarja 1892.1. veljavna izdaja.
\
Razlike od obče tarife, ki nastanejo po veljajočih trgovinskih pogodbah, postavljene so z ležečimi črkami
na videž.
(SloTGimch.)
42





Prvi del.
Uvoz.
Odbitki tare v odstotkih kosmate teže
I.	Kolonijalno blago ali zamorščina.
1. Kakaov bob in kakaove lupine . . Opomnja. Ob uvozu po morji
2. Kava:
a) surova . .	.......
Opomnja. Ob uvozu po morji .
b) žgana.............. . .
3. Čaj..........................
Opomnja. Ob uvozu po morji
II.	Začimbe.
na 100 kilogramov
.	24 gl. — kr. ^
• 20 , - , ,
13 v sodih z dogami iz trdega lesa in v zabojih, 10 v drugačnih sodih,
9 v kosih,
3 v balah.
40
37
/ 17 v zabojih pod 200%
12 v zabojih težkih 200 hj 1 in več, potèm v sodih l	z dogami	iz	trdega lesa,
j	10	v drugačnih	sodih.
V takozvanih patento-vanih sodih (valjaste oblike in na lehko narejenih) :
j 9 z dogami iz trdega J lesa,
I 7 z dogami iz mehkega j	lesa.
9	v koših,
\ 2 v balah in zvežnjih.
£0
(	17	v	zabojih	in sodih,
»	}	9	v	koših,
(	2	v	balah.
100 , - , 90 , - ,
23 v zabojih.
4.	Poper (tudi dolg rudeč [španjski] in bel poper, poprov
prah); piment; korenček ali imber .......	24 gl. — kr.
5.	Cimet vsakovrsten.....................................40	„
6.	Zvezdast janež (badijan), žrebinci (tudi klinčkovi seme-
njaki); muškatov cvet (maris); muškatovi oreški v lupinah	 60	,
7.	Muškatovi oreški brez	lupin...........................80	„
8.	Kardamom, žefran, vanilja................... . 120 ,
Opomnji. 1. Blagu številek 4. do 8. se ob uvozu po morji odpušča 5 gl. colnine na 100 kilogramov.
2. Začimbe v narejanje hlapnih olj in esencij proti dovolilnicam s pogoji in prigledi, ki se ustanovč ukazoma, ob uvozu po morji................prosto.
18 v zabojih,
16 v sodih,
9 v koših,
6 v balah iz štorij, 4 v balah.
III.	Južni pridelki.
12
8
3 . -
15 , -
na 100 kilogramov
9. Smokve (fige):
a) sveže (frišne).................................... 3 gl. — kr.
po pogodbi.............................. ... 1 gl.
h) posušene..........................................12
po pogodbi................................ 1 gh
10. Vinske jagode, posušene; konnte, rozine ....
11 .*) Citrone, limone, pomeranče.......................
po pogodbi.................................prosto
12.	Citrone, limone in pomeranče, vložene v slanico;
pomeranče, nezrele, drobne, olupki od pomeranč in citron.................................................
po pogodbi	. .	•.......................  prosto
13.	Dateljni, pistacije...............................
po pogodbi.....................................12	gl
14.	Mandeljni:
a)	suhi, v lupinah ali brez lupin...............
po pogodbi......................................5	gl
Opomnja. Taisti za narejanje mandeljnovega olja v nekedanjih okoliših svobodnih pristanišč v Trstu in na Reki, proti dovolilnicam s pogoj in prigledi, ustanovljenimi ukazoma . prosto
b)	nezreli v lupinah........................ ...
po pogodbi...........................1 gl. 50 kr
15.	Pineljke (cerenjevi oreški), ne oluščene; rožiči, ko stanj, lazeruoli; rajska jabolka (židovska jabolka,
Adamova) ; olive sveže (frišne), posušene ali vsoljene 3
po pogodbi...........................• ... 2 gl.
16.	Pineljke (cerenjevi oreški), oluščene; margarane ali
granatna jabolka.......................................12
6 .
K gt. 9. bj, 10., 11., 14. b) in 16. obče tarife, potem k št. 13. in 14. a) obče in popogodbene tarife: 20 v zabojih in sodih, ovitih sè senom in e. r. (toda ne samo obdanih sè štorjami ali platnom,
13 v drugačnih zabojih in sodih, in pa v koših,
4 v balah,
9 v lesenih škatljah ali enakih malih zabojcih, 11 v lesenih škatljah ali enakih malih zabojcih z nadaljnim ovijalom iz platna, trstovih, slamnatih ali ličnatih štorij. Ako se v lesenih škatljah ali enakih malih zabojcih zapakovani predmeti nahajajo v še nadaljnem ovijalu zabojev, sodov ali košev, odbiti je tudi za te zgoraj ustanovljene odstotke tare, in to od skupne kosmate teže.
/
IV.	Cuker.
17.	Surov cuker:
a)	izpod holandske standardove št. 19...............15 „
b)	holandske standardove št. 19. in črez ...	20 „
18.	Očiščen cuker (rafinat)............•...................20 „
19.	Cukrove raztopine; drobljivi cuker; škrobni cuker,
cuker iz grozdja trd ... .	....	...	15 „
20.	Sirup: škrobni cuker, cuker iz grozdja tekoč, melasa 6 „
Opomnja k tarifnemu razredu IV. Porab-nine od izdelovanja cukra so že obsežene v čolnih po-stavkih.
\ Za surovi cuker in fa-j rin (cukrovo moko), in pa za stolčen cuker:
13	v sodih z dogami iz trdega lesa in v zabojih,
10 v drugačnih sodih,
8 v neevropejskih trstovih pleterjih	(kan assers,
kranjansj,
7 v drugačnih kosih,
4 v balah.
Za drugačen cuker:
14	v sodih z dogami iz trdega lesa,
13 v zabojih,
10 v drugačnih sodih, j 7 v koših,
' 4 v balah.
11 v nadsodih,
I
*) Iz ozemlja, kjer se pridelajo, v Trst in na Reko po morju uvažanih in za prebiro izladjanih južnih pridelkov t. št. 11. se, ako niso po trgovinskih pogodbah prosti cola, pripušča kot odbirek cola prosto 30 odstotkov.
V. Tobak.
na 100 kilogramov
21.	Tobak, surov, t. j. tobakovo perje, nepodelano, tudi tobakova rebra, stebla in tobakov cvet; tobakovo močilo (strojilo).........................................21 gl. — kr.
samo s posebnim dovolilom
12 v zabojih, sodih, sero-nih in kanasserskih koših,
9 v drugačnih koših,
4 v balah.

16 v zabojih in sodih, 13 v koših,
6 v balah.
22. Tobačni izdelki, t. j. tobak za pušenje v klobasah, odvitih ali reber očiščenih peresih ali razrezan ; ka-rote ali štanžice tobaka za njuhanje; tobakova moka; tobačni odpadki; cigare; cigarete; tobak za njuhanje (za nos); tobak za žvečenje; tudi papir iz tobakovih
stebel in peresnih reber.............................52 gl. 50 kr.
samo s posebnim dovolilom
<
Opomnja. V slučajih posebne dovolitve se plačujejo ob uvozu od 1 kilograma čiste teže vrhu lega
nasledne dopustnine:
Za cigare in cigarete.................11	gl.	—	kr.
„ druge izdelke tobačne................. 8	,	40	,
„ surov tobak.......................... 7	„	—	„
Tobak in tobačni izdelki se morajo napovedati tudi po zgorenjih podrazdelkih.
\
Za cigare in cigarete: 21 v malih lesenih zaboj-cih,
12 v malih skrinjicah iz lepenke ali v košičih. Ako se v malih lesenih zabojcih, skrinjicah iz lepenke ali košičih zapako-vane cigare ali cigarete nahajajo še v kakem nadalj-nem ovijalu zabojev, sodov, košev ali bal, dano je strankam na voljo, napovedati ali skupno težo cigar ali cigaret z obema ovijaloma vred ali poleg te kosmate teže tudi ločeno za se kosmato težo malih lesenih za-bojcev, skrinjic iz lepenke ali košičev. V prvem slučaji je preračunih tudi še zgoraj ustanovljene odstotke tare, in to od skupne kosmate teže ; v poslednjem slučaji pak je taro odmeriti samô sè 24, oziroma 12 odstotki.
Posamezni, samo s platnom prevlečeni zabojci, skrinjice iz lepenke ali košiči se ne štejejo za bale.
VI. Žito in sočivje; moka in meljni (mlinarski) izdelki; rajž ali laško pšeno.
Žito:
23.	Turščica (sirek, debeljača), proso, ajda...............— gl. 50 kr.
23 (bis). Ječmen, oves......................................— „ 75 „
24.	Pšenica, pira (pirjevica), rež, soržica (napolica) . .	1 „ 50 „
Opomnji. 1. Za potrebo Dalmacije in kvarnerskih otokov smé c. k. vlada porazumno s kralj.-oger-sko vlado dovoliti cola prosti uvoz niže imenovanih žit, namreč: lurščice do 80.000 meterskih centov na leto največ, a pšenice in prosâ do 20.000 meterskih centov na leto največ preko colnij, ki se porazumno določijo, in po načinih, kakor se natančneje vsak čas ustanové porazumno.
na 100 kilogramov
2. Za uvoz žita srbskega izvira v mejnem prometu sè Srbskega preko ogersko-srbske in bosansko-srbske meje ostanejo v veljavi uvoznine št. 23. in 24. obče čolne tarife z dné 25. maja 1882 1. (Drž. zak. št. 47.).*)
25. Slad.....................................................1 gl. 50 kr.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
Sočivje :
Fižol, bob, grah, leča, grašica...................1» — „
Moka in mlinarski izdelki (phano, na debelo mleto,
oluščeno zrnje; kaša ali pšeno, phanje ali drob) iz žita	.
in sočivja.............................................3	„	75	„	•
Rajž, oluščen in	v luskah, tudi lomljen rajž ....	2	„	—	„
Kaji, oluščen, tudi lomljen, po pogodbi . . 1 gl. 50 kr.
Opomnje. 1. Surov rajž, ves ali samö nekoliko v luških, za dotične mline na glajo, po tem tak rajž in lomljen rajž v izdelovanje škroba (Stérke), proti dovolilnicam s pogoji in prigledi, ki se postavijo ukazoma, plačuje polovico najnižega colnega postavka, kateri velja vsakkrat za oluščen rajž, in ob uvozu po morji samo četrtino tega postavka.
2. Mlinarski izdelki iz rajža najsezacolujejopošt. 27.
VII. Zelenjava, sadje, rastline in rastlinski deli.
Zelenjava in sadje:
Grozdje, sveže (frišno), za na mizo; ananas . . . .	10 gl. — kr.
Grozdje sveže (frišno) za na mizo, vjtovorcih po na jveč	i
5 kilogramov, po pogodbi.....................2 gl.	(
Orehi in lešniki, posušeni, ali brez lupin...............5 „
po pogodbi..............................1 gl. 50 kr.
Fina namizna zelenjava, sveža............................5 „
po pogodbi.............................. . prosto
Zelenjava in sadje, ne posebe imenovano:
a)	sveže (frišno)........................................ prosto
b)	suho ali pripravljeno (posušeno, stisnjeno, razrezano, v prah stolčeno ali drugače zdrobljeno, vso-ljeno ali v kis (occt) vloženo v sodih; brez cukra
kuhane čežane)........................................5„ — „
izvzemši sadje in brez cukra kuhane čežane, po pogodbi ...........................................'2 gl.
Sok iz citron, po pogodbi...................prosto
Posušene slive ; brez cukra kuhane čežane; kot mejna ugodnost sè Srbskega, po pogodbi...........1 gl. 50 kr.
0 p o m n j a. Zelenjava in sadje v pušicah, steklenicah (flaškah) i. e. r. in to hermetično zaprto ali drugači pri-
*) Po čolni tarifi z dné 25. maja 1882. 1. znašajo dotični čolni postavki:
na 100 kilogramov
št. 23. Ječmen, oves, turščica (koruza), rež..................— gl. 25 kr.
št. 24. Pšenica, pira, soržica, ajda, proso...................— , 50 ,
13 v zabojih, sodih in koših,
2 v vrečah.
K št. 29. obče tarife:
Iti v zabojih,
20 v zabojih in ob enem vloženo v plutovinske, ali lesne treščice, v žaganje i. e. r.,
11 v nepopolnih zabojih (mrežastih zabojih, zabojih z vrtanimi luknjami, zabojih s pokrovi iz prtenine itd.), potem v koših,
9 v lesenih škatljah in enakih malih zabojcih.
K št. 30., 31. in 32.61 obče tarife :
16 v zabojih in sodih,
20 v zabojih in sodih in ob enem vloženo v plutovinske ali lesene treščice, v žaganje i. e. r., 11 v nepopolnih zabojih in sodih (mrežastih zabojih, zabojih z vrtanimi luknjami, zabojih s pokrovi iz prtenine itd.), potèm v koših,
9 v lesenih škatljah in enakih malih zabojcih.
na 100 kilogramov
pravljeno, kakor je tukaj povedano, naj se šteje za jedila po št. 92., oziroma št. 93.
Rastline in rastlinski deli ali kosi:
33.	Ogrščica (oljnato semenje) in makovo seme . .	. .	1 gl. — kr.
Oljnato semenje, ne drugje tarifovano................... prosto
33.	(bis). Laneno seme, palmove pečke, ovočne pečke . prosto
34.	Sladki janež, korijander, kumin, koromač (komorač) ali koprec; deteljno semenje; gorušično semenje (tudi
zmleta gorušica v sodih); semenje, ne posebe imenovano — gl. 50 kr. izvzemši janež in korijander, pothn zmleto gorušico, po pogodbi ........................................prosto
35.	Sveže cvetice okrasnice in olepševalno listovje, rezano 5 „ — „
po pogovoru.....................................prosto
35 (bis). Žive rastline ; potrošnikove korenine, posušene (ne
žgane)...................................................1 „ 50 „
žive rastline, po pogodbi....................50 kr.
potrošnikove korenine, posušene (ne žgane) po pogodbi .......................................75 kr.
36.	Rastline in rastlinski deli, ne posebe imenovani, sveži; žito in sočivje v snopji, oziroma v stročji in steblu; šče-tice; ličje, trstje ali mečičevje, slama, seno ali mrva, stelja............................................................... prosto
37.*) Rastline in rastlinski deli, ne posebe imenovani, posušeni ali pripravljeni (v prah stolčeni ali sicer zdrobljeni
ali barvani).............................................2 gl. 50 kr.
po pogodbi.................'.................prosto
38. Hmelj, tudi hmeljeva moka (lupulin).......................10 „	„
po pogodbi.....................................7 gl.
kosmate teže.
Vlil. Klavna in vprežna živina.
od glave
39.	Voli...................................................15 gl. — kr.
po pogodbi.............................12 gl. 50 kr.
kot mejna ugodnost sè Srbskega po pogodbi . . . 4 gl.
40.	Biki......................................................4	,	—	„
41.	Krave ................................................3„ — „
42.	Junad.................................................3 „ — „
po pogodbi.............................2 gl. 50 kr.
43.	Teleta	.'...............................................1	„	50	„
44.	Ovce in	koze (tudi ovni. skopci ali koštroni in kozli) . —	„	50	„
45.	Janci in kozliči......................•...............— „ 25 „
46.	Prašiči ali svinje.......................................3	„	—	„
po pogodbi.............................1 gl. 50 kr.
47.	Prašički, ne črez 10 kilogramov težki.................- , 30 ,
48.	Konji in	žrebeta.......................................10	»	—	,
konji do 2 let, po pogodbi..................5 gl.
Opomnja. Žrebeta, ki hodijo s kobilo materjo . prosto
49.	Mule, mezgi in osli....................................2 gl. — kr.
po pogodbi..................................prosto
*) Taiste posušene ali zdrobljene, ob uvozu po morji..... prosto.
16 v zabojih in sodih,
20 v zabojih in sodih in ob enem v plutovinskih ali lesenih treščicah, v žaganji i. e. r.,
11 v nepopolnih zabojih in sodih (mrežastih zabojih, zabojih z vrtanimi luknjami, zabojih s pokrovi iz prtenine itd.), potèm v koših,
9 v lesenih škatljah in enakih malih zabojcih.
13 v zabojih in sodih, 9 v koših,
4 v balah.
IX. Drugačne živali.
50.	Divjačina in perutnina ali kuretnina vsake vrste:
na 100 kilogramov
a)	živa................•
b)	mrtva...................
mrtva perutnina, po pogodbi
3 gl.
prosto .	6 gl. — kr.
51.	Ribe sveže (frišne) ; raki rečni in potočni, polži, sveži .	2 „ — „
po pogodbi...................................prosto
52.	Lupinarice z morja (n. pr. ostrige, jastogi ali morski raki,
morski pajki, rakovice), želve ali kornjače, ne pripravljene 25 „ — „
53.	Živali, ne posebe imenovane............................. prosto
X. Živalski izdelki ali proizvodi.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
ti 4.
Mleko................................................... prosto
Jajca perutninska.......................................1 gl. 50 kr.
po pogodbi...................................prosto
Čebelni uli ali panji z medom in voskom; uli z živimi čebelami ................................................. prosto
Med ali strd............................................6 gl. — kr.
kot mejna ugodnost sè Srbskega, po pogodbi . . prosto
Vosek (tudi rastlinski vosek):
a)	v prirodnem stanji.................................5 „ —
b)	pripravljen (beljen, barvan itd.)..................10 , —
a)	Umivalne in konjske gobe v prirodnem stanji, ne
obdelane, ne prane; konjske gobe, prane, nadalje obdelane, vendar ne beljene....................15, — ,
Opomnja. Umivalne in konjske gobe v prirodnem stanji, brez obdelave nerabne, prejemane za obdelavo, proti dovolilnicam s pogoji in pregledi, ki se predpišejo ukazoma, ob uvozu po morji . . prosto
b)	Drugačne gobe..................................60 gl. — kr.
