TRGOVSKI UST Časopis za trgovind. Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za XU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV.______________________________________________ V Ljubljani, v torek, dne 25. oktobra 1932. štev. 123. E. B.: Problemi brezposelnosti zakaj mora tako biti, zaman vsi sentimentalni klici po človeku, ki naj bi pomagal, uredil itd., dokler nimamo institucijo, ki bo tvorila vez med nacijonalnim gospoda r- Podjetje, ki pride v stisko 111 ne more h kateregakoli razloga »pravili v sklad na-daljno zaposlitev s svojo kalkulacijo, odpusti gotovo števild' delavusiiva in nameščen-stva. To se pravi, da to odpuščeno delavstvo ali namešoenstvo po menja za jfbdjetje mrtev materija!, cini ga ne more več zaposliti. V normalnih razmerah je odpuščeno delavstvo poiskalo zaposlitev drugod in se porazdelilo v raznih drugih »indukcijah. Za celoto ta materija! torej vendar ni bil mrtev. Čim pa so nastopile sedanje razmere, da je naraščalo število podjetij, katerim je postala nadaljna zaposlitev po svoji kalkulaciji v veliko breme, odpuščeno delavstvo ali nameščenstvo pa ne najde druge zaposlitve, tedaj postane močno število ljudi nezaposlenih, torej teoretično mrtvih za podjetje in za splošnost. Teoretično mrtvi, to se pravi, (česar ne more menda nikdo negirati) da je njihov obstoj, njihovo nadaljnje življenje absolutno nepotrebno produkciji. Človeštvo jih kratko in malo ne potrebuje več. Za gospodarstvo ne pome'iijajo ničesar več; kot brezposelni ljudje in živa bitja pa so celo kot previSna živa bitja, ki vseeno še hočejo jesti, piti in živeti, v veliko napotje gospodarstvu. Po prosti teoriji kalkulacije bi morali vsi ti brezposelni za časa trajanja teli razmer postati tudi fizično mrtvi. Po človeških pojmih je to pojav, ki bije s pestjo v obraz dostojanstvu človeka. Po pojmih liberalno-] ndividualistične gospodarske politike pa je ta pojav le predmet priproste kalkulacije, hladnega računa in razuma. Iz nacijonalno gospodarskega vidika pa so brezposelni kratkomalo {jorahžirani iz konzuma (praktično torej fizično mrtvi). Oni ne konzumirajo ničesar. Kolikor pa, in to je pač malenkost, po sili in po usmiljenju drugih. Zato so na škodo neutešene-mu konzumu. ki zaostaja in tvori nove pogoje za nadaljnji krogotek pasivne gospodarske delavnosti. Nacionalni gospodarski interesi se torej v praksi ne zlagajo z li-beralno-indi v iduali stično gospodarsko politiko, čeprav konečno v najzadmji meiri padejo posledice nazaj na nosilca liberalno-individualistične gospodarske politike. Interesi nacijonalne gospodarske politike so istovetni z onimi liberalno-individualne gospodarske politike. Ali drugače: interesi velike družbe, države se nujno krijejo z onimi pojedincev. Liberalno - individualistična gospodarska politika je smernica, po kateri deluje po-edineo z vso svojo svobodno voljo, imetjem, znanjem in sposobnostjo po svojem lastnem preudarku nemoteno in brez ozira tudi tedaj, kadar gre v škodo širokemu nacijonal-nemu gospodarskemu življenju. Nacijonalno gospodarstvo pa je zaenkrat samo šele teoretičen nauk, so zaenkrat šele izdajanja o uspehih liberalno-mdividuali-'Stičnega gospodarstva*, njegovega pojmovanja odnosno poseganja v celotno zaokroženo gospodarsko stanje. Dočim ima liberalno-individualistična smer gospodarjenja svojega nosilca v fizični osebi vsakega poedinca posebej, ni nikogar, ki bi zastopal koristi nacijonalne-ga gospodarstva. Nikogar ni, ki bi liberal-no-individuailistično gospodarsko politiko usmerjal v pravec koristim skupnega naci-jonalnega gospodarstva. Odtod to, da danes ni nihče osebno odgovoren za sedanje stanje, odtod to, da brezposelni danes ne pomenijo gospodarsko ničesar, nasprotno, da so v socialnem oziru celo veliko breme, odtod to, da lahko v ekonomskem smislu smatramo brezposelne res za fizično mrtve. Vsaj v praksi doživljamo dan za dnevom tragedije, ki imajo svoj izvor po večini v obupu radi brezposelnosti. Zaman bodo stavljena vsa vprašanja, Klirinški sporazum V soboto je bil podpisan v Rimu sporazum o kliriugu med Jugoslavijo in Italijo. Ta sporazum je sklenjen na podlagi sistema kompenziranja dolgov in terjatev, ki nastajajo vsled trgovskega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Obe vladi sta se obvezali, da bosta čim preje sporazum uve. [javile. Na podlagi tega sporazuma se bodo na eni strani vodili računi pri »lstituto Nazionale pei' (Jambi con Estero« za plačila,ki jih bodo vršili italijanski izvozniki za blago, izvoženo iz Jugoslavije, na drugi strani pa pri naši Narodni banki za plačila jugoslovanskih uvoznikov za poravnavo blaga, ki so ga uvozili iz Italije. Sporazum z Italijo je podpisal naš upolnomočeni zastopnik dr. Čingriija, podguvemer Narodne banke, ki je odpotoval v Rim skupno z direktorjem Narodne banke Narivodičem. S stališča trgovinskih odnošajev naše države z Italijo se postavljajo ti s tem sporazumom na pozitivno podlago. Tako naši ko tudi italijanski izvozniki ne bodo več v negotovosti in svoje medsebojne zveze bodo mogli obdržavati na realni podlagi. Za našo trgovino z Italijo je to velikega pomena. Po statističnih podatkih naše zunanje trgovine je nekaj let Italija na prvem mestu v našem izvozu. Leta 1925 je od »Glasnik Zavoda za pospeševanje zim&nje trgovine« objavlja v svoji zadnji številki članek >K«iko napraviti mašo trgovino aktivno«. (Ker prinaša članek deloma čisto novo orientacijo za našo zunanjo trgovino, ga objavljamo v celoti. Kljub temu, da večina držav omejuje uvoz, >je vodila Jugoslavija dosedaj zelo liberalno trgovinsko politiko, kajti Jugoslavija ni podvzela nobenih korakov, ki bi imeli namen, da napravijo trgovinsko bilanco za aktivno ali da delajo ovire uvozu tujega blaga, kakor se to dogaja v večini držav. 