šport in zdravje 43 Characteristics and risk factors for musculoskeletal injuries in crossfit training Abstract CrossFit is one of the latest forms of exercises, which combines gymnastic elements, powerlifting, Olympic heavy lifting and aero- bic exercises. This form of exercise is based on three basic principles; diversity, high intensity and functional motion. Despite its many beneficial physiological impacts, it is often regarded as having a negative health impact, probably due to the high intensity of the workouts. The purpose of the literature review was to present the incidence, characteristics and risk factors for musculo- skeletal injuries in CrossFit training. The literature search was done in the PubMed database with the following key words CrossFit AND injury. Eight studies met the inclusion criteria. The incidence of musculoskeletal injuries at CrossFit training ranged between 19,4% and 56,6%; the incidence rate was between 2,3 and 18,9 injuries/1000 hours of exercise. The most common injuries were those of the shoulder, lower back and knee. The risk factors recognised for CrossFit-related musculoskeletal injuries were male gender, higher body mass and height, previous injuries and elite athletes. Also, athletes who train for a shorter or longer training period, several times a week and don’t have inadequate supervision by a qualified trainer are more prone to the injuries. Exercis- ing with pain is also a risk factor. The incidence and rate of incidence for CrossFit-related musculoskeletal injuries can be com- pared to other similar sports (gymnastics, athletics, Olympic heavy lifting, powerlifting). By considering the significant risk factors and individually modifying the workouts, we can reduce the incidence of CrossFit-related musculoskeletal injuries. Keywords: CrossFit, musculoskeletal injuries, risk factors, incidence Izvleček Vadba crossfit vključuje gimnastične elemente, troboj moči, olim- pijsko dviganje uteži in aerobno vadbo ter temelji na načelih ra- znolikosti, visoke intenzivnosti in funkcionalnem gibanju. Kljub šte- vilnim pozitivnim fiziološkim učinkom je predvsem zaradi visoke intenzivnosti pogosto obravnavana kot zdravju škodljiva. Namen pregleda literature je bil predstaviti pojavnost, značilnosti in de- javnike tveganja za mišično-kostne poškodbe pri vadbi crossfit. Raziskave smo iskali v podatkovni zbirki PubMed s ključnima be- sedama CrossFit AND injury. Vključitvenim kriterijem je ustrezalo osem raziskav. Incidenca mišično-kostnih poškodb pri vadbi cross- fit je znašala med 19,4 % in 56,6 %, stopnja incidence pa med 2,3 in 18,9 poškodbe na 1000 ur vadbe. Najpogostejše so bile poškodbe ramena, ledvene hrbtenice in kolena. Večje tveganje za nastanek poškodb je pri moških, večjih in težjih vadečih, vadečih s preteklimi poškodbami ter tekmovalcih. Prav tako so k poškodbam bolj na- gnjeni vadeči, ki trenirajo krajši čas ali dalj časa, večkrat tedensko in nimajo zadostnega nadzora usposobljenega trenerja. Tudi nadalje- vanje vadbe kljub bolečini predstavlja dejavnik tveganja. Incidenca in stopnja incidence mišično-kostnih poškodb pri crossfitu sta pri- merljivi s podobnimi športi (gimnastika, atletika, olimpijsko dviga- nje uteži, troboj moči). Z upoštevanjem z dokazi podprtih dejavni- kov tveganja in z individualno prilagoditvijo vadbenega programa bi lahko zmanjšali pojavnost mišično-kostnih poškodb pri crossfitu. Ključne besede: crossfit, mišično-kostne poškodbe, dejavniki tveganja, incidenca Polona Palma1, Klara Križnič1 Značilnosti in dejavniki tveganja za mišično-kostne poškodbe pri vadbi crossfit pushpress.com 1Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana 44 „Uvod Vadba crossfit predstavlja eno izmed no- vejših in po številu udeležencev hitro ra- stočih oblik visoko intenzivne funkcional- ne vadbe. Vadbeni program je zasnovan z namenom izboljšanja splošne telesne zmogljivosti in zdravja, kar naj bi dosegli s sledenjem trem načelom vadbe: raznoliko- sti, visoki intenzivnosti in funkcionalnemu gibanju (da Costa idr., 2019). Ker je pouda- rek na raznolikosti in stalnem spreminjanju funkcionalnih gibov, crossfit vključuje gi- mnastične prvine, troboj moči, olimpijsko dviganje uteži in aerobno vadbo (Claudino idr., 2018). Pomembna značilnost vadbe je tudi prilagodljivost, tako bremena kot zahtevnejših gibov (Szajkowski idr., 2023). Poleg naštetih značilnosti vadbe je k pri- ljubljenosti crossfita prispevalo