Kože z dlako ali brez dlake, surove (zelene ali suhe, tudi soljene ali povapnjene, vendar ne dalje obdelane) . • prosto
Dlake in lasje vsake vrste, surovi ali pripravljeni (in to mikani, parjeni, barvani ali strojeni, tudi kodrani); ščetine prosto
Perje, ne posebe imenovano (tudi perje za postelje ali v pernice, peresne cevi); okrasno perje, ne prirejeno . prosto
Mehurji in čreva, sveži, osoljeni ali posušeni; zlatobitne
kožice; vrvi iz črev ...................................2 gl. — kr.
Živalski proizvodi, ne posebe imenovani................. prosto
16 v zabojih in sodih, 9 v koših,
4 v balah.
13 v zabojih, sodih ali drugačnih lesenih posodah (bednjih in e. r.) s pokrovi,
10 v odprtih lesenih posodah brez pokrova,
9 v koših,
4 v balah.
Za med v satovji:
20 v zabojih,
13 v koših,
11 v dežah (brentačih).
Za med razpuščen, oh uvozu v pušicah itd : 20 v zabojih,
13 v koših.
13 v zabojih in sodih, 9 v koših,
4 v balah.
20 v zabojih in sodih, 9 v koših,
6 v balah.
65.
66.
XI. Tolšče ali masti.
na 100 kilogramov
Maslo (puter), surovo, soljeno, topljeno, tudi umetalno
maslo................................................10 gl. — kr.
Svinjska in gosja mast; slanina (Špeh)...............16, — „
16 v sodih in loncih in pa v dežah in vedrih iz trdega lesâ,
11 vdežah in vedrih iz mehkega lesa,
7 v koših,
6 v kožah,nadrihinbalah.
67.	Stearinova kislina, palmitinova	kislina;	parafin	....	6	„
parafin po pogodbi..........................5 gl.
68.	Gerezin, kitova mast........................................4	„
69.	Sala, živalska, surova,	topljena,	tudi	stisnjena	....	1	„
70.	Palmovo olje in olje iz kokosovega oreha, strjeno; rastlinsko maslo......................................................  1	„
71.	Elajinova kislina..........................................2	„
71. (bis). Masti in mastne zmesi, ne posebe imenovane, tudi
ribja mast.................................................1	,
1»
D
n
13 v zabojih in sodih.
n
n
»
XII.	Olja, mastna.
72.
Oljično ali laško olje, olje makovo, sezamovo, arahidno (čistnikovo), žirovo, iz solnčničnega cvetja in bombaževega semena (kotonovo olje) v sodih, mehovih in mehurjih ........................................................
Oljično olje, (isto, po pogodbi...............2 gl. 40 kr.
druga olja St. 72. in vse zmesi oljičnega olja z drugimi mastnimi olji, po pogodbi..........................4 gl.
Opomnja. Laško ali oljično olje št. 72., pod uradnim prigledom narejeno človeku popolnoma neužitno, ob odpravi po velikih colnijah, v to posebe pooblaščenih .
8 gl.
n
— kr.
80 „
73.	Repno, laneno in druga ne posebe imenovana mastna
olja v sodih, mehovih in mehurjih, razen pokosti ali Arnežev iz olja (št. 334.)........................... 4 „
Laneno olje, po pogodbi................2 gl. 40 kr.
Ricinovo olje, pod uradnim prigledom narejeno ljudém popolnoma neužitno, ob odpravi po posebe za to pooblaščenih colnijah, po pogodbi.................80 kr.
74.	Olja, mastna, v steklenicah in vrčih..................10 „
Opomnji k tarifnemu razredu XII.
1.	Z olji št.72. in73.,kadar vhajajo v mejnem prometu v odprtih vrčih, plehovicah ali steklenicah in podobnih nezaprtih shrankah v porabo tamkajšnjim mejnim prebivalcem, naj se postopa kakor s takimi olji v sodih.
2.	Olja, mastna, v steklenicah in vrčih ali drugih podobnih shrankah, če tehtajo najmenj 25 kilogramov, naj plačujejo col kakor mastna olja v sodih.
( 24 v zabojih, I 16 v koših.
XIII.	Pijače.
75. Pivo (ol) in medica:
a) v sodih..........................................3
h) v steklenicah ali vrčih..........................8
Opomnja. Obča užitninaod izdelovanja ali kuhanja piva je že obsežena v čolnih postavkih.
>»
1»
( 24 v zabojih, ) 16 v koših.
(Sloveniich.)
43
na 100 kilogramov
76.	Žgane opojne tekočine:
a)	likerji (žganjice), punčeva esencija in druge oslaj-šane opojne pijače, arak, rum, francosko žganje,
konjak..............................................76 gl. — kr.
b)	drugačne žgane opojne tekočine, tudi začinjene . 60 „	— „
Balija, ob uvozu sè Srbskega brez bosansko mejo, kot mejna ugodnost, po pogodbi (ne vštevši potroš-
ninej.....................................3 gl. 20 kr.
Opomnja. Davščina, katera se od žganih opojnih tekočin pobira, kadar se narejajo ali kadar prehajajo v svobodni promet, obsežena je že v čolnih postavkih.
77.	Vina in vinska nadomestila (surogati), tudi tolklja ali vino iz sadja (sadjevec), mošt, vinski in sadni:
a)	v sodih ali sklenicah................................20	„	—	„
srbska vina v sodih (iz okolice poiarevske, nego-tinske, smederevske in niške) kot mejna ugodnost, po pogodbi....................3 gl. 20 kr.
b)	penina...............................................50	„	—	„
po pogodbi....................................40 gl.
Opomnja. Vinska drozgalica in vinsko grozdje v izdelovanje vina..........................................6	„	—	„
78.	Ocet za jedi:
1' v žabo- j samo, kadar jih, > se uvažajo
16	v koših, ) v steklenicah,
11 v nadsodih.
(Pribitek tare za vino, kadar prihaja v vagon-skili rupah brez drugačnega ovijala :
17	odstotkov.)
Za vinsko drozgalico: 11 v nadsodih.
Za vinsko grozdje v na-rejanje vina:
13 v sodih sè vsaj 5 hektolitrov prostornine.
a)	v sodih..........................................5„ — „
po pogodbi................................... 4 gl.
b)	v steklenicah ali vrčih..........................10 „ — „
79.	Vode rudnice, prirodne ali uinetalne.....................— „ 50 „
Opomnja k št. 75. in 78. S pijačami, ki se prevažajo v mejnem prometu v konvah, vrčih, plehovicah ali nezapiljenih steklenicah tamkajšnjim mejnim stanovalcem v porabo, postopa se kakor s pijačami v sodih.
24 v zabojih, 16 v koših.
XIV.	Jedila.
80. Kruh, navadni, tako črni kakor beli, mornarski prepečenec (suhâr)............................................... .
3 gl. 75 kr.
13 v zabojih, sodih in koših 2 v balah.
81.	Sago in sagova	nadomestila,	tapijoka,	arrowroot . . . 10	„
82.	Testenina (t. j. rezanci ali lazanji in enake ne pečene
močnate reči)...........................................10	„
po pogodbi za plačilo cola za moko, sedaj . 3 gl. 75 kr.
83.	Meso, sveže (frišno) ali pripravljeno (in to vsoljeno, posušeno, ovojeno ali	okajeno,	v	razsol	djano)................6	„
84.	Mesene klobase..........................................25	„
po pogodbi..................................IG gl.
85.	Sir .....................................................20	„
Strakin, gorgonzola, parmezan, proti spričevalom o izviru iz Italije, kot mejna ugodnost, po pogodbi 5 gl. Tnl sir v hlebih, mlinskim kolesom podobnih, težkih
50 kg in več, po pogodbi.....................5 gl.
Ves drugačen sir, po pogodbi...............10 gl.
j	16	v	zabojih	in sodih,
'	13	v	koših,
l	4	v	balah.
» ) 16 v zabojih in sodih,
„	/	9	v koših,
)	4	v balah.
j 16 v zabojih pod 5O.kg ”	težkih,
f 13 v zabojih, 50 kg in več težkih,
» 11 v sodih in dežah,
\	8	v koših,
I 4 v balah.

87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94,
95.
96.
97.
98.
99.
Odbitki tare v odstotkih kosmate teže
na 100 kilogramov
Sledi (slaniki), osoljeni ali ovojeni
3 gl.
Ribe, ne posebe imenovane, osoljene, ovojene, posušene 5 „
po pogodbi................................3 gl.
Ribe, pripravljene (marinirane ali v olje vložene itd.) v sodih..............................................15	„
Kavijar in dotična nadomestila........................50	„
Nadomestila kave (tudi cikorije, žgane)...............15	„
Kakao, zmlet, kakaovamasa; čokolada, čokoladna nadomestila in čokoladni izdelki..........................60	„
po pogodbi................................45 gl.
Vse v pušice, steklenice i. e. r. vložene in hermetično zaprte užitne stvari (razen imenovanih pod št. 89. in 91.) 40 „ po pogodbi.........................................35 gl.
Jedila, ne posebej imenovana...........................
po pogodbi......................................35	gl.
iz 92. in 93. št., po pogodbi:
Mesni izleček, zgošlen, tudi hermetično zaprt . 30 gl.
Zgoščeno mleko, otroške moke, otroške moke z mlekom (z nekim dodatkom cukraj, tudi v pušicah, steklenicah i. e. r. hermetično zaprte......................20	gl.
Mesni izleček, tekoč,	tudi hermetično zaprt . . 15	gl.
Moke, kaša, pšeno, zdrob vsake vrste za juho, vtrjen, gotov za porabo, torej tudi s primesjo zgoščene mesne juhe, zelenjav, zelišč za juho in soli, v paketih, tablicah in valjcih.......................................15	gl.
40
71
— kr.
71
n
77
rt
71
i
K št. 87. obče tarife in k št. 88. :
13 v zabojih, sodih in drugih lesenih posodah (bednjih [omicah] i. e. r.) s pokrovom,
10 v odprtih lesenih posodah brez pokrova,
9 v koših,
4 v balah.
13 v zabojih in sodih,
9 v koših,
4 v balah.
13	v zabojih in sodih,
2 v balah.
16 v zabojih iz trdega lesa in sodih,
14	v zabojih iz mehkega lesa,
9 v koših,
4 v balah.
rt
77
I 20 v zabojih in sodili, ! 13 v koših,
\ 6 v balah.
Z a mesni izleček: 30 v zabojih in sodili.
XV. Drva in les, oglje in rupa.
Drva, tudi lesno lubje ali skorje, grmičje, fašine, pletne vrbe ali beke, dračje ali suhljad, izluženo čreslo in čre-
selski hlebci............................................... prosto
Les, neobdelan ali debelo obdelan, doge, žagana roba (razen opiatic ali furnirjev) :
a)	evropski................................................ prosto
b)	neevropski . .	  prosto
Oglje od lesa, rupa (šota) in oglje od rupe, ligniti in premog, kôks in vsa iz leh tvarin umetalno narejena trda
goriva...................................................... prosto
XVI. Strugarske in rezbarske tvarine.
Stolarsko trstje, surovo, ne krojeno; palice, trstike, ple-
menitejše, surove ........................................... prosto
Orehi kokosovi in kokviljni in kokosovih orehov lupine;
orehi arekovi in koščaki..................................... prosto
Rogovi, rožene šipe in špice, parklji, noge, kopita; kosti, krojene, stegnjene ali rezane................................ prosto
43*
na 100 kilogramov
100.	Jantar (tudi jantarna masa); gagat; slonova kost in drugi živalski zobovi; želvovina; morska pena; biserna matica in druge školjčne lupine ...... prosto
Pod št. 99. in 100. imenovane tvarine, surove ali samo krojene, stegnjene ali rezane.
101.	Ribja kost, surova; koralde, surove (tudi vrtane,
vendar ne očiščene ali brušene ...................... prosto
XVII. Rudnine.
102. Kamenje, surovo ali samo obsekano ali žagano; rude,
tudi pripravljene....................................... prosto
103.	Preti ali zemljine in rudninske tvarine:
a)	surove............................................ prosto
b)	žgane, splaknjene ali zmlete:
1.	Barvilne prsti.............................. 1 gl. — kr.
po pogodbi ............................50 kr.
2.	drugačne....................................... prosto
vse te reči, kolikor niso obsežene v kakem drugem razredu tarife.
XVIII. Zdravilne in dišavne tvarine.
104.	Sok iz sladkega korena, galgan .....................
Sok iz sladkega korena, po pogodbi........4 gl.
105.	Ambra, siva; pibrovina (bobrovina); moščak ali
pižem; cibet; španjske muhe; moškatna (abelmo-ševa) zrna; kubebe; opij; kakaovo maslo; moškatno mazilo (moškatno maslo); kafra, učiščena; jalapna smola; voda lovoriko ve črešnje....................
106.	Voda iz prave sivke ali lavandule, iz pomarančevega
cvetja, iz rož in podobne dišeče vode (brez vinskega cvéta).............................................
107.	Olja hlapna (êterska):
a)	olje jantarno, jelenorožno, kavčukovo, lovorovo,
rožmarinovo in brinjevo.......................
b)	olja hlapna, ne posebe imenovana.........
po pogodbi................................15 gl,
108.	Octi (kisi), tolšče in olja, dišavna, v ovojkih, ležkili
najmenj 5 kilogramov...............................
XIX. Barvila in strojila.
109.	Barvilni les:
a)	v čokih.....................................
b)	zdrobljen, (t. j. rašpan, zmlet, razrezan) . . .
po pogodbi...................................75 kr.
c)	zdrobljen, fermentovan...........................
po pogodbi...................................75 kr.
110.	Lubje ali skorje, korenike, listje, cvetje, plodi, ježice,
šiške i. t. r., tudi razrezane, zmlete ali sicer zdrobljene, za barvanje ali strojenje.......................
111.	Katešii (japonska prst) ; kino ; črvčeve (kermesove)
jagode, lac-dye, orlean................................
prosto
1	gl. - kr.
2	—
* n	ti
prosto
prosto
13 v zabojili in sodih, 9 v koših,
4 v balah.
13 v zabojih in sodili, 9 v koših.


na 100 kilogramov
112.	Izleček (ekstrakt) iz kostanjevega lesa; broščevi izlečki;
garansina in garansineta; lakmus; sepija, surova, v mehurčkih......................................... 1 gl. 50 kr.
113.	Orselj, persijo; indigo* *) košenilja*), strojilni in bar-
vilni izlečki, ne posebe imenovani.................. 3 „ —
Orselj, persijo, indigo, košenilja, po pogodbi .......................................prosto.
Strojilni in barvilni izlečki, ne posebe imenovani, po pogodbi.............................1 gl. 50 kr.
XX. Gume in smolci.
114.	Kotran ali deget vsake vrste, razen iz rjavega pre
moga in iz skrilja...................................
po pogodbi.................................prosto
115.	Smoleč navaden; pegla ali kolofon; smola; ozoker
(zemeljski vosek)....................................
Smoleč navaden, kolofon, smola, izvzemši premo
gov kotran, po pogodbi.....................prosto
Premogov kotran, po pogodbi.................20 ki
116.	Asfaltova mastika, asfaltov bitumen.............
po pogodbi..................................1 gl
117.	Trpentin, trpentinovo olje, smolno olje, smolčevo olje
tičji lép (lim)......................................
Smolčevo olje, po pogodbi...................Ig
118.	**) Kopalov smoleč, damarov šelak, gummi arabicun
gummi-gedda, gummi-senegal, gummigutti ; tragant gummi; gume, smolci in gumoviti smolci, prirodn balzami in rastlinski šoki, ne posebe imenovani . . po pogodbi....................• I..............prosto.
XIX. Rudninska olja,
potèm kotran iz rjavega premoga in iz skrilja.
119.	Surova, razen olj imenovanih v t. št. 120. ali taka, ki niso za svečavo uporabna, dokler niso po destilaciji ralinovana ali prečiščena:
a)	težka, katerih gostota pri 12° It. prestopa 830 stopinj (tisočine gostosti čiste vode)......................
b)	lahka, z gostoto 830 stopinj ali manjšo . . . .
120.	Surova, za svečavo uporabna, če tudi niso poprej
z destilacijo rafmovana ali prečiščena.................
121.	Prečiščena ali na pol prečiščena :
a)	težka, katerih gostota presega 880 stopinj, za-temnela, tudi ostanki od destilacije ali pre-čiščanja rudninskega olja.........................
20
- . 50
2 , — čiste teže
2 gl. 40 kr. čiste teže
10 gl. — kr. čiste teže
3 gl. - kr. čiste teže
(Pribitek tare ob uvozu v vagonskih rupah brez nadaljnega ovijala : za premogov kotran: 18 odstotkov, za trpentinovo olje: 22 odstotkov.)
20 v sodih,
16 v zabojih ali koših s ple-hovinskiini posodami, steklenicami ali vrči,
7 v kaništrih, steklenicah ali vrčih.
15	v sodih, katerih ima vsak kosmate teže nad 300 kilogramov,
18 v sodih, katerih ima vsak kosmate teže 300 kilogramov in menj, v drugačnem zapakovalu kakor pri št. 119.
16	v sodih, sicer kakor pri št. 119.
prosto.
prosto.
*) Indigo in košenilja ob uvozu po morji
*) Ob uvozu po morji....................
na 100 kilogramov
b)	težka, katerih gostota presega 880 stopinj, rumena in rudečkasto-rumena, po tem mazalna
olja, tudi pomešana z živalskimi ali rastlinskimi
olji ali mastmi.................................. 5 gl. — kr.