'Tistih par sprememb v carinski tarifi, ki so bile izvršene, niso niti najmanj ovirale uvoz tujega blaga. Jugoslovanska carinska tarifa je ostala v glavnem ista ko leta 1925. Od tedaj pa je mnogo držav v Evropi znatno povečalo svoje carinske tarife ali pa uvedlo nove. Tuji uvozniki morejo brez ovir uvoziti v Jugoslavijo neomejene količine blaga, ker ni naša država kontingen-,tirala uvoza kakor druge. Jugoslovanski devizni predpisi so izdani mnogo kasneje ko v drugih državah in vr.hu tega so tudi manj rigorozni. Dočim se v mnogih državah ne more dobiti deviz niti za uvoz predmetov, ki služijo ljudski prehrani, je dajala Jugoslavija do konca leta 1931 devize tudi za vse luksuzno blago. Zato se more padec uvoza v Jugoslaviji pripisati samo oslabljenju kupne sile širokih slojev naroda, ne pa odredbam, ki bi bile izdane v svrho omejevanja uvoza tujega blaga, kakor se je to dogajalo v mnogih drugih državah in čeprav se je v Jugoslaviji pokazala že potreba racijonalizanje uvoza. Otežkočenje našega izvoza v posamezne dežele je posledica odredb, ki s^j jih izdale razne države, ki so za nas tržišča, da zaščitijo svoj denar ko tudi svojo domačo proizvodnjo in delo. S tem ciljem se trudijo vse države, da povečajo svoj izvo?. in da omeje uvoz. Te odredbe so v zadnjem času zavzele najrazličnejše oblike ko. povišanje carin, kontingenti ran je, prohibicija, kontrola deviz, odpovedi trgovinskih pogodb itd. S temi sredstvi se hoče zmanj- stvonn m liberalno-individualističnim gospodarstvom. V tem leži rešitev problema brezposelnosti, kakor tudi mnogo drugih perečih problemov. z Italijo podpisan vsega našega izvoza šlo v Italijo 25‘26%, leta 1926 25‘07%, 1. 1927 24-84%, 1. 1928 26-06%, 1. 1929 24-88%, 1. 1930 28-31% in I. 1931 24-97%. V prvem letošnjem polletju-pa znaša italijanski izvoz 26.19%. V Italijo gre torej četrtina našega izvoza. Mnogo manjši pa je italijanski uvoz v našo državo. Leta 1925 je znašal 18‘78%, 1. 1926 13-82%, 1. 1927 12-90%, 1. 1928 11‘99%, 1. 1929 10-84%, 1. 1930 11-25% in leta 1931 11-81%. Kakor dokazujejo te šitevilike, smo v trgovinskem prometu z Italijo stalno aktivni, kar se nam je z italijanske strani tudi mnogokrat očitalo. Deloma vsled tega je tudi Italija uvedla svoje devizne omejitve, ki pa so sedaj s klirinškim sporazumom za nas urejene. Novi sporazum pa je važen tudi v va-lutarnem oziru. Italijanski izvozniki so imeli znatne zahteve v svodobnih dinarjih, kar je povzročalo gotov pritisk na tečaj našega dinarja v tujini. Po sedaj sklenjenem sporazumu pa pride ves znesek teh terjatev v kliring pri Narodni banki in bo s tem odpadla zelo neugodna posledica za tečaj našega dinarja. Sporazum o kli ringu z Italijo je bil z ozirom na pomen Italije za našo zunanjo trgovino neobhodno potreben in Ik> brez dvoma zelo koristil medsebojnim trgovskim odnošajem. šali uvoz in doseči to, da se količine onih predmetov, ki se morajo uvoziti, bodisi iz stvarne 'potrebe, bodisi iz drugih gospodarskih razlogov, kontingentirajo in s temi kontingenti favorizirajo države, kii ali s svoje strani favorizirajo uvoz iz teh držav ali pa so jim iz političnih vzrokov bližje. Naravno bi bilo, da podvzame tudi naša država, ki je bila dosedaj načeloma pa.lt omejevanju uvoza in ki ga tudi ni omejevala, neke korake, s katerimi bi se iavo-nziral uvoz iz onih držav, ki favorizirajo tudi naš izvoz. Ena od oblik mednarodne zamenjave blaga, ki je na dnevnem redu in ki se vedno bolj širi, je sistem kompenzacij. Držav« raznih gospodarskih struktur sklepajo medsebojno sporazume na podlagi kompenzacij. Zato bi bilo na vsak način potrebno, da tudi mi zahtevamo od uvozniških držav, s katerimi je naša bilanca pasivna in ki nočejo pri nas kupovati blaga na bazi svobodnega plačevanja, da v protivrednost pri nas uvoženega blaga vzame do-tična država od nas proizvode, ki jih potrebuje in ki jih je dosedaj izvažala iz naše države. V prejšnjih letih normalnih mednarodnih trgovinskih odnošajev ni naš blagovni promet z zapadno evropskimi državami skoraj nikoli dal aktivnega salda naše trgovinske bilance. Še manj se more to pričakovati sedaj, v času neurejenih trgovinskih odnošajev z evropskimi državami. Aktivnost naše trgovinske bilance je bila v skoraj vseh povojnih letih odvisna od našega izvoza v Italijo in od izvoza v balkanske države ter bližnji vzhod (Levanto). V vseli državah bližnjega vzhoda kljub znatnim težkočam splošnega značaja vendar skoraj ni nobenih zaprek za zamenjavo blaga, zlasti pa ne v pogledu plačilnega prometa. Zaradi tega se vsiljuje logičen zaključek, da moramo mi, zlasti v sedanjih razmerah z vsemi silami f»r-sirati naš izvoz na vzhod, v dežele Sredozemskega morija in da tam iščemo nadomestilo ne samo za stalno 'zmanjševanje obsega našega izvoza v evropske države, temveč da še bolj intenzivno razvijemo svojo izvozno ekspanzijo. Ker samo na tej poti moremo izravnati pasivnost naše zunanje trgovine z Evropo in eventualno dobiti za našo plačilno bilanco potrebnih viškov deviz. V to svrho je potrebna sistematična organizacija naše trgovinsko-informalivne službe in propaganda naših izvoznih predmetov v omenjenih državah. Vzporedno z akcijo v tujini pa je potrebna tudi akcija v notranjosti in ta bi morala stremeti za izboljšanjem in tipizi-ranjem naših izvoznih predmetov. Vsled današnjih razmer v naši izvozni trgovini je obsojen vsak naš napoir v tujini na neznaten ali noben uspeh. Zato bi bilo potrebno po vzoru drugih konkurenčnih dežel, ko Poljske in Rumunije, pospeševati ustanav. ljanje izvoznih organizacij, ki bi mogle z ozirom na večja sredstva vzdržati izdatke, na drugi strani pa uplivati na poboljšanje izvoznih pridelkov, na cene blaga doma in na prodajne cene v tujini. Prav tako bi le organizacije pripomogle k dvigu cen v notranjosti in preprečile nakopičenje blaga na tujih trgih. Balkanska