dejstvo, da je tak vadbeni program primeren za različne skupine vadečih (vrhunske špor- tnike, starejše odrasle, najstnike in osebe s posebnimi potrebami). Vsi vadeči si delijo telovadnico, ne glede na svoje individualne zmožnosti, kar ustvari občutek sprejetosti in skupnosti. Kljub številnim fiziološkim po- zitivnim učinkom crossfita pa vadba pred- vsem zaradi intenzivnosti predstavlja tudi tveganje za poškodbe. Mišično-kostne poškodbe (MKP) pri cross- fitu so v literaturi opredeljene na različne načine. Najpogosteje uporabljeno opre- delitev poškodb so uvedli Weisenthal idr. (2014), in sicer, da se kot MKP, povezana s crossfitom, šteje vsaka poškodba, ki ustreza vsaj enemu izmed naštetih meril: 1. prekinitev treniranja crossfita in drugih telesnih dejavnosti za več kot teden dni, 2. prilagoditev intenzivnosti, dolžine ali načina vadbenega programa za več kot dva tedna, 3. vsaka poškodba, ki zahteva obisk pri zdravstvenem delavcu. V literaturi najdemo še drugačne opredeli- tve MKP, povezane s crossfitom, na primer opredelitev Szelesa idr. (2020), ki so MKP opredelili kot kakršno koli mišično-kostno poškodbo ali bolečino, ki je preprečila va- dečemu udejstvovanje na treningih cross- fita za vsaj en dan. Montalvo idr. (2017) so s crossfitom povezano MKP opredelili kot ka- kršno koli telesno poškodbo, ki je vadečim preprečila udeležbo na treningu ali vplivala na njihovo vsakodnevno življenje. Crossfit je razmeroma nova oblika vadbe, zato so Mehrab idr. (2017) poudarili, da je znanje na področju poškodb in dejavnikov tveganja pri crossfitu še zelo omejeno. Zato je bil namen tega pregleda literature ugo- toviti pojavnost, značilnosti in možne de- javnike tveganja za MKP pri vadbi crossfit. Želeli smo ugotoviti, kako različne demo- grafske in vadbene značilnosti vplivajo na pojavnost MKP pri crossfitu. „Metode Literaturo smo iskali v podatkovni zbirki PubMed z uporabo iskalne kombinacije ‚‘CrossFit‘‘ AND ‚‘injury‘‘ v naslovu in/ali iz- vlečku. V pregled literature smo vključili raziskave v angleškem jeziku, pri katerih je bilo dostopno celotno besedilo, preučeva- le pa so z vadbo crossfit povezane MKP in incidenco poškodb pri vadbi crossfit, ter raziskave, v katerih so avtorji ugotavljali dejavnike tveganja za MKP. Izključene so bile raziskave, pri katerih se vadba crossfit ni izvajala v certificiranih telovadnicah za crossfit. „Rezultati Z izbrano iskalno kombinacijo je bilo naj- denih 82 člankov. Po pregledu znanstvene literature in ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih meril je bilo v pregled literature vključenih osem raziskav. Vse iz- brane raziskave so ugotavljale pojavnost in značilnosti s crossfitom povezanih MKP pri vadečih, ki trenirajo crossfit v uradnih telovadnicah znamke CrossFit. Raziskave so se razlikovale v opredelitvi poškodb. Večina raziskav (Weisenthal idr., 2014; Mehrab idr., 2017; da Costa idr., 2019; Vassis idr., 2023; Szajkowski idr., 2023) je za MKP, povezane z vadbo crossfita, uporabila opredelitev, ki so jo oblikovali Weisenthal idr. (2014). Szeles idr. (2020), Lastra-Rodriguez idr. (2023) ter Montalvo idr. (2017) so uporabili vsak svojo opredelitev MKP. V izbranih raziskavah so podatke zbirali z spletnimi anketami (Weisenthal idr., 2014; Mehrab idr., 2017; Lastra-Rodriguez idr., 2023; Szajkowski idr., 2023) in anketami v fizični obliki (Montalvo idr., 2017; da Costa idr., 2019; Szeles idr., 2020; Vassis idr., 2023). Vprašanja so bila oblikovana na podlagi iz- branih opredelitev MKP, povezanih z vadbo crossfita. Skupno število vseh vadečih, ki so sode- lovali v osmih raziskavah, je bilo 3676. Od tega je bilo bilo 59,77 % (n = 2197) moških Tabela 1 Demografski podatki vadečih in parametri vadbe v pregledanih raziskavah Avtorji in leto objave Št. vadečih (spol), starost (leta), ITM (kg/m2) Vadbeno obdo- bje (meseci) Frekvenca vad- be (št. enot/ teden) Trajanje vad- bene enote (minute) Weisenthal idr., 2014 386; 231 M, 150 Ž NP NP 0–6 4–5 30–60 Mehrab idr., 2017 449; 266 M, 183 Ž 31,9 ± 8,3 24,4 ± 2 > 24 3,9 ± 1,3 30–60 Montalvo idr., 2017 191; 94 M, 97 Ž 31,7 ± 9,4 26,3 ± 5,4 24 ± 18 4,4 ± 1,3 NP da Costa idr., 2019 414; 243 M, 171 Ž 31,0 ± 6,6 24,8 ± 2,9 12 ± 6 5 ± 1 NP Szeles idr., 2020 406; 198 M, 208 Ž 32,1 NP 12 ± 6 3,9 ± 0,2 60 Lastra-Rodriguez idr., 2023 182; 118 M, 64 Ž NP NP 12 ± 4 3–4 45–90 Szajkowski idr., 2023 424; 266 M, 158 Ž 34,0 ± 5,4 25,1 ± 2,1 18 ± 6 4,3 ± 1,1 > 60 Vassis idr., 2023 1224; 781 M, 443 Ž 30,8 ± 7,58 24,5 ± 2,7 30 ± 12 4 ± 1 60–90 Opomba. M = moški, Ž = ženske, NP = ni podatkov šport in zdravje 45 in 40,23 % (n = 1479) žensk. Povprečna sta- rost sodelujočih je bila 31,9 leta, povprečni indeks telesne mase je obsegal 24,7 kg/m2. Sodelujoči v raziskavah so trenirali crossfit različno dolgo, prav tako sta se razlikovala število vadbenih enot na teden in dolžina posameznih vadbenih enot. V povprečju so vadeči trenirali 6–18 mesecev, povpreč- na vadbena enota je trajala 60 minut in v povprečju so izvedli štiri vadbene enote na teden. Podrobni demografski podatki in parametri vadbe so predstavljeni v Tabeli 1. Incidenca pomeni število novih MKP v določenem časovnem obdobju. Časovna obdobja spremljanja poškodb so se med posameznimi raziskavami razlikovala. V raziskavi Szeles idr. (2020) je beleženje tra- jalo 12 tednov, v raziskavah Weisenthal idr. (2014) ter Montalvo idr. (2017) pa šest me- secev. Mehrab idr. (2017) ter Lastra-Rodri- guez idr. (2023) so MKP spremljali leto dni. V raziskavah da Costa idr. (2019), Szajkowski idr. (2023) ter Vassisa idr. (2023) časovno obdobje beleženja MKP ni bilo opredelje- no. Incidenca MKP se je gibala med 19,4 % (Weisenthal idr., 2014) in 56,6 % (Lastra-Ro- driguez idr., 2023) (Tabela 2). Stopnja inci- dence pomeni število poškodb na število ur vadbe in omogoča boljšo primerljivost med raziskavami. Stopnja incidence je se- gala od 2,3 poškodbe na 1000 ur vadbe (Montalvo idr., 2017) do 18,9 poškodbe na 1000 ur vadbe (Szeles idr., 2020), v nekaterih raziskavah (Weisenthal idr., 2014; Mehrab idr., 2017; Szajkowski idr., 2023) stopnje in- cidence niso izračunali (Tabela 2). Z vidika anatomske lokacije MKP so pri vseh raziskavah (Weisenthal idr., 2014; Me- hrab idr., 2017; Lastra-Rodriguez idr., 2023; Szajkowski idr., 2023; Montalvo idr., 2017; da Costa idr., 2019; Szeles idr., 2020; Vassis idr., 2023) prevladovale poškodbe ramena, sle- dile so poškodbe ledvenega dela hrbtenice in nato poškodbe kolena. V pregledanih raziskavah (Weisenthal idr., 2014; Mehrab idr., 2017; Lastra-Rodriguez idr., 2023; Szajkowski idr., 2023; Montalvo idr., 2017; da Costa idr., 2019; Szeles idr., 2020; Vassis idr., 2023) so ugotavljali pove- zanost različnih dejavnikov tveganja s po- javnostjo MKP pri vadbi crossfit. Na podlagi statistično značilnih povezav so ugotovili dejavnike tveganja za MKP pri vadbi cross- fit, predstavljeni so v nadaljevanju. V štirih raziskavah (Weisenthal idr., 2014; Szajkowski idr., 2023; Vassis idr., 2023; Mon- talvo idr., 2027) so ugotovili povezanost demografskih značilnosti vadečih z MKP pri vadbi crossfit. Weisenthal idr. (2014) so ugotovili, da se moški pri tej vadbi poško- dujejo pogosteje kot ženske (poškodbe moški 22,9 % v primerjavi s poškodbe ženske 14 %, p = 0,030). Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Szajkowski idr. (2023) (poškodbe moški 32,78 % v primerjavi s poškodbe ženske 15,33 %, p = 0,003). Tudi Vassis idr. (2023) so ugo- tovili, da se moški večkrat poškodujejo kot ženske (poškodbe moški 50,1 % v primerjavi s poškodbe ženske 32,3 %, p = 0,001). Montal- vo idr. (2017) so ugotovili, da je pri višjih in težjih vadečih tveganje za pojav MKP večje v primerjavi z nižjimi in lažjimi vadečimi (višina: 1,72 ± 0,09 m v primerjavi z 1,68 ± 0,01 m, p višina = 0,011; teža: 78,24 ± 16,86 kg v primerjavi z 72,91 ± 14,77 kg, p teža = 0,037). Večje tveganje za MKP predstavlja krajši čas treniranja crossfita, torej manj kot šest mesecev treniranja (p < 0,001) (Mehrab idr., 2017). Tudi Szeles idr. (2020) so dokazali, da je pri začetnikih večje tveganje za MKP. V nasprotju s predhodnimi ugotovitvami so Montalvo idr. (2017) ugotovili, da daljše vadbeno obdobje predstavlja večje tve- ganje za MKP (2,7 ± 1,8 leta v primerjavi z 1,8 ± 1,5 leta, p = 0,001), enako so ugotovili tudi da Costa idr. (2019) (> 12 mesecev, p = 0,004) ter Szajkowski idr. (2023) (> 5 let, p = 0,041). Večje število ur treningov crossfita na te- den predstavlja večje tveganje za MKP (7,3 ± 3,8 ure v primerjavi s 4,9 ± 2,1 ure, p = 0,020) (Montalvo idr., 2017). Do podobne- ga zaključka so prišli tudi Lastra-Rodriguez idr. (2023), ki so prav tako ugotovili, da ve- čje število ur te vrste vadbe na teden po- meni tudi večje tveganje za MKP (≥ 6 ur v primerjavi s 3 urami, p = 0,023). Szajkowski idr. (2023) so še ugotovili, da vadbene eno- te, daljše od 90 minut, predstavljajo večje tveganje za MKP kot krajše vadbene enote (p = 