čiste teže
c)	lahka, z gostoto 800 stopinj ali manjšo ....	10 gl. — kr.
čiste teže
Opomnje. 1. Porabnina (Drž. zak. iz 1. 1882,, št. 55., §. 2.) je že obsežena v čolnih postavkih št. 120. in 121. c). Ta porabnina se razteza tudi na ono, po čiščenji v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, razen tržaškega colnega izimka, izvedeno rudninsko olje, katerega gostota pri toplini 12° R. presega 870, pa ne 880 stopinj.
2.	Surovo in za svečavo brez poprejšnjega čiščenja nerabno rudninsko olje rumunskega pridelka, katerega gostota pri 12° R. presega 830 stopinj (št. 119.«,), uvažano preko rumunske meje na do-pustilnico proti potrdilnicam o izviru z uveti in pri-gledi, ki se ustanové ukazoma, v letni največinski
množini 200.000 meterskih centov................... — gl. 68 kr.
čiste teže
Ta letna največinska množina se na kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, in pa na dežele ogerske krone porazdeli po srednjem razmerji, kakor se najde, da so ga prejele v letih 1884. in 1885.
3.	Očiščena rudninska olja z gostoto pod 770 stopinj, namenjena obrtom v raztopilo, z uveti in pri-
gledi, ki se ukazoma ustanové......................... 3 gl. — kr.
čiste teže
XXII. Bombaž ali pavola, preje in blago iz bombaža,
tudi mešane s prtenino, vendar brez primesi volne ali svile.
122.	Bombaž, surov, gradašan, beljen, barvan, mlet; odpadki .................................................... prosto
123.	Bombaževa vata...................................... 5 gl. — kr
Bombaževe preje:
124.	enovite, surove:
a)	do št. 12. angleške........................... 6 gl. — kr.
b)	črez št.	12. do 29. angleške...................... 8,	—	„
c)	črez št.	29. do št. 50.	angleško.........14 „	—	„
d)	črez št.	50 angleško .	. . . •.........16 ,	—	„
(rez št. 29. do št. 60 angleške, po pogodbi ... 14 gl.
(rez št. 60. angleško, po pogodbi........12 gl.
124. (bis) dvojnate (dublirane), surove:
a)	do št. 12. angleške........................... 8 „ — „
b)	črez št.	12. do št. 29.	angleške.........10 „	—	„
c)	črez št.	29. do št. 60.	angleške.............16,	—	,
d) črez št. 60. angleško...........................12, — ,
( 17 v sodih, sicer kakor pri [ št. 119.
kakor pri št. 120.
13 v sodih,
v drugačnem zapako-valu kakor pri št. 119.
kakor pri št. 120.
18 v zabojih in sodih, 13 v koših,
7 v balah.
na 100 kilogramov
125. enovite ali dvojnate, beljene ali barvane:
a)	do št. 12. angleške...........................12 gl.	—	kr.
b)	črez št.	12.	do št. 29.	angleške..............14»	—	»
c)	črez št.	29.	do št. 50.	angleške..............18,	—	,
d)	črez št.	50.	angleško.........................20 ,	,
126.	na tri ali več stremen, surove, beljene ali barvane . . 24 , — „
Bombaževe preje, na tri ali več stremen, enkrat sukane, surove (vezttne niti) za vezenje proti dovo'ilnicam s pogoji in priyledi, ki se ustanove ukazoma, po pogodbi ......................................18 gl.
127.	Preje, prirejene za prodajo na drobno; tkalske vrvce
iz sukanih (končnatih) prej.............................35 , — „
Bombaževo (pavolnato) blago:
128. Debelo, gladko, t. j. tkanine iz preje št. 50. in niže, ki na 5 mm v kvadratu štejejo po 38. niti ali menj,
gladko, tudi priprosto križema tkane :
a)	surovo.......................................34	„	—	,
po pogodbi.....................................32	gl.
b)	beljeno......................................45,	—	,
po pogodbi.................................40	gl.
c)	barvano......................................55	„	—	,
po pogodbi.................... . ... 50 gl.
d)	mnogobarevno tkano, tiskano..................70	,	—	,
po pogodbi.................................60	gl.
129.	Debelo, muštrano, t. j. tkanine iz preje št. 50. ali niže, ki imajo na 5 mm v kvadrata po 38 niti ali menj, vzorčane:
a)	surovo........................................45	»	  »
po pogodbi................................40 gl.
b)	beljeno......................55	,	,
po pogodbi................................50 gl.
c)	barvano.......................................65,	—	,
po pogodbi.................................60gl.
d)	mnogobarevno tkano, tiskano...................... 80	,	,
po pogodbi................................70 gl.
130.	Debelo, gosto, t. j. tkanine iz preje od št. 50. ali niže, ki na 5 mm v kvadratu štejejo več kakor 38 niti:
a)	surovo........................................55	,	—	,
po pogodbi................................50 gl.
b)	beljeno.......................................65	„	—	,
po pogodbi ..............................60 gl.
c)	barvano.......................................75, ________
po pogodbi.................................70gl.
d)	mnogobarevno	tkano, tiskano....................90	,	—	,
po pogodbi............................... 80 gl.
131.	Tenko (fino), t. j. tkanine iz preje črez št. 50. do 100. vštevši:
a)	surovo...........................................80	,	—	,
po pogodbi................................70 gl.
za povezenjeproti dovolilnicam, s pogoj, in prigledi, ki se ustanovi ukazoma, po pogodbi............15	gl.
b)	beljeno, barvano, na mnoge barve tkano ali
tiskano..........................................120	„	—	,
po pogodbi...............................100	gl.
18 v zabojih in sodili, 10 v koših,
(i v balah.
na 100 kilogramov
132.	Najtanjše, t.j. tkanine iz preje črez št. 100.; tulji (bo-
bineti, take zavesne tkanine in mrežice na pohišno opravo); blago v zvezi s kovinskimi nitmi..............160 gl. —
po pogodbi ..................................140	gl.
surov nevzorian tulj za povezenje proti dovolilnicam, s pogoji in prigledi, ki se ustanovi ukazoma,
po pogodbi....................................35 gl.
surove nevzorfane tkanine iz preje irez št. 100. za povezenje proti dovolilnicam, s pogoji in prigledi, ki se ustanovi ukazoma, po pogodbi...................70	gl.
Opomnja. Toge mreže, bobinetaste..................55 „ —
po pogodbi....................................50 gl.
133.	Vezena tkanina; čipke (špice)......................... 300 „ —
Predmeti zaresnega vezenja (rideaux, stores, vitrages, pogrinjala za pohištvo) v verižasti vezenini (tako znani grobi vezenini) iz bombaža, po pogodbi .... 150 gl.
druge vezene tkanine, po pogodbi................ 200	gl.
šipke, po pogodbi............................... 225	gl.
134.	Žameti in žametasta tkanina (z narezanim ali nenare-zanim tenčičnikom [florom] ; trakarsko, pasarsko, gum-
barsko in na stanu pleteno (virkano) blago ....	90 „ —
Na stanu pleteno blago, po pogodbi.......75 gl.
vse drugo blago št. 134., po pogodbi......85 gl.
135. Stenji; podproge, opasila, gonilni jermeni, mehovi;
mreže in vrvi, debele................................24 » —
kr.
XXIII. Predivo (laneno), konopnina, juta in druga ne posebe imenovana rastlinska prediva, preje in blago iž njih,
brez bombaževe, volnene ali svilene primési.
136.	Predivo laneno, konopno, juta in druga ne posebe
imenovana rastlinska prediva, surova, gojena, trta, mikana, beljena in v odpadkih..................... prosto
Lanene preje:
137.	Preje iz lanenega in konopnega prediva; preje ne po-
sebe imenovane:
a)	enovite,	surove................................. 1 gl.	50 kr.
b)	enovite,	beljene,	lužene	ali barvane............ 5	„	—	,
c)	sukane .........................................18„	—	„
d)	lanena preja, prirejena za prodajo na drobno:
1.	enovita......................................18„	—	„
2.	sukana..................................35 ,	—	„
138. Preje iz jute:
a)	enovite,	surove................................. 1	„	50	„
b)	sukane,	beljene,	lužene	ali barvane............ 5	„	—	,
Prteno ali laneno blago (prtenina):
139. Sivo ovojno platno, to je gladka, groba, tudi prosto na križ delana tkanina brez vzorcev, iz konopnega ali lanenega prediva, ki nima nad 5 osnovnih niti na	l
5 milimetrov; tudi gotove vreče gli Žaklji iz takega	'
platna............................................ 6 „ —- „ ,
18 v zabojih in sodih, 10 v koših,
6 v balah.
13 v zabojih in sodih, 9 v koših,
6 v balah.
140.
141.
142.
143.
144.
145.
146.
147.
148.
149.
150.
151.
na 100 kilogramov
Opomnja. Že rabljene oznamenjene vreče iz sivega ovojnega platna, katere se uvažajo, da se sè žitom napolnijo in napolnjene v dveh mesecih zopet izvedejo, s pogoji in prigledi, ki se ustanové ukazoma . . . prosto rabljene oznamenjene vreče, katere naj se napolnijo in v Šestih mesecih zopet izvedejo, po pogodbi . prosto
Prteno ali laneno blago, nevzorčano, surovo, štejoče do 20 osnovnih niti na 5 milimetrov.................12 gl. — kr.
Prteno blago, nevzorčano, beljeno, barvano na več ba-rev tkano, tiskano ali pisano:
a)	do 10 osnovnih niti na 5 milimetrov	....	20	„	—
h)	11 do 20 osnovnih niti na 5 milimetrov	...	40	„	—
Prteno blago, vzorčano, do 20 osnovnih niti na 5mm:
a)	surovo........................................40 , — ,
b)	beljeno, barvano, na več barev tkano	ali	tiskano	80	„	—
c)	damast vsakovrsten, tudi surov .....................80	„	—
Prteno blago črez 20 osnovnih niti na 5 milimetrov	.	80	„	—
Batisti; tenčice (gazi), linoni in druga negosta tkanina	120	„	—
Blago v zvezi s kovinskimi nitmi....................160	„	—
Čipke ali špice, okrajci (kante); vezene tkanine .	.	300	„	—
vezene tkanine, po pogodbi.............. 200 gl
Žametaste tkanine (z narezanim ali nenarezanim tenčič-nikom ali florom); pasarsko, gumbarsko, trakarsko in na stanu pleteno blago..............................80	„	—
Tkanine iz jute:
Tkanine za vreče in ovijala iz jute, surove, nebeljene, nebarvane, nevzorčane, tudi priprosto na križ delane, ne več kakor 5 osnovnih niti na 5 mm obsegajoče, in pa gotove vreče iz njih............................. 6, —
Opomnja. Že rabljene oznamenjene vreče iz jute, katere se uvažajo, da se sè žitom napolnijo in napolnjene v dveh mesecih zopet izvedejo, s pogoji in pri-
gledi, ki se ustanové ukazoma.................... prosto
rabljene oznamenjene vreče, katere naj $e napolnijo in v 6 mesecih zopet izvedejo, po pogodbi . . . prosto
Tkanine za na pohišno opravo in za oblačila, tapete, in pa vse tkanje iz jute v zvezi z drugimi rastlinskimi predivi, tudi z bombažem, če v številu niti premaguje juta, tudi takšno tkanje iz jute vezeno ali v zvezi s kovinskimi nitmi.............................................40 gl. — kr.
Tkanine iz jute, ne posebe imenovane ; odeje za noge in vozove ; dolge prostirače iz jute in drugih ne posebe imenovanih rastlinskih prediv, tudi beljene, barvane,
tiskane, vzorčane..................................12, — „
Vrvarsko blago:
a) Vrvi, konopci, tudi beljeni, pokotranjeni ...	5 „ — „
Opomnja. Kokosova in te vrste vlakna, zvita v pasma (kokosova preja in dr. t. r.), v narc-
13 v zabojih in sodili, 9 v koših,
6 v balah.
18 v zabojih in sodih, 13 v koših,
6 v balah.
t3 v zabojih in sodili, 9 v koših,
(i v balah.
13 v zabojih in sodih, 9 v koših,
6 v balah.
(Slovtuluh.)
44
na 100 kilogramov
janje odej in dr. t. r. na dovolilnico s pogoji in prigledi, ki se ustanové ukazoma................. prosto
b) vsa druga vrvarska roba, tudi beljena, barvana, pokotranjena, klejana, pokoščena (s firnežem prevlečena)..........................................18 gl. — kr.
XXIV. Volna, volnena preja in volneno blago,
tudi mešano z drugo predivno tvarino, samô ne sè svilo.
1 52. Volna, surova, prana, mikana, barvana, beljena, mleta in v odpadkih.............................................
153.	Pola(vrstva, tabla)volne in dlak; klobučne plasti in vate ‘J
154.	Volnene preje (iz volne ali živalskih dlak) in vigonjske preje:
a)	preje iz debelih živalskih kocin (govejih dlak in
dr. t.) vštevši do št. 5. mcterske, enovite ali dvoj-nate, surove................................*.	8
b)	mohairova. alpakova, (tudi mottled-Alpacca) in ženapna (genappes) preja ; trda preja iz grebenane svetle volne črez št. 30. metersko ; vsa ta preja enovita ali dvojnata, surova, ob uvozu preko col-
nij, ki se jim je posebe dala oblast........... 1
c)	preje, ne posebe imenovane, surove, enovite:
1.	do št. 45. meterske.............. . .	8
2.	črez št. 45. metersko....................12
po pogodbi............................10 gl.
d)	preje, ne posebe imenovane, surove, dvojnate ali na več stremen:
1.	do št. 45. meterske......................12
2.	črez št. 45. metersko....................14
e)	preje, ne posebe imenovane, beljene, barvane, tiskane, enovite:
1.	do št. 45. meterske........... .	.	12
2.	črez št. 45. metersko....................Iti
po pogodbi...............................14 gi-
f') preje, ne posebe imenovane, beljene, barvane
tiskane, dvojnate ali na več stremen:
1.	do št. 45. meterske......................10
2.	črez št. 45. metersko....................20
po pogodbi...............................IG gl.
Opomnja k o) in f). V volni barvane, melirane, enovite in dvojnate preje .......	...	12
Opomnja k f). Osnovna preja za prostirače, tiskana (pisana), na dovolilnico s pogoji in prigledi,
ki se ustanové ukazoma...............................12
Volneno blago ali volnenina (iz volne ali živalskih dlak):
155.	Koci; haljine; ožimala; dna od sit, konopci, vrvi
iz žime; rešetka in vozlane mreže, oboje nebar-vano; klobučni odrezki, krajevina od snkna . .	.12
prosto
gl-
kr.
13 v zabojili in sodih, 9 v koših,
4 v balah.
18 v zabojih in sodili, 13 v koših,
7 v balah.
U« v zabojih in sodih, 11 v koših,
0 v balah.
10 v zabojih in sodih,
I I v koših,
0 v halah.
Za preje na popolnih papirnatih lušči n ah (kan e ta h): 25 v zabojih in sodih,
20 v koših.
13 v zabojih iu sodih. 9 v koših,

na 100 kilogramov
156.	Prostirače podnožne:
a)	iz pasjih, telečjih ali govejih dlak, tudi z majhno
primesjo volne .................................12 gl.	—
b)	drugačne, tudi pisane	ali	tiskane............50	„	—
157.	Podproge ali opasila ....................................40	B	—
158.	Volnena tkanina, ne posebe imenovana:
n)	črez 500 gramov na	1 kvadratni	meter	težka	.	50	„	—
b)	500 gramov in manj	na	1 kvadratni	meter	težka	80	„	—
c)	težka 200 gramov in manj na 1 kvadratni meter,
tudi tiskana....................................110,—
Opomnja. Skozi in skozi z bombaževo osnovo tkana, enobarevna, nevzorčana, kakor sukno prirejena (apretirana), črez 300 gramov na 1 kvadratni meter težka....................................................50	„	—
159.	Žameti in žametaste tkanine (z narezanim ali nenare-zanim teneičnikom) ; trakarsko, pasarsko, gumbarsko
in na stanu pleteno blago...............................100	,	—
po pogodbi.................................85 gl,
160.	Tiskane volnene tkanine (razen tkanin, imenovanih pod
št. 156.b), 158.c; in 159.)............................. 80	,	—
I lil. Shawls (ogrinjalke) in shawUsia tkanina, čipke ali špice (ogrinjalke iz njih); vezena tkanina; blago v zvezi
s kovinskimi nitmi......................................200	,	—
162. Polsti ali klobučine in blago iz njih (razen podnožnih prostirač):
a)	debela klobučina iz živalskih dlak (tudi prikrojena,
s kotranom napojena ali lakirana)...................12	,	—
b)	klobučina drugačna, in blago iž nje, oboje ne
tiskano..............................................  50	,	—
c)	tiskana (pisana)....................................80	,	—
13 v zabojih in sodih, 9 v koših,
6 v balah.
” \
\ 18 v zabojih, V 13 v koših, '/(iv balah.
n
l 13 v zabojih iu sodih, «	<	9	v	koših,
(	6	v	balah.
(	18	v	zabojih,
"	13	v	koših,
■	(	6	v	balah.
XXV. Svila in svileno blago,
tudi mešano s kako drugo predivno tvarino.
163.	Svilna galeta (kokoni), svilni odpadki, ne predeni . .
164.	Svilna vata.............................................
165.	Svila ali Žida (odmotana ali predena [filirana]), tudi sukana:
a)	surova............................ ...............
b)	ubeljena ali barvana ali v zvezi s kako drugo predivno tvarino.........................................
po pogodbi....................................35	gl.
166.	Floretna svila (svilni odpadki, predeni); tudi sukana:
a)	surova ali ubeljena...............................
b)	barvana ali v zvezi s kako drugo predivno tvarino
po pogodbi....................................35	gl.