konferenca V dneh od 21. do 27. oktobra se vrši v Bukarešti balkanska konferenca, na katero je poslala naša država zelo številno delegacijo. Predsednik naše delegacije, ki šteje 22 članov, je minister na razpoloženju dr. Vasilije Jovanovič. Od drugih članov pa omenjamo: dr. Bogumila Vošnjaka, dr. Cvetka Gregoriča, dr. Živka Topaloviča, gcspo Milico Topalovič, dr. Arandjeloviča, dr. Pavla Jeftiča in dr. Juraja Tomičiča. Program konierence je zelo obsežen. Tako se bodo obravnavala ta gospodarska vprašanja: Balkanski pakt. Med-balkanska gospodarska konvencija. V tem pogledu naj bi se izdelala podlaga za gospodarsko sodelovanje balkanskih držav in sicer na ta način, da bi se doseglo sodelovanje zadružnih finančnih in drugih organizacij. Pravila medbalkanske kmetijske organizacije. Sodelovanje balkanskih držav v znanstvenem proučevanju poljedelskih in gospodarskih vprašanj. Sodelovanje balkanskih držav v pogledu kmetijskega kredita. Nadalje bi se razpravljala tudi ta pravna in socijalna vprašanja: Konvencija o osebnih pravicah državljanov balkanskih držav. Priprava medbalkanskega urada za delo. Zaščita otrok in skupna borba proti trgovini z ženami. Medbalkanska sanitarna in veterinama konvencija. Skupna borba proti jetiki. Od prometnih vprašanj bi se razpravljala ta vprašanja: Razvoj komunikacij in pomorskega transporta .med balkanskimi dr-žavamd in ustanovitev medbalkanske mari-timne komisije. Izdelava načrtov za velika javna dela medbalkanskega značaja. Podaljšanje cest in zgraditev avtomobilskih zvez med balkanskimi prestolnicami. Duhovno zbližanje balkanskih narodov pa naj bi pripravila razpirava o teh vprašanjih: Pravila medbalkanskega instituta za proučevanje zgodovinskih vprašanj. Določitev načel, po katerih naj bi se izdelala priročna knjiga o zgodovini civilizacije balkanskih držav. Prevajanje literarnih del in uprizarjanje balkanskih dramatičnih del. Izdelava balkanskih filmov. Sodelovanje balkanskih radio-postaj. Program je torej nad vse obsežen in če 1)0 le del tega programa izveden, bo dosežen že velik napredek na poti k balkanski federaciji. Otvoritev konference. Balkanska konferenca se je začela v soboto s pozdravnim govorom zunanjega ministra Tituleska. Dejal je, da naj bodo sklepi prejšnjih konferenc podlaga sedanji konferenci ter povdaril, da se more vršiti sodelovanje balkanskih držav samo v okviru in duhu Zveze narodov. Delo balkanske konference naj bi dokazalo, kako zmotno je mnenje, da je Balkan vir vseh mednarodnih neredov in zapletljajev. Za ministrom Titulesikom so govorili delegati posameznih balkanskih držav. Kako bi postala naša trgovinska bilanca aktivna Trgovinski promet med Jugoslavijo in Madjarsko Zakaj se ne vrši izvoz lesa »Jugoslovanski Lloyodoče kvarno vplival na trgovske odnošaje med producenti in odjemalci. Zato moramo ponovno zahtevati spremembo veljavnih predpisov, ki naj uvede obligatorno ločeno zaračunanje prometnega davka in luksuznega davka, ter ustanovi dolžnost odjemalcev, da nadomestijo pravilno zaračunani prometni in luksuzni davek. S tem bo tudi znatno olajšana uradna kontrola rednega plačevanja teh davkov. Predpisi o prisilni poravnavi izven stečaja naj se revidirajo Spričo velike naglice v delu naše zakonodaje je našemu poslovnemu svetu nerazumljivo, da 'Se še vedno niso revidirali zakonski predpisi o prisilni poravnavi izven stečaja, katero revizijo že skozi dve leti soglasno zahtevajo vse merodajne gospodarske korporacije. Ta zamudnost je kriva ogromne škode, povzročene po teh zakonskih predpisih, ki očitno favorizirajo nesolidne elemente v gospodarstvu na ško- državi gladko. Ni treba brezpogojno ostati na stališču, da se mora ves promet vršiti le po državnih institucijah. Naj se enkr,*k ta posel prepusti zasebni iuicijativi, zaščita državnih interesov pa naj se zajamči s posebno državno kontrolo. Za ta naš predlog nam daje povod izjava madjarske vlade. V dnevnikih smo čitaili, da namerava madjarska vlada spremeniti svoje dosedanje urade, ki so se izkazali za trgovski promet kot neprikladni, v trgovsko društvo, ki bi hitro moglo izdajati potrebne sklepe. Je samo en izhod: nazaj k zasebnemu gospodarstvu! Ne en urad ni dovolj hiter in gibčen. Vse, kar hoče država doseči, more doseči tudi tedaj, če se nahaja trgovski promet v zasebnih rokah in si država pridrži le kontrolo. Gospodarski in poslovni ljudje naj vodijo posle! Vse se bo potem vršilo hitro in z odgovarjajočo kontrolo bodo zaščiteni tudi državni interesi. Naj se vendar enkrat na-; vi poizkus in kaj hitro se bo prišlo do piepričnnja, da je v tein edina rešitev! Na vsak način pa moramo zahtevati, da se glede prometa z Madjarsko nekaj stori. To je v prvi vrsti interes lesne industrije, a nato tudi vsega gospodarstva. Danes, ko bo znašal ves naš izvoz lesa okoli 400 milijonov,nam ne more biti vseeno, če moremo v Madjarsko izvoziti 20 odstotkov vsega našega izvoza ali ne. Prav tako pa ne smemo mirno gledati, da bi la trg izgubili, ker je zelo težko nazaj si pridobiti izgubljen trg. Ne smemo se pustiti izriniti od naše konkurence! do poštetiim producentom in trgovcem. Mi zahtevamo, da se brez nadaljnjega odlašanja spremenijo ti zakonski predpisi v smislu naših tolikrat prijavljenih predlogov. Davčne zahteve. Prizadevanja po povišanju državnih dohodkov ne smejo zavajati finančno upravo v kontrolno prakso, ki gre dalj nego določajo zakonski predpisi. Ministrstvo financ je kot najvišje nadzorno oblastvo poklicano čuvati zakonske predpise in skrbeti za njih korektno izvajanje. To velja zlasti glede najnovejših navodil za odmero pridobnine. glede cenzure odmere družbenega davka ter glede nove praikse pri pregledovanju poslovnih knjig. Posebej protestiramo proti tendenci obdavčenja latentnih Tezerv, ki bi onemogočilo pravilno bilansiranje po