0,050). Lastra-Rodriguez idr. (2023) so ugotovili, da neizvajanje vadbe za gibljivost poveča tveganje za pojavnost MKP v primerjavi z njenim izvajanjem (p = 0,010). Szajkovski idr. (2023) so preučevali tudi vključenost izometričnih vaj v ogrevanju. Ugotovili so, da je izvajanje izometričnih kontrakcij pri ogrevanju pomemben zaščitni dejavnik pred nastankom MKP (p = 0,008). V treh raziskavah (Weisenthal idr., 2014; La- stra-Rodriguez idr., 2023; Vassis idr., 2023) so ugotavljali nadzor in dejavno prisotnost usposobljenih trenerjev crossfita med vad- bo. Weisenthal idr. (2014) so ugotovili, da je bilo le 57 % vadečih deležnih nasvetov in nadzora trenerja skozi celoten čas vad- be. Ugotovili so, da je tveganje za MKP, povezane s crossfitom, večje, ko je trener prisoten krajši čas (p = 0,028). Poleg tega so ženske večkrat prosile za nadzor trener- ja kot moški (p = 0,015) Tudi Szajkowski idr. (2023) ter Vassis idr. (2023) so dokazali, da je pomanjkanje nadzora usposobljenega trenerja pomemben dejavnik tveganja za MKP. Ukvarjanje s crossfitom na tekmovalni rav- ni je z vidika pojavnosti MKP bolj tvegano kot rekreativno udejstvovanje (MKP tekmovalci 40 % v primerjavi z MKP netekmovalci 19 %, p = 0,002) (Montalvo idr., 2017). Tudi da Costa idr. (2019) so prišli do zaključka, da so tek- movalci bolj nagnjeni k MKP kot rekreativni udeleženci ter rekreativni udeleženci bolj kot začetniki (p < 0,001). Verjetnost za po- škodbo je pri tekmovalcih 5-krat večja v primerjavi z začetniki, medtem ko je verje- tnost za poškodbo pri rekreativnih udele- žencih crossfita 2-krat večja kot pri začetni- kih. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Vassis idr. (2023) (p = 0,001). Szajkowski idr. (2023), ki so za MKP, poveza- ne z vadbo crossfita, uporabili opredelitev Tabela 2 Incidenca in stopnja incidence MKP v pregledanih raziskavah Avtorji in leto objave Incidenca (št. poškodovanih, %) Stopnja incidence (št. poškodb/ure vadbe) Weisenthal idr., 2014 75 (19,4 %) Ni podatkov Mehrab idr., 2017 252 (56,1 %) Ni podatkov Montalvo idr., 2017 50 (26,2 %) 2,3/1000 da Costa idr., 2019 157 (37,9 %) 3,24/1000 Szeles idr., 2020 133 (32,8 %) 18,9/1000 Lastra-Rodriguez idr., 2023 143 (56,6 %) 3,6/1000 Szajkowski idr., 2023 534 (43,6 %) Ni podatkov Vassis idr., 2023 204 (48,1 %) 3,54/1000 46 Weisenthala idr. (2014), so ugotovili, da je nadaljevanje vadbe kljub bolečini, ki ni za- poznela mišična bolečina, pomemben de- javnik tveganja za MKP (p < 0,004). Szeles idr. (2019) so ugotovili, da je pri poškodova- nih vadečih 3-krat večja verjetnost za po- novno poškodbo. Tudi da Costa idr. (2019) so ugotovili, da je pri športnikih z zgodo- vino poškodb večje tveganje za nastanek novih MKP. V nobeni izmed raziskav niso dokazali stati- stično značilne povezanosti med pojavno- stjo s crossfitom povezanih MKP in progra- mom za začetnike, specifičnimi treningi, z ogrevanjem, ohlajanjem, s številom vade- čih, številom prisotnih trenerjev, z uporabo zaščitne opreme, demonstracijo vaj, s pre- ventivno vadbo in z raztezanjem. „Razprava V raziskavah, vključenih v pregled literature, je incidenca MKP, povezanih s crossfitom, znašala med 19,4 % (Weisenthal idr., 2014) in 56,6 % (Lastra-Rodriguez idr., 2023). Na takšno razliko lahko vpliva že opredelitev poškodbe. Weisenthal idr. (2014) so MKP jasno opredelili, medtem ko so Lastra-Ro- driguez idr. (2023) razvrstili MKP le po sto- pnji poškodbe. Poleg različnih opredelitev lahko na incidenco vpliva tudi časovno ob- dobje, v katerem so spremljali število po- škodb. Mehrab idr. (2017) so poudarili, da na razlike v incidenci poškodb lahko vpliva- jo tudi demografske, okoljske in metodolo- ške razlike med posameznimi raziskavami. Te razlike so na primer geografska lokacija izvedbe raziskave, način treniranja in zna- nje trenerjev (Mehrab idr., 2017). Ugotovlje- na incidenca je primerljiva ali celo nižja od incidence poškodb pri športih, kot so gim- nastika (61–82 %; Westerman idr., 2015), tek na daljše razdalje (31,2 %; Kakouris idr., 2021) in atletika (42,8 %; Jacobsson idr., 2012). Na podlagi podatkov in raziskav poškodb pri drugih športih lahko dvome o nevarnosti vadbe crossfita zavrnemo in sklepamo, da je ta v primerjavi z drugimi športnimi de- javnostmi enako varen način vadbe (Szaj- kowski idr., 2023). Stopnja incidence MKP je v izbranih razi- skavah znašala med 2,3 poškodbe na 1000 ur vadbe (Montalvo idr., 2017) in 18,9 po- škodbe na 1000 ur vadbe (Szeles