167.	Šivalna svila, svila v obšivanje lukenj za gumbe it.,
ubeljena ali barvana; svileni sukanec vsake vrste, prirejen za prodajo na drobno......................
po pogodbi....................................35	gl.
Opomnja. Z mehko prejo iz mikane volne, surovo, skozi katero gre nit nefilirane svile, naj se postopa kakor z ne posebe imenovano volneno prejo po št. 154.
prosto
12 gl. — kr.
18 v zabojih in sodih, 13 v koših,
7 v balah.
prosto
50 gl. — kr.
16 v zabojih in sodih, 11 v koših,
6 v balah.
prosto
50 gl. — kr,
I	16	v	zabojiii in	sodih,
\	11	v	koših,
(	6	v	halah.
50
44*
Svileno blago (svilenina):
na 100 kilogramov
168.	Svileno blago, vezeno ali s kovinskimi nitmi; tulji, ten-. čice (gazi); blonde, čipke (ogrinjala iž njih); obšivila
iz svilenih ali polu-svilenih vrvic, motrozcev, šenilj
in dr. t. pasarskim blagom narejena.................... 500 gl. —
Svilena tenčica za mlinska sita, po pogodbi . 200 gl. vse drugo blago št. 168., po pogodbi .... 400 gl.
169.	Sama svilenina, t. j. blago samo iz svile ali florete:
a) gumbarsko in pasarsko blago....................... 400 , —
po pogodbi................................. 300 gl.
g) drugo blago iz same svile.......................... 500 „ —
gladke tkanine in armure (v obsegu pojma, ustanovljenega v pogodbi sè SvicoJ, po pogodbi . . 200 gl.
drugačno vsesvileno blago t. št. 106. b), po pogodbi ..................................... 400 gl.
n
V
22 v zabojih, 13 v balah.
170. Polovična svilenina, t. j. vse ne pod št. 168. imenovano blago, katero ima poleg svile ali florete še kako drugo
predivno tvarino v sebi, in sicer:
a)	žameti in žametasti trakovi....................400
po pogodbi............................... 300 gl.
b)	drugačna polovična svilenina....................250
po pogodbi............................... 225 gl.
Opomnji. 1. Prav grobe tkanine iz surove preje svilnih odpadkov, podobne sivemu ovojnemu platnu, ki se uporabljajo za ožimala, čistilne cunje itd., tudi če imajo po nekaj barvanih niti.....................24
2. Svila, ki je zapredena v prejo iz druge pre-divne tvarine, ter jej ne dela ovitka ali se ne vleče zdržema po celi dolžini prejne niti, ne jemlje se v ozir pri tkaninah iz take preje.
f 20 v zabojih, ^	7 v balah.
( 13 v zabojih, » )	9	v	koših,
(	6	v	balah.
XXVI. Oblačila, perilo in lišpovina,
brez takšnega blaga iz papirja, usnja, kavčuka in voščenega platna.
171. Umetalne cvetice, gotove, popolnoma ali deloma iz tkane ali na stanu pletene robe; okrasna peresa, pri-
pravljena, in izdelki iz njih............................ 450 gl.
172.	Sestavine umetalnih cvetic............................... 200 „
Klobuki in kape (čepice):
173.	Moški klobuki iz svile in katere koli tkanine, gibus',
tudi opremljeni (garnirani)..............................130 ,
174. Moški klobuki iz polsti ali klobučine, tudi opremljeni .	90 „
20 v zabojih, 11 v koših,
<i v halah.
Opomnja. Klobučne štule iz polsti..............50 , — „
175.	Klobuki, ne posebe imenovani:	od kosa
a) ne opremljeni.................................— gl. 20 kr.
Klobuki iz slame, lesenih treščic, trstovja, si/ja, ribje kosti, palmovih vej, neopremljeni, po pogodbi,
od kosa ..................................10 kr.
grobi, neopremljeni klobuki z Beneškega, kot mejna ugodnost, s pogoji, navedenimi v pogodbi, po pogodbi, od kosa •.................................2 kr.
b)	opremljeni........................................
klobuki iz slame, lesenih treščic, trstovja, sitja, ribje kosti, palmovih vej, opremljeni, po pogodbi od kosa.........................................20 kr.
c)	nakičeni..........................................
Zenski klobuki iz polsti, nakičeni, po pogodbi od kosa.........................................40 kr.
O p o mn j a. Pod opremo (garnituro) se razumeva samo podvlaka, obšiv ali trak.
176.	Oblačila, perilo, lišpovine, ne posebe imenovane, naj se zacolujejo po svoji glavni sestavini, t. j. pri ženskih oblačilih in lišpovinah po tisti sestavini, katera je podvržena najvišemu colu, s prikladom 40 odstotkov.
Ženski plašči in ovojniki iz volnenega blaga z opravo (podvlako, nakitom i. e. r.) iz svilenine številke 168., 169. in 170., po pogodbi na 100 kilogramov ................................. . 250 gl.
Opomnje. 1. V napovedih oblačil, perila in lišpovin, ne posebe imenovanih, povedati je treba tudi njih glavno sestavino.
2.	Po št. 176. je postopati tudi z drugimi šivanimi predmeti, kolikor niso obseženi v kaki drugi številki tarife.
3.	Z oblačili in perilom, ki so samo krojena, postopa se kakor s tvarinami, iz katerih sestojé.
od kosa gl. 40 kr.
( 20 v zabojih, 11 v koših,
6 v balah.
XXVII. Ščetarsko in sitarsko blago.
na 100 kilogramov
177.	Navadne ščetke (krtače), metle in grobi čopiči (pem-zeljui), t. j. iz ščetin, rajžove slame, piasave in drugih živalskih ali rastlinskih tvarin, tudi opravljeni z lesom ali železom, ne barvani, brez politure ali laka, in to:
a)	Metle iz rajževe slame, piasave ali drugih rastlinskih tvarin............................ 4 gl.
Metle iz ločja (saggina), po pogodbi . 1 gl. 50 kr.
b) drugačne.........................................15»
po pogodbi.............................8 gl.
178.	Lesena sita (rešeta), gotova, z dnom iz lesene pletenine ali železne žice; lesena dna od sit (rešet) ...	15 „
po pogodbi.............................8 gl.
179.	Ne posebe imenovano ščetarsko in sitarsko blago;
šceti za drgnjenje in konjske ščeti v zvezi s tkanim ali na stanu pletenim blagom ; ako ne spadajo pod ve-čemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, koščeno, kovinsko ali drobno blago..............................30 „
Čopiči lični, iz nadalje prirejenih (beljenih, brušenih itd.) ščetin ali dlake ('ribji čopiči) in pa taki iz preje, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spadajo med više obloženo kavčukovo, usnjeno, koščeno, kovinsko ali drobno blago, po pogodbi . . . . 20 gl.
16 v zabojih in sodih, 13 v koših,
6 v balah.
n
n
16 v zabojih in sodih, 13 v koših,
6 v balah.
XXVIII. Blago iz slame in ličja,
tudi blago iz sitja, kokosovih vlaken, trave, mečičevja, tresâk. stolarskega trstja,
korenin it.
na 100 kilogramov
180.	Stolarsko trstje:
a)	surovo, krojeno.................................— gl. 50 kr.
b)	strojeno, barvano,	lakirano..................... 5,	—	„
181.	Nožna pogrinjala in Štorje (vozna pogrinjala it.):
a)	ne barvane...................................... 3	„	—	„
b)	barvane................................ 5	,	—	„
182.	Debelo ali grobo blago za domačo rabo (n. pr. koši,
sklede, krožniki ali	pladnji it.),	tudi v zvezi z lesom .	5 „	—	,
183.	Pletenina in Štorje, ne posebe imenovane, tudi v zvezi
z drugim gradivom, ako ne spadajo pod št. 184. ali pod višemu colu podvrženo kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago................................15 „ — „
Povresla (težim podobne slamnate pletenine vsake vrste), ne v zvezi z drugimi tvarinami, po pogodbi 2 gl.
Pletenine iz trešlic (viter) za dna rešetom, za klobuke, namizna pogrinjala itd., po pogodbi :
nebarvane..............................50 kr.
barvane...........................5 gl. — kr...............
184.	Pletenina, najličnejša, t. j. pletenina sè svileno ali drugo prejo, žimo ali kovinskimi nitmi pretegnjena ali prepletena, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor
ne spada med drobno ali kratko blago...................50 „ — „
XXIX.	Papir in papirnato blago.
185.	Papirščina (papirno testo), beljena ali nebeljena:
it) iz cunj (polovičnina)............................. prosto
b) iz lesa, slame, esparta in drugih vlaken ...	— gl. 50 kr.
180. Siv pivni papir, hrapav ovojni papir, ne barvan; navadna lepenka (karton), kotranov in kameniti karton .	3 „ —
Sit’ j livni papir, rapnv papir za ovijala, nebamtn, po pogodbi..............J gl. 50 kr.
Kotranova in kamenena lepenka, slamnata lepenka, po pogodbi ....	 1	gl.
Navadna lepenka, izvzemši spredaj imenovano, po pogodbi....................................50	kr.
187.	Ovojni papir, uglajen ali barvan, lakiran, s kotranom
prevlečen............................................... 3„ —
po pogodbi..........................t gl. 50 kr.
188.	Treske za tiskanje; leskeča in usnjasta lepenka; skriljni
papir in ploščice iz njega (brez zveze z drugo tvarino); papir iz votliča ali pemze, stekla, peska in smirka, sukno iz votliča in smirka.............................. 3. —
189.	Papir, neklejan, navaden (debel siv, polbel in barvan) ;
ves neklejani tiskarski papir.......................... 5
po pogodbi..............................3 gl.
10 v zabojih in sodih, 12 v koših,
6 v balah.
16 v zabojih in sodili, 12 v koših,
6 v balah.
16 v zabojih in sodili, 12 v koših,
0 v balah.
20 v zabojih in sodili 13 v koših,
9 v balah.
na 100 kilogramov
190.	Papir ne posebe imenovan...................... . .	5 gl. — kr.
po pogodbi...............................3	gl.
191.	Litografovan, tiskan ali črtan papir, za devize, etikete, vozne liste, račune itd. prifejen papir; papir za risanje, pavzni papir, albuminski papir, gelatinski papir, per-gamenski papir, papir za bakrotisek, pisan papir;
slikarska lepenka............. ....................... 7„ — „
po pogodbi...............................ö	gl.
192.	a) Zlati in sreberni papir in papir sè zlatimi in sre-
bernimi vzorci (pristen ali nepristen, tudi bro-nan); stiskan ali prebit papir; proge iz téh vrst papirja; papir in lepenka s prilepljenim platnom
(tudi bombaževim)...................................15	»	—	»
po pogodbi..............................10	gl.
b)	Tapete ............................................25	„	—	„
po pogodbi..............................18	gl.
193.	Tvorilarska dela iz kamenitega kartona, asfalta ali podobnih tvarin:
a)	ne namazana niti lakirana, tudi v zvezi z lesom
ali železom......................................... 5	„	—	„
po pogodbi...............................2	gl.
b)	druga, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako	ne
padajo pod št. 195. ali med kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago, katero plačuje veči col 15
194.	Papirnato blago, t. j. blago iz papirja in kartona, iz
papirne mase ali iz mase lesenih vlaken, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spada pod št. 195. ali med večemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago; klobučne podšivke iz papirja, tudi prevlečene s kako tkanino.................15
po pogodbi.............................12 gl.
195.	Nakitne papeterije; lične kartonaže; etikete in vinjete
z raznimi barvami (hromolitografije); blago za igro; papirnato perilo; platnice knjigovezne, s plalnom (tudi bombaževim) prevlečene; tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako ne spadajo med višemo colu zavezano usnjeno ali drobno blago..............................30
izvzemši puniike in sestavine punfik iz papiviiine (dogotovljene, pomalane, lakirane, tudi v zvezi itd.), po pogodbi.................................IH gl.
190. Karte (za igro).........................................00
Opomnja. Karte so podvržene Uidi porabnin-skemu kolku po veljajočih predpisih, ter jih je napovedovati po množini in kakovosti iger in po številu listov vsake igre.
16 v zabojih in sodih, 13 v koših,
6 v balah.
16 v zabojih in sodili, 13 v koših,
6 v balah.
- - \
16 v zabojih in sodih, 13 v koših,
6 v balah.
XXX.	Kavčuk in gutaperča in blago iž nju.
197.	Kavčuk in gutaperča, oboje surovo ali očiščeno . . prosto
198.	Kavčuk raztopljen, gumijeve niti ne opredene ....	1 gl. 51) kr.
na 100 kilogramov
199.	Kavčukova strjena masa v ploščah, palicah in cevkah,
tudi polirana, vendar dalje ne obdelana..............
200.	Mehovi in vsakovrstni gonilni jermeni iz kavčuka ali s kavčukom, tudi z vloženo tkanino ali žico . . . .
201.	Čevljarsko blago, tudi v zvezi s tkanim ali na stanu
pletenim blagom ali kako drugo tvarino, kolikor ne spada med večemu colu podvrženo usnjevino ali drobnino (kratko blago)..............................
202.	Otroške igrače .....................................
203.	Blago iz mehkega kavčuka razen blaga, pod št. 200.,
201. in 202. imenovanega.............................
po pogodbi............................25 gl.
Opomnja. Ploče in proge iz mehkega, ne vul-. kanizovanega kavčuka.....................................
204.	Tkanine s kavčukom prevlečene, namočene, omazane
ali zvezane po vmesnih plastéh iz kavčuka . . .	.
Opomnja. Tkanina za gredašne obložke za fabrike mikal na dovolilnice s pogoji in prigledi, ki se ukazoma zapovedč.....................................
205.	Oblačila in drugo blago iz tkanin, imenovanih pod
št. 204..............................................
206.	Prožne tkanine, na stanu pleteno in pasarsko blago,
tudi izdelki iž njega................................
vkladki ali vložki za črevlje z vlepljenimi nitmi iz
kavčuka, po pogodbi ........................50 gl.
207. Blago iz strjene gume....................................
po pogodbi................ ............40 gl.
— Blago, pod št. 202., 203., 205., 206. in 207. imenovano, tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med višemu colu podvrženo usnjeno, kovinsko ali drobno blago.
Opomnja. Z blagom iz gutaperče se postopa kakor z blagom iz kavčuka.
XXXI.	Voščeno platno in voščeni tatet.
208.	Voščeno platno, grobo in sicer: za zavoje, ne pisano;
aslaltovo platno.................................... 6 gl. — kr.
209.	Štorje za na voz iz debele tkanine z oljem, kotranom
ali s kako mastnino prevlečene ali napojene . . . .	20 „ — „
210.	Debela pogrinjala po poilu iz voščenega platna, lin-
oleja, kamptulikona in podobnih sestav...........20 „ — „
211. Voščeno platno, ne posebe imenovano, tudi voščeni
muselin p potem takozvano bukvovezno platno .	.	.	30 „ — „
po pogodbi....................... 25 gl.
212. Voščeni tafet........................................30 „ — „ ,
13 v zabojih in sodih, 9 v koših,
6 v balah.
16 v zabojih in sodih, 13 v koših,
6 v balah.
13 v zabojih in sodih, 9 v koših,
6 v balah.
20 v zabojih in sodih, 13 v koših,
6 v halah.
13 v zabojih in sodih, 9 v koših,
6 v halah.
XXXII. Usnje in usnjeno blago.
na 100 kilogramov
213. Usnje, navadno, t. j. ne pod št. 214. in 215. imenovano, tudi prirezano; črno goveje in konjsko usnje, tudi vlečeno ali skrišpano, v celih in polovičnih kožah 9 gl.
Opomnja. Ovčje in kozje kože, ustrojene (ne na ireh ali zamšo), tudi krojene, ne barvane ....	6 ,
214. Podplati, in podplatni odpadki.........................
po pogodbi.................................15 gld.
na Beneškem in v provincial brešanski narejeno usnje za podplate (tudi odpadki usnja za podplate), kot mejna ugodnost s pogoji, oznamenjenimi v pogodbi z Italijo in v tamkaj omejeni letni množini, po pogodbi......................................8 gl.
18 „
215.	Usnje, lično, t. j. črno usnje, izvzemši pod št. 213.
imenovane goveje in konjske kože; usnje za rokavice, kordovan, marokin, safijan in pa vsakoršno v spredaj stoječem odstavku ne imenovano, barvano in vse bro-nano usnje, potèm usnje z vtisnjenim nariskom; per-gamen.................................................18 „
Lakirano usnje; juhtovina; krokodilsko usnje; usnje iz kože morskega psa in iz svinjske kože, pristno ali posnemano, barvano, črno barvano usnje za rokavice, po pogodbi ............................9 gl.
216.	Usnjeno blago (usnjevina), navadno, t. j. blago iz navadnega (ne na ireh ali zamšo strojenega) usnja, kakor tudi iz črne, tudi vlečene ali skrišpane govedine in konjine ali debelega voščenega platna; sedlarsko, jermenarsko in torbarsko blago iz kosmatih kož, iz surovih jutovih tkanin, sivega ovojnega platna, surovega cviliha, triliha, jadrovine in drugih grobih surovih
prtenih tkanin, tudi podproge.........................25»
Tkaiice in čašice za prenosnike iz surovih, nestro-jenih kož (prirodnega usnja), po pogodbi .	. 15 gl.
usnjeni gonilni jermeni za stroje, po pogodbi . 22 gl.
K Ki v zabojih in sodih, / 13 v koših,
6 v balah.
217.	Usnjeno blago, lično ali fino, t. j. blago iz usnja na ireh ali na zamšo strojenega, iz pergamena ali iz finega, pod št. 215. imenovanega usnja, iz voščenega, ne posebe imenovanega platna ali voščenega tafeta; sedlarsko, jermenarsko in torbarsko blago iz prtenin, pod št. 216. imenovanih, beljeno, barvano, po tem iz prtenin za podnožna pogrinjala (prostirače) . .
po pogodbi............................32 gl. 50 kr.
— Pod št. 217. imenovano blago, ludi v zvezi s katero drugo tvarino, kolikor ne spada med višemu colu zavezano kavčukovo, kovinsko ali drobno blago.
218.	Črevljarsko blago vsakovrstno iz usnja ali z usnjem,
ludi v zvezi z robo, tkano in na stanu pleteno, ali s katero drugo robo, ako ne spada med drobno blago.................................................
po pogodbi............................32 gl. 50 kr.
219.	Rokavice, usnjene (tudi samo prikrojene ali v zvezi
s tkanino ali robo, na stanu pleteno); kirurška obe-ztla i. t. r......... .................................
v zabojih in sodili, v koših, v balah.
(Slowenisch,)
XXXIII. Krznarsko blago.
na 100 kilogramov
220.	Kožuhovina, prirejena, ne v oblačila podelana (kon-fekcijonirana):
a)	iz navadnih kož.................................10 gl. — kr
po pogodbi.......................................6	gl.
b)	iz ličnih (finih) kož............................ 50	„	—	„
221.	Kožuhovina v obleko podelana:
a)	iz navadnih kož...................................80	„	—	„
po pogodbi......................................60	gl.
b)	iz ličnih kož................................... 200	„	—	„
izvzetnši umetnino kožuhovino iz perja vsake vrste, po pogodbi.................................150	gl.
Opomnja. Oblačila, ne svilena, in usnjene rokavice s fino kožuhovino prevlečene, podšite ali obložene (obšite), naj se štejejo za kožuhovino iz finih kož, v oblačila podelano.
XXXIV. Leseno in koščeno blago.
222.	Najniže leseno blago (lesenina), t. j. grobi izdelki so-darski, strugarski in mizarski iz lesa, tudi samo po-struženo (pooblano) leseno blago in kolarski izdelki; grobi stroji (tudi stružnice, valjalnice ali inonge, žrnovi. preše, kolovrati in tkalske statve); metle iz protja; kmetijsko, vrtnarsko in kuhinjsko orodje :
a)	niti barvano, strojeno, pokoščeno (firnaženo),
lakirano ali polirano, niti v zvezi s kako drugo tvarino..........................................
b)	surovo, vendar z okovi ali sicer v zvezi sè železom ali neplemenitimi kovinami .......................
c)	barvano, strojeno, pokoščeno (firnaženo), lakirano ali polirano ali z zvezami, kakor so povedane pod
št. 223. b) obče tarife............................
barvane lesene cévke, po pogodbi . . . . 2 gl. 50 kr.
Opomnja k št. 222. Prazni, rabljeni leseni sodi petrolejski za čistilnice petroleja, ležeče v colnem okoliši.................................................
223.	Leseno pohišje (oprava) in sestavine takega (kolikor niso obsežene pod št. 222., 224. in 225.):
a)	lično, surovo.............................. . .
b)	barvano, strojeno, firnaženo, lakirano ali polirano,
ali v zvezi s pletenino, iz ličja, sitovja, mečičevja, trstja, slame in s koševino, neplemenitimi kovinami, steklom, kamenenimi pločami ali navadnim usnjem.........................................
cj oblazinjeno pohišje brez povlake....................
d)	oblazinjeno pohišje s povlako......................
1 , 50 „ 3 , - „
5 , - „
prosto
5 gl. — kr. '
\
5	«	—	*	/
..	.	-	.	<
30	,	—	„	.
16 v zabojih in sodili, 13 v koših,
6 v balah.
16 v zabojih in sodih,
10 v koših in polovičnih zabojih,
6 v balah ali lesenih okvirjih.
16 v zabojih in sodih,
10 v koših in polovičnih zabojih,
6	v balah ali lesenih okvirjih.
20 v zabojih in sodih,
13 v koših in polovičnih zabojih,
7	v balah ali lesi uih okvirjih.
na UK) kilogramov
221. Lično (lino) leseno blago, t. j. lično strugarsko in rezbarsko blago; leseni bron; pozlačena ali posrebrena ali lično pomalana lesenina; vse ne posebe imenovano blago iz lesa, potèm blago iz drugih rastlinskih rezbarskih tvarin.......................................
Bronane pozlačene ali posrebrene latve in okvirji,
po pogodbi....................................12 gl.
Pohištvo iz zak rivljenega lesa z okrašeno tlačenimi deli in ukrašeno tlačene sestavine pohištva (taku sedala itd.), po pogodbi......................5 gl.
225. Leseno blago z lično vloženim delom (boule, intarsie)-, členkasta merila...............................................
225.	(bis). Košarsko blago:
ti) navadno, (t. j. grobi koši za pakovanje, nošnjo,
vozove in perilo, vrše i. e. r.))...................
taisto, niti beljeno, strojeno, pokoščeno, lakirano ali polirano, in tudi ne v zvezi z dragimi tvarinami, po pogodbi.................................1 gl. 50 kr.
b) fino, kolikor ne spada med drobno blago . . .
po pogodbi.......................................25 gl.
226.	Oplaticc (furnirji), ne vložene; parkete in sestavine parket :
a)	surove ..........................................
b)	strojene, barvane, polirane.........................
227. Oplatice (furnirji) vložene
228. Plutovina (probkovina) :
15 gl. -
20 v zabojih in sodih,
13 v koših in polovičnih zabojih,
7 v balah ali lesenili okvirjih.
30 , -
5
16 v zabojih in sodih,
10 v koših in polovičnih zabojih,
6 v halah ali lesenih okvirjih.
20 v zabojih in sodih,
13 v koših in polovičnih zabojih,
7 v balah ali lesenih okvirjih.
12
n
20 v zabojih in sodih,
13 v koših in polovičnih zabojih,
7 v balah ali lesenih okvirjih.
u) plošče, koluti, kocke . . •......................... 1 „
b) zamaški, podplati in druga roba iz plutovine . . 12 „
229.	Lesene igrače:
a)	grobe, samo postružene, rezljane ali struganc,
surove............................................. 5	„
b)	drugačne...........................................20	„
po pogodbi................................IH gl.
230.	Koščeno blago (koščenina):
a)	ribja kost,	krojena................................ 5	„
b)	koščenina,	ne	posebe imenovana....................50	„
koščeni ali roženi gumbi, po pogodbi.......25gl.
Opomnja. Za nadaljno obdelovanje pripravljeni kosi kosti, rogov i. e. r. in pa v št. 310. imenovanih tvarin............................................20	„
Pod št. 224., 225. in 229, b) imenovano blago tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med večemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago.
50
/" 20 v zabojih in sodih,
\ 13 v koših in polovičnih zabojih,
I 7 v balah ali lesenih ( okvirjih.
16 v zabojih in sodih,
10 v koših in polovičnih zabojih,
6 v balah ali lesenih okvirjih.
rt
rt
20 v zabojih in sodili,
13 v koših in polovičnih zabojih,
7 v halah ali lesenih okvirjih.
XXV. Steklo in stekleno blago.
na 100 kilogramov
231.	Steklena masa; loš in glazurna (steklinska) masa,
mleto steklo (stekleni prah)........................ 1 gl. 50 kr.
Otlo (posodno) steklo:
232.	Otlo steklo, navadno, t. j. ne brušeno, ne vzorčano, neudrgnjeno, ne stiskano:
a)	v svoji prirodni barvi, vendar ne belo ....	2 „ — „
po pogodbi..........................1 gl. 50 kr.
b)	belo (prozorno)............................... 4 „ —
kosmate teže
po pogodbi................................3 gl.
233.	Otlo steklo v svoji prirodni barvi ali belo (prozorno) sè samo ubrušenim ali vdrgnjenim zamaškom, dnom
ali robom . ........................................ 4 gl. — kr.
kosmate teže
234.	Otlo steklo, belo (prozorno), brušeno, vzorčano, tiskano, udrgnjeno, jedkano, rezano; masivno belo
steklo, ne posebe imenovano......................... 8 gl. — kr.
po pogodbi................................6 gl.
Plosko steklo (steklene plošče):
235.	Zrcalovina, surova, nebrušena; lite ploče; surove,
reberčaste, tudi korci za strehe ■.....................
236.	Steklo za okna (šipe) v svoji prirodni barvi (zeleno, na
pol ali celö belo) nebrušeno, nevzorčano...............
237.	Plosko steklo vsakovrstno, brušeno, vzorčano, potemnjeno (matirano) ali obloženo; zrcala v okvirjih .
238.	Optično steklo, in to: flintovo, kronovo, cinkovo in
boračevo steklo, surovo, ne brušeno v leče, v koscih, pločah ali šipah ali v podobi leče stiskano, tudi ne brušeno ...............................................
239.	Stekla za žepne ure, stekla za očali in druga optična
stekla, prirejena ali brušena..........................
po pogodbi...................................50 gl.
240.	Steklena stebelca, steklene pločioe in cevčice brez razločka barve (kakoršne se rabijo za izdelavo biserov, za umetalno vpihavanje in za narejanje gumbov)
241.	Stekléni obéski, masivni, za lestence, stekleni gumbi, steklene koralde, stekleni biseri, stekleni smalt, steklene kaplje, steklena preja, tudi barvana ....
242.	Steklo, barvovito (razen predmetov, imenovanih pod št. 240. in 241.), pomalano, pozlačeno, posrebreno; stekleni zlitki (nepravi dragi kameni) nezajeti . . .
srednjeveška stekla (Butzenscheiben), po pogodbi . ti gl.
kosmate teže;
Steklo, barvovito (razen barvovitega stekla za okna in velike Hipe in predmetov, imenovanih pod Št. 240. in 241.), po pogodbi .........7 gl. 50 kr.
1 ,50,
4	__
4 n	7>
kosmate teže
12 gl.
1 , 50 „
75 , -, j
23 v zabojih in sodih, 13 v košili in stalili.
23 v zabojih in sodih, 13 v koših in stalili.
23 v zabojih in sodih, 13 v koših in stalili.
23 v zabojih in sodih,* 13 v kosih in stalih.
23 v zabojih in sodih, 13 v koših in stalih.
na 100 kilogramov
steklene pločice, stekleni gumbi (z luknjami ali brez lukenj J, stekleni biseri, stekleni smalt, steki jene kaplje, pomalane, pozlačene ali posrebrene, po pogodbi ...............................7 gl. 50 kr.
pomalano, pozlačeno ali posrebreno steklo (iz-vzemči v spredaj stoječem odstavku tarifovane predmetej; stekleni zlitki (nepristni dragi kameni), neza-jeti, po pogodbi...........................10 gl.
243. Stekleno in loševo blago, ne posebe imenovano ali v zvezi s kako drugo tvarino, ako ne spada med večerna colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago.................................................
po pogodbi.............................12 gl.
Konterije iz Benetek (loči, steklene kaplje, biseri, predeno steklo) v zvezi s kavčukom, usnjem in neplemenitimi, niti pozlačenimi, nitiposrebernimi kovinami, po pogodbi.................................12 gl.
15 gl. -
\
23 v zabojih in sodih, 13 v koših in stalili.
XXXVI. Kameneno blago,
blago iz kamena, ne žganih prsti, cementov in kamenénili zmesi.
244. Rezane, ne polirane kamenéne ploče, razen skriljnih in
kamenotiskovnih kameno v.............................
Takozvane kehlheimske ploče, raskave, nebručene, potem mramornate in alabasterske ploče, nebručene, po pogodbi...................................prosto
244. (bis). Ne posebe imenovani izdelki iz alabastra, mra-morja, porfirja, granita, sijenita in podobnega trdega kamenja :
a)	grobi kamenarski izdelki (t. j. podboji in obloč-
nice, stebri in deli stebrov, žlebi, cevi,korita i.e.r.), priprosti, nebrušeni............................
b)	druga ne brušena kamenina.......................
iz mramorja in alabastra, po pogodbi 1 gl. 50 kr.
c)	brušena, tudi takšne ploče.....................
iz mramorja in alabastra, po pogodbi 1 gl. 50 kr. iz porfir ja, granita, sijenita in podobnega trdega kamenja, po pogodbi.........................5 gl.
244. (ter). Ne posebe imenovani izdelki iz drugih, prej ne omenjenih kamenov:
a) grobi kamenarski izdelki, prosti, ne brušeni . .
h) druga ne brušena kamenina........................
c) brušena, tudi takšne ploče......................
Pod b) in c) št. 244. bis in 1er imenovani izdelki tudi v zvezi z lesom in železom brez laka in politure.
1 gl. 50 kr.
50 „
( 10 v zabojih, i 10 v sodih.
i 10 v zabojih, I lOv sodih.
- , 50 „ 1 » 50 „ 3 , - ,
245. Skriljevec:
a)	v ploščah, samo rezan.............................— „ 75 „
b)	strešni (krovni) skriljevec in drugačen skriljevec
v pločah........................................... 1„ — „
po pogoilbi..............................25 kr.
e)	dalje pripravljen, t. j. brušen, počrnjen, črtati,
tudi v okvirjih iz surovega lesa................... 3 „ — „
na 100 kilogramov
24h.(bis).a) Cement......................................— gl. 50 kr.
b)	cementno blago, ne pod c) imenovano ....	1 » 50 „
c)	cementno blago, brušeno, namazano ali lakirano	3 „ — „
Pod b) in c) t.št. 245.bis imenovani izdelki tudi v zvezi z lesom in železom Inez laka in po-liture.
245. (ter). Azbestovo blago:
a)	azbestov papir in azbestov karton, ne oblikovan 5 „ — „
b)	takšen, formovan, tudi luknjast..............12, — „
13 v zabojih,
9 v koših,
ti v halah, potem v skladih z hranilnimi deskami na vrhu in s papirno lepenko ob straneh, križema z. vrvmi obmotanih.
c)	azbestova preja, tudi v zvezi z drugim predivom
ali žicami iz neplemenite kovine..............
d)	azbestovo tkanje, tudi v zvezi z drugim predivom
e)	drugo azbestovo blago, tudi v zvezi z drugimi
tvarinami, ako ne spada pod kratko (drobno) blago.................. .......................
24ti. Preskusni kameni, brusi in osle, brez zveze; mlinski kameni, tudi sè železnimi obroči ali kovinskimi ovojki,
kameni za litografovanje...............................
po pogodbi..............................prosto
246 (bis). Umetalne barvane prsti in kameni, tudi lčpšane barevne prsti; prirodna likala, brusila in gladila in dr. t., prirejena za prodajo na drobno............................
r metal no barvane prsti in kameni, tuili lépSane barevne prsti; oblikovane umetalne osle, potim oblikovani prirodni ali umetaltii votliči, oboje tudi v zvezi z lesom ali železom, brez laka in poHture, po pogodbi . ... 2 gl.
247.	Kameneno blago, lično. t. j. nakitne stvari (pritežilca za na pisma, svečniki, skodelje, črnilniki i. e. nippes ; kipi, doprsnice, živalske podobe in drugi plastični proizvodi 5 ali pod 5 kilogramov težki) ; izdelki v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spadajo pod večemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno
blago.................................................
s papirjem prevlečeni Hrčki iz prirodnega skri-IjetKa, po pogodbi...............................3 gl.
248.	Kameni dragi, pristni (t. j. drago in poldrago kamenje) in koralde (pristne in nepristne), obdelani (t. j. brušeni rezani ali drugače obdelani); pristni biseri; vse te stvari nezajete, kolikor ne spadajo med kratko ali drobno blago...........................................
12 , 20 .
30 „
16 v zabojih 9 v koših, fi v balah.
n
50 „
5
i 13 v zabojih in sodih,
'	9 v koših in papirskih
i sodih,
'	6 v balah.
15
i	16	v	zabojih	in sodih,
»	12	v	koših,
(	6	v	balah.
24
»	16 v zabojih iu sodih.
XXXVII. Prsteno blago ali lončenina.
249.	Navadne opeke (strešne in zidne), prstene cevi, ne
postekljene............................................... prosto
249. (bis). Postekljene opeke in žlebasti korci za strehe .	— gl. 50 kr.
postekljena opeka, po pogodbi.............prosto
žlebasti korci za strehe, postekljeni ali nepostekljeni, z Beneškega, v letni množini v pogodbi z Italijo omejeni, proti spričevalom o izviru kot mejna ugodnost, po pogodbi........................................prosto
250.	.Samotno blago, ne posebe imenovano:
na 100 kilogramov
a) opeke navadne oblike in ob enem posamez težke
vštevši do 5 kilogramov.......................
po pogodbi....................................25	kr.
b) drugačno.......................................
j>o pogodbi...................................75	kr.
251.	Dlažbarske tvarine in cevi iz navadne kamenine, tudi
cevi iz postekljene ilovice........................
}M> pogodbi...................................50	kr.
251.	(bis). Retorte, topilniki, posode za tvorniške namene (iz grafita, nepregorne ilovice ali navadne kamenine) . .
252.	Navadno lončarsko posodje:
a)	iz navadne kamenine, črno grafitovo posodje
b)	iz navadne ali okapane ilovice.................
—	gl. 50 kr. 1 , - .
1 . - .
1 , - .
1 , - ,
-	. 50 ,
Opomnja. Blago Št. 249. do 252. v zvezi z lesom ali železom brez laka in politure................. 2 „
253.	Stavbni okrasi (ornamenti [tudi iz terakote]), poste-kljeni in nepostekljeni ; navadne peči in sestavine peči;
ploče v oblaganje sten in podov....................... 3 „
Sep UHlekljme ploče c oblaganje »len in podov,opremljene sè vzorci vsleil stiska raznobarevnih ilovilnih
mas, po pogodbi.......................1 gl. 50 kr.
Stavbni okrasi (tudi iz terakote), postekljeni ali nepostekljeni, navadne peči in sestavine peči, n ep o steki j ene ploče v oblaganje sten in podov, izvzemši spredaj imenovane, po pogodbi.......................50 kr.
254.	Lončenina, ne posebe imenovana:
a) enobarevna ali bela.............................. 5 „
po pogodbi...................................4 gl.
h) dvobarevna ali mnogobarevna, z robci, malana,
tiskana, pozlačena, posrebrena................... 8 „
Lončenina z Beneškega, iz navadne, tudi oplaknjene gline, postekljena, tudi grobo pomalana v eni ali več barvah s cvetlicami in enakim malanjem i. e. r., pri colnijah, katerim so se dali vzorci, proti spričevalom o izviru, kot mejna ugodnost proti Italiji, po pogodbi ......................................50	kr.
Navadna lončenina iz preproste ilovice, grobo pomalana v eni ali več barvah s cvetlicami in drugim takim malanjem, izvirajoča iz st. galske porénske doline, nadalje posode za otroško igračo, taistega izvira, pri colnijah predurelskih, katerim so se dali vzorci, proti spričevalom o izvira v letni množini, omejeni v pogodbi sč Švico, kot mejna ugodnost proti Švici, po pogodbi ................................1 gl. 50 kr.
D
n
255.	Porcelan:
a)	bel................................................ 7
po pogodbi.............................-5 gl.
b)	barvovit. z robci malan, tiskan, pozlačen, posrebren ...............................................15
po pogodbi............................. 10 gl.
256.	Lončenina, v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago, katero plačuje veči col .	......	15 „
po pogodbi...........................12 gl.
23 v zabojih in sodili, 13 v koših.
23 v zabojih in sodih, 13 v koših.
XXXVIII. Železo in železno blago.
na 100 kilogramov
257.	Železo surovo ali neobdelano; železna in jeklena starina, v odlomkih in odpadkih, namenjena za topljenje
in varjenje..........................................— gl. 80 kr.
po pogodbi.............................65	kr.
Opomnja. Železni opilki in okujine .... prosto
258.	Železo v grudah ali volkih; ingotu .................. 1 gl. 60 kr.
po pogodbi........................1 gl. 50 kr.
259.	Železo in jeklo v palicah kovano ali valjano:
a)	ne fasonirano................................. 2„75„
po pogodbi........................2 gl. 50 kr.
Caglji iz plavljenega železa in caglji iz obarjenega varnega železa, po pogodbi.................2	gl.
b)	fasonirano.................................... 3 » 50 „
po pogodbi..................................3	gl.
260.	Železniške šine...................................... 2 „ 75 „
po pogodbi........................2 gl. 50 kr.
261.	Pločevina (plehovina) in ploče:
a)	1 milimeter in več debela..................... 4
b)	menj kakor 1 milimeter do 0 4 milimetra debela
po pogodbi........................4 gl. 75 kr.
c)	pod 0-4 milimetra.............................
po pogodbi........................5 gl. 25 kr.
d)	pločevina in ploče, dresirana:
1.	0-4 milimeter in več debela.............
1 milimeter in več debela, po pogodbi . . . 5 gl. menj kakor 1 milimeter do 0-4 milimetra debela, po pogodbi........................5 gl. 75 kr.
2.	pod 0-4 milimetra....................... 7
po pogodbi........................6 gl. 50 kr.
e)	pokoščena (firnažena). pobakrena, pokositerjena, pocinkana, posvinčena, ponikljena: pločevina in ploče, polirana:
1.	0-4 milimetra in več debela ....
2.	pod 0-4 milimetra debela ...............
po pogodbi..............................0 gl
f)	desinirana, megličasta, lakirana..............
O'4 milimetra in več debela, po pogodbi . . 8 gl izpod 0'4 milimetra debela, po pogodbi . . 0 gl
6 ,
6 , -
8	.	-
10	,	-
12 „
261. (bis). Žica:
a)	debela 1‘5 milimeter in več....................... 4
Valjana žica nad 4 milimetre debela zu žičarnice proti dovolilnici s pogoji in prigledi, ki se ustanové ukazoma, po pogodbi............................^9.
b)	debela menj kakor 1'5 milimeter do 0-5 milimetra .................................................
c)	debela menj kakor O15 milimetra................... 6
po pogodbi.................................S gl.
Mikdlna žica pod 1-5 milimetra ako se prejema za mikalne fabrike proti dovolilnici s pogoji in prigledi, ki se predpišejo ukazoma..........1 gl. 50 kr.
10 v zabojih in sodili, 6 v koših,
1 v balah.
0	v zabojih in sodih, 4 v koših,
1	v halah.
13 v zabojih in sodih, ti v koših,
I 1 v halah.
na 100 kilogramov
d) pokoščena, pobakrena, pokositerjena, pocinkana,
posvinčena, ponikljena............................
debela 1'5 milimeter in več, po pogodbi . . . 6 gl. debela menj kakor 1'5 milimeter, po pogodbi 7 gl.
Železno blago (železnina):
8 gl. — kr. j
262. Navadna železna litina:
a) surova, neobdelana.............................
h) otrta ali grobo namazana; vrtana ali na nekaj malo mestih ubrušena, ustrugana ali oblana; tudi okrašena surova litina, ne spadajoča pod
št. 270........................................
z asfaltom prevlečene cevi iz neobdelane navadne železne litine, po pogodbi.................2 gl.
c) ubrušena, ustrugana, oblana, pobakrena, pokositerjena, pocinkana, posvinčena, lošena ali
lično (fino) namazana..........................
po pogodbi............................8 gl.
ločeno kuhalno posodje iz litega železa, po pogodbi ...............................6 gl. 50 1er.
Pod l) in c) imenovano blago, tudi sè sestavinami iz kovanega železa, ki služijo samö v stik, ali v zvezi z lesom.
8,50,
263.	Preprosta ali navadna železnina in jeklenina, t. j. iz kovne železne litine, iz jeklene litine, iz kovanega železa ali jekla, kolikor ne spada pod niže stoječe nastopne številke:
a)	raskava, tudi otrta.............................
b)	grobo namazana; vrtana ali na nekih malo
mestih posamez ubrušena, ustrugana, oblana ali z vrezanimi zavoji (tudi vretena in matice vijakov)........................................
grobo namazana, vendar ne vrtana itd., po pogodbi .......................................4	gl.
c)	ubrušena, ustrugana, oblana, pobakrena, pokosi-
terjena, pocinkana, posvinčena ali fino namazana ...........................................
po pogodbi..................................8	gl.
Vse to blago tudi v zvezi z lesom ali železno litino.
264.	Cevi iz kovanega železa, tudi stične (zvezne) sesta-
vine; kose, srpi, tudi v zvezi z lesom; žreblji (razen podkovčarjev in žbic [cvekov]); žičniki..............
Cevi iz kovanega železa, tudi stični ali zvezni kosi, po pogodbi.....................................6"	gl.
Kose, srpi, tudi v zvezi	z	lesom, po pogodbi	. 5 gl.
-6T). Luknjasta ali vglobljena črna pločevina in take ploče; ne posebe imenovano blago	iz	črne	pločevine	. . .
luknjasta ali vglobljena črna pločevina in ploče, ne posebe imenovano blago iz črne pločevine št. 261. a in b, po pogodbi..........5 gl. 50 kr.
265.	(bis). Kovani kotli (tudi parni kotli) ...	. . .
po pogodbi.........................7 gl. 50 kr.
4 „ —
5 , —
n
8 , 50 „
10 v zabojih in sodih, 6 v koših,
1 v balah.
10 v zabojih in sodih, 6 v koših,
4 v balah.
10 v zabojih,
6 v koših,
4 v balah.
Za žreblje in žbice (cveke):
(1 v zabojih in sodih,
1 v balah.
(SlovenUch.)
40
Odbitki tare v odstotkih kosmate teže
na 100 kilogramov
265. (ter). Ne posebe imenovano pločevinsko blago, po-bakreno, pokositerjeno, pocinkano, posvinčeno, lično
namazano...........................................15 gl. — kr.
po pogodbi..........................12 gl.
266. Železniška kolesa, gotova, tudi na oséh........... 6 „ — »
po pogodbi......................5 gl. 50 kr.
267.	Vez! (šarhirji, zapahi i. t. r.); vzmeti za cestna vozila,
senene in gnojne vile, težke najmenj 2 kilograma vsake; rovnice, lopate; vse té raskave, otrte ali na nekih malo mestih ubrušene, tudi v zvezi z lesom . .	7 ,
po pogodbi.........................6 gl. 50 kr.
268.	Vrvi iz žice, ščetke iz žice, dna od sit (rešet); groba
žičevina; vse to iz žice št. 261. (bis) a............. 8 „
269.	Črne žage, pile inrašpes25centimetrovinšebolj dolgim trilom; svedri, kladiva, sekire, ščipalke i. e. r.; rezilne klobe, senéne in gnojne vile, ne vzprijete pod št. 267.; tehtnice in sestavine tehtnic; ključavnice, ključi in druge ključavniške sestavine; podkovni žreblji, žbice (cveki); vijaki najmenj 5 milimetrov debeli; vse to blago, kolikor ne spada pod kako tarifno številko, katera je z višim colom obložena, tudi v zvezi
z lesom...............................................10»
269. (bis). Svetle žage; pile in rašpe s trilom izpod 25centimetrov dolgim ; strugala in dleta, dolbila, šila; grobi noži in grobe škarje za obrtno (tudi strojno) in kmetijsko rabo; gotovo orodje vsakovrstno, posamez težko izpod 500 gramov; vijaki debeli pod 5 milimetrov; vse to blago tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spada pod št. 271. ali pa med višemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blagö .	20 „
po pogodbi.............................15 gl.
10 v zabojih,
6 v koših,
4 v balah.
Za podkovne žreblje, žbice in vijake:
6 v zabojih in sodili,
1 v balah.
Lično železno in jekleno blago:
270.	Umetalna litina in lehka okrasna litina; surove, ne-
obdelane (samö lite, stiskane, kovane) sestavine za nožarsko blago; žičevina ne posebe imenovana, tudi jeklene strune; blago v zvezi z drugimi tvarinami; vse to, kolikor ne spada pod št. 271. ali 272. ali pa med višemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blago..............................15» —
po pogodbi............................12 gl.
271.	Polirano, lakirano, ponikljeno, lošeno (izvzemši pod
št. 262. c imenovano lošeno navadno železno litino); orožje (izvzemši ročno strelno orožje) in orožne sestavine; s predivnimi nitmi opredena žica; tkalski grebéni m tkalski zobje; mikala (gradaše) vsake vrste; otroške igrače; drsala; pohištvo, oblazinjeno, prevlečeno ali lično okrašeno..............................25 , —
Izvzemši k te) številki spadajoče orožje iti orožne sestavine, po pogodbi.....................20 gl.
na 100 kilogramov
272. Nožarsko blago; ročno strelno orožje; pisalna peresa; druga peresa (izvzemši vzmeti za ure, vozove in pohištvo); zaponke (bucike), igle za kvačkanje in pletenje, stogle, kopčice, zapone, gumbi, ribje odice, naprstniki i. e. mali porabni predmeti; šivanke (igle)
5 centimetrov in več dolge...........................
Nožarsko blago in robno strelno orožje, po po-
(jodbi..........................................45 gl.
vse drugo blago te številke, po pogodbi . . 30 gl.
272. (bis). Šivanke pod 5 centimetrov dolge.......................
po pogodbi.................................50 gl.
50 gl. — kr.
100 „ — „
13 v zabojih in sodih, 6 v koših,
4 v balah.
— Pod št. 271. in 272. imenovano blago, kolikor ne spada med višemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali drobno blagö.
XXXIX. Kovine neplemenite in blago iz takih kovin.
273. Svinec in svinčene zlitine:
a)	surov, tudi starina v odlomkih in odpadkih . .
b)	lit (kotli, cevi, ploče, zrna, kroglje i. e. r.), točen,
valjan, vlečen (svinčena žica); tiskarska pismena, stereotipne ploče.................................
274. Cin ek:
a)	surov, tudi starina v odlomkih in odpadkih . .
po pogodbi............................prosto
b)	v štanžicah, pločah in pločevinah...............
po pogodbi........................1 gl. 50 kr.
c)	v žici in cevéh ; cinkova litina, groba, ne dalje
obdelana, tudi v zvezi s prostimi lesnimi izdelki in železnimi drogi ali pločami; vglobljene ali luknjaste ploče in pločevine....................
po pogodbi............................3 gl
2 gl. — kr.
j 6 v zabojih in sodih, ” j lv balah.
1 10 v zabojih in sodih, )	6	v	koših,
(	1	v	balah.
275. Kositer ali cin:
a)	surov, tudi starina v koscih in odpadkih . . .
b)	v palicah, pločah, pločevinah in cevéh; kositema
litina, groba, ne dalje obdelana, tudi v zvezi z navadnimi lesnimi izdelki in železnimi drogi ali pločami....................................
270. Rudeča med ali baker (kufer), nikelj, raztokov kralj, žolta med (mesing), pakfon, tombak in druge ne po-sebe imenovane kovine in kovinske zmesi:
a)	surove, tudi starina zlomljena in v odpadkih; živo
srebro ........................................
b)	v debelih vlitkih (to je zvonovih in cevéh, težih od 5 kilogramov, in v drugih predmetih, katerih eden je posamez teži od 10 kilogramov) . . .
c)	vlečene, raztegnjene (v drogih, tablah, pločah);
pločevina in žičevina (dratovina) čez 0-5 milimetra .........................................
(I) pločevina in žičevina, tanka 0'5 milimetrov in menj; vglobljene ali luknjaste ploče in pločevine pločevina in žičevina, tanka 0-5 milimetra in menj, po pogodbi....................................0 gl.
prosto
4 gl. —
kr.
( 10 v zabojih in sodih, •	6	v	koših,
(	1	v	halah.
prosto
6 gl.
8 . 10 „
na 100 kilogramov
e)	platirane (posrebrene) žice, pločevine, table, ploče iz bakra in žolte medi; nepristna leonska (cementirana) žica, tudi platirana, pa ne nadalje obdelana.......................................30 gl. — kr. )
platirane (posrebrene) pločevine in table, ploče iz	>
bakra in žolte medi, po pogodbi.............20 gl.	)
277.	je odpala.
278.	Kovinsko blago, navadno :
a)	valji, cevi za vretje, kotli, tudi v zvezi z lesom
ali železom...........................................10
b)	polirane, s pokostjo (firnažem) prevlečene, lakirane, ponikljene, pisane (desinirane) pločevine
in ploče..............................................12
279.	Kovinsko blago, lično (fino), to je vse ne pod drugimi
številkami obseženo blago, tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada pod št. 280. ali med višemu colu zavezano kavčukovo, usnjeno ali drobno blago; telegrafske vrvi (kabli)...................................20
Akumulatorji iz svinčenih plol sè surikom, po pogodbi .......................................8 gl.
vse drugo blago te številke, po pogodbi . . 18 gl.
280.	Kovinsko blago, najličnejše, to je nakitne ali nagizdne
stvari in drugo lično delano (n. pr ornamentirano, stiskano, vernirano ali ponikljeno) blago iz pakfona (novega srebra, alfenida i. e. nikljevih spojin), brita-nije, brona, žolte medi, tombaka ali podobnih zlitin; blago iz aluminija ali niklja; otroške igrače; igle, za-pone, kopče. gumbi, naprstniki i. e. mali porabni predmeti; tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spadajo med večemu colu zavezano usnjeno ali drobno blago; bronov prah......................................30
Otroške igrače, igle, zapore, kopče, gumbi, naprstniki i. e. mali porabni predmeti; tudi v zvezi itd., po
pogodbi......................................30 gl.
vse drugo blago te številke, po pogodbi . . 40 gl
rt
281.	Kovinske tkanine, lične, to je imajoče po 20 osnovnih niti in več na 2 centimetra; pisalna peresa;
žica, opredena s prejnimi nitmi .......................50 „ — „
Kovinske tkanine, imajoče po 20 vštevši do 40 enovitih osnovnih niti na 2 centimetra; pisal na peresa; žica, opredena s prejnimi nitmi, po pogodbi .... 3!i gl.
XL. Stroji, aparati (priredi) in njih sestavine iz lesa. železa ali neplemenitih kovin.
282.	Lokomotive, lokomobili, tenderji.......................
Lokomobili, po pogodbi......................8	gl.
283.	Šivalni stroji in pletilni stroji:
a)	stojala, tudi razložena................ .	. .
po pogodbi...................................d	gl.
b)	glave, dodelane sestavine glav (izvzemši igle)
po pogodbi..............................23	gl.
c)	sestavine za glave, nedodelane, tudi iz surove litine; šivalni in pletilni stroji sč stojalom . . .
po pogodbi..............................Ib	gl.
8 gl. 50 kr.
8 . ‘>0 , ( 30 , - . I
20
J
13 v zabojih in sodili, 6 v koših,
4 v balah.
13 v zabojih in sodili, 6 v koših,
4 v balah.
13 v zabojih in sodih,
8 v polovičnih zabojih, > (i v koših,
4 v balah ali lesenih okvirjih.
na 100 kilogramov
284.	Stroji za prirejanje in podelovanje prediv; predilni stroji; stroji za sukanec:
a)	za predenje odpadkov in mikanega bombaža ali
mikane volne...................................... 4 gl. 25 kr.
b)	za vsako drugo predenje........................... 3„ —
284. (bis). Statve (tudi za čipke), potem pomožni stroji za tkalnice; stanovi; rulö-stroji za tiskanje prtenine; pletilni stroji; mikalniški stroji; parni	plugi.................. 4	„	25
Bulô-stroji za tiskanje prtenine; pletilni struji; mikalniški stroji, po pogodbi.................3 gl.
Vsi ti (št. 284. in 284. (bis) v popolnem (če tudi razloženem) stanji.
284. (ter) Prekapalni in hladilni aparati za žganjamice, pi-
vovarnice i. e. r...............................10	„	—
284.	(quater). Mlatilnice.................................. 7	„	—
285.	Ne posebe imenovani stroji in aparati iz lesa (to je
s 75 odstotki ali več lesa) ........................... 5„ —
286.	Ne posebe imenovani stroji in aparati iz neplemenitih
kovin (to je z več kakor 50 odstotki neplemenitih kovin)	15	„	—
po pogodbi................................12 gl.
287.	Ne posebe imenovani stroji in	aparati,	drugačni	.	.	8	„	50
Pravzapravni papirni stroj sit sušilnim aparatom; stroji opekarski (stroji, s katerimi se glina drobi, stiska ali drugače oblikuje); stroji za narejo testovja; aparati za sušenje sadja in zelenjave; vsakovrstni ka-landri, težki 60 meterskih centov in reč; priredi na valj in mlinarski stroji; elektro-dinamični stroji; stroji za orodje, težkilOO meterskih centov in več; ladneparidje — vsi ti v popolnem (če tudi razloženem) stanji, po pogodbi ........................................ 5 gl.
vsi drugi stroji in aparati, ne posebe imenovani, po pogodbi)............• ... 7 gl. 50 kr.
O pom nje. 1. Valji iz rudeče in žolte medi in take ploče, gravirane ali ne gravirane, za tozemske tkaninske tiskarnice na posebno dovolilo......................... prosto
2.	Stroji in priredi (aparati) ali njih sestavine, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne gredö med drobno blago, spadajo v tarifni razred XL.
3.	Kot deli strojev in priredov naj se zacolujejo taki ne po imenu v tarifi stoječi predmeti, ki niso za nikako drugo rabo, kakor za sestavo strojev oziroma priredov.
Ne posebe imenovani posamezni deli strojev ali priredov, ki jih njihovo svojstvo odkazuje pod t. št.
262.« ali b, oziroma 263. a ali b, naj se zacolujejo po teh številkah, če so popolnoma neobdelani ali če potrebujejo, preden jih je moči uporabljati za sestavo strojev ali priredov, še kakega nadaljnega obdelovanja, recimo: struganja, struženja (oblanja), piljenja itd.
Dogotovljeni stroji ali priredi, ki se razstavljeni uvažajo, ne uživajo te ugodnosti.
Okove gredaš (mikal, strgulj) je treba vselej po t. št. 271. posebe zacolati.

13 v zabojih in sodih,
8 v polovičnih zabojih,
6 v koših.
4 v balah ali lesenih okvirih.
13 v zabojih in sodih,
8 v polovičnih zabojih,
6 v koših,
4 v balah ali lesenih okvirili.
13 v zabojih in sodih,
8 v polovičnih zabojih,
6 v koših,
4 v balah ali lesenih okvirih.
XLI. Vozila.
na 100 kilogramov
Cestna vozila:
288.	Vozovi in sani za bremena.......................... 3 gl. — kr.
od kosa
289.	Vozovi za ljudi brez usnjene robe in blazin	. . . . 25 gl. — kr.
290.	Vozovi za ljudi z usnjeno robo in blazinami .... 75 „ — „
Opomnja. Za sani je plačati pri št. 289. polovico, pri št. 290. pa dve tretjini pristojbine.
Železnična vozila (tudi vozila konjskih železnic) :
na 100 kilogramov
291.	Vozovi za blago.................................... 7 gl. — kr.
po pogodbi........................6 gl. 50 kr.
292.	Neoblazinjeni vozovi za ljudi......................8, — „
293.	Oblazinjeni vozovi za ljudi.......................... 9„ — „
L a d j e :	od bečve nosilnosti
294.	Lesene (tudi okovane z železom ali kotlovino) ... — gl. 40 kr.
295.	Železne; tudi iz kake druge neplemenite kovine; ladje parnice (parobrodi):
a)	pomorske........................................ 5 „ — „
na 100 kilogramov kovinske teže
b)	druge........................................... 6 gl. — kr.
Opomnja k št. 294. in 295. Oprave, potrebne za plovstveni obrat (n. p. jadra in jadrenice ali rajne, sidra ali mački in sidrene verige, vrvi, čolni), če jim število ne presega navadne potrebe, ne plačujejo posebnega cola. Druge inventarske stvari in pa parni stroji pri ladjah parnicah so zavezani posebnemu colu po tarifi.
XLII. Kovine plemenite in penezi ali kovani novci.
na 100 kilogramov
290. Zlato, srebro, platina, plemenite kovine, ne posebe
imenovane, surove, tudi starina zlomljena in v odpadkih prosto
297.	Penezi ali kovani denarji (novci):
a) novci (tudi medalje ali svetinje, spominski novci)
iz plemenitih kovin........................... prosto
b) novci iz neplemenitih kovin................... prosto
Opomnja. Medalje in novci v spomin, kovani iz neplemenitih kovin, plačujejo col po svojstvu tvarine, iz katere so narejeni.
XLIII. Instrumenti (nastroji), ure, kratko ali drobno blago.
na 100 kilogramov
Instru m enti :
298.	Precizijski instrumenti za naučne ali znanstvene namene (astronomijski, matematični, fizikalni, kirurgijski) brez ozira na tvarino, iz katere so narejeni .... prosto
299.	Instrumenti za občo rabo:
a) optični: gledališka kukalca, perspektivi, zajete očali, lupe i. t. r....................................
gledališka kukalca, po pogodbi , ne posebe imenovani . . .
125 gl.
200 gl. kr. I
50 , - , I
20 v zabojih in sodih, 13 v koših,
9 v balah.
— Blago pod št. 299. «in b imenovano, kolikor ne spada med večemu colu zavezano drobno blago.
300. Muzikalni instrumenti:
a) klavirji, pijanini, harmoniji in e. instrumenti
s tipkami (izvzemši cerkvene orgije)............40
po pogodbi...............................20 gl.
b) drugačni........................................10
23 v zabojih in sodih. 9 v balah.
Ure:
301. Žepne ure:
a)	z zlatimi ali pozlačenimi okrovci...............
z m mjšinoma zlatimi okrovci, po pogodbi od
kosa...............................75 kr.
sè srebernimi okrovci, pozlačenimi ali s pozlačenim ali platiranim robom, obodcem ali gumbom, po pogodbi od kosa......................50 kr.
z drugačnimi okrovci, pozlačenimi, ali s pozlačenim ali platiranim robom, obodcem ali gumbom, po pogodbi od kosa......................30 kr.
b)	sè srebernimi ali	posrebrenimi	okrovci	.	. . .
sč srebernimi okrovci, po pogodbi od	kosa	.	30 kr.
c)	z drugačnimi okrovci............................
od kosa 1 gl. — kr.
-	, 50 ,
-	, 30 ,
302. Okrovci žepnim uram : a) zlati ali pozlačeni
, 70
manjšinoma zlati, po pogodbi od kosa ... 45 kr. sreberni, pozlačeni ali s pozlačenim ali platiranim robom, obodcem ali gumbom, po pogodbi od kosa 20 kr.
drugačni, pozlačeni ali s pozlačenim ali platiranim robom, obodcem ali gumbom, po pogodbi od kosa 10 kr.
b) sreberni ali posrebreni . . . posrebreni, po pogodbi od kosa
10 kr.
Opomnja. Drugačni okrovci za žepnice po svojstvu tvarine.
Drugačni okrovci za žepne ure, po pogodbi od
kosa......................................10 kr.
303. Kolesja ali stroji žepnih ur........................... „ 30 „
na 100 kilogramov
304.	Oprave (furniture) ur................................50 gl. — kr.
po pogodbi...............................40 gl.
305.	Ure in kolesja ali stroji ur, ne posebe imenovani, ako
ne spadajo med drobno blago, zavezano večemu
colu............................................100 „	„
Crnoleške ure (ure z lesenim stojalom) vsake vrste, ne glede na stojalo, kolikor ne spadajo med višemu coin zavezano drobno blago, po pogodbi........40 gl.
306.	Ure za zvonike in sestavine takih ur.................10 „	„
Drobno ali kratko blago (drobnjava) najlič-nejše:
307.	Zlati in sreberni izdelki, dragotlnsko blago in vsi ne posebe imenovani izdelki, po vsem ali deloma iz plemenitih kovin, pristnih ali nepristnih biserov ali korald, zajetih dragih kamenov; zlata in sreberna preja, izdelki iz lake preje, kakor tudi iz zlate in sreberne žice; izdelki iz pristno pozlačene ali posrebrene leonske
preje ali žice....................................... 300 „
Blago iz pristnih ali nepristnih korald; blago iz zlatega in srebernega /Uigrana; blago iz lave, opravljeno s plemenitimi kovinami, po pogodbi . . 200 gl.
308.	Prava zlata pena; žica in pločevina iz plemenitih
kovin................................•............... 200 „
žica in pločevina iz plemenitih kovin, po pogodbi ...................................100 gl.
Drobno blag«, lično:
309.	Blago, ne posebe imenovano,iz plemenitih kovin, pristno pozlačeno ali posrebreno, ali sè zlatom ali srebrom obloženo; tudi pristno pozlačene ali posrebrene leonske žice ali preje; blago iz poldragih kamenov, tudi zajeto; nepristni biseri, umetalni zobje, lasničarski izdelki ; izdelki iz nepristnih leonskih prej ali iz nepristne leonske žice; okovi za gledališka kukalca, perspektive
in očali................................................100 „
pristno posrebrene leonske žice, po pogodbi . HO gl. okovi iz jekla za očali, po pogodbi . . . .50 gl. pozlačenih ali posrebren ih blazinarskih irebljev (tape-tarskih žrebljev) iz železa ali neplemenitih kovin ni v prometu po pogodbi tarifovati po St. 309., anpak, ne gledi na pozlačenje ali posrebrenje, po njih drugačnem svojstvu.
n
310.	Blago iz slonove kosti ali sè slonovo kostjo, iz biserne
matice, želvovine, jantarja, gagata.................100 „ — „
311.	Otroške igrače in drugo ne posebe imenovano blago v zvezi:
a)	sè svilenino, čipkami, umetalnimi cvetlicami
(št. 171.), prirejenim lišpovnim perjem , ... 100 „	„
po pogodbi..............................75 gl.
b)	z drugim tkanim in na stanu pletenim blagom .	50 „	„
Drobno blago, navadno:
312.	Blago iz morske pene, lave, celulojida in drugih podobnih reziv (rezbarskih tvarin) in rezivnih posnetkov 50 „
20 v zabojih in sodih, 13 v koših,
7 v balah.
10 v zabojih in sodih, 6 v koših,
4 v balah.
20 v zabojih in sodih, 13 v koših,
9 v balah.
na 100 kilogramov
50 „ -
313.	Moški in ženski okras ali lišp, nippes in toaletne reči
iz neplemenitih kovin, tudi železa in jekla, lično delane, tudi ponikljene, vemirane, lošene; take stvari iz živalskih in rastlinskih reziv (rezbarskih tvarin) ali trde gume; zapestnice in ovratnice iz stekla in kamena; jekleni biseri, kovinski biseri, tudi pozlačeni, posrebreni ali vernirani..............................50 gl. — kr.
314.	Nepristna leonska preja ; pristna srebema pena; nepristna zlata in srebema pena................................
Zlata in srebema pena, nepristna, po pogodbi . 40 gl.
315.	Vezenine na drugih tvarinah razen tkane ali na stanu pletene robe; blagö iz bosiranega voska; blago iz zlatobitnih kožic; strune iz črev in vse opredene
strune................................................50
Blago pod št. 309. do 315. imenovano, kolikor ne spada med drobnino, večemu colu zavezano, ali kolikor nima posebnega mesta v tarifi.
31 (>. Dežniki in solnčniki:
a)	iz svile ali polsvile............................— gl. 70 kr.
po pogodbi od kosa.........................50 kr.
b)	iz drugih tvarin................................
po pogodbi od kosa.........................25 kr
c)	olišpani (s trakovi, vezenino, volants i. e. r.)
po pogodbi od kosa.........................70 kr
od kosa
1 . -
20 v zabojih in sodih, 13 v koših,
9 v balah.
XLIV. Kuhinjska sol.
na 100 kilogramov
317. Kuhinjska sol (morska, varjena in kamenéna, slanica,
solni lug in morska voda)...........................— gl. 84 kr.
samo s posebnim dovolilom
Opomnje. 1. V slučajih izjemne dovolitve uvoza se plačuje dopustnlne za 100 kilogramov kuhinjske soli čiste vage 9 gl. 38 kr., za 100 kilogramov kreuznaške ostaline (matičnega luga) 1 gl. 88 kr.
2.	Na podstavi zdravniških svedočeb se sme dovoljevati, da se morska voda uvaža za lek ali zdravilo brez cola.
3.	Finančno ministerstvo sme cola prost uvoz vnanje soli dovoljevati fabrikam kemijskih proizvodov (produktov) in takim obrtnikom, ki potrebujejo po več soli kot bistvenega fabrikacijskega sredstva v narejo svojega, med živila (užitne stvari) spadajočega blaga.
XLV. Kemične pomočne tvarine.
318. Borač, surov ; borova kislina; kilisalpeter (soliternokisli natron), surov; žveplo (v kosih in drogih), tudi zmleto, in žvepleni cvet; antimon ali raztok; sreš (vinski kamen), surov ali očiščen; citronovokislo in sreševo-kislo apno ; fosfor in fosforova kislina........................... prosto
(Slowenisch.)
47
319.	a) Gnojilne soli (otrebine in odpadki soli iz fabrik
in solovarnic in pa gnojila, umetalna, iz solnih
zmesi) ; klorov kalij (solnokisli kalij)..........
Opomnja. Gnojilne soli se smejo — ako jih ne prejemlje fabrika, že pod dohodarstvenim prigledom stoječa, — po predpisih, ukazoma ustanovljen^ odpravljati samo na posebno dovolilo in potèm, ko se je preiskalo, koliko kuhinjske soh imajo v sebi.
b) Klorov magnezij; Glauberjeva sol (žveplenokisli natron)..............................................
320.	Arsen kovinski (mišnica), arsenasta kislina (razen ar-
senove ali arsenične kisline), arsenično žveplo (oper-ment, realgar); vsakovrstne železne strojnice ali jedke vode; lesni ocet, surov; cafra, smalti ali loši, stolčeno steklo; novo ali regenerirano koščeno oglje (spodij); solna kislina, soliterna kislina (kraljeva voda) ; železna galica (železni vitri j ol) . .	.1.....................
Solna kislina, po pogodbi..............30 kr.
320. (bis). Žveplena kislina.................................
tekoča, ne puhteča (takozvana angleška), po pogodbi ......................................50 kr.
100 kilogramov
prosto
— gl. 20 kr.

n
(Pribitek tari za žvepleno kislino, ako dohaja v vagonskih ru-pah brez drugačnega ovijala, 15 odstotkov.
321. a) Soda (t. j. enovito ogljikovokisli natron), surova ali kristalizovana; pepelika (enovito ogljikovokisli kalij)izvzemši pod c imenovanega; kalij, žveplenokisli (sosol ali dvojnata sol); kalij in natron, dvojnato žveplenokisli; glicerin (tudi glicerinov lug)...........................................................
b)	Soda, kalcinovana..................................
c)	Pepelika imajočav sebi nad 85° ogljikovokislega
kalija.............................................
po pogodbi..............................80 kr.
322. Aluni; žveplenokisli in solnokisli amonijak (salmijak), salmijakovec in jelenovec; žveplenokisla in solnokisla ilovica; admontski (meševit železni in bakreni), bakreni in cinkov vitrijol; svinčeni pepel; klorovo apno; žvepleni ogljik; vodotopno steklo; anilinovo olje; surova karbolova kislina; nitro benzol; surov antracen; surov naftalin.......................................................
Vodotopno steklo, po pogodbi..............1 gl.
322 (bis). Svinčeni glaj (sreberni in zlati glaj) ; soliter (kalijev soliter in natronov soliter), očiščen......................
323. Baritova belina (umetalen žveplenokisli barit) ; belilni lugi; zeleni volk (zelenica); vsakovrstne zamazke; dvojnato ogljikovokisli natron (soda bicarbonata) in kalij; ogljikovokisli amonijak; očiščen borač . . . .
Belilni lugi, zeleni volk, po pogodbi . 1 gl. 50 kr. Baritova belina (umetalen žveplenokisli barit); vsakovrstne zamazke; ogljikovokisli amonijak, po po-
godbi .............................................2 gl.
Borač, očiščen, po pogodbi.............2 gl. 50 kr.
324. Jedki kalij (kavstični kalij, kalijev hidrat); jedki natron (kavstična soda); žveplastokislo in podžveplastokislo apno; surov manganokisli in nadmanganokisli kalij in natron; žveplastokisli in podžveplastokisli natron;
— » 80 , j 1 . 20 ,
1 . 50 „
1 , 50 ,
___
- n	n
na 100 kilogramov
oksalna kislina (cukrova kislina, kislina iz zajčje deteljice) ; oksalnokisli kalij (sol iz zajčje deteljice) ; žve-plenokisla magnezija; svinčena belina; cinkova belina (bel cinkov okis) ; cinkov pepel (siv cinkov okis) ; surik in masikot; umetalna glina (glineni hidrat) ....	4 gl. — ki-.
Jedki natron (kavstiina soda, natronov hidrat); žveplenokisla magnezija; cinkova belina (bel cinkov okis); cinkov pepel (siv cinkov okis); umetalna glina (glineni hidrat) v obliki past, po pogodbi . . . . 3 gl.
Vodene raztopine jedkega kalija in jedkega na-trona (lug jedkega kalija in lug jedkega natrona), dvoj-nato-žveplastokislega apna in žveplastokislega natrona (bisulfitni lug), po pogodbi...............1 gl. 50 kr.
324. (bis). Lesnoocetno-kisli svinec; svinčeni cuker; lesno-ocetno-kislo apno; lesnoocetno-kisla glina, kromovo-kisli kalij in natron (rumen in rudeč) ; krvolužna sol, rumena in rudeča; kositerjev pepel; kositerjeva sol	|
(kositerjev klorovec) in drugi preparati iz kositerja . .	6 „ — „ ,
Lesnoocetnokislo apno in lesnoocetnokisla glina	(
(tekoči glinini stroj); kositerjev pepel; kositerjeva sol (kositerjev klorovec) in drugi kositerjevi preparati, po pogodbi...........................3 gl.
Krvolužna sol, rumena in rudeča, po pogodbi	4 gl.	)
Lesnoocetnokisli	svinec;	svinčen	cuker,	po	po-	>
godbi.......................................5 gl.	\
XLVI. Kemijski izdelki ali proizvodi, barvilno, zdravilno in dišavno blago.
325. Saje, prah od oglja (razen zrnatega oglja od kosti) . .
325.	(bis). Prirejena črnila; voščilo za črevlje (biks) . . .
voščilo za črevlje (biks), po pogodbi . . .	4 gl.
326.	Klej ali lim vsakovrsten ; gelatina (živalska in rastlinska
hladetina ali zdriz); albumin (beljakovina) in albumino-jidi, sirnina (kazejin), caseogomme.....................
Klej vsakovrsten, gelatina (živalska in rastlinska zdriz), po pogodbi............................4 gl.
327.	Škrobna guma (dekstrin, leiogomme) in druga ne posebe
imenovana nadomestila gume; skrobnati lèp, tkalski lèp, pap in podobne skrobnate lepilne in priredne tvarine.................................................
328.	Škrob (Stérka), tudi škrobna moka.......................
329.	Karbolova kislina, čista,trda in tekoča; preparati živega
srebra (tudi cinober); droži vsakovrstne, razen vinskih in stiskanih; mlečni cuker..............................
329.	(bis). Stiskane droži...................................
Opomnja. Ta čolni postavek obseza v sebi pri-klad k žganjarini za izdelovanje teh droži, ki je v zvezi s kuhanjem žganja.
330.	Kotranova (dehtova) barvila in umetalno narejena organska barvila................................................
po pogodbi.........................1 gl. 50 kr.
1 gl. 50 kr.
1
, 13 v zabojih in sodih,
'	9 v koših in papirskih so-
dih,
6 v balah.
13 v zabojih in sodih,
9 v koših in papirskih sodih,
6 v balah.
13 v zabojih in sodih,
9 v koših in papirskih sodih,
6 v balah.
Za prirejena črnila v pločevinskih pušicah itd. in voščilo za črevlje:
13 v zabojih in sodih.
10 v zabojih in sodih,
8 v koših,
3 v balah.
10 v zabojih in sodih, 3 v balah.
16 v zabojih in sodih,
9 v koših in papirskih sodih,
6 v balah,
11 v nadsodih.
47»
na 100 kilogramov
331. Kemijski izdelki in 1'abrikati, ne posebe imenovani . .	10 gl. — kr.
Sreševa kislina, klorovokisli kalij, po pogodbi 6gl.
‘ Klorov cinek, tudi tekoč, po pogodbi . . . . 2 gl.
Vodene raztopine žveplaste kisline, vodikov prekis, po pogodbi...............................1 gl. 50 kr.
K št. 117., 322., 330. in 331. spadajoči derivati suhega prekapanja premogovega kotrana, prejemam za nadaljno podelavo v fabrikaciji kotranovih burev, proti dovolilnicam s pogoji in prigledi, ki se ustanovi ukazoma, po pogodbi...............................prosto
*332. Pečatni vosek, pečatni oblati, izdelki iz hladetin (zdriz);
tinte in tintni praški.....................................10 „	- „
333.	Tuši, risalno oglje, risalna kreda; svinčniki; rudeči in barevui črtniki ; zajeti ali nezajeti ; vse barve v mehurčkih, škatlicah, školjkah, pastah in skrinjicah; eter, ko-
lodij, kloroform; ocetna kislina, koncentrirana ... 24 „ — „
Svinčniki, rudeči in barevni črtniki, zajeti ali nezajeti, po pogodbi.............................18 gl.
Ocetna kislina, koncentrirana, po pogodbi 20 gl.
334.	Oljne pokosti ali firnaži (tudi kuhana sušeča olja), brez
primešanih smol terpentina ali kamenitih olj :
a)	v sodih......................................... 5„ — „
b)	v plehovicah, steklenicah i. t. r...............10 „ — „
33"). Lakove pokosti ali firnaži (s primesjo smole, terpentina,
rudninskega olja ali alkohola)..........................24 „ — „
330. Zdravilno blago (leki), pripravljeno, kakor tudi vse tva-
rine, ki po napisu, etiketi, ovojku itd. razodevajo, da so zdravila za ljudi (tudi za živali), ako ne spadajo med blago, večemu colu zavezano........................24 „ -- „
337.	Dišavno blago (parfumirani octi, masti in olja v ovitkih pod 5 kilogramov; alkoholne, aromatične esencije in vode; vse dišeče tvarine ali meševine, o katerih se po priredbi, etiketi, podučilu o rabi i. t. r. dâ spoznati, da spadajo med dišavo; lepodišeče [kadilne] svečice, lepodišeča moka ali pudra) ; lepotilo za obličje, kozmetična sredstva.............................................75 „ — „
XLVII. Sveče in mila.
338.	Smolne baklje....................................
339.	Lojeve sveče............................... . . .
340.	Voščene sveče, voščene baklje, voščeni svitki, ponočne
luči, netilne svečice.............................
Svečice vžigalice iz voska ali stearina, ršterši Škofljice, po pogodbi................................3 gl.
Voščene sveče, voščene baklje, voščeni svitki, po pogodbi ...........................................12 gl.
Ponočne luči v zvezi s plavčki iz plutovine, kartonskega papirja ali druge tvarine, po pogodbi . . 15 gl.
1 gl. 50 kr.
16 v zabojih in sodih,
9 v koših in papirskih sodih,
6 v balah,
11 v nadsodih.
10	v zabojih in sodih,
8 v kosili in papirskih sodih,
6 v balah,
11	v nadsodih.
16 v zabojih in sodih,
9 v koših in papirskih sodih,
6 v balah,
11 v nadsodih.
16 v zabojih, 9 v koših,
6 v balah.
16 v zabojih, 9 v koših,
6 v balah.
na 100 kilogramov
341.	Sveče in izdelki iz tolšče, ne posebe imenovani, n. pr.
iz stearina, kitove masti, palmovega olja, parafina . .	11 gl. — kr.
po pogodbi.................................9 gl.
342.	Milo (žajfa, sapun) :
a)	navadno ali niže vrste............................ 4 » — »
vštevši olje iz turškega rudila, po pogodbi 2 gl. 50 kr.
b)	fino, to je podišavljeno ali v ploščicah, oblicah,
puščicah, lončkih..................................15 s — »
XLVIII. Netilno blago.
343.	Netilno blago, navadno, in to: žveplene niti, netilni
klinčki, drgalni fidibusi; netilna goba, prirodna, ustrojena; netilna goba, umetalna; trod (priroden in ume-talen); netilni papir.....................................
vžigalice, po pogodbi........................5 gl.
344.	Ognjarske (pirotehnične) stvari; prižigalnice ali lunte
(vžigalne in raznosne vrvice).............................
Lunte (vžigalne in raznosne vrvice), narejene brez uporabe smodnika, po pogodbi..................15 gl.
345.	Strelne kapice, napolnjene ................................
346.	Strelila, t. j. vse raznosne ali razpočne stvari, name-
njene ali pripravne za streljanje iz strelnega orožja, po tem raznosila, sestoječa iz tistih sestavin, kakor smodnik (iz solitra, žepla in oglja)..........................
347.	Vsa ne pod št. 346. obsežena raznesila in razpočne
tvarine...................................................
7 gl. — kr. '
24 , — „
24 , - „ !
52 „ 50 „ j
samo s poseb- [ nim dovolilom
24 gl. — kr. ^ samo s posebnim dovolilom
XLIX. Slovstveni in umetalnostni predmeti.
348.	Bukve (knjige), tiskovine, tudi koledarji, novine ali časniki in naznanila, zemljevidi (naučni), muzikalije,
popisan papir, akti in rokopisi....................... prosto
Opomnja. Ako za uvoz koledarjev, novin in naznanil veljajo kaki kolkovni in prigledni predpisi, treba je te predmete napovedati tudi po številu posameznih kosov.
349.	1'odobe ali obrazi na papirji, t. j. bakrorezi in jeklorezi, kamenotiski, lesorezi, fotografije in t., barevnotiskovne
podobe na papirji ali platnu.......................... prosto
350.	Slikarije t. j. slike na lesu in neplemenitih kovinah, ne lakirane, na platnu in kamenu, potèm tudi izvirni
obrazi in risanine na papirji........................ prosto
351.	Obrazovnotiskovne ploče iz neplemenitih kovin, kamena ali lesa.............................................. prosto
16 v zabojih, 9 v koših,
6 v balah.
13 v zabojih, 9 v koših,
6 v balah.
13 v zabojih, 9 v koših,
6 v balah.
16 v zabojih in sodih, 9 v koših,
6 v balah.
16 v sodih.
na 100 kilogramov
352.	Kipi (tudi doprsnice in pa živalske podobe), potém bas-reliefs in hautreliefs iz kamenja, v kosih, nad 5 kilogramov težkih ; takisto kipi, doprsnice in živalske podobe iz kovine ali lesa, vendar najmenj prirodne veličine...........................•........................... prosto
O pom nje. 1. Z vezanimi bukvami, bukvami podobščin itd. ali sè zemljevidi in obrazi, napetimi na platno ali karton, postopati je po št. 348. in 349. ; ako te stvari po svoji vezbi spadajo med drobno blago, naj se zacolujejo te bukve, bukve z obrazci i.t. d. kakor drobnina. Z vezbami, mapami, kartoni i. t. r. v katere se knjige, obrazi itd. vlagajo ali vtikajo, postopa se posebe po svojstvu tvarine, iz katere so.
2. Z obrazi v okvirjih (št. 349.) je postopati po svojstvu okvirjev. Pri slikarijah (št. 350.) v okvirjih se zacolujejo okvirji posebe po svojstvu; ako bi se ne dali ločiti, tedaj naj se polovica vse teže zaco-luje po svojstvu okvirja.
3. Čolne prostosti za obraze in slike naj ne bodo deležni vsi taki predmeti, pri katerih je na njih nameščene obraze ali slike smatrati samo za ukras ali pritiklino in kateri torej po tém ne služijo samo in edino kot obrazi, ampak so očitno v navadno rabo. Sem spadajo na primer: pomalane tapete, oslikani zastori (rouleaux), odeje, papir za pisma ali liste, čašice i. t. r., ki plačujejo col po svojstvu tvarine.
Opomnje za uvoz iz pogodbenih držav :
Sè sklepi in okovi iz neplemenitih, pristno pozla-. fenih ali posrebrenih kovin na vezbah bukev in bukev s podobščinami itd., ki po ostalem svojstvu ne spadajo med drobno blago, naj se ne postopa kakor z drob-njavo, ampak taistih ni jemati v poštev.
Z vezbami, mapami, kartoni i. e. r. o katerih se da spoznati, da se vanje vlagajo ali vtikajo cola proste knjige, sešitki, obrazi itd., postopa se cola prosto.
Nadalje ni treba tudi brez umetalne vrednosti na debelo narejenih izdelkov manufakture irno-obraznega ali barerno-obraznega tiska, vštevši pole s podobšči-nami, izkljulevati od postopanja po št. 349.
Cola proste podobe št. 349. smejo imeti tudi zlat obrezek, zlat rob, stiskane ali prebite okrase in e. r.
L. Odpadki.
353.	Gnoji, živalski in drugi, tudi umetalna gnojila (ne iz solnih meševin); drveni in ogljeni pepel; koščeni pepel, koščena moka; mrtvo koščeno oglje, uporabno samo za gnoj; piljeni rogovi in parklji; kri, tekoča in vsušena; živalske kite; ostanki od izdelovanja krvo-lužne soli; amonijakova (plinova) voda.................... prosto
na 100 kilogramov
354.	Otrobi:	sladovne cime; pleve; ostanki, trdi, od
izdelovanja mastnih olj, tudi zmleti; žlempa, pomije,
tropine; vinske droži.................................. prosto
355.	Odpadki od steklarstva, tudi ognjišnica, steklene in lončene črepine; ostanki od voščarstva; odpadki od umivalnih in konjskih gob; usnjeni odrezki za klej; odpadki od fabrikacije kavčuka in gutaperče, kakor
tudi stari kosci takih fabrikatov...................... prosto
356.	Cunje in drugi odpadki za papirarstvo, t. j. lanene, bombaževe, svilene in volnene cunje, papirni odrezki, makulatura (popisana ali tiskana), stare mreže, stare vrvi in stari konopci; pukanica ali šarpija (pu-
kano platno)........................................... prosto
Opomnja. Z odpadki, ki v tarifi niso nalašč navedeni ter niso za nikako drugo rabo, postopa se kakor s surovinami, iz katerih so.
Drugi del.
Izvoz.
357.	Cunje in drugi odpadki za papirarstvo, t. j. lanene ali prtene, bombaževe, svilene in volnene cunje, tudi razmakane (polovična papirščina, trda ali tekoča pa-pirščina ali papirna masa), papirni odrezki, makulatura (popisana in tiskana) stare vrvi in stari konopci .	4 gl. — kr.
Vse drugo, tukaj ne navedeno blago je prosto cola.
ßacquehem s. r.
Steinbach s. r.
30.
Razglas ministrov za trgovino in za finance z dné 31. januvarja 1892. 1.
o izdaji novega statističnega blagovnega spiska za vnanjo trgovino.
Porazumno s kraljevo-ogerskima minister-stvoma za trgovino in finance se je z ozirom na domenke, obsežene v trgovinski in čolni pogodbi s cesarstvom nemškim in v trgovinskih in plovstvenih pogodbah z Italijo in Belgijo z dné 6. decembra 1891. 1. in pa v trgovinski pogodbi sè Švico z dné 10. decembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 15., 17., 18. in 22. iz 1. 1892.), na podstavi §. 1., odstavka 3. zakona z dné 26. junija 1890. 1. (Drž. zak. št. 132.) zastran statistike vnanje trgovine, za namene statistične zglasitve in uradnega dokazila o uvozu, izvozu in prevozu blaga in predmetov ustanovil in izdal nov „Statistični blagovni spisek za vnanjo trgovino avstrijsko-ogerskega colnega okoliša“, kateri zadobi veljavo in moč s 1. dném februvarja 1892. 1. na mesto statističnega blagovnega spiska, kateri je bil izdan z razglasom ministrov za trgovino in finance z dné 12. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 214.) in kateri ob enem izgublja svojo veljavo.
Besedilo tega blagovnega spiska se ne vzpre-jemlje v Državni zakonik z ozirom na njega obseg na podstavi §. I., odstavka 4. v zgoraj imenovanem zakonu.
Bacquehem s. r.	Steinbach s. r.
31.
Razglas finančnega ministerstva z dné 31. januvarja 1892.1.,
da se ustanavlja mala colnija II. razreda v Schal-kelhofu in da se z oblastmi velike coinije II. razreda opremljena mala colnija I. razreda v Martins-brucku pooblašča, ob izstopu odpravljati neke vrste cukra.
V zmislu domenka, podanega v trgovinski po- ; godbi sè Švico z dné 10. decembra 1891.1., dodatni j
člen t. 8., ustanavlja se na Tirolskem blizu tako-zvanega Schalkelhofa na levem bregu reke Ine, ne daleč od nekedanjega altfinstermiinškega mostu (v finančnem okraji inspruškem) mala colnija II. razreda.
Taisti se razen oblasti, ki ji gredo po njeni vrsti, daje tudi oblast, prevozoma nakazovati v spremniškem postopanji pod zaporo tovorcev vse iz Švice dohajajoče ali v Švico idoče blago, in prehodoma odpravljati živino.
Ob enem se v zmislu zagotovila, podanega v točki I I. dodatnega člena k zgorenji pogodbi dodeljuje sè zacolovalnimi oblastmi vélike coinije II. razreda opremljeni mali colniji I. razreda v Mar-tinsbrucku oblast, da smi ob izvozu s pravico do izvozne bonifikacije, ne da bi jemala polarizacijskih vzorcev, odpravljati té-le vrste cukra :
a)	cuker v hlebih, cuker v kockah, pilé-cuker, cuker v kristalih ali peskovec, ako so té vrste cukra suhe in ob enem popolnoma bêle, ali pa, ako le nekoliko vlečejo na sivo, modro ali rumeno barvo ;
b)	zmlet cuker (v obliki prahu), ako je popolnoma suh in čisto bel;
c)	cuker-kandis, ako je suh in ne bolj kakor temnorumeno temèn.
Pri tem je natančno paziti na določila v prilogi A k §. 2. ministerstvenega ukaza z dné 9. julija 1888. 1. (Drž. zak. št. lil ).
Ker more cuker, kateri se razpošilja s pravico do izvozne bonifikacije, v železničnem prometu dohajati samo do postaje Landeck na c. k. avstrijskih državnih železnicah, in se potemtakem morajo v Landecku pošiljatve cukra prenaložiti na pocestne vozove, naj jih odpošiljalni urad nakazuje na izstopni urad vselej v spremniškem postopanji pod zaporo ovorcev.
Steinbach s. r.