gospodarskih načelih. V tej zvezi končno povdarjamo, da se ne sme davčna praksa še poostriti v onih delih države, ki izkazujejo relativno najmanjše davčne zaostanke. Kakor to zahteva pravičnost napram vsemu narodu, tako sledi to iz prvega odstavka člena 105 Ustave naše Kraljevine. Naš izvoz v Francijo se mora povečati Še lani je bila naša trgovinska bilanca s Francijo precej aktivna. Po naših podatkih srno uvozili iz Francije za 122 milijonov, izvozili v Francijo pa za 211 milijonov. Letos pa se je naš položaj zelo poslabšal in naša trgovinska bilanca je postala pasivna. V prvi polovici letošnjega leta je znašal naš uvoz iz Francije 67 milijonov, naš uvoz v Francijo pa samo 19 milijonov. Zlasti se je poslabšal položaj v drugem četrtletju, ko je uvoz iz Francije narastel od 31 na 36 milijonov, zato pa izvoz padel od 11 na 8 milijonov dinarjev. Posledica tega pa je, da naši izvozniki ne morejo dobiti svojega denarja, ker se po sporazumu s Francijo predkažejo dobro-imetja naših državljanov šele potem, ko je tu denar za francoske izvoznike. Zato ni druge rešitve, ko da se naš izvoz v Francijo poveča. Trelia zato prizadevati se, da nam Francija poveča uvozne kontingente. UVOZ UMETNE SVILE V ŠVICO Švicarska vlada je prepovedala uvoz umetne svile. Prepoved je takoj stopila v veljavo. Ta odredba Švice je naperjena v prvi vrsti proti Italiji. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. Večna slava njih spominu! Slovensko književnost sta zadela dva težka udarca. Po daljši bolezni je umrl v petek v Ljubljani Anton Funtek, ki si je kot pesnik, zlasti pa še kot dramatik in eden naših najboljših prevajalcev pridobil nevenljivih zaslug za naš narod. Včeraj, v ponedeljek pa je možganska kap končala življenje Frana Milčinskega, enega naših najboljših humoristov, ki je bil tudi eden najbolj čitanih pisateljev. Pa tudi mladini je ustvaril pokojni Milčinski toliko lepega čtiva, da nikdar ne ugasne hvaležnost mladih src za njegovo delo. 'Dva velika moža sta se za vedno poslovila od nas in v slovenski književnosti sta nastale dve veliki vrzeli, ki ju globoko'občutimo. Zato bomo s tem večjo hvaležnostjo čuvali spomin na dela Antona Funtka in Frana Milčinskega. STANARINSKI INDEKS. »Neue Zuricher Zeitung« objavlja ta indeks za stanarine, pri čemer je indeks v letu 1913/14 enak sto: Danska 146 Nemčija 121 Francija 73 Vel. Britanija 115 Norveška 116 Avstrija 28 Poljska 58 Švedska 144 Švica 187 Češkoslovaška 90 Madjarska 86 U. S. A. 128 Ce bi se pa upoštevala sedanja nizka valuta Avstrije in Madjarske, bi bil indeks v teh dveh državah še znatno nižji. Sveže najfinejše norveško ribje olje 0 iz lekarne Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani 8« priporoča bledim in slabotnim osebam OPOZORILO RADI NEKIH PARIŠKIH TVRDK Zagrebška zltornica opozarja vse tvrdke, katerim bi bilo ponujeno sodelovanje s tvrdkami »Consortium Forestier Franco- Y ougosla ve« ali »Agence Commerciale pour 1’ Europe et les Balkans«, da se najprej obrnejo na zagrebško zbornico za informacije. * PEČIJJSKE RUDNIKE HOČE KUPITI MADJARSKA Iz Budimpešte poročajo, da se zopet mnogo govori o nameravani prodaji pe-čujskega premogokopa, ki je last Donavske pa rop lov ne družbe in po njej prav za prav last dunajske Oredit-Anstalt. Premogokop bi kupila Madjarska in to na ta način, da bi izven kontingenta dobavila pšenice v vrednosti 50 milijonov pengov. S pšenico bi torej plačala Madjarska premogovnik. * KONCERN PLZENSKIH PIV0VAREN. Vse plzenske pivovarne so se pod vodstvom meščanske pivovarne združile v en koncern. Istočasno sta se fu/.ijonirale Prva plzenska delniška pivovarna Gaovbrinus s Češko-pizensko pi vovarno, d. d. I ransakcijo je izvršila Zivnostenska banka.Vse pivovarne pa bodo še naprej samostojno vršile delo, le uprava bo enotno vodena od meščanske pivovarne. Na la način upajo mnogo prihranili na izdatkih. Produkcija vseh pivovar en je nazadovala in tako je padla samo pri meščanski pivovarni od 1.000.000 v ko-njunktumem lelu 1929 na 7I9.(XX) lil v letu 1931. Redukcije nameščencev pa kljub zmanjšani produkciji ne bo. Telefonska služba se uvede pri državni pošlti v Mostah pri Ljubljani. Našička fabrika tanina je zopet začela delati v obsegu, v katerem je delata do letošnje spomladi. Iz Brčkega je dosedaj bilo izvoženih 1808 vagonov svežih češpelj; sedaj pa se je pričel izvoz suhih češpelj in je bilo izvoženih v nekaj dnevih že 150 vagonov. Vloge v vseh vojvodinskih denarnih zapodili so znašale koncem avgusta t. 1. 1.083 milijonov dinarjev napram 1.412 milijonom v avgustu lanskega leta. Naš kontingent za svinje je češkoslovaško trgovinsko ministrstvo povišalo (d 4700 na 8000 repov mesečno. Novo belgijsko vlado je sestavil grof de Brocqueville. Nova vlada bo razpustila parlament in izvedla nove volitve. Tudi Avstrija zahteva sedaj enakopravnost v oboroževanju in uvedbo splošne vojaške dolžnosti. Tako se je izjavil njen kancelar dr. Dollfuss. Avstrijska vlada namerava odpraviti tri fakultete iu sicer medicinsko v Innsbrucku, filozofsko v G razu in teološko na Dunaju. Ni pa gotovo, če se ji bo la namera vsled odpora javnosti posrečila. Avstrijska trgovinska bilanca je bila v avgustu pasivna za 32*4 milijonov šilingov. Avstrijski parlament je s 83 proti 78 glasovom odklonil nezaupnico vladi, ki so jo predlagali vsenemci in socijalni demokrati. Vloge v avstrijskih denarnih zavodih so znašale koncem septembra 1407,4, napram 1405,7 milijonom šilingov koncem avgusta. Francija ne bo plačala dne 16. decembra zapadlo tranšo za vojna posojila, temveč se namerava poslužiti v zadolžni pogodbi predvidenega moratorija. Največja električna centrala v Evropi je bila otvorjana v Kembsu ob Reni. Popolnoma dodelana centrala bo imela 750 milijonov kilovatov. Madjarska vlada je povišala dohodnino za 20 