idr., 2020). Szeles idr. (2020) svoje skoraj 10-kratno odstopanje od povprečja pojasnjujejo z vrsto raziskave in opredelitvijo poškodbe. Izvedli so namreč longitudinalno raziskavo, medtem ko so bile preostale raziskave zgolj presečne. S takšnim načinom raziskovanja so zajeli tudi manjše poškodbe in preobre- menitve, kar omogoči boljšo predstavo o MKP in izboljša oblikovanje preventivnih programov. Obenem so uporabili tudi zelo splošno opredelitev MKP (vsaka poškodba ali bolečina, zaradi katere mora športnik za en dan prekiniti treniranje) (Szeles idr., 2020). Za primerjavo, stopnja incidence poškodb pri troboju moči je med 1,0 in 5,8 poškodbe na 1000 ur vadbe (Brown and Kimball, 1983; Haykowsky idr., 1999; Keogh idr., 2006; Raske and Norlin, 2002; Siewe idr., 2011) ter pri olimpijskem dviganju uteži med 2,4 in 3,3 poškodbe na 1000 ur vadbe (Calhoon and Fry, 1999; Raske and Norlin, 2002). Ker je stopnja incidence pri crossfitu primerljiva, lahko sklepamo, da prav prvine troboja moči in olimpijskega dviganja uteži prispevajo največji delež k incidenci MKP (Montalvo idr., 2017). To hipotezo so potr- dili tudi Weisenthal idr. (2014), ki so ugoto- vili, da je kar 40 % vseh MKP nastalo med trobojem moči in dviganjem težkih uteži, medtem ko po pojavnosti MKP sledijo gi- mnastične prvine. Z vidika lokacije MKP so največji delež predstavljale poškodbe ramenskega skle- pa, ledvenega dela hrbtenice in kolena. Največji delež poškodb pri gimnastiki in olimpijskem dviganju uteži namreč prav tako predstavljajo poškodbe ramena in hrbtenice (Caine and Nassar, 2005; Raske and Norlin, 2002). Poškodbe kolena so zna- čilne predvsem za tekače in skakalce. Tudi vadba crossfita vključuje veliko teka, hitrih sprememb smeri gibanja in poskokov, kar pojasni številne poškodbe kolena (Mehrab idr., 2017). Zaradi pogostih poškodb ramen- skega sklepa, ledvenega dela hrbtenice in kolena bi se morali tudi preventivni progra- mi osredotočiti na izboljšanje stabilnosti in gibljivosti omenjenih sklepov. Prav tako bi morali biti tudi trenerji pozorni na pravilno izvedbo vaj (Szajkowski idr., 2023). V pregledanih raziskavah (Weisenthal idr., 2014; Mehrab idr., 2017; Montalvo idr., 2017; da Costa idr., 2019; Szeles idr., 2020; Lastra- -Rodriguez idr., 2023; Szajkowski idr., 2023; Vassis idr., 2023) so kot dejavnike tveganja za MKP, povezane z vadbo crossfit, navedli: moški spol, višjo telesno težo in višino, pre- tekle poškodbe, obdobje izvajanja vadbe crossfit, frekvenco treningov, dolžino po- samezne vadbene enote, nadzor usposo- bljenega trenerja, tekmovanja, neizvajanje vadbe za gibljivost sklepov, treniranje kljub bolečini in neizvajanje izometričnih vaj v ogrevanju. V treh raziskavah (Weisenthal idr., 2014; Szajkowski idr., 2023; Vassis idr., 2023) so ugotovili, da se pri vadbi crossfit moški poškodujejo pogosteje kot ženske. Poleg tega so Weisenthal idr. (2014) ugotovili, da so ženske večkrat prosile za pomoč trenerja kot moški, kar lahko vpliva na manjši delež poškodb pri ženskah. Večji delež poškodo- vanih moških je lahko posledica dejstva, da pri vadbi crossfita sodeluje več moških kot žensk. V preostalih vključenih raziskavah (Mehrab idr., 2017; Montalvo idr., 2017; da Costa idr., 2019; Szeles idr., 2020; Lastra-Ro- driguez idr., 2023) povezanosti med spo- lom in pojavnostjo MKP niso dokazali. Montalvo idr. (2017) so ugotovili, da se težji in višji vadeči poškodujejo pogosteje kot nižji in lažji vadeči. Do podobnih zaključ- kov so prišli tudi Winwood idr. (2014), ki so ugotovili, da se pri dvigalcih uteži težji posamezniki (> 105 kg) poškodujejo pogo- steje kot lažji posamezniki (< 105 kg). Večja telesna teža je namreč povezana z večjimi navori, poleg tega večji in težji športniki pogosteje trenirajo tudi s težjimi bremeni, kar predstavlja dodaten dejavnik tveganja za poškodbe (Montalvo idr., 2017). Pri športnikih, ki so se v preteklosti že sre- čevali s poškodbami, je večje tveganje za nastanek MKP, so ugotovili da Costa idr. (2019) ter Szeles idr. (2020). Do podobnih zaključkov so prišli tudi pri drugih špor- tih (Agresta idr., 2019; Girometti idr, 2006; Giroto idr., 2017; Saragiotto idr.. 2014). Za predstavljeni dejavnik tveganja so mogoče tri razlage: zabrazgotinjeno tkivo, nepri- merna rehabilitacija in diagnostični vzroki. Fuller idr. (2006), ki so proučevali poškodbe pri nogometaših, so izpostavili dejstvo, da brazgotinasto tkivo pripomore k mišične- mu neravnovesju, zmanjšanju