odstotkov, uslužbenski davek pa za dva odstotka. Dohodke povišanih davkov bo odstopila vlada občinam za izvedbo zimske 'sccijalne akcije. Numortis clausus na visokih šolah. dpi, je /lasti židovskim študentom onemogočava! vpis na univerzi, misli madjarska vlada odpraviti. španska vlada je sklenila, da zniža trgovinski eskont od 6'5 % na 6 %. Poljska banka je znižala obrestno mero na 6 odstotkov. V Italiji bo obrestna mera za dolgoročne kredite maksimirana na 6 in pol odstotkov. Lctef; dolgovi Nemčije so znašali koncem septembra 1.757 milijonov mark napram 1.900 milijonom mank koncem avgusta. Po izkazu Reichsbanke z dne 15. t. ni. je padlo »lato lin devizno kritje nemških bankovcev (d 26-5 % na 25'7 %. Brezposelnih je bilo v Nemčiji sredi oktobra 5,150.000, to je za 18.000 več ko v Lstem času lani. Poljska vlada je sestavila za leto 1933 proračun, ki izkazuje 2088 milijonov zlotov dohodkov in 2450 milijonov »lotov izdatkov. Deficit znaša torej 362 milijonov zlotov. Uvoz grozdja marelic in češpelj v Belgijo ni več kontingent Iran. Poljska vlada je objavila uredbo o izvozni premiji za žito, tki znaša za 100 kg ječmena 2 zlota, rži 6 in moko 8 zlotov. Vel. britanska vlada je podaljšala 35 in pol "o carino na železo in jeklo za nadalj-ni dve leli. Ceim koruzi je v IJ. S. A. »nova padla. Tudi cene za sirovi ne imajo padajočo tendenco. Pobegli ravnatelj dunajske Credit-An-stalt Ehrenfest je ustanovil v Buenos Airesu novo banko. »BUDNIM _ h ^ sk W „BUDDHA“ ;iLm čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 36-36 Večna pot 15 Telefon 36-26 T RADE MARK z drugimi državami se ne vrši niti v eni Zahteve naše industrije Gospodarsko poročilo iz Združenih držav Severne Amerike V zadnjem četrtletju leta 1932 sta izvoz in uvoz v Zedinjenih državah naprani istemu razdobju lanskega leta prav mečno nazadovala. Natančnih statističnih podatkov za enkrat še ni na razpolago, toda v osmih mesecih od januarja do avgusta leta 1932 je znašala vrednost izvoza le 1.056 milijonov dolarjev, med tem ko je znašala v istem času lanskega leta 16(12 milijonov. Vrednost uvoza pa le 917 milijonov dolarjev, ilani v primerjanem času pa 1448 milijonov dolarjev. Gotovo se te številke, kf se nanašajo na letošnje (in preteklo leto brez madaljnega ne dajo primerjati, kajti padec cen je v veliki meri pripomogel, da se je tržni položaj poslabšal. Toda to je tudi imelo za posledico, še nadaljnje zmanjšanje zaslužka. Dosedanji letošnji izvoz je bil takorekoč brez dobička, v nekaterih primerih pa je prinašal celo izgubo. (Meseca septembra je znašala njegova vrednost I 32,000.000 dolarjev, lansko leto pa 181,000.000 dolarjev, uvoz pa letos 118 milijonov dolarjev lani pa 171,000.000 dolarjev.) Zlasti so bili odrinjeni agrarni produkti, katerih prodaja ne prinaša farmarjem niti potrebnih sredstev za vsaikdanje življenje. Drugega obroka davkov in obresti na hi-j>oteke, kar je oboje zapadlo pretekli -mesec, ni plačalo strahotno veliko število poljedelcev in prezident Hoover je moral nasloviti na podeželske banke apel, da naj obrestni termin podaljšajo. Dražbe farm so zaradi davčnih zaostankov v mnogih državah že opustili, ker se prvič zanje često ne najdejo kupci, drugič pa, ker se ekse-kutorji v mnogih pokrajinah izpostavljajo nevarnosti dejanskega napada od strani obupanih fatnmarjev. V državi Jovva je prišlo do javnih nemirov tako, da je moral prezi-dent Hoover slišati pri svoji paradi skozi mesto Des Moines, ikjer je imel prvi govor v s voj i volivni kampanji mnoge proteste in izraze nezadovoljstva. Dostop v dvorano, kjer je govoril, je bil dovoljen le tistim, ki so se izkazali z vstopnicami. V splošnem je postala trgovina živahnejša, toda le malo in še vedno ne toliko, da bi prinesla farmarjem v industriji zahtevano izpodbudo. Veliko previdnost je treba prej kot slej posvetiti borznim špekulacijam, kajti močlna kolebanja na newyorški borzi naj vsakomuir, ne glede na čisto stvarna irazmotrivanja, pojasnijo, da se vrši na 'borzi igra. Splošna trgovina se po (popolni stagnaciji prejšnjega leta, nekoliko, toda le polagoma dviga. Zlasti počasno je izboljšanje v kovinski industriji in na gradbenem področju. Ravnotako se je nekoliko izboljšal kreditni položaj, ker imajo banke dobra kritja za svoje denarne zaloge in odklanjajo prošnje po posojilih manj ostro, kot doslej. Toda tmkaj, kakor v vsem gospodarskem položaju, se močno čuti volivna kampanja. Negotovost je zelo velika in sili k previdnosti. Če bi bil izvoljen za predsednika Roosevelt, kar je takorekoč gotovo, bo postalo vprašanje bančnih kartelov akutno, zlasti še, ker hočejo odlični demokratski parlamentarci (reorganizirati sistem privatnih bank. Cene blagu bi se utegnile počasi nadalje dvigati, toda domača kupna moč ostane zaenkrat še jako slaba. Odpustitve iz služb^se nadaljujejo, reducirajo ali pa sploh več se ne izplačujejo dividende, tudi deleže od dohodkov bo izplačevalo ta Božič komaj še kakšno podjetje. Celo podjetja, ki so še zmožna plačevanja in ki delajo z gotovim dobičkom, močno omejujejo svoje izdatke. Železnice so svoje izdatke jako močno reducirale in morebitno povečanje tovornega prometa bi jim prišlo zelo tprav; Toda vse redukcije so se izvršile na račun delavstva, nameščencev prometnega osebja in težke industrije. Dolar je bil, kar se silno čudno sliši, a je Hoover v svojem voli vnem govoru, dne 3. oktobra priznal, od časa do časa v veliki nevarnosti; toda mjegova priporni)a, ki jo je napravil v interesu svoje zopetne izvolitve pa bi je v tej ozki formi ne bil smel napraviti, ini bila pravilno pojmovana. Bilo je po solidnih evropskih predvojnih pojmih, v onem času (na razpolago dovolj zlatega kritja. Samo bančna zakonodaja je bila tako odrevenela, da je večina prostega denarja za kritje bankovcev »zmrznila«; bilo je kritih z zlatom 75 mesto 40 odstotkov obtoka bankovcev. Im z revizijo bančnega zakona se je (reduciralo to pretirano visoko zlato kritje na pametno višimo. Inozemske valutne špekulacije so radi tega tako zmotne, kakor škodljive; zlasti pa ne podpirajo ameriškega interesa glede sporazuma o internacionalnem vprašanju dolgov. Nemčija ima v Ameriki n. pr. še vedno 2 milijardi dolarjev dolga, lu za ameriške bankirje nikakor ni lahko, da tako dolgo čakajo na odplačevanje teh dolgov. Če bodo Ameriko vznejevoljili z napadanjem na dolar, potem se bo z njimi prav težko pogoditi o znižanju obrestnih obrokov. Kakor rečeno, je mnogo odvisno od izida volitev. Če bo Boo se v el t izvoljen, bo kljub temu ostal na vladi stari zvezni kongres do 4. marca in Hoover bo ostal v Reli hiši še do 4. marca leta 1933. Med tem časom me bo možno storiti ničesar konstruktivnega, kajti vsakdo čaka na movega gospodarja. Carinska tarifa bi bila radi tega podvržena reviziji v najboljšem slučaju poleti leta 1933. in pred jesenjo ali zimo 1933 ni možno računati, da bi se izvršile končnoveljavne izprememlve carinskih postavk. SENATOR KOKAH ZOPET SPREMENIL SVOJE STALIŠČE Pred tedni je nastopil senator Borati, predsednik zunanjega odnora senata iza popolno brisanje vojnih dolgov, ker bi se s tem oživilo ameriško narodno gospodarstvo. Evropa bi namreč mogla zopet naročevati blago v Ameriki. Sedaj pa je senator Bo rab spremeni) svoje stališče in se v svojem govoru v Idahofalls izjavit proti brisanju vojnih dolgov, ki naj se raje uporabijo za pospeševanje ameriškega izvoza. Vojni dolgovi maj se ne brišejo, dokler izda Evropa 85 % (?) svojih dohodkov za oboroževanje. * ITALIJANSKI VELEINDUSTRIJ ALEC PIRELLI UMRL Ustanovitelj in glavni delničar velike italijanske fabrike za pnevmatiko, gumaste izdelke in kable G. B. Pirelli je v Milanu umrl v starosti 84 let. Iz skromnih razmer se je pokojni Pirelli povzpel do svojega vplivnega položaja. Ko je ustanovil prvo italijansko fabriko za gumaste izdelke, je ta zaposlovala samo 39 delavcev, ob njegovi snu ti pa je bila njegova fabrika vele-obrat svetovnega ugleda in pomena. Pi-rellijeva podjetja imajo danes poleg osmih fabrik v Italiji še fabrike v Španiji, Argentini in Angliji ter lastne plantaže kavčuka na otoku Javi. * DOHODKI DAVKOV V BOLGARIJI PADAJO Davčni dohodki Bolgarske so znašali v prvih devetih letošnjih mesecih 987 milijonov levov, to je za 38 milijonov manj ko lani v istem času. Zlasti so padli neposredni davki, k^r so bili zaostanki odpuščeni in enako tudi davčne kazni Srednjeevropska konvencija za izvoz lesa Konvencija za izvoz lesa, ki je bila sklenjena med Češkoslovaško, Jugoslavijo, Ru-munijo, Avstrijo in Poljsko, ni dosedaj dala še pravih praktičnih uspehov. Centralni urad, ki je bil ustanovljen na Dunaju, se v glavnem zadovoljuje s statističnim delom in s pripravljanjem gradiva za mednarodno ureditev lesnega izvoza. Vseh pet pogodbenih držav ne more tudi pri največji redukciji obratov odločil ji o upi iv ati na svetovni lesni trg. Konvencija l*o nudila praktične uspehe šele takrat, kadar bodo k njej pristopile še Skandinavija, Finska, in Rusija. Pa tudi pri pogodbenih državah samih bo naletela ureditev lesnega izvoza na težave, ker bo treba šele ustanoviti potrebne izvozne organizacije v vseh pogodbenih državah, razven v Poljski, ki ima že obvezen lesni sindikat za izvoz. Od -edanje krize v lesni trgovini trpe seveda najbolj veliki lesni koncerni srednjeevropskih držav, ki so na izvoz navezani. V večini podjetij so se izvršile velike redukcije in preureditve. »Ofa«, lesna industrija, d. d. v Ženevi, je svojo produkcijo močno omejila. Skoraj vse slovaške žage, z izjemo one v Podhielu in velik del romunskih pa delajo. Velika lesna industrija Varda v Sarajevu je obrat ustavila, sedaj pa je že zopet pričela delati. Tudi Latori-ca, gospodarska in industrijska d. d. v Munkaču je popolnoma ustavila poslovanje. Žage Grodelkoncenia v Mali Poljski in na Sedmograškem pa so v polnem obratu. Poročajo, da delajo Nižjeavstri jska eskomptna banka ter nekatere angleške banke na finančni reorganizaciji koncerna. Popolnoma likvidiran pa bo po vsej verjetnosti Foresta-koncern, ker ni upanja, da bi se še našli interesenti za njegove popolnoma zadolžene romunske podružnice. INVESTICIJSKA DELA NEMŠKE POSTNE UPRAVE Da poživi gospodarsko življenje, bo tudi nemška poštna uprava izvedla obsežna investicijska dela. Vsa ta dela so proraču-jjiana na 60 milijonov mark. Sezidala se bodo razna poslopja, položili novi kabli in nabavili novi tovorni avtomobili. Za 30 milijonov mank je že oddanih naročil, ostanek naročil bo oddan, ko bo finansiranje naročil zagotovljeno. 7,a oddana naročita so denarna sredstva že pripravljena. FUNT SE OKREPIL Funt šterling, ki je 19. t. m. padel na 3-35 dolarja, se je nato zopet okrepil na 3-39. Zadnje fluktuacije funta so bile posledica špekulacije, z intervencijo pa se ,;e funt zopet okrepil. Ni pa izključeno, da pride do ponovnega nazadovanja tečaja funta, ker hoče angleška industrija stabilizirati funt na čim nižji točki, da bi tak ) tem bolj olajšala izvoz angleških industrijskih izdelkov. Tečaj 24. oktobra 1932. rovpra Sevanje Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M............... Bruselj 100 belg........... Budimpešta 100 pengO . • Curib 100 fr............... London 1 funt.............. Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . . Pariz 100 fr. . .......... Praga 100 kron ............ Stockholm 100 ived. kr . Trat 100 Ur................ 231013 136208 79802 110836 193-86 6706-86 225-65 169-84 292*90 Ponudbe Din 2321-49 1372-88 801'96 1113-85 195-46 6735-12 226-77 17070 295*80 Konkurzi in prisilne poravnave Razglašena sta konkurza o imovini: trgovca Pevaleka Josipa v Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase dr. Kuhelj. Prvi zbor upnikov dne 27. X. ob 9. soba št. 140. Oglasitveni rok do 25. XI. Ugotovitveni narok dne 3. XII. ob 9., soba št. 140; neprot. trgovcev Jankota in Julijane Novak v Celju. Konkurzni sodnik dr. Dolničar, upravnik mase odv. dr. Raikun. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju dne 2. XI. ob 8., oglasditveni rok do 26. XI., ugotovitveni narok dne 3. XII. ob 10. V poravnalni zadevi trgovca Šoštariča Ivana v Mariboru se določi poseben ugotovitveni narok za preizkušanje naknadno prijavljenih terjatev na dan 31. oktobra ob 9. pri sodišču v Mariboru, soba št. 84. Narok o sklepanju po trgovcu Alojziju Pungaršiču v Škocjanu ponujene poravnave se vrši dne 5. XI. ob pol 11. pri sodišču v Novem mestu, soba št. 30. Odpravljen je konkurz pek. mojstra Presterla Franca na Jesenicah, ker se je sklenila prisilna poravnava. Potrjene so poravnave. (trgovca Raua Ivana pri sv. Bplfemku, trgovke Ahlin Angele v (Ljubljani, trgovca Franza Draga v Ljubljani, Stari trg 24 in trgovca ter posestnika Skoka Antona v Domžalah. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. oktobra t I. ponudbe glede dobave 29 komadov peči za ogrevanje kurilnih prostornin. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave im 6000. kg sladkorja. — Komanda pomorskega zrakoplov-stva v Divul|jah sprejema do jo. novembra t. I. ponudbe glede dobave 10 kg vulkan fibra in 12 kg pergament usnja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOT v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobava živil. Dne 17. oktobra t. 1. se bo sklenila pri Intendanturi (komande Drav-^ ske divizi jske oblasti v Ljubljani javna ustmena pogodba glede dobave 11.000 N? svinjske masti, 3800 kg sladkorja, 150 kg žganega ječmena, 3500 kg kavinih konzerv, 243 kg čaja, 10 kg maka in 45 kg žgane kave. (Pogoji so ma vpogled pni isti komandi.) Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. oktobra t. 1. p« tiudbe glede dobave telefonskega in telegrafskega materijala; do 4. novemb a t l. pa glede dobave 2 razpršitnih pištol Kap id . (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku) . Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 5, novembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 m platnenih cevi. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. novembra t. I. ponudbe glede dobave 100 komadov svedrov za pre-mog. Direkcija državnega rudnika Mostar sprejema do 25. novembra t. I. ponudbe glede dobave 3000 kg kristalnega sladkorja. — Dne 7. novembra t. I. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija glede dobave za jemalcev za bager. Prodaja vre«. Dne 3. novembra 1.1. se bo vršila pri Direkciji državnega rudnika v Velenju potom pismene neposredne pogodbe (prodaja 1150 komadov ju ta-v reč. (Oglas m pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOT v Ljubljani.) Oddaja zakupa bufieta na postaji Bosanski Brod se bo vršila potom ofertne licitacije dne 11. novembra t. L pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani.) ■ je prvovrsten domač izdelek, g katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Va#i otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je pra? prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Vpisale so se ispremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Celje. Daen vpisa: 12. oktobra 1932. Besedilo: Celjska posojilnica d. d. v Celju. Izbriše se zbog odstopa kot član upravnega sveta g. Lilek Emilijan, vpiše se pa kot član upravnega sveta g. Kukovec Vinko, stavbeni podjetnik v Lavi pri Celju. Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 12. oktobra 1932. Farm. 344/32. — Kg. B II 25/28. * Sedež: glavnega podjetji« v Ljubljani, podružnica Celje. Dan vpisa: 12. oktobra 1932. Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, podružnica Celje. Vpišejo se upravni svetniki dr. Basaj Jože in Gabrovšek Franc, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, Jovan Janko, ravnatelj v Ljubljani, in Hrastelj Franc, ravnatelj Cioil-Metodove tiskarne v Mariboru. Izbrišejo se upravni svetniki: Čeč Karol, I/egat Evgen in Kobi Srečko ter prokuristi: Gogala Franc, Gomišček Lucijan, dr. Božič Mirko in Živalič Valentin. Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 12. oktobra 1932. Firm. 339/32. — Rg. B II 41/13. # Sedež: Maribor. Dan vpisa: 10. oktobra 1932. Besedilo: Zadružna gospodarska banka, d. d. Ljubljana, podružnica v Mariboru. Vpišejo se: upravna svetnika Gabrovšek Franc, navnatelj Zadružne zveze v Ljubljar ni, in Hrastelj Franc, ravnatelj tiskarne sv. Cirila v Mariboru, ter podravnateJj Erce Franc. Izbrišeta se Čeč Karl in Kobi Srečko, kot upravna svetnika in prokura Engelberger Hinka. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. oktobra 1932. Firm. 906/32. — B I 14/35. I z brisala se je n a s t o p n a f i r m a : Sedež: Turški vrb. Dan izbrisa: 10. oktobra 1932. Besedilo: Neumann Gvidon, trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo. Obratni predmet: trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. oktobra 1932. Firm, 911/32. — A III 13/85. Padanje bolgarskega izvoza V prvem letošnjem polletju se je bolgarski izvoz jajc zmanjšal za 2.915.900 kg v vrednosti 34 in pol milijonov levov. Tudi izvoz žive živine je v istem času padel za v vrednosti 7.809.000 levov, dočim pa se je izvoz zaklane živine povečal za 1.270.000 levov, Naraste! pa je uvoz, kar se vidi v povečanih carinskih dohodkih, ki so znašali letos od 1. januarja do 30. septembra 986 milijonov levov, to je za nad 38 milijonov več ko v istem času lani. ZAVAROVANJE POTNIKOV NA AVTOBUSIH Čeprav so avtobusi že preje plačevali zavarovalnino za vse avtobusne potnike, da je bil vsak zavarovan na 25.000 Din, je kasneje izšla naredba, da morajo