gibljivosti in slabši mehanski ali funkcionalni stabilnosti sklepov. Poleg tega lahko napačna obrav- nava in nepravilna prilagoditev vadbe po primarni poškodbi povzročita njeno po- novitev ali pa novo poškodbo (Blanch and Gabbett, 2016; Murray idr., 2017). Kot dia- gnostični vzrok so Szeles idr. (2020) navedli poškodbe, ki so ostale nediagnosticirane in neobravnavane. Na pojavnost MKP vplivajo tudi vadbeni parametri. Pomemben dejavnik tveganja za MKP je vadbeno obdobje, torej čas od začetka ukvarjanja s crossfitom. Mehrab idr. (2017) so ugotovili, da krajši čas treniranja (< 6 mesecev) predstavlja večje tveganje za MKP. Upoštevajoč to ugotovitev, je po- membno, da so trenerji in vadeči osredoto- čeni na učenje in izvajanje pravilnih gibov šport in zdravje 47 ob pravilni prilagoditvi zahtevnejših vaj, predvsem v začetnem obdobju treniranja. Poškodbe pri začetnikih so pogoste pred- vsem zaradi prehitrega povečanja volumna in intenzivnosti vadbe v kratkem časovnem obdobju. Zato je zlasti pomembno, da za- četniki izvajajo prilagojen program vadbe (Mehrab idr., 2017). Do zaključka, da se več vadečih poškoduje v prvih 12 mesecih od začetka treniranja, so prišli tudi Szeles idr. (2020). Prav nasprotno so ugotovili pri drugih raziskavah (Montalvo idr., 2017; da Costa idr., 2019; Szajkowski idr., 2023), kjer ugotavljajo, da je daljše vadbeno obdobje dejavnik tveganja za MKP. Razlog za tako nasprotujoče si rezultate sta morda večja mišična zmogljivost in spretnost, ki ju ude- leženci pridobijo s časom in ponujata mo- žnost za izvajanje težjih prvin ter dviganje težjih bremen, kar lahko vodi do nastanka MKP (Montalvo idr., 2017). Tudi frekvenca in dolžina vadbenih enot vplivata na pogostost in pojavnost MKP. Montalvo idr. (2017) so namreč dokazali, da večja frekvenca treningov na teden pred- stavlja dejavnik tveganja za MKP. Do enakih zaključkov so prišli tudi v drugih raziskavah (Lastra-Rodriguez idr., 2023; Szajkowski idr., 2023). Večja frekvenca vadbenih enot te- densko namreč predstavlja več možnosti za poškodbe (Montalvo idr., 2017). Poleg tega so Szajkowski idr. (2023) ugotovili, da vadbene enote, daljše od 90 minut, pred- stavljajo dodatno tveganje za MKP. Kot mo- žen razlog za to navajajo preobremenitev in utrujenost vadečih pri daljših vadbenih enotah večkrat tedensko. Poleg programa vadbe ima pomemben vpliv tudi trener. V treh vključenih razi- skavah (Weisenthal idr., 2014; Szajkowski idr., 2023; Vassis idr., 2023) so potrdili, da je pomanjkanje nadzora usposobljenega tre- nerja statistično značilen dejavnik tveganja za MKP. Trener pri crossfitu je namreč ne- pogrešljiv. Usposobljeni trener vodi vadeče skozi dnevni trening, pomaga pri organi- zaciji vadbene enote in popravlja tehniko izvajanja vaj. Prav tako udeležencem svetu- je pri izbiri primernega bremena ob upo- števanju njihovih zmožnosti, kar prepreči nastanek MKP zaradi preobremenitve (We- isenthal idr., 2014). Ukvarjanje s crossfitom na tekmovalni ravni je prav tako dejavnik tveganja za pojavnost MKP (Montalvo idr., 2017; da Costa idr., 2019; Vassis idr., 2023). Eden izmed razlogov, da so tekmovalci bolj nagnjeni k nastanku MKP, je večja frekvenca vadbenih enot in posledično več možnosti za poškodbe (Montalvo idr., 2017). Poleg tega priprave in tudi tekmovanja pogosto predstavljajo mejo zmogljivosti za športnika (da Costa idr., 2019) ter dodaten pritisk za doseganje najboljših rezultatov (Szajkowski idr., 2023). Szajkowski idr. (2023) so ugotovili, da je na- daljevanje treninga kljub bolečini dejavnik tveganja za MKP. Zapoznela mišična bole- čina izzveni v 36 do 72 urah po vadbi in vadeči bi morali tudi sami znati prepoznati razliko med akutnimi bolečinskimi stanji in zapoznelo mišično bolečino (Szajkowski idr., 2023). Prav tako so ugotovili, da vključe- nost izometričnih vaj v ogrevanje zmanjša pojavnost MKP. Ob izometrični kontrakciji se krvni pretok začasno zmanjša, medtem ko se po izometrični kontrakciji žile razširijo, krvni pretok se poveča in izboljša se razte- gljivost mišičnega tkiva. Podoben vpliv ima izometrična kontrakcija tudi na vezivno tki- vo in izboljša njegove biomehanske lastno- sti (Pasurka idr., 2020). Kljub skrbnemu načrtovanju ima vsaka raziskava tudi svoje omejitve, ki jih je tre- ba upoštevati pri razumevanju rezultatov. Weisenthal idr. (2014) so kot glavno omeji- tev izpostavili predvsem časovno obdobje spremljanja MKP (12 mesecev), saj se vadeči po letu dni številnih MKP ne spomnijo več tako natančno. Obenem je bila omejitev tudi način zbiranja podatkov, saj so podat- ke zbirali elektronsko in le med dejavnimi udeleženci crossfita. Mogoče je, da poško- dovani vadeči zaradi odsotnosti oziroma prekinitve treniranja ankete niso izpolnili. Po drugi strani so bili prav poškodovani vadeči najverjetneje bolj motivirani za iz- polnjevanje ankete (Weisenthal idr., 2014). Podobne omejitve so navedli tudi drugi av- torji (Mehrab idr., 2017; Montalvo idr., 2017; da Costa idr., 2019; Szeles idr., 2020). Mehrab idr. (2017) so izpostavili tudi pomanjkanje zdravniških diagnoz poškodb, kar pušča možnost za subjektivno interpretacijo MKP, ki je lahko napačna. Na pojav MKP bi lahko vplivali tudi številni dejavniki, ki v raziskavah niso bili zajeti, na primer prirojena gibljivost sklepov, kako- vost vezivnega tkiva in osebnostne lastno- sti vadečih. Nadaljnje raziskave bi se morale osredotočiti tudi na druge dejavnike tvega- nja in soodvisnost posameznih dejavnikov tveganja za MKP pri crossfitu. „Zaključki V osmih pregledanih raziskavah je inciden- ca MKP pri vadbi crossfit znašala med 19,4 % in 56,6 %, stopnja incidence pa med 2,3 in 18,9 poškodbe na 1000 ur vadbe. Naj- pogostejše so bile poškodbe ramenskega sklepa, ledvenega dela hrbtenice in kolena. Ugotovljeni dejavniki tveganja za MKP pri crossfitu so moški spol, višja telesna teža in višina, zgodovina poškodb, krajši ali daljši čas izvajanja vadbe crossfit, višja frekvenca treningov, daljše vadbene enote, pomanj- kanje nadzora usposobljenega trenerja, sodelovanje v tekmovanjih, neizvajanje vadbe za gibljivost sklepov, treniranje kljub bolečini ter neizvajanje izometričnih vaj v ogrevanju. V prihodnje bi bila priporočljiva izvedba longitudinalne raziskave, saj bi bili tako po- datki o MKP natančnejši in zanesljivejši. Za zajemanje vzorca sodelujočih v raziskavah bi bilo ankete bolje izvajati v fizični obliki in ne elektronski. Koristno bi bilo tudi bele- ženje gibov in elementov, pri katerih je do MKP prišlo, da bi bili nato trenerji pozornej- ši pri njihovem izvajanju. „Literatura 1. Agresta, C. E., Krieg, K. in Freehill, M. T. (2019). Risk factors for baseball-related arm injuries: a systematic review. Orthop J Sports Med, 7(2): 2325967119825557. doi: 10.1177/2325967119825557 2. Blanch, P. in Gabbett, T. J. (2016). Has the at- hlete trained enough to return to play safe- ly? The acute:chronic workload ratio permits clinicians to quantify a player’s risk of sub- sequent injury. Br J Sports Med, 50(8): 471-5. doi: 10.1136/bjsports-2015-095445 3. Brown, E. W. in Kimball, R. G. (1983). Medical history associated with adolescent power- lifting. Pediatrics, 72(5):636–44. 4. Caine, D. J. in Nassar, L. (2005). Gymnastics injuries. Med Sport Sci, 48: 18–58. 5. Calhoon, G. in Fry, A. C. (1999). Injury rates and profiles of elite competitive weigh- tlifters. J Athl Train, 34(3):232–8. https://pub- med.ncbi.nlm.nih.gov/16558570/. 6. Claudino, J. G., Gabbett, T. J., Bourgeois, F., Souza, H., Miranda, R. C., Mezencio, B., Soncin, R., Filho, C. A. C., Bottaro, M., Her- nandez, A. J., Amadio, A. C. in Serrao, J. C. (2018). CrossFit Overview: Systematic Review and Meta-analysis. Sports Med Open, 4 (11). https://doi.org/10.1186/s40798-018-0124-5. 7. da Costa, TS., Louzada, C. T. N., Miyashita, G. K., Jeronimo da Silva, P. H., Sungaila, H. Y. F., Schmidt Lara, P. H., Pochini, A. C., Ejnisman, B. in Arliani, G. G. (2019). Crossfit®: Injury pre- valence and main risk factors. Clinics (Sao Paulo), 74, e1402. https://doi.org/10.6061/cli- nics/2019/e1402 48 8. Fuller, C. W., Ekstrand, J., Junge, A., Andersen, T. E., Bahr, R., Dvorak, J., Hagglund, M., McCro- ry, P. in Meeuwisse, W. H. (2006). Consensus statement on injury definitions and data col- lection procedures in studies of football (so- ccer) injuries. Br J Sports Med, 40(3):193–201. 10.1136/bjsm.2005.025270. 9. Girometti, R., De Candia, A., Sbuelz, M., Toso, F., Zuiani, C. in Bazzocchi, M. (2006). Supraspi- natus tendon US morphology in basketball players: correlation with main pathologic models of secondary impingement syndro- me in young overhead athletes. Preliminary report. Radiol Med, 111(1): 42–52. doi: 10.1007/ s11547-006-0005-8. 10. Giroto, N., Hespanhol Junior, L. C., Gomes, M. R. in Lopes, A. D. (2017). Incidence and risk factors of injuries in Brazilian elite handball players: a prospective cohort study. Scand J Med Sci Sports, 27(2): 195–202. doi: 10.1111/ sms.12636 11. Haykowsky, M. J., Warburton, D. E. R. in Quinney, H. A. (1999). Pain and Injury As- sociated with Powerlifting Training in Vi- sually Impaired Athletes. Journal of Visual Impairment & Blindness, 93(4). https://doi. org/10.1177/0145482X9909300406. 12. Jacobsson, J., Timpka, T., Kowalski, J., Nils- son, S., Ekberg, J. in Renstrom, P. (2012). Prevalence of musculoskeletal injuries in Swedish elite track and field athletes. Am J Sports Med, 40(1):163–9. https://doi. org/10.1177/0363546511425467. 13. Kakouris, N., Yener, N. in Fong, D. T. P. (2021). A systematic review of running-related muscu- loskeletal injuries in runners. J Sport Health Sci, 10(5):513–522. https://doi.org/10.1016/j. jshs.2021.04.001. 14. Keogh, J., Hume, P. A. in Pearson, S. (2006). Retrospective injury epidemiology of one hundred one competitive Oceania power lifters: the effects of age, body mass, compe- titive standard, and gender. J Strength Cond Res, 20(3):672–18. 10.1016/j.jshs.2021.04.001. 15. Lastra-Rodriguez, L., Ramos, I., Perez, V., Ra- mos, R. in Rodriguez, A. F. (2023). Musculo- skeletal Injuries and Risk Factors in Spanish CrossFit ® Practitioners. Healthcare (Basel), 11(9): 1346. https://doi.org/10.3390/healthca- re11091346. 16. Mehrab, M., Vos, R., Kraan, G. A. in Mathij- seen, N. M. C. (2017). Injury Incidence and Patterns Among Dutch CrossFit Athle- tes. Orthop J Sports Med, 5(12). https://doi. org/10.1177/2325967117745263. 17. Montalvo, A. M., Shaefer, H., Rodriguez, B., Li, T., Epnere, K. in Myer, G. D. (2017). Retrospec- tive Injury Epidemiology and Risk Factors for Injury in CrossFit. J Sports Sci Med, 16(1): 53–59. 18. Murray, N. B., Gabbett, T. J., Townshend, A. D. in Blanch, P. (2017). Calculating acute: chronic workload ratios using exponentially weigh- ted moving averages provides a more sensi- tive indicator of injury likelihood than rolling averages. Br J Sports Med, 51(9):749–54. doi: 10.1136/bjsports-2016-097152 19. Pasurka, M., Lutter, C., Hoppe, M. W., Heiss, R., Gaulrapp, H., Ernstberger, A., Engelhardt, M., Grim, C., Forst, R. in Hotfiel, T. (2020). Ankle flossing alters periarticular stiffness and ar- terial blood flow in asymptomatic athletes. J. Sports Med. Phys. Fitness, 60: 1453–61. 20. Raske, A. in Norlin, R. (2002). Injury inciden- ce and prevalence among elite weight and power lifters. Am J Sports Med, 30(2):248–56. https://doi.org/10.1177/03635465020300021 701. 21. Saragiotto, B. T., Yamato, T. P., Hespanhol Ju- nior, L. C., Rainbow, M. J., Davis, I. S. in Dias Lopes, A. (2014). What are the main risk factors for running-related injuries? Sports Med, 44(8): 1153–63. doi: 10.1007/s40279-014- 0194-6 22. Siewe, J., Rudat, J., Rollinghoff, M., Schlegel, U. J., Eysel, P. in Michael, J. W. (2011). Injuries and overuse syndromes in powerlifting. Int J Sports Med, 32(9):703–11. 10.1055/s-0031- 1277207. 23. Szajkowski, S., Dwornik, M., Pasek, J. in Cieslar, G. (2023). Risk Factors for Injury in CrossFit® - A Retrospective Analysis. Int J Environ Res Pu- blic Health, 20 (2211). https://doi.org/10.3390/ ijerph20032211. 24. Szeles, P. R., Santos da Costa, T., Alves da Cunha, R., Hespanhol, L., Pochini, A., Ra- mos, L. A.in Cohen, M. (2020). CrossFit and the Epidemiology of Musculoskeletal Inju- ries: A Prospective 12-Week Cohort Stu- dy. Orthop J Sports Med, 8 (3). https://doi. org/10.1177/2325967120908884. 25. Vassis, K., Siouras, A., Kourkoulis, N., Poulis, I. A., Meletiou, G., Iliopoulou, A. in Misiris, I. (2023). Epidemiological Profile among Greek CrossFit Practitioners. Int J Environ Res Public Health, 20(3): 2538. https://doi.org/10.3390/ ijerph20032538. 26. Weisenthal, B. M., Beck, C. A., Maloney, M. D., DeHaven, K. E. in Giordano, B. D. (2014). Injury Rate and Patterns Among CrossFit At- hletes. Orthop J Sports Med, 2(4). https://doi. org/10.1177/2325967114531177. 27. Westerman, R. W., Giblin, M., Vaske, A., Gros- so, K. in Wolf, B. R. (2015). Evaluation of Men‘s and Women‘s Gymnastics Injuries: A 10-Year Observational Study. Sports Health, 7(2), 161– 5. https://doi.org/10.1177/1941738114559705. 28. Winwood, P. W., Hume, P. A., Cronin, J. B. in Keogh, J. W. L. (2014). Retrospective inju- ry epidemiology of strongman athletes. J Strenght Cond Res, 28(1): 28–42. doi:10.1519/ JSC.0b013e3182986c0c. dr. Polona Palma, prof. šp. vzg., dipl. fiziot. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta polona.palma@zf.uni-lj.si