avtobusi vse potnike zavarovati pri Evropski a. d. Avtobusna podjetja bi vsled tega morala plačevati dvakratno zavarovalnino, ker prejšnjih pogodb ne bi mogli enostransko odpovedati. Vsled tega so se avtobusna podjetja pritožila na državni svet in uporabljala stare vozovnice. Preteklo soboto pa so Lili vsi avtobusni podjetniki v Zagrebu pozvani na davkarijo in obsojeni vsak na 5000 Din globe. Avtobusni podjetniki so se nato obrnili na bana dr. Peroviča in ga zaprosili, da bi izdal naredbo, da morejo avtobusna podjetja uporabljati stare karte, dokler ne reši državni svet njih pritožbe. Ban Perovič je prošnji avtobusnih podjetnikov ustregel. V FABRIKI »DALMATIENNE« ZOPET DELAJO Fabrike »Dalmatienne« v Dugemratu in Splitu so prenehale z delom in odpustile vse delavce, ker so imele premalo naročil. Vsi kraji okoli fabrik so bili vsled tega zelo težko prizadeti. Sedaj pa je fabrika v Dugemratu zopet pričela z delom in v najkrajšem času bo pričela obratovati tudi fabrika v Šibeniku. Na ta način bo zopet dobilo delo 800 delavcev. Zagotovljeno je obratovanje fabrike za več mesecev in morebiti celo za vse leto. Obiščite auiomalični bule! D 4 | - D A M ZA 600 MILIJONOV MARK INVESTICIJ V NEMČIJI Nemška vlada se je sporazumela z občinami, da bodo te pričele z velikimi investicijskimi deli. Občine se pooblaste, da oddajo dela, pri katerih zaposlijo brezposelne. Za financiranje teh del bo potrebnih 600 milijonov mark. Eno tretjino te vsote bodo dale občine, eno tretjino država v obliki davčnih dobro imeti j in eno tretjino v menicah, ki jih bo prevzela Državna banka. NEMŠKO-ANGLEŠKA TRGOVINSKA POGAJANJA V Londonu se bodo v kratkem pričela britansko nemška trgovinska pogajanja, ker je že angleška vlada odgovorila na nekatere nemške farifne predloge. Kakor znano, se še od lanskega leta, ko je uvedla Anglija nove carinske tarife, 'vodi spor med njo in Nemčijo, če je bila Anglija na podlagi veljavne nemško-britanske pogodbe upravičena za povišanje carin. IZVOZ SADJA IZ U.S. A. 1 Leta 1931. so izvozile Združene države. Sev. Amerike sadja za 56,250.ekmez 7, medu 16—24, sladkorja v prahu 15-75—1650, v kristalu 14—15, v kockah 15-75—1650, kvasa 34—44, škroba pšen. 10—16, riževega 16—24, riža 3-50 do 11, 1 lit. kisove kisline 40—50, kisa navadnega 2—3-50, kisa vinskega 4—8, olja olivnega 14—20, olja bučnega 12—14, špirita aenat. 6—8, 1 kg mila 9—15, sode 1-75—2, ječmenove kave 8—5, cikorije 16 do 17 Din. Žito: 1 kg pšenice 1‘50, rži 1 '20—2, ječmena 1-10—2, ovsa 1-20—2-20, koruze 1—2, prosa 1-10, ajde 1*25—2, fižola 1-50 do 4, graha 12—14, teče 10—12 Din. Mlcvski izdelki: 1 kg pšenične moke -00 3—3-25, »0« 3—3-25, »2« 2-80—3, »4« 2-70 do 2-80, *5« 2-50—2-75, »6« 2-25—250, >7« 1*75—2-25, ržene moke 1. vrste 2-35—3, II. vrste 2-25—250, prosene kaše 3'30—4, ječ-menčka 2 90—12, otrobov 1—1"50, koruzne moke L40—2-75, koruznega zdroba 2-25 do 3"50, pšeničnega zdroba 3"20—4, ajdove moke št. 1 4-50—550, št. 2 350—4-50 Din. Krma: 100 kg sladkega ali kislega sena 70—100, otave in detelje 90—100, ovsene slame, pšenične slame 60—65 Din. Kurivo: 1 kubični meter trdih drv 90 do 100, mehkih drv 70—80, 100 kg premoga trb. 40—42, premoga velenj. 22—24, 1 kg oglja 2, koksa 0-75—1, 1 lit. petroleja 7, 1 kg karbida 6—7, sveč 14—36, 1 lit. bencina 6—7 Din. Zelenjava; 1 kom. glavnate salate 1 do 1-50, endivije 0-50—2, 1 kup radiča 1, 1 glava zelja poznega 1—4, ohrovta 1—3, 1 kom.karfijole 1—5, 1 kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 2, 6 kom. zelene paprike 1, 1 kom. kumare 0-50, buč jedilnih 0-50, 1 lit. graha luščenega 10—12, 1 kup fižola v stročju 1, 1 šopek peteršilja 050, 1 kom. zelene 1—3-50, zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 2—3, česna 6—10, 1 kom. pora 0-50—1, 1 kup. korenja vrtnega 1, |k>se rdeče 1, repe 1, kolerabe kom. 0-50—1, 1 kg krompirja poznega 0-75—1-50, hrena 6—8, zelja kislega 4, repe kisle 3 Din. * Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 21. oktobra 1932 je bilo pripeljanih 274 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 50—80, 7 do 9 tednov stari 100—130, 3 do 4 mesece stari 180—250, 5 do 7 mesecev stari 350—400, 8 do 10 mesecev stari 430—480, 1 leto stari 600—750, 1 kg žive teže 6-50 do 7, 1 kg mrtve teže 9—10. Prodanih je bilo 176 svinj. Že v 24 urah St klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete- Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenbureova ul. 8. Telefon št. 22-72 Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Torek, dne 25. oktobra: Lopez. Red A. Sreda, dne 26. oktobra: Gospa Inger. Red Sreda. Četrtek, dne 27. oktobra: ob 15. uri: Zločin in kazen. Dijaška predstava po gla-boko znižanih cenah. Izven. Opera, začetek ob 20. Torek, dne 25. oktobra: Hlapec Jernej. Red C. Sreda, dne 26. oktobra: zaprto. Četrtek dne 27. oktobra: Hlapec Jernej. Red B. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, dne 25. oktobra: Dve nevesti. Red A. Sreda, dne 26. oktobra: Zaprto, četrtek, dne 27. oktobra: Friderika. Red C. Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe cJvcm Jelačin Ljubljana Zaloga eveie proiene kave, mletih dišav in rudninske vodt. „ Točna in solidna postrežbaI — Zahtevajte ceniki b. M i k u š Ljubljana, Mestni trg 15 Telefon št. 'T282 8 Na malo Na veliko Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek -> Svoji k svojim! Ustanovljeno 1839 S&rzojavi: dirispercoloniale JLjubljana — Geleton št. 2263 Ani. Krisper Coloniale Lastnih: J© sip Verlič 'Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. ‘Gočna postrežba. Ljubljana iDuna/ska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 1840 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolaga. Tovarna motvoza in vrvarna d- d- Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljulbljana.