Petra in začetek njegove zgodbe že poznamo, do nje je samo en klik … Avtorice: Zala Primožič, Andreja Kozmelj, Irena Svetin, Ida Repovž-Grabnar Avtor ilustracij: Peter Polončič Ruparčič Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311.312(497.4)"2004/2014"(0.034.2) TO je Slovenija [Elektronski vir] : naše prvo desetletje v EU / [avtorji Zala Primožič ... [et al.] ; avtorji ilustracij Peter Polončič Ruparčič]. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2014 ISBN 978-961-239-298-7 (pdf) 1. Primožič, Zala 273398784 Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 400 izvodih – ISBN 978-961-239-298-7 To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU 3 BE 1957 UVODNA BESEDA FR 1957 1. maja 2014 bo minilo deset let od vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Kot novinka v tej skupnosti DE 1957 držav se je Slovenija hitro prilagodila ustroju EU in v prvi polovici leta 2008 je že predsedovala Svetu EU IT 1957 kot prva od desetih držav, ki so postale članice EU v letu 2004. V letu 2007 se je Slovenija vključila še v Evropsko monetarno unijo. LU 1957 Kaj nam o kakovosti življenja prebivalcev, o razvoju družbe, o stanju v gospodarstvu v tem desetletju lahko NT 1957 povejo statistični podatki? Živimo po vstopu v EU boljše ali slabše? Na taka in podobna vprašanja želimo DK 1973 odgovoriti v tej publikaciji s pomočjo statističnih podatkov in kazalnikov. Položaj prebivalcev Slovenije, stanje okolja v Sloveniji, ekonomsko kondicijo Slovenije v letu 2004 primerjamo s stanjem v zdajšnjem IE 1973 obdobju, po desetih letih (z zadnjimi podatki, ki so nam bili ob nastajanju publikacije že na voljo). Za širšo UK 1973 predstavitev položaja Slovenije med vsemi preostalimi državami članicami Evropske unije in za njihovo EL 1981 medsebojno primerjavo dodajamo podatke z nekaterih ključnih področij še za vsako od njih. PT 1986 Za prikaz podobe Slovenije v zadnjem desetletju smo uporabili uveljavljene statistične kazalnike, take, ki nam pomagajo ustvariti o opazovanih pojavih objektivno sliko. Koncept in obseg publikacije nam ne ES 1986 dopuščata, da bi v ta prikaz zajeli življenje prav vsake posamezne skupine prebivalstva in prav vse izseke AT 1995 našega življenja v vsej njihovi raznolikosti. Vrednostno ocenjevanje stanj in trendov prepuščamo drugim strokovnjakom. FI 1995 In kdo je Peter? Statistično še kar značilen mlad prebivalec Slovenije, ki pa ga ni mogoče vedno najti SE 1995 v statističnih povprečjih, ker je njegova zgodba resnična. Posameznih, resničnih življenj namreč ni v CY 2004 statistiki, ker statistika po definiciji zagotavlja in izkazuje agregatne, statistično posplošene podatke o množičnih pojavih, statistično zgodbo o Sloveniji pa soustvarjamo vsi prebivalci in vsak posebej. CZ 2004 EE 2004 HU 2004 LV 2004 LT 2004 MT 2004 Genovefa Ružić, PL 2004 generalna direktorica SK 2004 v članic v EUža SI 2004 BG 2007 opa drst RO 2007 o v Let HR 2013 To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU 5 VSEBINA KAM IN KAKO POTUJEMO?.............................................................................................................................................................. 7 KOLIKO ŠE KMETUJEMO? ................................................................................................................................................................. 11 ČEDALJE BOLJ IZOBRAŽENI ............................................................................................................................................................ 15 DELO – PRAVICA ALI PRIVILEGIJ? .................................................................................................................................................. 19 SKRBIMO ZA OKOLJE ......................................................................................................................................................................... 23 KOLIKO NAS DELA, KAKO ŽIVIMO? ............................................................................................................................................... 29 GOSPODARSTVO IN BLAGINJA ...................................................................................................................................................... 33 KAJ DELAMO, KO NE DELAMO? ..................................................................................................................................................... 39 TRETJE OBDOBJE ................................................................................................................................................................................ 43 ODITI ALI OSTATI? ............................................................................................................................................................................... 47 FANTEK ALI PUNČKA? ....................................................................................................................................................................... 51 KAM IN KAKO POTUJEMO? Ko smo Petra nazadnje srečali, je bil na morju. Pred odhodom je imel kar veliko težav z izbiro počitniške destinacije, saj kljub občasnemu študentskemu delu denarja ni bilo na pretek. Iz zagate ga je rešil brat Tomaž, ki ga je povabil, naj se pridruži njemu in njegovi družbi na potovanju z avtodomom po jadranski obali. Nameravali so ponoviti nepozabno potovanje izpred nekaj let. Povabilu se je z veseljem odzval! Prihranki mu bodo zagotovo zadostovali, poleg tega pa bo prav gotovo zabavno. Prav zanimalo ga je, kaj vse se je od leta 2004, ko so tja potovali prvič, spremenilo. Kaj vse se je od takrat spremenilo za povprečnega slovenskega turista? Poglejmo, kaj kažejo podatki! 8 KAM IN KAKO POTUJEMO? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t FI 89,8 Primerjati življenje v Sloveniji v letu 2004 in danes, Hrvaška je bila najpogostejši cilj ostaur v letu 2014, je mogoče z več kazalniki, eden izmed zasebnih potovanj v tujino v letu 2004 NL 84,1 uveljavljenih so tudi turistična potovanja prebivalcev Vir: E (65 % potovanj) in tudi v letu 2012 Slovenije. Podrobna primerjava podatkov za obe leti LU 78,6 (63 % potovanj). pokaže, da bistvenih razlik na tem področju statistika ni DK 77,41) zaznala, razen pri vrsti nastanitve in izdatkih. DE 77,2 Prebivalci Slovenije, stari najmanj 15 let, so se v letu 2012 (podatkov za 2013 še nimamo) odpravili na približno 4,5 CY 75,71) V 52 % zasebnih potovanj v letu 2012 so turisti milijona turističnih potovanj; skoraj 90 % teh potovanj bivali v plačljivih nastanitvenih objektih: v hotelih in AT 75,3 je bilo zasebnih. Najmanj enega zasebnega potovanja podobnih objektih (v 21 % zasebnih potovanj), v kampih se je udeležilo 64 % prebivalcev Slovenije, starih več kot CZ 75,0 (v 10 %) ter drugih najetih nastanitvenih objektih, kot 15 let. 61 % zasebnih potovanj je bilo krajših (tj. z 1–3 so zasebne sobe ali apartmaji, počitniška naselja ipd. FE 72,2 prenočitvami), 39 % pa daljših (tj. z vsaj 4 prenočitvami). (v 21 %). Vsa zasebna potovanja skupaj so zajemala povprečno IE 70,8 4,3 prenočitve (samo po Sloveniji povprečno 2,7, samo V 48 % zasebnih potovanj so turisti bivali v brezplačnih nastanitvenih objektih: pri sorodnikih ali prijateljih UK 65,5 po tujini pa povprečno 5,8 prenočitve). (v 27 %) in v lastnem počitniškem bivališču (v 21 %). SI 63,6 Zakaj so se turisti sploh odpravili na potovanja? Na 78 % V letu 2004 je bilo to razmerje skoraj obrnjeno: v zasebnih potovanj so se odpravili predvsem zato, 46 % zasebnih potovanj so turisti bivali v plačljivih ovanja (v %), EU28, 2012 EU28 60,71) da bi izrabili prosti čas (počitnice, dopust, potovanje), nastanitvenih objektih, v 54 % pa v brezplačnih ot EE 60,6 glavni razlog za 22 % zasebnih potovanj pa je bil obisk nastanitvah. sorodnikov in prijateljev. SK 54,4 Malo več kot polovica (51 %) zasebnih potovanj v letu ES 52,6 2012 je potekalo po tujini. Daleč največkrat obiskana LT 51,9 država na zasebnih potovanjih v tujino je bila Hrvaška V letu 2012 so med zasebnimi (pri 63 % zasebnih potovanj po tujini), sledile so Bosna prevladovala potovanja (52 %), med HR 51,3 in Hercegovina (6 %), Italija (5 %) in Avstrija (4 %). katerimi so turisti bivali v plačljivih MT 49,3 Naštete države so bile najpogosteje cilj potovanj tudi nastanitvenih objektih, v letu 2004 pa v letu 2004. potovanja, med katerimi so bivali v i so se udeležili zasebnega p BE 49,2 V obeh letih, v 2004 in v 2012, se je večina turistov brezplačnih nastanitvah (54 %). ev, k IT 49,0 odpravila na zasebno potovanje v juliju, glavno alc PL 47,9 prevozno sredstvo pa je bilo osebno cestno motorno vozilo (avtomobil, avtodom, motorno kolo). ebiv LV 45,2 . HU 37,7 tek PT 36,7 eč let starih pr EL 33,1 cenjen poda RO 21,4 a 1) Otk BG 18,9 Delež 15 ali v SE … ... ni poda To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU KAM IN KAKO POTUJEMO? 9 Turisti na zasebnem potovanju so v letu 2012 porabili na dan 641.000 ali 36 % prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let, se v letu povprečno 44 EUR; na zasebnem potovanju po Sloveniji so porabili 2012 ni udeležilo nobenega zasebnega potovanja (niti krajšega niti povprečno 33 EUR na dan, na zasebnem potovanju po tujini pa daljšega). Na vprašanje, zakaj si niso privoščili nobenega potovanja povprečno 49 EUR na dan. Povprečno največji strošek na zasebnih (navedli so lahko več razlogov), jih je skoraj polovica (49 %) navedla potovanjih so pomenili izdatki za nastanitev (37 % celotnih finančne razloge, približno tretjina (31 %) zdravstvene razloge, 17 % izdatkov), potem izdatki za prevoz (27 %), za hrano in pijačo v jih je navedlo delovne obveznosti, 16 % pa jih ni čutilo potrebe po restavracijah in lokalih (17 %) ter za vse druge storitve in nakupe potovanju. Za leto 2004 so na voljo samo podatki o neudeležbi (19 %). V letu 2004 so turisti porabili na dan povprečno 7.905 SIT na daljših zasebnih potovanjih: v tem letu se na nobeno daljše (na potovanju po Sloveniji 5.566 SIT, na potovanju po tujini pa zasebno potovanje ni odpravilo 44 % prebivalcev Slovenije, starih 8.987 SIT). Če slovenske tolarje pretvorimo v evre po enotnem najmanj 15 let; 41 % od teh si potovanja ni moglo privoščiti zaradi menjalnem tečaju 239,64 SIT za evro, lahko ocenimo, da so bili finančnih razlogov, 23 % zaradi pomanjkanje prostega časa, 17 % izdatki na zasebnem potovanju v letu 2004 nižji: povprečno 33 EUR iz zdravstvenih razlogov, 13 % jih ni čutilo potrebe, da bi zapuščali na dan (po Sloveniji povprečno 23 EUR, po tujini povprečno 38 EUR svoj dom, 3 % pa jih je odhajalo v počitniško bivališče ali na na dan). enodnevne izlete. Povprečni izdatki turista na zasebnem potovanju na dan (EUR), Udeleženost na zasebnih potovanjih in značilnosti zasebnih Slovenija, 2012 potovanj, Slovenija 2004 2012 Delež prebivalcev, ki so odšli na vsaj eno daljše zasebno potovanje (%) 56,5 52,0 Delež krajših zasebnih potovanj med vsemi zasebnimi potovanji (%) 61,5 61,4 Delež zasebnih potovanj v tujino (%) 53,8 51,3 Delež zasebnih potovanj, katerih glavni namen je bilo preživljanje prostega časa 85,6 78,3 (%) Delež zasebnih potovanj v juliju (%) 20,1 19,2 Delež zasebnih potovanj, med katerimi so turisti bivali v brezplačnih nastanitvah (%) 53,6 47,9 Povprečni izdatki na zasebnem potovanju na dan (EUR) 33,0 43,9 Vir: SURS Vir: SURS 10 KAM IN KAKO POTUJEMO? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t LV 102 Podatki o turističnih potovanjih prebivalcev Slovenije Kakšno je stanje drugje po Evropi? Najbolj priljubljene ostaur torej kažejo, da se značilnosti zasebnih potovanj v turistične destinacije v letu 2013 v Evropi so bile Francija HU 103 primerjavi z letom 2004 niso bistveno spremenile. Kako (405 milijonov prenočitev), Španija (387 milijonov Vir: E je vstop Slovenije v Evropsko unijo vplival na obisk prenočitev), Italija (363 milijonov prenočitev), Nemčija RO 103 tujih turistov pri nas? So ti po 1. maju 2004 prihajali v (355 milijonov prenočitev) in Združeno kraljestvo (320 PT 112 Slovenijo v večjem številu, so pri nas večkrat prenočevali milijonov prenočitev). V teh petih državah je bilo skupaj kot pred tem? Podatki kažejo, da je odgovor pritrdilen. ustvarjenih 70 % vseh turističnih prenočitev v EU28. CZ 116 Število prihodov in število prenočitev turistov sta se BG 132 v zadnjih letih povečevali; v turističnih nastanitvenih objektih je bilo v letu 2012 evidentiranih največ EE 167 prihodov in največ prenočitev turistov doslej: skoraj Najbolj priljubljena turistična ES 175 3,3 milijona prihodov in več kot 9,5 milijona prenočitev destinacija v letu 2012 je bila Francija. turistov (tujih in domačih). Leto 2012 je bilo rekordno SI 189 predvsem zaradi tujih turistov, saj so ustvarili skoraj 2,2 milijona prihodov in skoraj 5,8 milijona prenočitev. LT 193 In kdo v Evropi največ potuje? V letu 2012 se je vsaj Sicer število prihodov in število prenočitev tujih turistov enega zasebnega potovanja udeležilo 90 % Fincev, HR 193 po upadu v letih 2008 in 2009 stalno naraščata (prihode 84 % Nizozemcev in 79 % Luksemburžanov. V precej in prenočitve turistov spremljamo od leta 2008 po novi DK 239 manjših odstotkih so se zasebnih potovanj udeleževali metodologiji), medtem ko ostajata število prihodov in Bolgari (19 %), Romuni (21 %) in Grki (33 %). Slovenci CY 295 število prenočitev domačih turistov približno enaki ali smo se s skoraj 64 % uvrstili nad povprečje EU28; to se celo znižujeta. FI 310 znaša nekaj več kot 61 %. NL 332 Prihodi in prenočitve turistov (v 1.000), Slovenija SK 359 IT 414 DE 430 IE 486 AT 554 ovanju (v EUR), EU28, 2012ot BE 554 MT 608 LU 715 EL … i na zasebnem ptk FR … da PL … a ečni iz SE … tk Povpr UK … ... ni poda Vir: SURS KOLIKO ŠE KMETUJEMO? Počitnice na morju so hitro minile in Peter se je vrnil v Ljubljano. Vsakodnevno rutino je nekaj mesecev pozneje spremenilo srečanje s Špelo, ki jo je Peter po naključju spoznal na ljubljanski tržnici. Na domiselno opremljeni stojnici je navdušeno prodajala pridelke z domače ekološke kmetije. Povpraševanja ni manjkalo, saj je takih kmetij le za vzorec. Zgodila se je ljubezen na prvi pogled (kaj se to ne dogaja samo v filmih?). Peter je odslej svoj prosti čas pogosto preživljal na Gorenjskem, kjer je po najboljših močeh pomagal pri delu na družinski kmetiji. Vse delo so opravljali družinski člani, zato ga ni nikoli zmanjkalo, vendar je bilo to Petru v veliko veselje. 12 KOLIKO ŠE KMETUJEMO? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU RO 31,5 Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so se od vstopa Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskih Slovenije v EU do danes nekoliko spremenila, po gospodarstvih (v %), Slovenija, 2013 IT 13,2 številu in po obsegu: od leta 2004 do leta 2010 PL 12,3 se je njihovo število zmanjšalo za več kot 2.500, preostala kmetijska gospodarstva pa so se nekoliko ES 8,1 povečala. Kmetijsko gospodarstvo je tako v letu 2010 EL 5,9 obdelovalo povprečno približno 3.000 m2 (0,3 ha) več njiv, po 2.000 m2 (0,2 ha) več trajnega travinja, HU 4,7 sadovnjakov in oljčnikov ter toliko vinogradov kot v FR 4,2 letu 2003, ko se je Slovenija pripravljala na vstop v EU. Vse pomembnejše panoge živinoreje pa so v tem BG 3,0 obdobju upadle, predvsem prašičereja. PT 2,5 Po zadnjih razpoložljivih podatkih (začasni podatki DE 2,4 za leto 2013) obdeluje povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji 6,5 hektarja kmetijskih HR 1,9 zemljišč v uporabi in redi 5,5 glave velike živine. V LT 1,6 Sloveniji je bilo v letu 2013 okoli 73.000 kmetijskih gospodarstev (to so kmetijska podjetja in družinske 1) Vključeni so tudi skupni pašniki. UK 1,5 kmetije skupaj); vsa skupaj so gospodarila z več Vir: SURS AT 1,2 kot 888.000 hektarji vseh zemljišč; od tega je bilo približno 56 % kmetijskih zemljišč (to so kmetijska Na kmetijskih gospodarstvih so v letu 2013 redili okoli IE 1,1 zemljišča v uporabi in neobdelana in zarasla 462.500 govedi (ali okoli 16.000 manj kot v letu 2003), LV 0,7 kmetijska zemljišča skupaj), okoli 42 % gozda in 2 % okoli 287.900 prašičev (ali okoli 320.000 manj kot v nerodovitnih zemljišč. letu 2003) in okoli 4.952.500 kljunov perutnine (ali SI 0,6 okoli 181.000 manj kot v letu 2003). Poleg tega so za Največji del celotne površine kmetijskih zemljišč v NL 0,6 prehrano ljudi redili (v manjšem obsegu) tudi drobnico, uporabi so obsegali trajni travniki in pašniki (58 %), konje in druge živali. SE 0,6 drugi največji del njive (36 %) in potem trajni nasadi (6 %). Prevladujoča kultura na njivah so bila ves čas, FI 0,5 pred vstopom Slovenije v EU in tudi danes, strna žita; V zadnjih letih je močno upadlo število BE 0,4 v letu 2013 so se pridelovala na okoli 56 % površine prašičev: v letu 2013 so jih kmetijska ev (v %), EU27, 2010 gospodarstva redila 287.900, deset let DK 0,3 vseh njiv; na približno 32 % površine njiv se je pridelovala zelena krma. pred tem pa 607.900. CY 0,3 odarst SK 0,2 ih gosp CZ 0,2 EE 0,2 metijsk t MT 0,1 ostaur Delež k LU 0,0 Vir: E To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU KOLIKO ŠE KMETUJEMO? 13 Slovenska kmetijska gospodarstva so v letu 2012 zadovoljila z Po podatkih iz leta 2010 (takrat je v večini držav članic EU potekal lastnimi pridelki in proizvodi malo več kot 70 % potreb prebivalcev popis kmetijstva) pomenijo slovenska kmetijska gospodarstva Slovenije po žitih, okoli 83 % potreb po mesu, okoli 92 % potreb 0,6 % vseh kmetijskih gospodarstev v EU28. V EU28 je bilo ob po jajcih, le 34 % potreb po zelenjavi in le okoli 55 % potreb po omenjenem popisu približno 12 milijonov kmetijskih gospodarstev, krompirju. od tega jih je bilo skoraj tretjina v Romuniji. Povprečno veliko Ena najpomembnejših panog slovenskega kmetijstva je prireja slovensko kmetijsko gospodarstvo je bilo sicer več kot pol manjše kravjega mleka. Mleka smo ves ta čas (2003–2012) pridelali več, od povprečno velikega kmetijskega gospodarstva v celotni EU28. kot ga sami potrebujemo, čeprav se je prireja kravjega mleka po vstopu Slovenije v EU zmanjšala za okoli 6 % (z okoli 661.700 ton v letu 2003 na okoli 620.900 ton v letu 2012). Stopnja samooskrbe v bilancah proizvodnje in potrošnje za žita, krompir, zelenjavo in meso, Slovenija Vira: SURS, KIS 14 KOLIKO ŠE KMETUJEMO? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU Ekološko kmetijstvo postaja v slovenskem kmetijskem CZ 152 Posamezne kategorije kmetijskih zemljišč v uporabi z prostoru čedalje pomembnejše; v zadnjih letih se je ekološko pridelavo so bile v letu 2012 v celotni kmetijski UK 90 število kmetijskih gospodarstev z ekološkim načinom pridelavi zastopane takole: največji delež so zavzemali pridelave opazno povečalo. V letu 2004 je bilo takih oljčniki (21 % površine vseh oljčnikov), sledili so trajni SK 78 kmetijskih gospodarstev približno 1.600, v letu 2012 travniki in pašniki (11 % površine vseh) ter sadovnjaki DK 63 pa skoraj 2.700. Povečuje se tudi površina kmetijskih (prav tako 11 % površine vseh). Njive z ekološko zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo in število živali pridelavo so zavzemale le nekaj več kot 2 % površine LU 60 v ekološki reji. V letu 2012 je bilo ekološki pridelavi vseh njiv, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva v DE 56 namenjenih 35.000 hektarjev površine kmetijskih Sloveniji. zemljišč v uporabi (to je 52 % več kot v letu 2004), vseh FR 54 živali v ekološki reji pa je bilo skoraj 130.000. EE 48 V letu 2012 je delež kmetijskih zemljišč SE 43 Površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim v uporabi z ekološko pridelavo znašal načinom kmetovanja (ha), Slovenija FI 36 nekaj več kot 7 % vseh kmetijskih 2004 2012 zemljišč v uporabi. IE 36 Njive in vrtovi 1.722 3.787 vo (ha), EU28, 2010 BE 32 od tega zelenjadnice in jagode 82 184 NL 26 odarst Trajni travniki in pašniki 20.908 29.814 Največji delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko ES 24 pridelavo so v letu 2012 imeli v Avstriji, skoraj 19 % Sadovnjaki 336 988 od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V Sloveniji se je o gosp LV 22 Vinogradi 49 324 takrat ekološko kmetovalo na nekaj več kot 7 % vseh AT 19 Oljčniki 5 185 kmetijskih zemljišč v uporabi. Tak način kmetovanja je metijsk bil tedaj najmanj uveljavljen v Bolgariji in na Malti; v EU28 14 Drevesnice, trsnice in matičnjaki 0 2 vsaki od teh držav so za ekološko pridelavo namenili LT 14 Vir: MKO manj kot 1 % vseh zemljišč v uporabi. abi na kor BG 12 PT 12 PL 10 emljišč v up HU 8 ih z IT 8 metijsk SI 6 HR 6 EL 5 ovršina k RO 3 t ečna p CY 3 ostaur Povpr MT 1 Vir: E ČEDALJE BOLJ IZOBRAŽENI Peter je v 2. letniku študija ugotovil, da bi mu precej verjetno študij ekonomije nudil večje zaposlitvene možnosti kot varstvo okolja. Zato se je prepisal v bolonjski univerzitetni študijski program na Ekonomski fakulteti, smer Management, in po desetih študentskih letih je oktobra 2012 pred starši, bratom, babico in dekletom ponosno prejel svojo diplomo. Starši so mu ob podelitvi diplome priznali, da jih je že pošteno skrbelo, ali bo sploh kdaj doštudiral, saj je že zdavnaj presegel povprečno trajanje študija. 16 ČEDALJE BOLJ IZOBRAŽENI To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t IE 51,1 Se je zanimanje mladih za določena študijska področja Sestava prebivalstva po stopnjah izobrazbe se je ostaur v zadnjem desetletju spremenilo? Ne bistveno. Še v zadnjih desetih letih kar precej spremenila: med CY 49,9 vedno se v največjem odstotku odločajo za študij na prebivalci Slovenije, starimi vsaj 15 let, je bilo v Vir: E družboslovnih področjih. V letu 2012 je bilo namreč letu 2013 skoraj 20 % takih, ki so imeli terciarno LU 49,6 med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja (višješolsko ali visokošolsko) stopnjo izobrazbe. Pol LT 48,6 diplomantov družboslovnih, poslovnih ali v pravo odstotka prebivalstva je imelo naziv doktorja znanosti. usmerjenih študijskih programov 40 %. Ženske se še Pred desetimi leti je bil delež najbolj izobraženega SE 47,9 vedno v največjem številu vpisujejo v družboslovne prebivalstva precej nižji; ob popisu prebivalstva v letu UK 47,1 smeri; med diplomanti omenjenih in v izobraževanje, 2002 je imelo vsaj višješolsko izobrazbo 13 % ljudi. umetnost in humanistiko usmerjenih programov so Približno pol prebivalcev je imelo tako ob popisu FI 45,8 bile zastopane kar z dvema tretjinama. Moški se v prebivalstva v letu 2002 kot v letu 2013 srednješolsko BE 43,9 največjem številu odločajo za študij družboslovja, za izobrazbo. Tretjina prebivalstva, starega 15 ali več let, tehnično in tehnološko usmerjene programe ter za pa je v letu 2002 imela največ osnovnošolsko izobrazbo. FR 43,6 gradbeništvo. Delež teh se je v zadnjem desetletju znižal: do leta 2013 DK 43,0 na 27 %. NL 42,21) ES 40,1 Diplomanti višješolskega in visokošolskega izobraževanja po področjih izobraževanja (KLASIUS-P) in spolu, Slovenija, 2012 SI 39,2 EE 39,1 alci (v %), EU28, 2012 PL 39,1 ebiv LV 37,2 EU28 35,7 DE 32,0 EL 30,9 HU 29,9 PT 27,2 BG 26,9 enih med 30–34 let starimi pr AT 26,3 až CZ 25,6 obr HR 23,7 Vir: SURS SK 23,7 ciarno iz . er tek MT 22,4 ek tot RO 21,8 Odst IT 21,7 Začasni poda1) To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU ČEDALJE BOLJ IZOBRAŽENI 17 Mlajša in starejša generacija se po doseženi izobrazbi precej Izobrazbena raven prebivalstva je različna tudi glede na spol. razlikujeta. Mlajši po stopnji formalne izobrazbe v povprečju V letu 2013 je imelo terciarno izobrazbo več žensk kot moških prekašajo starejšo populacijo. Med prebivalci, starimi od 30 do (22 % : 17 %), prav tako pa tudi samo osnovnošolsko ali nižjo 39 let, jih je imelo v letu 2013 terciarno (tj. višje- ali visokošolsko) izobrazbo (32 % : 23 %). Pri moških se je raven izobrazbe s starostjo izobrazbo več kot tretjina, največ osnovnošolsko izobrazbo pa spuščala zelo počasi, pri ženskah pa je bil ta padec izrazitejši. Največ 10 %; med prebivalci, starimi vsaj 60 let, pa jih je imelo terciarno višje- ali visokošolsko izobraženih žensk je bilo med ženskami, starimi stopnjo izobrazbe 12 %, največ osnovnošolsko pa kar 43 %. Med od 30 do 34 let, kar 46 %; samo osnovnošolsko izobrazbo je imelo mladimi, starimi od 20 do 24 let, jih je imelo vsaj srednješolsko manj kot 7 % mladih žensk (30−34 let). S starostjo se je to razmerje izobrazbo več kot 90 %. hitro obrnilo: med 65 ali več let starimi ženskami jih je imelo terciarno izobrazbo le 8 %, samo osnovnošolsko izobrazbo pa skoraj 60 %. Tako hitro dviganje izobrazbene ravni žensk nas ne preseneča. Izobrazbena sestava oseb, starih 30–39 let, in oseb, starih vsaj 60 V letu 2012 je bilo od prebivalk, starih od 19 do 24 let, vključenih let (v %), Slovenija v terciarno izobraževanje 57 %, od moških iste starosti pa 40 %. Tudi sicer se je število vključenih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje v zadnjih dvajsetih letih hitro povečevalo, pred petimi leti je krepko preseglo 100.000 na študijsko leto, v zadnjih nekaj letih pa opažamo postopen upad. Izobrazbena sestava moških in žensk (v %), Slovenija Vir: SURS Po deležu od 30 do 34 let starih prebivalcev s terciarno izobrazbo se je Slovenija v letu 2012 (39 %) uvrstila nad povprečje EU (36 %). Najvišje so se po vrednosti tega kazalnika uvrstile Irska, Ciper, Luksemburg in Litva (v vsaki približno 50 %). Vir: SURS 18 ČEDALJE BOLJ IZOBRAŽENI To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t V srednješolsko izobraževanje je bilo v šolskem letu Pri najmlajših je stanje drugačno: število vrtčevskih HR 4,2 osta 2012/13 vključenih 91,8 % mladih, starih od 15 do 18 otrok se namreč povečuje. Pred desetimi leti je bilo v ur SI 4,4 let. Največ se jih je vpisalo v srednje strokovne in srednje vrtce vključenih približno 55.000 otrok, v letu 2012/13 Vir: E splošne programe. Ker so generacije otrok čedalje manj je bilo »vrtičkarjev« 18.000 več. V letu 2004 sta vrtec SK 5,3 številčne, je število srednješolcev in osnovnošolcev obiskovali dve tretjini od vseh otrok, starih od 1 do CZ 5,5 vsako leto nižje. 5 let, v letu 2012 pa že tri četrtine. Na povečevanje PL 5,7 V šolskem letu 2004/05 smo imeli čez 100.000 števila otrok v vrtcih je vplivala predvsem sprememba srednješolcev in 174.000 osnovnošolcev, v šolskem letu zakonodaje (od 2008 do 2012 je bil vrtec za drugega in LT 6,5 2012/13 pa je bilo prvih 78.200, drugih pa 162.000. V nadaljnje otroke brezplačen, od 2013 naprej pa je cena SE 7,5 razredih je bilo povprečno 19 učencev. vrtca za te otroke 30-odstotna). Temu ustrezno so se povečale tudi vrtčevske kapacitete: pred desetimi leti AT 7,6 so bili malčki vključeni v 3.232 oddelkov v 752 vrtcih, v letu 2012/13 je bilo v nekaj več kot 900 vrtcih že 4.861 LU 8,1 oddelkov. NL 8,81) FI 8,9 Delež vpisanega prebivalstva v tipični starostni skupini v šolskem letu 2012/13 ter število vpisanih v formalno DK 9,1 izobraževanje v šolskih letih 2012/13 in 2004/05, Slovenija IE 9,7 EE 10,5 DE 10,6 LV 10,6 EL 11,4 CY 11,4 HU 11,5 FR 11,6 BE 12,0 BG 12,5 evanja (v %), EU28, 2012 EU28 12,71) až UK 13,6 obr RO 17,4 ev iz IT 17,6 . tek Vir: SURS PT 20,8 MT 22,6 dnja opustit Zgo ES 24,9 Začasni poda1) DELO – PRAVICA ALI PRIVILEGIJ? »Če boš imel dobro izobrazbo, boš imel dobro službo in prijetno življenje,« so govorili še dijaku Petru, da bi v njem spodbudili veselje do šole. A stanje v Sloveniji se je od takrat precej spremenilo. Razmere na slovenskem trgu dela so se v zadnjem obdobju močno zaostrile; mladi to še posebej občutijo, saj čedalje težje postajajo aktivni igralci na trgu dela. Peter do konca leta 2012 še vedno ni našel zaposlitve, zato se je v začetku leta 2013 kot eden od 120.000 iskalcev zaposlitve prijavil na zavod za zaposlovanje. Ne, te številke − sto dvajset tisoč − si ni želel niti predstavljati! 20 DELO – PRAVICA ALI PRIVILEGIJ? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU AT 4,9 Pri preučevanju slovenskega trga dela v samostojni V letu 2004, ko je Slovenija vstopala v EU, so bile razmere državi lahko razlikujemo dve obdobji: od osamosvojitve na trgu dela nekoliko boljše: na zavodu za zaposlovanje DE 5,2 do konjunkturnega leta 2008 in od leta 2008 naprej, ko je bilo prijavljenih okoli 93.000 oseb, nižja je bila tudi je slovensko gospodarstvo in s tem tudi trg dela močno stopnja registrirane brezposelnosti (10,6-odstotna). LU 5,7 zaznamovala gospodarska kriza. Pri iskanju zaposlitve ima pomembno vlogo dosežena MT 6,8 V letu 2013 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih stopnja izobrazbe. Iz spodnje tabele je razvidno, da NL 6,8 povprečno okoli 120.000 brezposelnih oseb, stopnja je bilo med osebami z najmanj višješolsko formalno registrirane brezposelnosti je bila 13,1-odstotna. Skoraj izobrazbo relativno (in tudi absolutno) manj registriranih CZ 7,0 tretjina teh oseb je bilo starih 50 ali več let. Mnogi brezposelnih oseb kot med tistimi, ki so končale največ DK 7,2 med njimi so izkoristili možnost, ki jo nudi slovenska osnovno šolo. Pri osebah s srednješolsko izobrazbo zakonodaja, in se pred upokojitvijo prijavili na zavod pa ni bilo bistvenih razlik: med vsemi osebami, starimi FI 7,2 za zaposlovanje in tako hitreje zaključili svoje delovno 15 ali več let, je bilo 55 % takih, ki so končale eno od RO 7,3 aktivno življenjsko obdobje. srednjih šol, med registriranimi brezposelnimi osebami pa je bilo srednješolsko izobraženih 56 %. SE 7,5 tletje 2013 UK 7,9 etr EE 8,2 BE 8,7 Prebivalci, stari 15 ali več let, in registrirane brezposelne osebe po stopnji dosežene izobrazbe (v %), Slovenija, 2013 FR 9,5 Prebivalci, stari 15 ali več let Registrirane brezposelne osebe SI 9,5 Skupaj 100,0 100,0 HU 9,9 osnovnošolska izobrazba ali manj 22,7 29,7 PO 9,9 srednješolska izobrazba 54,9 56,1 EU28 10,6 d 15 do 64 let (v %), EU28, 3. č najmanj višješolska izobrazba 22,4 14,2 LT 11,1 IT 11,4 Vir: SURS LV 12,0 BG 12,1 IE 13,3 SK 14,1 PT 16,3 oselnosti med osebami, starimi o CY 16,4 ezp HR 16,9 t ES 26,1 ostaur Stopnja br EL 27,2 Vir: E To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU DELO – PRAVICA ALI PRIVILEGIJ? 21 Konec leta 2013 je bilo največ registriranih brezposelnih oseb povprečja v celotni EU, čeprav se je v omenjenem obdobju celo prijavljenih na zavodu za zaposlovanje v ljubljanski občini: 16.531. povečala za okoli tri odstotne točke; v letu 2004 je bila namreč Ker je to najbolj naseljena slovenska občina, je bolj smiselno 6,5-odstotna, v tretjem četrtletju 2013 pa 9,6-odstotna (povprečje primerjati občine glede na stopnje registrirane brezposelnosti: EU28 je bilo ob istem času 9,3 % oz. 10,6 %). najvišjo so imeli v obmejni občini Dobrovnik/Dobronak, Kaj iz Ankete o delovni sili razberemo o mladih drugje po Evropi? 26,3-odstotno; kar 11 slovenskih občin pa je imelo v istem obdobju V tretjem četrtletju 2013 je bila stopnja anketne brezposelnosti nad 20-odstotno. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti je med mladimi Evropejci (starimi od 15 do 24 let), izmerjena z imela takrat občina Žiri: 5,6-odstotno. omenjeno anketo, najnižja v Nemčiji, 8,7-odstotna, najvišja pa v Grčiji, 57,2-odstotna. V letu 2004 je bilo stanje nekoliko drugačno: Stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji in nekaterih takrat je bila najnižja stopnja anketne brezposelnosti med mladimi izbranih občinah (v %), december 2013 izmerjena na Danskem (7,8-odstotna), najvišja pa na Poljskem (40,1- odstotna). V Nemčiji je bila takrat 13-odstotna in sedma najvišja med državami takrat petindvajsetčlanske EU; v Grčiji se je stanje v tistem obdobju močno poslabšalo, saj se je s takrat 26,5-odstotno stopnjo anketne brezposelnosti med mladimi uvrstila na rep lestvice, pa vendar je bila ta za več kot 30 odstotnih točk nižja kot konec leta 2013. Stopnje anketne brezposelnosti, 15−64 let, Slovenija Vir: SURS Poleg stopnje registrirane brezposelnosti je zanimiv kazalnik tudi t. i. stopnja anketne brezposelnosti. Stopnja anketne brezposelnosti med mladimi v Sloveniji, starimi od 15 do 24 let, je bila tako v letu 2004 kot tudi konec leta 2013 nižja od povprečja v celotni EU: v letu 2004 je bila 16,2-odstotna, v četrtem četrtletju 2013 pa 18,9-odstotna. Tudi med osebami v starostnem razredu 15–64 let je bila tako v letu 2004 kot tudi v tretjem četrtletju 2013 nižja od Vir: SURS SKRBIMO ZA OKOLJE Spomladi 2013 je Peter končno našel zaposlitev! Nevladna organizacija je za svoj projekt Čiščenje industrijske odpadne vode, ki ga je izdatno sofinancirala Evropska komisija, potrebovala nekoga, ki bo ta projekt ovrednotil z ekonomskega vidika. Peter je podpisal pogodbo za eno leto in s tem postal eden od 122.000 oseb, ki delajo za določen čas. Tema projekta se je Petru zdela zelo zanimiva, ker je lahko uporabil svoje znanje, pridobljeno pri študiju varstva okolja, in seveda sveže ekonomsko znanje. Ko pa je spoznal bogat nabor okoljskih kazalnikov uradne statistike, mu je bilo takoj jasno, da industrijsko onesnaževanje najhuje pritiska na okolje, čeprav se ni mogel otresti občutka, da so tudi posamezni prebivalci včasih pravi divjaki v odnosu do narave. 24 SKRBIMO ZA OKOLJE To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU ) MT 3 Kakovost življenja – naše počutje, zdravje, bivalne Katere dejavnosti najbolj obremenjujejo okolje? razmere – je v marsičem odvisna od mikrookolja, v • Največ izpustov je izviralo iz energetike, in sicer iz CY 9 katerem živimo in ki nas obdaja, nanj pa čedalje bolj porabe fosilnih goriv v prometu in pri proizvodnji vplivajo različni dejavniki iz širšega prostora. Širšo, LV 12 energije: v letu 2004 80 %, v letu 2011 pa 82 %. Iz objektivnejšo informacijo o kakovosti okolja v Sloveniji kmetijstva je v obeh letih izviralo 10 % izpustov, iz LU 12 dobimo, če se primerjamo z drugimi državami, saj je industrijskih procesov v letu 2004 okoli 6 %, v letu problematika okolja vsesplošna. SI 20 2011 pa okoli 5 % in iz odpadkov okrog 3 %. Vir: EEA (EEA_table_GMG.pdf Posamezni okoljski kazalniki kažejo, da se je stanje • Sestava izpustov se v preteklih letih praktično ni EE 21 okolja v Sloveniji od leta 2004 v marsičem izboljšalo: spreminjala. Toplogredni plini v izpustih so vsebovali LT 22 • Število dni s preseženo dnevno koncentracijo delcev največ, kar 80 %, ogljikovega dioksida, okrog 10 % PM je bilo v letu 2012 povsod po Sloveniji nižje kot metana in 6 % didušikovega oksida. SK 45 10 v letu 2004, razen v Murski Soboti in Trbovljah. • Kakovost pitne vode v tem obdobju se je izboljšala: DK 56 • Pri kakovosti zraka, ki jo merimo s količino delež neskladnih vzorcev vode v velikih oskrbovanih izpuščenih toplogrednih plinov, še ne dosegamo območjih, onesnaženih z bakterijo Escherichio coli, IE 58 ciljev Kjotskega protokola, po katerem bi morali se je zmanjšal za več kot trikrat. SE 61 količino izpustov do leta 2012 glede na izhodiščno vrednost v letu 1986 zmanjšati za 8 %: v letu 2004 BG 66 Izpusti v zrak, Slovenija smo količino izpustov presegli za 7,3 %, v letu 2011 2004 2012 HU 66 (zadnji podatki) pa za 4,8 %. Zmanjševanje v zadnjem . t), EU27, 2011 desetletju pa ni bilo enakomerno, nasprotno, do leta Delež izpustov ogljikovega dioksida FI 67 2008 se je količina izpuščenih toplogrednih plinov glede na celotne izpuste toplogrednih 82,1 82,9 (mio celo povečevala, šele v letu 2009 je začela upadati. plinov (%) 1) PT 70 O 2 Delež izpustov metana glede na AT 83 celotne izpuste toplogrednih 10,7 10,1 tih C plinov (%) EL 115 alen Delež izpustov didušikovega oksida viv BE 120 va. glede na celotne izpuste 5,9 5,7 RO 123 zdarst toplogrednih plinov (%) eni v ek Vir: SURS až CZ 134 , izr NL 194 emljišč in go ak abe z ES 351 v v zr PL 399 emembe r FR 486 ez spr ednih plino IT 489 gr UK 553 emljišč in br oplo DE 917 abe z ez r Izpusti t EU27 4.550 1) Br To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU SKRBIMO ZA OKOLJE 25 Bistvo trajnostnega razvoja je ohranjanje dolgoročnega ravnovesja Ker okolje v zelo veliki meri onesnažuje in obremenjuje promet, so med potrebami človeštva in zmogljivostjo narave; odločilna v povezavi s tem zelo ilustrativni podatki in kazalniki iz statistike dejavnika pri doseganju tega cilja sta skromnost in zavedanje o transporta: omejenosti razpoložljivih virov – vode in hrane. Za ponazoritev • Število osebnih vozil se je v obravnavanem obdobju povečalo: navajamo nekaj okoljskih kazalnikov za leti 2004 in 2012, ki v letu 2004 smo imeli na 1.000 prebivalcev 441 osebnih govorijo o stanju okolja in o našem odnosu do okolja in prihodnjih avtomobilov, v letu 2012 pa 492. generacij: • • Hkrati se je število potniških kilometrov, opravljenih v Končna poraba energije se je v letu 2012 glede na leto 2004 cestnem javnem potniškem prometu, zmanjšalo: leta 2004 je zmanjšala z 2,5 na 2,1 toe na prebivalca. bilo v cestnem javnem potniškem prometu opravljenih 1.000 • Obnovljive vire energije v končni porabi energije smo v obdobju milijonov potniških kilometrov, leta 2012 pa samo 583 milijonov. 2004–2012 povečali z 8,8 % na 12,8 %. • Porabo vode iz javnega vodovoda na prebivalca smo s 43,4 m3 v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšali za približno 2 m3. • V letu 2004 smo proizvedli povprečno 417 kg komunalnih Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev so imeli odpadkov na prebivalca, od tega pol kilograma nevarnih v letu 2012 v goriški (577), najmanj pa v zasavski odpadkov, v letu 2012 pa 327 kg, od tega 2,4 kg nevarnih. statistični regiji (470). • Tudi na komunalna odlagališča odložimo manj odpadkov (ker jih v zadnjem času vestneje ločujemo in več predelamo): v letu 2004 smo jih tja odložili 727.000 ton, v letu 2012 pa 388.000 ton. In kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom? O medgeneracijski solidarnosti na okoljskem področju lahko razberemo iz nekaterih statističnih podatkov in kazalnikov naslednje: Komunalni odpadki na prebivalca, Slovenija • Energetska intenzivnost, merjena z oskrbo z energijo na BDP, se 2004 2012 je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 330 na 294 toe/mio. EUR v stalnih cenah 2000. To pomeni, da so energetski viri bolje količina vseh izkoriščeni. komunalnih 417 327 • Poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v odpadkov (kg) uporabi se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 129,4 kg/ha, na 95,9 kg/ha: količina • poraba dušika pa z 61,7 kg/ha na 54,8 kg/ha zemljišča, nevarnih 0,5 2,4 • poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P O ) se je v tem 2 5 odpadkov (kg) obdobju zmanjšala z 29,8 na 18,5 kg/ha, • poraba kalijevega rastlinskega hranila (K O) pa s 37,9 na 22,5 2 kg/ha kmetijskega zemljišča v uporabi. Vir SURS 26 SKRBIMO ZA OKOLJE To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t AT 65,5 • Pri čiščenju odpadnih voda smo od leta 2004 Zanimivo je, da smo v letu 2004 glavni del teh sredstev, ostaur nekoliko popustili: v letu 2004 smo proizvedli okoli 36 %, namenili za upravljanje odpadnih voda (v SE 60,0 128 milijonov m3 odpadne vode in je od tega pred letu 2012 je bilo za ta namen porabljenih 26 % sredstev), Vir: E izpustom – večinoma v površinske vode – prečistili v letu 2012 pa za varstvo zraka in klime, 53 %. PT 47,6 74 %; v letu 2012 smo proizvedli 201 milijon m3 LV 44,9e) odpadne vode, in le 58 % te vode je bilo pred izpustom v okolje prečiščene. Vodni viri Slovenije DK 38,7 • Pri ravnanju z odpadki smo nekoliko napredovali. V HR 35,5 zadnjem času proizvedemo vseh odpadkov skoraj gije (v %), EU28, 2012 pol manj: v letu 2004 smo jih proizvedli 6,8 milijona RO 33,6 2.500 km rek ton, v letu 2012 pa 4,4 milijona ton. Večina jih je ES 33,5 nastala v proizvodnih in storitvenih dejavnostih: pred desetimi leti 84 %, v letu 2012 pa 85 %. SI 31,4 • Količina odpadkov iz proizvodnih in storitvenih FI 29,5 dejavnosti se je res zmanjšala v približno enakem IT 27,6 obsegu kot količina vseh odpadkov, in to je abi električne ener 60,8 km2 stoječih voda or razveseljivo, žal se je hkrati povečala količina o p DE 23,6 nevarnih industrijskih odpadkov: z okoli 109.000 ton ut EU28 23,5 (2004) na skoraj 116.000 ton (2012). , v br • Spodbudno je tudi to, da se povečuje predelava SK 20,1 odpadkov: v letu 2004 smo jih predelali 3,6 milijona gije IE 19,6 ton, v letu 2012 pa 5,3 milijona ton. 180 km2 morja EL 17,3e ov ener Se dovolj zavedamo, kakšno bogastvo so naši gozdovi? BG 17,0 Pokrivajo nekaj več kot 58 % površine Slovenije; med FR 16,6 drugim so zelo pomembni tudi za ohranjanje biotske vljivih vir raznovrstnosti. Pri nas na primer lahko še vedno 3.530 milijonov m3 EE 15,8 srečamo v naravi vse tri velike evropske plenilce: količine obnovljive CZ 11,6 rjavega medveda, volka in risa; to velja poleg nas še za podzemne vode redko katero evropsko državo. V biotsko raznovrstnost BE 11,1 pokrajine je Slovenija v letu 2004 vložila blizu 4,2 LT 10,9 milijona EUR, v letu 2012 pa samo še 474.000 EUR. Za Vir: SURS varstvo okolja sicer namenjamo čedalje več denarja: UK 10,8 v letu 2004 so investicije v varstvo okolja znašale , pridobljene iz obno PL 10,7 192 milijonov EUR, v letu 2012 pa 394 milijonov EUR. gije NL 10,5 HU 6,1e tek CY 4,9 LU 4,6 enjen poda Delež električne ener MT 1,1e e oc To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU SKRBIMO ZA OKOLJE 27 Tudi po vodnih virih je Slovenija ena najbogatejših evropskih držav: Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija po slovenskem ozemlju se samo v rekah in potokih pretoči okoli 2004 2012 34 milijard m3 vode; po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presegamo evropsko povprečje. Prebivalcem je voda večinoma dobavljena prek sistema javne oskrbe; dolžina celotnega gospodinjstvom 86,7 84,9 javnega omrežja je danes blizu 22.000 km, nanj pa je priključenih mio. m3 skoraj 488.000 priključkov. Iz vodnih virov je bilo v letu 2012 načrpanih približno 169 milijonov m3, v letu 2004 pa 162 milijonov m3 vode. Največ vode iz javnega vodovoda porabijo gospodinjstva. dejavnostim 35,1 30,6 V letu 2004 je je bilo gospodinjstvom dobavljenih 53 %, v letu mio. m3 2012 pa približno 50 %. Poraba vode, dobavljene predelovalnim in storitvenim dejavnostim, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala z 21 % na 18 %. izguba 36,4 49,5 mio. m3 Izguba vode iz javnega vodovoda pa se je v opazovanem obdobju precej povečala, in sicer s 36 milijonov m3 na 49 milijonov m3; to pomeni, da se v omrežju izgubi približno 30 % vode in za približno Vir: SURS 30 % se je povečala tudi izguba vode. KOLIKO NAS DELA, KAKO ŽIVIMO? Junija 2013 je Peter srečal Gašperja, prijatelja iz otroštva. Dolgo časa se nista videla, saj ima Gašper nestalno zaposlitev, s katero pa je več kot zadovoljen. Poleti namreč dela kot skiper za hrvaško podjetje iz Dubrovnika. Turiste vozi z jadrnico, plača je še kar dobra, napitnina, ki mu jo pustijo zadovoljni gostje, pa mu jo še izdatno izboljša. Pozimi ima več časa, večinoma je doma. Gašper živi tako netipično življenje, da ga je težko zajeti v običajne statistike, zato podrobnih podatkov o njem in drugih slovenskih Gašperjih ne objavljamo. Vemo pa, da gre vedno več mladih po njegovih poteh, da morajo biti zadovoljni tudi z nestalnimi zaposlitvami, tudi zunaj slovenske meje. 30 KOLIKO NAS DELA, KAKO ŽIVIMO? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU NL 49,2 Slovenski trg dela se je v zadnjih desetih letih precej V letu 2004 je povprečna mesečna bruto plača v spremenil in od delovno aktivnih oseb zahteva čedalje Sloveniji znašala nekaj manj kot 268.000 SIT, v letu 2013 UK 25,9 večjo prožnost. Čedalje manj jih ima tradicionalno obliko pa 1.523 EUR. Če slovenske tolarje pretvorimo v evre po zaposlitve: službo za nedoločen čas s polnim delovnim enotnem menjalnem tečaju 239,64 SIT za evro, lahko DE 25,7 časom. V letu 2004 je imelo delo za določen čas 97.000 zelo približno ocenimo, da se je slovenska bruto plača v SE 25,0 zaposlenih oseb, konec leta 2013 je bilo takih 122.000. zadnjih desetih letih povečala za malo več kot 400 EUR Več je bilo tudi delovno aktivnih, ki so imeli zaposlitev z ali približno za tretjino. AT 24,9 delovnim časom, krajšim od polnega: število teh je od DK 24,8 leta 2004 do konca leta 2013 naraslo z 88.000 na 95.000. Glede na to, da je bilo delovno aktivnih prebivalcev v BE 24,7 letu 2004 več kot v četrtem četrtletju 2013, je bilo Povprečna mesečna bruto plača v IE 23,5 relativno povečanje še izrazitejše: v letu 2004 je namreč delež delovno aktivnih z delovnim časom, krajšim od Sloveniji je v letu 2013 znašala 1.523 EU28 19,2 polnega (med vsemi delovno aktivnimi prebivalci), EUR. LU 18,5 znašal 9,3 %, konec leta 2013 pa 10,4 %. FR 17,7 IT 16,8 Vendar primerjava ni ustrezna, saj je del povečanja izničila inflacija; plače so se v obdobju začetka krize res ES 14,6 Delo za določen čas je v letu 2004 imelo 97.000, konec leta 2013 pa 122.000 nekoliko povečale, in to predvsem na račun odpuščanja FI 14,1 delavcev iz manj uspešnih podjetij. Navadno odpuščajo zaposlenih oseb. podjetja z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega, MT 13,2 odpuščeni delavci pa imajo običajno nizko stopnjo PT 11,0 izobrazbe in dobivajo plačo, ki je nižja od povprečne. olnega, (v %), EU28, 2012 Zviševanje povprečne plače v času gospodarske d p CY 9,7 Glavni motiv zaposlitve je za veliko večino zaposlenih recesije torej ni tako nenavaden pojav, kot se sprva zdi. EE 9,2 plača. Ta je odvisna od več dejavnikov: od delovnega mesta, stopnje dosežene izobrazbe, seveda pa tudi Morda nam namesto neposredne primerjave plač več rajšim o RO 9,1 od dobrega gospodarjenja zaposlovalca in njegove pove primerjava minut dela, potrebnega za zaslužek zneska, za katerega si lahko kupimo posamezni izdelek SI 9,0 zmožnosti prilagajati se trenutnim gospodarskim razmeram, od gospodarskega stanja države ipd. Vemo, ali plačamo storitev. Iz grafikona lahko razberemo, da smo asom, k LV 8,9 da se višina plač spreminja, zato medletna primerjava za večino izbranih izdelkov morali v letu 2012 delati manj časa kot v letu 2004. Lahko je šlo za pocenitev dobrin, LT 8,9 plač v daljšem obdobju navadno ni smiselna, še težja pa vnim č postane ta primerjava, če pride do spremembe valute. lahko za zvišanje plač, lahko je bilo v ozadju oboje. EL 7,6 PL 7,2 HU 6,6 HR 6,3 vno aktivnih z delo CZ 5,0 t SK 4,0 ostaur Delež delo BG 2,2 Vir: E To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU KOLIKO NAS DELA, KAKO ŽIVIMO? 31 Razlika v trajanju dela, potrebnega za nakup posamezne dobrine, med letoma 2004 in 2012 (min.), Slovenija Vir: SURS Poleg objektivnih meritev dohodka nam o finančnem položaju Po stopnji tveganja revščine se je Slovenija v letu 2012 z vrednostjo posameznikov veliko povejo tudi njihova subjektivna mnenja. V 13,5 % uvrstila med državami sočlanicami EU med šesterico držav z letu 2012 je 31 % gospodinjstev v Sloveniji izrazilo, da s svojimi najnižjimi vrednostmi tega kazalnika. Najnižjo so v letu 2012 imeli prihodki preživijo težko ali zelo težko, 36 % jih je menilo, da mesec na Češkem, 9,6 %, najvišjo pa v Grčiji, 23,1 %, povprečje v EU27 je prebrodijo z manjšimi težavami, 33 % pa jih je povedalo, da s svojimi znašalo 16,9 %. V Sloveniji se je stopnja tveganja revščine od leta dohodki shajajo dokaj lahko ali brez težav. Mesni ali enakovredni 2004 do leta 2012 povečala za 1,2 odstotne točke; v letu 2004 je vegetarijanski obrok bi si lahko vsaj vsak drugi dan privoščilo 89 % namreč znašala 12,3 %. Pri nas se je vrednost tega kazalnika letu gospodinjstev, na enotedenske počitnice bi se lahko odpravilo 2012 v primerjavi z letom 2004 povečala pri skoraj vseh kategorijah 67 % gospodinjstev, nepričakovane izdatke v višini 600 EUR pa oseb glede na status aktivnosti. Podatki iz omenjenih dveh let med bi lahko poravnalo le malo več kot polovica vseh gospodinjstev v seboj zaradi različnih virov niso neposredno primerljivi, vendar Sloveniji (51 %). kljub temu dobro razkrivajo socialno stanje družbe. Enotedenske počitnice bi si v letu 2012 lahko privoščilo 67 % gospodinjstev v Sloveniji. 32 KOLIKO NAS DELA, KAKO ŽIVIMO? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU CZ 9,6 Iz tabele razberemo, da se je stopnja tveganja Stopnja tveganja revščine glede na status aktivnosti revščine od leta 2004 do leta 2012 najbolj zvišala (v %), Slovenija NL 10,1 med brezposelnimi: s 37,6 % na 46,9 %. Naslednja 2004 2012 skupina so bili samozaposleni; pri teh se je stopnja DK 13,1 tveganja revščine zvišala za 8 odstotnih točk. Glavni Skupaj 12,3 13,5 SK 13,2 vzrok povečanja pri obeh skupinah je bila zaostritev delovno aktivni 5,3 6,5 razmer na trgu dela; deloma je šlo za krčenje pravic FI 13,2 samozaposleni 15,9 23,9 do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, brezposelni 37,6 46,9 SI 13,5 deloma za povečanje števila samozaposlenih. Samozaposlenost si je sicer prizadevala povečati vlada, upokojeni 17,3 17,0 HU 14,0 saj je več let subvencionirala tovrstno obliko zaposlitve, Vir: SURS FR 14,1 število samozaposlenih pa je naraščalo predvsem na pobudo zaposlovalcev, ki so z nekoč zaposlenimi v SE 14,1 rednem delovnem razmerju sklenili pogodbo, po kateri Stopnja tveganja revščine se je povečala tudi med so novi samozaposleni delali za istega delodajalca, delovno aktivnimi. Prej navedena trditev, da je AT 14,4 vendar ob mnogo manj ugodnih pogojih. Na tak razumljivo, da se povprečne plače v času gospodarske CY 14,7 način so delodajalci tveganje poslovanja prenesli na krize povečajo, drži, res pa je, da se to navadno zgodi samozaposlene. šele po tistem, ko podjetja izčrpajo vse druge možnosti BE 15,0 za preživetje: znižanje plač in povečanje števila LU 15,1 prejemnikov minimalne plače. Ocenjujemo, da je ravno to razlog za povečanje stopnje tveganja revščine med MT 15,1 V letu 2004 je bilo v Sloveniji povprečno delovno aktivnimi. V letu 2004 je bilo v Sloveniji namreč DE 16,1 92.000 samozaposlenih, konec leta približno 20.000 prejemnikov minimalne plače, v letu 2013 pa se je njihovo število več kot podvojilo, saj je eč let (v %), EU28, 2012 UK 16,2 2013 pa 110.000. preseglo 50.000. EU28 17,0 PO 17,1 EE 17,5 PT 17,9 LT 18,6 LV 19,2 IT 19,4 evščine med osebami, starimi 16 ali v HR 20,5 BG 21,2 veganja r ES 22,2 t RO 22,6 ostaur Stopnja t EL 23,1 Vir: E GOSPODARSTVO IN BLAGINJA Peter se doslej ni kaj dosti zanimal za gospodarska vprašanja v Sloveniji. Opazil pa je, da se tudi prijateljska pomenkovanja čedalje večkrat končajo z razmišljanjem, kako pravzaprav živimo, ali prebivalci v drugih državah članicah EU živijo bolje, kakšni so obeti ipd. Da bi lahko s Špelo potovala po svetu, kot sta rada sanjarila ob nedeljskih jutrih, bi moral Peter imeti donosnejšo službo, kmetija namreč ne ponuja posebno udobnega življenja. Ampak kako jo najti …? 34 GOSPODARSTVO IN BLAGINJA To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t LV 4,1 Prilagajanje normativni ureditvi Evropske unije se je EUR. Izvoz Slovenije se je z 58 % BDP (v 2004) povečal ostaur začelo približno deset let prej, preden je Slovenija na 78 % BDP (v 2013). LT 3,3 1. maja 2004 dejansko postala članica EU, tržno Vir: E gospodarstvo pa je bilo do takrat že vzpostavljeno. MT 2,4 Zadnje desetletje se je začelo s štiriletnim obdobjem Letna sprememba obsega BDP (v %), Slovenija UK 1,9 konjunkture z visokimi stopnjami gospodarske rasti, konec leta 2008 pa je tudi Slovenija zdrsnila v finančno PL 1,6 in gospodarsko krizo. Od leta 2004 do leta 2013 (za SE 1,5 to leto imamo začasne podatke) se je bruto domači proizvod (BDP) realno povečal za 10,1 %, BDP na HU 1,1 prebivalca pa se je v istem obdobju realno povečal za BG 0,9 6,8 %. SK 0,9 Struktura gospodarstva se v zadnjem desetletju glede na delež v BDP ni bistveno spremenila: kmetijstvo EE 0,8 je prispevalo malo več kot 2 %, delež industrije z DK 0,4 gradbeništvom se je znižal s 30 % na 27 %, preostalo pa so k BDP prispevale storitvene dejavnosti (delež DE 0,4 teh se je povečal s 55 % na 57 %), in neto davki na BE 0,2 proizvode (delež teh je zrasel za eno odstotno točko, na 13,5 %). V letu 2004 je Slovenija zabeležila negativni FR 0,2 saldo v menjavi s tujino (–351 milijonov EUR), v 2013 EU28 0,1 pa presežek v menjavi s tujino, in sicer za 2,4 milijarde Vir: SURS CZ -0,9 HR -1,0 Poslovanje podjetij po dejavnosti (SKD 2008), Slovenija SI -1,1 PT -1,4 FI -1,4 IT -1,9 industrija gradbeništvo trgovina in storitvene EL -3,9 dejavnosti1) CY -5,4 2005 16.832 14.266 58.390 Število podjetij 20122) 18.961 18.373 82.358 IE … Prihodki od prodaje 2005 22.657.808 4.895.018 32.211.891 ES … (1.000 EUR) 20122) 31.892.130 4.822.698 43.733.464 asti BDP (v %), EU28, 2013 LU … Število oseb, 2005 246.769 66.592 264.277 NL … ki delajo opnja r a 20122) 211.171 62.245 300.518 tk AT … 1) Finančne in zavarovalniške dejavnosti niso vključene. 2) Začasni podatek. Letna st RO … ... ni poda Vir: SURS To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU GOSPODARSTVO IN BLAGINJA 35 V letu 2004 je bil delež bruto investicij v BDP 27,5 % in se je prva Slovensko gospodarstvo je pri menjavi blaga in storitev, tj. leta po vstopu v EU še povečeval do leta 2008, potem je s krizo izvozu in uvozu, izraženima v deležu od BDP, precej povezano z v letu 2009 padel na 22,1 % in se v naslednjih letih še zniževal: v mednarodnim okoljem: po kazalniku tržne integracije blaga se je letu 2013 so investicije znašale 17,1 % BDP (padec 33 % glede na Slovenija v letu 2004 med državami sočlanicami EU27 uvrstila na leto 2004). Končna potrošnja je od leta 2004 ves čas realno rastla, 7. mesto, v letu 2012 pa na 8. mesto; po kazalniku tržne integracije razen v zadnjih dveh letih, in je bila v letu 2013 za 9 % višja kot v storitev pa je bila med državami sočlanicami EU27 v letu 2004 na letu 2004. 16. mestu, v letu 2012 pa na 14. mestu; največ je izvažala v druge Leto 2004 je Slovenija zaključila s primanjkljajem države v višini države članice EU27, in sicer okrog 70 %, v celotno Evropo pa okoli 2,3 % BDP. V naslednjih treh letih ga je še zmanjševala, v letu 2007 90 % izvoza. je bila skoraj brez primanjkljaja, v naslednjem letu ga je ponovno Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so v 2004 pomenile okoli ustvarila in ga v kriznih letih še povečevala. Podoben trend je v 20 % BDP (med članicami je bila na 23. mestu), v 2012 pa okoli zadnjem desetletju izkazovala tudi pri zadolževanju države: v 33 % BDP (24. mesto). V tujino pa je Slovenija v 2004 investirala letu 2004 je dolg znašal okoli 27 % BDP, do leta 2008 se je rahlo v vrednosti nekaj več kot 8 % BDP (18. mesto med državami zmanjševal, po izbruhu krize pa se je spet povečeval vse do leta sočlanicami), v 2012 pa za okrog 16 % BDP (19. mesto). Največ 2013, ko je znašal skoraj 72 % BDP. investitorjev v podjetja v Sloveniji prihaja iz drugih držav članic EU in Švice, mi pa vlagamo predvsem v druge države na območju nekdanje Jugoslavije. Primanjkljaj in dolg sektorja država (v % BDP), Slovenija Nefinančnih podjetij, ki so večinsko v lasti tujih investitorjev, je Primanjkljaj Dolg bilo v Sloveniji v letu 2012 okrog 4 %, ustvarila pa so okrog 25 % 2004 -2,3 27,3 prihodkov, okrog 20 % dodane vrednosti in zaposlovala približno 2005 -1,5 26,7 14 % oseb. 2006 -1,4 26,4 2007 0,0 23,1 Slovenski izvoz in uvoz sta pretežno usmerjena na 2008 -1,9 22,0 evropske trge. Samo v države članice EU27 smo v letu 2012 izvozili 69 % celotnega izvoza, od tam 2009 -6,3 35,2 pa uvozili 67 % celotnega uvoza. 2010 -5,9 38,7 2011 -6,4 47,1 Med državami članicami EU27 se je Slovenija v letu 2012 po 2012 -4,0 54,4 različnih kazalnikih ekonomske globalizacije uvrstila na 20. do 25. 2013 -14,7 71,7 mesto, torej med manj mednarodno povezane oz. mednarodno soodvisne države članice Evropske unije. Vir: SURS 36 GOSPODARSTVO IN BLAGINJA To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU DE 0,1 Gospodarsko razvitost Slovenije v primerjavi z drugimi varnosti in materialne blaginje ljudi. Za Slovenijo je v državami članicami EU prikazujemo tudi z BDP na primerjavi s celotno EU značilna precej enakomerna EE -0,2 prebivalca v standardih kupne moči. V letu 2004 je porazdelitev dohodka med različnimi dohodkovnimi njegova vrednost znašala 87 % povprečja EU28. Do leta SE -0,2 skupinami: 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki je 2008 se je temu povprečju približevala in v tem letu v 2005 razpolagalo s 33,8 % razpoložljivega dohodka, LU -0,6 dosegla 91 % njegove vrednosti. Naslednji dve leti pa je v 2012 pa s 33,5 % tega dohodka; 20 % gospodinjstev upadala. Od leta 2010 gospodarska razvitost Slovenije BG -0,8 z najnižjimi dohodki pa je v 2005 razpolagalo z 9,9 %, v znaša 84 % povprečne gospodarske razvitosti v celotni 2012 pa z 9,8 % razpoložljivega dohodka. Porazdelitev LV -1,3 EU28. tega dohodka se od leta 2005 do leta 2012 ni FI -1,8 Vrednost materialne blaginje gospodinjstev v Sloveniji, spremenila in je bila sorazmerno enakomerna (Ginijev merjena s kazalnikom dejanska individualna potrošnja količnik se je znižal s 23,8 na 23,7). Tudi razmerje HU -2,0 na prebivalca v standardih kupne moči, se je v zadnjem kvintilnih razredov je ostalo nespremenjeno, in sicer AT -2,5 desetletju v primerjavi s povprečjem celotne EU 3,4; to pomeni, da je bil razpoložljivi dohodek oseb gibala podobno kot BDP na prebivalca po kupni moči. v najvišjem kvintilnem razredu nekaj več kot 3-krat IT -3,0 Sestavljena je iz blaga in storitev, ki jih posamezniki večji od razpoložljivega dohodka oseb v najnižjem RO -3,0 dejansko potrošijo. Materialna blaginja se je do leta kvintilnem razredu. To je bila v primerjavi z drugimi 2008 izboljševala, v tem letu je znašala 82 % povprečja državami članicami EU27 najnižja vrednost. Hkrati LT -3,2 EU28, z gospodarsko krizo pa se je materialni položaj dodajamo, da je bila Slovenija po pragu tveganja MT -3,3 gospodinjstev glede na povprečni materialni položaj revščine približno na sredini lestvice med državami gospodinjstev v EU28 začel počasi slabšati in v letu sočlanicami EU27; v Sloveniji je torej srednja raven SI -3,8 2012 je dejanska individualna potrošnja na prebivalca dohodkov razmeroma nizka. EU28 -3,9 v standardih kupne moči v Sloveniji znašala 79 % tega povprečja. PL -3,9 Materialna prikrajšanost za najmanj 3 od 9 elementov , EU28, 2012 prikrajšanosti (v %), Slovenija BE -4,0 Izdatki sektorja država po namenih (v % BDP), d BDP 2005 2012 DK -4,1 Slovenija Skupaj 14,7 16,9 NL -4,1 2014 2012 va, % o nad pragom tveganja revščine 11,3 12,6 ža % BDP CZ -4,4 pod pragom tveganja revščine 38,9 44,1 Izdatki skupaj 45,6 48,1 SK -4,5 orja dr Javna uprava 5,7 5,8 Vir: SURS FR -4,8 Varstvo okolja 0,9 0,7 ljaj sekt HR -5,0 Zdravstvo 6,4 7,0 UK -6,1 Izobraževanje 6,5 6,4 Osebe pod pragom tveganja revščine, Slovenija 2005 2012 CY -6,4 Socialna zaščita 16,9 18,9 Delež oseb (%) 12,2 13,5 ek/primanjk PT -6,4 Vir: SURS Število oseb 238.000 271.000 esež IE -8,2 t Materialni položaj prebivalcev Slovenije opisujejo Vir: SURS EL -9,0 podatki o denarnih dohodkih, potrošnji in stanovanjskih oči pr ostaur razmerah ter zaposlenosti – glavnih dejavnikih socialne Tek ES -10,6 Vir: E To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU GOSPODARSTVO IN BLAGINJA 37 Približno enak trend kot pri BDP na prebivalca po kupni moči je EU28. Od cen izdelkov v skupini hrane so bile v Sloveniji bistveno Slovenija izkazovala tudi pri splošni ravni cen na ravni dejanske višje od povprečnih v celotni EU28 cene olj in maščob (za 21 %), individualne potrošnje, s to razliko, da so cene v 2009 v Sloveniji, višje so bile tudi cene kruha in izdelkov iz žit, mleka, cene sira in jajc torej že v času gospodarske krize, dosegle 87 % povprečja celotne ter rib. Nižje od povprečja v celotni EU pa so bile v Sloveniji cene v EU28, do leta 2012 pa so padle na 82 % tega povprečja. Natančnejši podskupinah meso ter sadje, zelenjava in krompir. pregled cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (za izdelke Koliko kilogramov mesa, krompirja ali pa litrov bencina bi lahko iz te skupine namenijo gospodinjstva v Evropi povprečno 18 % kupili s povprečno plačo v letu 2004 in koliko v letu 2013? svojih izdatkov za končno potrošnjo) pove, da so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač v letu 2012 na ravni 97 % povprečja celotne Koliko posamezne dobrine lahko kupimo s povprečno mesečno plačo, Slovenija 2004 2013 telečje meso brez kosti (kg) 55 66 sveža postrv (kg) 143 134 jedilni krompir (kg) 1.433 1.216 cigarete Extra 91 (zavojček) 433 316 neosvinčen motorni bencin, 95-oktanski (liter) 845 670 Vir: SURS KAJ DELAMO, KO NE DELAMO? Prosti čas – tako malo ga je, da je to prava dragocenost! Peter in Špela še posebej težko najdeta trenutke, ko sta oba prosta vseh obveznosti. V študentskih časih je Peter redno hodil na koncerte v Kino Šiška, zdaj pa skupaj s Špelo postajata čedalje bolj podobna povprečnemu prebivalcu: gledata televizijo, gresta v gledališče, celo v muzej, še najraje pa v kino; oba namreč spremljata filmske festivale (brez Liffa je jesen pusta), še posebej navdušeno se zanimata za slovensko filmsko produkcijo. 40 KAJ DELAMO, KO NE DELAMO? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU NL 95 Koliko prostega časa sploh imamo? Statistika pravi, da Kje, kako prebivalci Slovenije porabljamo svoj prosti smo ga v letu 2010 v običajnem tednu imeli povprečno čas? Pogosto obiskujemo muzeje, kinematografe in LU 94 24 ur, to pomeni skoraj tri ure in pol na dan; moški so ga gledališča. V Sloveniji je v letu 2012 delovalo 167 imeli 27 ur, ženske 21 ur na teden. Največ prostega časa muzejev, muzejskih zbirk, likovnih razstavišč in DK 93 so imele osebe, starejše od 66 let, 35 ur na teden. Mladi galerij, 52 kinematografov in 47 gledališč. Muzeje, SE 93 v starosti od 16 do 25 let so porabili za prostočasne likovne galerije in razstavišča si je v letu 2012 ogledalo dejavnosti povprečno 28 ur na teden. Najmanj 3,0 milijona obiskovalcev, filme v kinematografih si je FI 89 prostega časa so imele osebe, stare od 36 do 45 let: ogledalo 2,6 milijona obiskovalcev, gledališke predstave DE 88 18 ur na teden. Glede na status aktivnosti so imeli pa si je ogledalo 955.000 gledalcev. Vsak prebivalec najmanj prostega časa samozaposleni (17 ur na teden), Slovenije si je ogledal povprečno dva muzeja, muzejski UK 88 največ pa upokojenci (33 ur na teden). zbirki, likovni razstavišči ali galeriji (1,7) in približno eno IE 82 kinopredstavo (1,3), približno vsak drugi (46 %) pa še kakšno gledališko predstavo. FE 82 Število ur prostega časa v običajnem tednu glede na AT 81 spol, Slovenija, 2010 V 47 gledališčih po Sloveniji je bilo v BE 80 letu 2012 izvedenih nekaj več kot 5.600 EE 80 predstav. Ogledalo si jih je 955.000 EU28 79 gledalcev. MT 79 Še vedno radi beremo in obiskujemo knjižnice. V SK 78 splošnoizobraževalnih knjižnicah smo si v letu 2011 SI 76 izposodili kar za četrtino več knjižničnega gradiva kot v letu 2004. V omenjenem letu so te knjižnice naštele CZ 73 skoraj 10 milijonov obiskovalcev; to posplošeno LV 72 pomeni, da je vsak prebivalec Slovenije obiskal splošnoizobraževalno knjižnico povprečno skoraj PL 72 petkrat. Vsi skupaj so si izposodili 25,6 milijona enot HU 71 knjižničnega gradiva ali vsak povprečno nekaj več kot terneta (v %), EU28, 2013 2,6 enote knjižničnega gradiva. ES 70 Vir: SURS IT 69 om do inop HR 65 CY 65 ev z dost LT 65 PT 62 odinjst RO 58 t EL 56 ostaur Delež gosp BG 54 Vir: E To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU KAJ DELAMO, KO NE DELAMO? 41 Med dejavniki, ki vplivajo na porabo prostega časa, je tudi internet. Zelo se je spremenil tudi namen uporabe interneta; razlike med Čedalje več posameznikov ga namreč uporablja redno, to pomeni letoma 2004 in 2013 so prikazane v spodnjem grafikonu. vsak dan ali skoraj vsak dan, in to za različne namene, med drugim Slovenija je po opremljenosti gospodinjstev z IKT in po obsegu tudi za razvedrilo (prosti čas): v prvem četrtletju 2004 ga je med uporabe IKT med posamezniki primerljiva s povprečjem držav prebivalci, starimi od 16 do 74 let, uporabljalo redno 22 %, v letu članic EU28: v prvem četrtletju 2013 je imelo dostop do interneta 2013 pa že 58 % (v tem podatku je zajeta tudi uporaba interneta 76 % gospodinjstev (povprečje EU28 je bilo 79 %), širokopasovno za razvedrilo). Med uporabniki interneta sicer prevladujejo mlajši povezavo do interneta je imelo 74 % gospodinjstev (povprečje (stari do 35 let), vendar je čedalje več tudi starejših (nad 55 let); v EU28: 76 %), internet je vsaj enkrat na teden uporabljalo 69 % oseb prvem četrtletju 2004 jih je bilo le 5 %, v enakem obdobju 2013 pa v starosti od 16 do 74 let (povprečje EU28: 72 %); oseb v tej starostni že 40 %. skupini, ki niso nikoli uporabljale interneta, je bilo 23 % (povprečje V zadnjih letih se je na področju informacijsko-komunikacijskih EU28: 21 %). Nakupovanje prek interneta in spletno bančništvo pa tehnologij (IKT) precej spremenilo: delež gospodinjstev z so uporabljali v manjšem obsegu: v zadnjih dvanajstih mesecih računalnikom se je od prvega četrtletja 2004 do prvega pred anketiranjem je vsaj en internetni nakup opravilo 36 % oseb v četrtletja 2013 zvišal za 14 odstotnih točk (z 62 % na 76 %), delež starosti od 16 do 74 let (povprečje EU28: 47 %), spletno bančništvo gospodinjstev z dostopom do interneta za 29 odstotnih točk (z pa je uporabljalo 32 % teh oseb (povprečje EU28: 42 %). 47 % na 76 %), delež gospodinjstev s širokopasovno internetno povezavo pa kar za 64 odstotnih točk (z 10 % na 74 %). Redni uporabniki interneta (osebe, stare od 16 do 74 let) glede na namen uporabe interneta (v %), Slovenija, 1. četrtletje 2004 in 1. četrtletje 2013 Vir: SURS 42 KAJ DELAMO, KO NE DELAMO? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU Preživljanje prostega časa praviloma tudi nekaj stane. DK 77 V celoti je gospodinjstvo v letu 2012 za rekreacijo in Koliko sredstev so gospodinjstva porabila prostočasne kulturo porabilo skoraj 1.700 EUR, kar je približno 670 UK 77 dejavnosti? V letu 2012 so za obiske kina, gledališč in EUR na člana gospodinjstva ali skoraj 9 % vseh izdatkov koncertov porabila 42 EUR (približno 17 EUR več kot gospodinjstva. V letu 2004 je bil skupni znesek sicer nižji NL 73 v letu 2004), za obiske muzejev, knjižnic, galerij in (nekaj več kot 1.600 EUR na gospodinjstvo in 600 EUR SE 73 živalskih vrtov 12 EUR (skoraj 8 EUR več kot v 2004), na člana gospodinjstva), vendar je pomenil skoraj 10 % za nakup knjig pa 88 EUR (26 EUR več kot v 2004). Za vseh izdatkov gospodinjstva. LU 70 dostop do interneta so gospodinjstva v letu 2012 DE 68 namenila 74 EUR ali 12 EUR več kot v letu 2004 (v tem podatku je zajeta tudi uporaba interneta za razvedrilo). FI 65 FE 59 AT 54 Povprečni izdatki gospodinjstev za prostočasne dejavnosti (v EUR) BE 48 EU28 47 IE 46 MT 46 SK 44 CZ 36 SI 36 ES 32 ek spleta (v %), EU28, 2013 LV 32 PL 32 HU 28 i nakupujejo pr HR 26 , k LT 26 Vir: SURS EL 25 CY 25 d 16 do 74 let PT 25 EE 23 , starih o IT 20 t BG 12 ostaur Delež oseb RO 8 Vir: E TRETJE OBDOBJE Gospa Vilma, Petrova babica, je kljub dopolnjenemu 76. letu vitalna, polna energije in zelo radovedna. Vnuki so jo pred leti navdušili za računalnik, potem pa se je udeležila še brezplačnega računalniškega tečaja za starejše občane. Ko ji je družina kupila za rojstni dan nov računalnik, si je ustvarila še svoj profil na Facebooku. Pravi, da je namesto televizije zdaj računalnik njeno okno v svet. 44 TRETJE OBDOBJE To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU SE 77,8 Prebivalstvo celotne Evropske unije se stara. Manjše Kaj to pomeni za trg dela in za prehod iz delovne število rojstev in daljša življenjska doba ustvarjata aktivnosti v upokojitev? Ena glavnih značilnosti DE 71,2 čedalje večji delež starejšega prebivalstva. V Sloveniji slovenskega trga dela je, da je med delovno aktivnimi se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v zadnjih prebivalci zelo malo takih, ki so stari 50–64 let. Zakaj DK 69,8 50 letih podaljšalo za več kot 10 let. V naslednjih 50 letih je tako? Predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja. UK 67,7 se bo po napovedih podaljšalo še za šest ali sedem let. Starostna meja ob upokojevanju se kljub vsemu viša: v Prebivalci, ki so danes stari nad 64 let, sestavljajo več letu 2004 je bila stopnja delovne aktivnosti v starostni NL 67,6 kot šestino vsega prebivalstva Slovenije, v prihodnjih skupini 55–64 let 29-odstotna, konec leta 2013 pa za FI 67,0 petih desetletjih pa se bo delež toliko starih prebivalcev skoraj 4 odstotne točke višja, 33,6-odstotna. povečal na tretjino. V skupino starejših, tj. starih 65 EE 66,6 ali več let, danes že sodijo prebivalci iz številčno zelo LV 63,6 močne generacije, rojene po drugi svetovni vojni, t. i. baby boom generacije. V Sloveniji je bilo po 2. svetovni CZ 62,8 vojni absolutno največ rojstev v obdobju 1949–953, ko Starostna meja, potrebna za upokojitev, tletje 2013 LT 62,6 se je letno rodilo približno 34.000 otrok (za primerjavo: se dviga. etr v letu 2012 se je v Sloveniji rodilo približno 22.000 AT 60,6 otrok). Že v prihodnjih nekaj letih se bosta torej tako EU28 59,7 število kot delež starejših prebivalcev močno povečala. IE 57,8 Kdaj posameznik zapusti trg dela, je v glavnem njegova osebna odločitev. Na podlagi nekaterih podatkov lahko FR 57,8 Delež starejših od 64 let med celotno populacijo, sklepamo, da se večina Slovencev želi upokojiti čim prej. Slovenija BG 57,2 V Sloveniji se zavzemajo za zgodnje upokojevanje tudi 65 ali več let mladi, saj menijo, da se bodo le tako odprle zaposlitvene CY 57,0 2013 (%) 17,3 možnosti tudi zanje. Nekatere države rešujejo ta LU 56,1 problem s t. i. postopnim upokojevanjem; to pomeni, d 50 do 64 let (v %), EU28, 3. č 20801) (%) 28,1 da starejši delovno aktivni delajo, preden se dokončno PT 55,7 upokojijo, postopoma manj ur na teden. Obseg takega 1) Projekcije prebivalstva EUROPOP2013 za Slovenijo. SK 55,2 postopnega upokojevanja lahko merimo z deležem Vir: SURS starejših delovno aktivnih (50–64 let), katerih delovni BE 55,0 čas je krajši od polnega. Slovenija se uvršča med države IT 53,1 V letu 2013 je bilo med prebivalci Slovenije 17,3 % z nizko vrednostjo tega deleža; v tretjem četrtletju leta starejših, tj. takih, ki so bili stari 65 ali več let, ali za 2,1 2013 je znašal 10,9 %; od povprečnega deleža v EU28 ES 51,0 odstotne točke več kot v letu 2004. Odstotek toliko (20,2 %) je bil manjši za več kot 9 odstotnih točk . HU 50,9 starega prebivalstva je bil v obeh omenjenih letih, v 2004 in 2013, najmanjši na Irskem, največji pa v Italiji, PL 50,8 sicer pa se je v zadnjem desetletju povečal v vseh RO 50,7 državah članicah EU, najbolj na Malti (za 4,2 odstotne točke), najmanj pa v Belgiji (za 0,4 odstotne točke). SI 48,9 vne aktivnosti med osebami, starimi o HR 46,3 t MT 44,6 ostaur Stopnja delo EL 43,7 Vir: E To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU TRETJE OBDOBJE 45 V Sloveniji si v zadnjih letih prizadevamo spremeniti pokojninski določena. Danes tudi starejši preživljajo prosti čas na različne sistem, saj zdajšnji položaj ni ugoden. Pokojninski sistem ni dovolj načine, čedalje več jih uporablja tudi računalnike in internet. V prilagojen čedalje manjšemu številu delovno aktivnih prebivalcev, prvem četrtletju 2013 je računalnik uporabljalo 25 % oseb, starih ki ustvarjajo dohodke, čedalje večjemu številu mladih, ki čedalje od 65 do 74 let, večina izmed teh je uporabljala tudi internet. Vsak pozneje aktivno vstopajo na trg dela, in čedalje večjemu številu dan ali skoraj vsak dan je tako računalnik kot internet uporabljalo starejših, ki se še vedno razmeroma zgodaj upokojujejo. V letu 2013 15 % teh oseb. je bilo v Sloveniji 602.311 upokojencev iz obveznega zavarovanja, to je več kot 100.000 več kot v letu 2004, ko jih je bilo 497.826. Povedano drugače: število prejemnikov pokojnin se je v desetih letih povečalo za 20 %. Število zavarovancev pa je v teh letih ostalo Po zadnjih podatkih uporablja računalnik in skoraj nespremenjeno, v letu 2013 jih je bilo v primerjavi z letom internet vsak dan 15 % starejših oseb od tistih, ki 2004 celo 3.500 manj. Številčno razmerje med plačniki in prejemniki uporabljajo internet (teh je med osebami, starimi torej postaja čedalje bolj neugodno: v letu 2004 je za pokojnino enega upokojenca delalo 1,7 delovno aktivnega prebivalca, v letu 65–74 let, 25 %). 2013 pa le še 1,4. Prejemniki pokojnin in zavarovanci, Slovenija In kaj je starejšim všeč pri internetu, za kaj ga uporabljajo? Od Prejemniki pokojnin Zavarovanci tistih, ki so internet uporabljali v prvem četrtletju 2013, ga je 18 % uporabljalo za branje spletnih novic, časopisov in revij, 16 % za 2004 497.826 836.669 pošiljanje in prejemanje sporočil po elektronski pošti ter prav tako 2013 602.311 833.121 16 % za iskanje informacij, povezanih z zdravjem. Tudi odstotka tistih, ki so sodelovali v spletnih družabnih omrežjih, in tistih, ki so Vir: ZPIZ nakupovali prek spleta, nista bila zanemarljiva (prvih je bilo 6 %, drugih 4 %). Starost lahko prinaša tudi tegobe. Pogosto jo povezujemo s socialno izključenostjo. Upokojitev pomeni za mnoge prekinitev vsakdanjih stikov z drugimi; življenje v samskih gospodinjstvih in slabše zdravje lahko še dodatno osamita starejše; to lahko vodi v 16 % starejših oseb od tistih, ki internet duševne težave in depresijo. Starejši Ijudje so nekoč delali, dokler uporabljajo vsak dan, uporablja internet vsak dan so zmogli, zato meja med delom in prostim časom ni bila natančno za iskanje informacij, povezanih z zdravjem. ODITI ALI OSTATI? Petrov brat Tomaž je pred pol leta ostal brez službe. Delal je kot strojni inženir v majhnem perspektivnem podjetju, ki se je ukvarjalo z razvojem krmilnih sistemov. Podjetje je bilo zaradi neporavnavanja plačil naročnikov prisiljeno prenehati delovati. Tomaž je nekaj časa iskal zaposlitev v Sloveniji, vendar se mu je kmalu ponudila priložnost, da nadaljuje podobno delo v uspešnem nemškem podjetju. Z ženo Metko sta se odločila, da poskusita svoji družini ustvariti boljšo prihodnost v tujini. Sredi poletja 2013 sta izpisala svoja otroka Luko in Saro iz vrtca, Metka je pustila službo v šoli in preselili so se v bližino Stuttgarta v Nemčiji. 48 ODITI ALI OSTATI? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t UK 498,0 Ljudje so se od nekdaj selili, razlogi za to pa so bili Vsak četrti državljan Slovenije, ki se je ostaur v zgodovini različni – od povsem bivanjskih, kot odselil iz države v letu 2012, je odšel v DE 489,41) je iskanje hrane, do političnih in ekonomskih. V Vir: E zadnjih desetletjih, ko nekatere države gospodarsko Nemčijo. IT 350,8 napredujejo z veliko naglico, ljudje zapuščajo svoje FR 327,4 domovine predvsem v želji najti boljšo zaposlitev. Seveda tudi Slovenija ni izvzeta iz selitvenih tokov. V ES 304,1 tem smislu je še vedno tesno povezana z državami, ki so Večina odseljenih državljanov Slovenije (62 %) si je za svoje novo prebivališče izbrala katero od držav PL 217,5 nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in z državami sočlanicami Evropske unije. Evropske unije, največ jih je odšlo v Nemčijo in RO 167,3 Avstrijo, skupaj 3.500. Približno 500 jih je odšlo v Švico, V letu 2012 se je iz Slovenije odselilo 14.400 prebivalcev, 450 v Severno ali Srednjo Ameriko, nekaj več kot 200 BE 147,4 od tega 57 % slovenskih državljanov in 43 % tujih pa v Avstralijo ali drugam v Oceanijo. Skoraj vsak drugi državljanov. V letu 2004 se je odselilo 8.300 prebivalcev NL 124,6 odseljeni slovenski državljan je bil star od 25 do 45 let, (6.100 manj kot v letu 2012), tujih državljanov med torej v najaktivnejših letih. 22 % odseljenih slovenskih EL 110,1 odseljenimi pa je bilo približno toliko kot v letu 2012 državljanov je imelo najmanj višješolsko izobrazbo, (malo več kot 6.000). V letu 2012 se je torej iz Slovenije SE 103,1 polovica jih je imela srednješolsko, 28 % pa največ odselilo 8.200 državljanov Slovenije, kar je 6.000 več kot osnovnošolsko izobrazbo. AT 91,6 v letu 2004 in hkrati največ po osamosvojitvi Slovenije. IE 54,4 Države, v katere so se odselili prebivalci Slovenije, 2012 DK 54,4 CZ 34,3 HU 33,7 FI 31,3 LU 20,5 LT 19,8 CY 17,5 SI 15,0 . tek PT 14,6 BG 14,12) LV 13,3 HR 9,0 o 2011. 2) Začasni poda MT 7,1 SK 4,81) tek za let Vir: SURS Priseljeni (v 1.000), EU28, 2012 EE 2,6 Poda1) To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU ODITI ALI OSTATI? 49 70 % v letu 2012 iz Slovenije odseljenih tujih državljanov je državljani so se precej razlikovali po izobrazbi: med slovenskimi imelo državljanstvo katere od drugih držav, nastalih po razpadu državljani, ki so se v letu 2012 vrnili v Slovenijo, je bilo takih z Jugoslavije. Ker se je približno enak odstotek prebivalcev najmanj višješolsko izobrazbo 22 %, med tujimi državljani pa 11 %. Slovenije, ki so imeli tuje državljanstvo, odselil v države, nastale 60 % priseljenih je bilo državljanov držav, ki so nastale po na območju nekdanje Jugoslavije, sklepamo, da so se ti najbrž razpadu Jugoslavije; med temi je bilo največ državljanov Bosne vrnili domov. Izobrazbena raven odseljenih tujih državljanov je in Hercegovine, nekaj več kot 4.000. Skoraj 2.000 priseljenih v bila nižja od izobrazbene ravni odseljenih slovenskih državljanov: Slovenijo je imelo državljanstvo ene od držav sočlanic EU27. V vsaj višješolsko izobrazbo jih je imelo 8 %, srednješolsko polovica, letu 2004 se je iz takratnih držav članic EU priselilo k nam manj kot preostali pa največ osnovnošolsko izobrazbo. 200 državljanov teh držav, približno prav toliko pa še Romunov in Slovenija pa ni samo država, iz katere se prebivalci odseljujejo. Bolgarov. Od državljanov držav sočlanic EU se je v letu 2012 k nam Nasprotno, v prejšnjih letih se je letno priseljevalo precej več ljudi, priselilo največ Bolgarov in Italijanov. kot se jih je odseljevalo. V letih od 2007 do 2009 se je letno priselilo okrog 30.000 oseb. V zadnjih letih pa je to število upadlo; v letu 2012 se je k nam priselilo 15.000 oseb. Razlogi, zaradi katerih so se tuji državljani priselili v Slovenijo v letu 2012 Prebivalci Slovenije, ki so se iz Slovenije odselili, in tisti, ki so se v Slovenijo priselili, po najvišji doseženi izobrazbi (v %), Slovenija, 2012 Priseljeni Odseljeni slovenski tuji slovenski tuji državljani državljani državljani državljani 24,4 36,1 osnovnošolska ali manj 27,6 41,1 54,0 52,6 srednješolska 50,2 50,6 21,6 11,3 višješolska, visokošolska 22,2 8,3 Vir: SURS Osebe, ki so se priselile v Slovenijo, so bile stare povprečno malo manj kot 33 let. Priseljeni tuji državljani so bili stari povprečno malo manj kot 32 let, priseljeni slovenski državljani pa skoraj 38. Izobrazbena sestava priseljenih je bila taka: malo več kot polovica jih je imelo srednješolsko, tretjina največ osnovnošolsko, nekaj več kot desetina pa terciarno izobrazbo. Tudi priseljeni slovenski in tuji Vir: SURS 50 ODITI ALI OSTATI? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t Razlogi za priselitev tujih državljanov v Slovenijo v Med priseljenimi je bilo 2.740 državljanov Slovenije, ES 446,6 osta letu 2012 so bili precej odvisni od njihove države ki so se najbrž vrnili domov. Ker se je priselilo (vrnilo) ur UK 321,2 državljanstva. Večina priseljenih z državljanstvom v Slovenijo mnogo manj državljanov Slovenije, kot se Vir: E držav sočlanic EU se je priselila zaradi zaposlitve (56 %), jih je iz države odselilo, je bila njihova selitvena bilanca FR 288,32) manj je bilo takih, ki so se priselili k nam z namenom, negativna. Razlika med številom priseljenih in številom PL 275,6 da se pridružijo svoji družini (20 %). Podobno je veljalo odseljenih je bila največja prav v letu 2012; odselilo za hrvaške in srbske državljane. Državljani Bosne se jih je namreč 5.450 več, kot se jih je preselilo. Za DE 249,01) in Hercegovine, Črne gore in Kosova ter državljani primerjavo: v letu 2004 se jih je odselilo 700 več, kot se drugih evropskih držav in tudi neevropskih držav pa jih je priselilo. RO 170,2 so se večinoma priselili v Slovenijo z namenom, da se Večina slovenskih državljanov se je v letu 2012 v EL 154,4 pridružijo svoji družini; zaradi zaposlitve se je k nam domovino priselila iz evropskih držav; največ se jih je priselil manjši del teh ljudi. NL 110,4 vrnilo iz držav sočlanic EU, od teh četrtina iz Nemčije, približno prav toliko pa še iz drugih držav z območja IT 106,2 nekdanje Jugoslavije. IE 89,4 BE 74,7 PT 52,0 Državljani Slovenije, ki so se odselili iz Slovenije ali priselili v Slovenijo, 2004−2012 AT 51,8 SE 51,7 CZ 46,1 DK 43,7 LT 41,1 LV 25,2 HU 22,9 CY 18,1 BG 16,62) . tek SI 14,4 FI 13,8 HR 12,9 LU 10,4 Vir: SURS o 2011. 2) Začasni poda EE 6,3 MT 4,0 tek za let Odseljeni (v 1.000), EU28, 2012 SK 2,0 Poda1) FANTEK ALI PUNČKA? Na zadnjo septembrsko soboto leta 2013 sta se Peter in Špela poročila, kar tako, iz romantike. V zgornjem nadstropju v hiši Špelinih staršev sta si uredila prijetno stanovanje. Spomladi pričakujeta prvega otroka, menda bo fantek. Imena še nista izbrala. Špela je v zdravstveni čakalnici pred kratkim brala, da je v zadnjih letih dobilo največ novorojenčkov ime Luka. A Špela noče, da bi se njunemu sinu dogajalo kot njej v osnovni šoli, ko je imela v razredu kar tri soimenjakinje. Ideje za ime prvorojenca iščeta v SURS-ovi podatkovni zbirki osebnih imen. Izbira je res velika. 52 FANTEK ALI PUNČKA? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU t EE 59,7 V letu 2012 je bilo v Sloveniji prvič po desetletju spet Med vsemi družinami v Sloveniji – v letu 2011 smo jih ostaur več kot 7.000 sklenitev zakonske zveze (porok). Poročilo našteli 567.347 – je bilo 63 % takih, ki sta jih sestavljala SI 56,8 se je 7.057 parov, 500 več kot v letu 2004. Največ se jih zakonca z otroki ali brez otrok, 11 % pa takih, ki sta Vir: E je poročilo v maju, juniju ali septembru, najmanj pa v jih sestavljala neporočena partnerja. Ob popisu BG 56,1 januarju. Ženini in neveste so bili večinoma stari od 25 prebivalstva v letu 2002 sta 74 % družin sestavljala FR 55,8 do 40 let. 22 ženinov in 112 nevest je bilo starih manj kot zakonca (poročen par), 7,6 % pa zunajzakonska 20 let, 10 ženinov in 9 nevest pa najmanj 65 let. Pari se partnerja (par v zunajzakonski skupnosti). SE 54,3 za poroko odločajo čedalje pozneje, zato se povprečna Tudi rojstvo otroka že nekaj časa ni več samoumeven BE 50,01) starost ženinov in nevest dviga: v letu 2004 so bili ženini razlog za poroko staršev. V letu 2004 se je še več kot stari povprečno 32 let in pol, neveste pa tri leta manj; v DK 49,0 polovica otrok rodilo poročenim staršem, v letu 2012 pa letu 2012 so bili ženini in neveste povprečno približno že več kot polovica (57,6 %) staršev, ki niso bili poročeni. UK 47,3 dve leti starejši. Samo pri prvorojencih je bila vrednost tega podatka še V zadnjih letih je bilo sicer res več porok kot v letih pred višja: ob rojstvu prvega otroka (še) nista bili poročeni NL 45,3 temi, če pa jih primerjamo s številom porok na leto v dve tretjini mater. LV 44,6 daljšem obdobju, opažamo, da se mladi manj pogosto PT 42,8 odločajo vzpostaviti družino s sklenitvijo zakonske zveze, kot so se nekoč. HU 42,3 CZ 41,8 Vrste družin v Sloveniji, 2011 FI 40,9 AT 40,4 EU28 39,31) ES 37,4 LU 34,1 SK 34,0 am (v %), EU28, 2011 IE 33,91) ter DE 33,9 RO 30,0 očenim ma LT 27,7 or IT 23,4 MT 23,0 ojenih nep PL 21,2 . , r tek ok CY 16,9 Vir: SURS HR 14,0 Delež otr EL 7,4 1) ZačasnI poda To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU FANTEK ALI PUNČKA? 53 Podatke o družinah zberemo v popisih prebivalstva; zadnja dva Družine po številu otrok in tipu naselja, v katerem prebivajo, sta bila v letih 2002 in 2011. Ti podatki kažejo, da še hitreje kot Slovenija, 2011 število družin, ki jih sestavljata zunajzakonska partnerja (z otroki ali brez njih), narašča število enostarševskih družin. V letu 2002 je bilo družin z enim od staršev 18 %, v letu 2011 pa že 25 %. Prevladujejo enostarševske družine, ki jih sestavljajo matere z otroki; v letu 2011 smo takih družin našteli skoraj 120.000. Tretjina mater v teh družinah ni bila nikoli poročena; te so bile večinoma stare manj kot 43 let; tiste, ki so bile stare od 43 do 60 let, so bile večinoma razvezane, starejše od 60 let pa so bile večinoma vdove. Četrtina družin med vsemi družinami je bilo brez otrok; to so bili večinoma starejši zakonski ali zunajzakonski pari, katerih otroci so se že odselili in si že ustvarili svoje družine. Parov brez otrok, v katerih je bila žena oziroma partnerka mlajša od 40 let (torej v starosti, ko bo morda še rodila), je bilo med temi družinami manj kot desetina. V treh četrtinah družin so v letu 2011 prebivali tudi otroci. Ko pri popisu prebivalstva govorimo o otrocih, ne mislimo pri tem samo na osebe, mlajše od 18 let, temveč na vse otroke, ki po Vir: SURS osemnajstem letu bolj ali manj dolgo ostanejo pri starših. Med vsemi družinami z otroki je bilo največ takih, v katerih so bili vsi otroci starejši od 18 let (209.000). V 180.000 družinah z otroki je bil Visoka povprečna starost otrok v družinah z otroki nam pove, da vsaj en otrok mlajši od 18 let. Povprečna starost otrok v družinah otroci po osemnajstem letu še dolgo ostanejo pri starših. Ob popisu z otroki je bila 18,6 leta. V enostarševskih družinah so bili otroci prebivalstva v letu 2011 je pri starših živelo še več kot pol mladih, povprečno tri leta starejši, v družinah z neporočenima staršema starih od 25 do 29 let. Med moškimi v tej starostni skupini jih je pri pa so bili otroci precej mlajši, povprečno so bili stari malo več kot starših stanovalo še 61,5 %, med ženskami te starosti pa je bilo takih 10 let. V več kot polovici družin z otroki je prebival le en otrok, precej manj, 44,0 %. Desetina moških in tretjina žensk te starosti v skoraj 500 družinah z otroki pa je živelo šest ali več otrok pa sta imeli svoje otroke in sta živeli z njimi (z zakoncem oziroma (večinoma v podeželskem okolju). partnerjem ali brez njega). 54 FANTEK ALI PUNČKA? To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU Delež prebivalcev, ki so v svoji primarni družini živeli še SK 74,2 gospodinjstva šteli tudi tuje državljane, ki so stanovali v po tridesetem letu starosti, je bil že precej nižji: med samskih domovih. To so bili predvsem moški, mlajši od HR 70,1 moškimi, starimi od 30 do 34 let, je bilo 40 % takih, ki 60 let, ki so dejansko prebivali sami in so bili mlajši od 60 so še živeli pri enem ali obeh od staršev, med enako let. Pri višji starosti se številčno razmerje med spoloma EL 69,6 starimi ženskami pa 20 %. Prebivalci, stari od 35 do 60 obrne: same prebivajo predvsem ženske, večinoma let, so bili večinoma zakonci z otroki. Prebivalci, starejši MT 63,4 vdove. Število moških, ki po 65. letu starosti živijo sami, od 60 let, so bili v glavnem zakonci brez otrok (otroci hitro upade. Razlog za to nesorazmerje je predvsem IT 63,0 so se odselili in si ustvarili svoje družine). Prebivalci, krajša povprečna življenjska doba moških (ženske živijo starejši od 80 let, so večinoma živeli sami, brez družine povprečno 6 let dlje). BG 62,2 in partnerja (večinoma so že ovdoveli). S starostjo Mladi z odločitvijo za družino in otroke čedalje bolj HU 61,1 prebivalcev se povečuje tudi delež tistih med njimi, ki odlašajo. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega živijo v skupinskih gospodinjstvih (npr. v domovih za PT 60,9 otroka se je od leta 2004 do leta 2012 dvignila s 27,5 ostarele); v letu 2011 je v tovrstnih gospodinjstvih živel leta na skoraj 29 let. Otroke ima manj najstnic in manj povprečno skoraj vsak peti prebivalec, star 85 ali več let. SI 60,3 žensk v zgodnjih dvajsetih letih kot pred leti: takih, ki 266.500 prebivalcev Slovenije je v letu 2011 živelo so rodile pri manj kot 25 letih, je bilo v letu 2004 19 %, v RO 59,6 samih, v enočlanskih gospodinjstvih. V letu 2002 je letu 2012 pa manj kot 13 %. Čedalje pogosteje pa imajo PL 56,1 bilo takih gospodinjstev bistveno manj: 150.000. ženske otroke po tridesetem letu: takih, ki so rodile pri Upoštevati pa moramo, da se je število teh prebivalcev najmanj 35 letih, je bilo v letu 2012 17 %, v letu 2004 pa ES 55,6 precej povečalo tudi zato, ker smo za enočlanska manj kot 12 %. CZ 48,6 LT 46,9 Enočlanska gospodinjstva po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, 2011 CY 44,7 LV 40,1 LU 38,9 AT 29,6 i še živijo pri starših (v %), EU28, 2012 DE 28,6 EE 26,1 BE 24,7 UK 19,7 d 25 do 29 let), k FR 17,4 NL 16,9 SE 6,7 t FI 5,4 ostaur Vir: SURS Delež mladih (starih o DK 2,6 Vir: E To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU FANTEK ALI PUNČKA? 55 Koliko žensk v Sloveniji, starih več kot 15 let, ima najmanj enega imele največ enega. Med ženskami iste starosti z dokončano največ otroka? Ali drugače: koliko mater je med prebivalkami Slovenije? V osnovnošolsko izobrazbo je bilo takih manj: 26 %. letu 2011 jih je bilo 663.000 (31.000 več kot ob popisu prebivalstva Po osamosvojitvi Slovenije je število rojstev na leto počasi upadalo, v letu 2002) ali tri četrtine. Koliko mam je bilo med ženskami, starimi in sicer do leta 2004, ko se je trend obrnil in je število rojenih najmanj 30 let? Med desetimi od teh žensk je bilo povprečno devet začelo naraščati. V letu 2012 se je v Sloveniji rodilo okoli 22.000 mam. otrok, 4.000 več kot v letu 2004. Med rojenimi v letu 2012 je bilo Polovica mam je imela po dva otroka, 15 % po tri, 6 % pa po štiri ali 744 dvojčkov (372 porodov) in 18 trojčkov (6 porodov). Številčno več. Približno tretjina mater ni več živela skupaj s svojimi otroki; to razmerje med dečki in deklicami se je nagibalo k dečkom: rodilo se so bile večinoma ženske, starejše od 50 let, katerih otroci so se že jih je 700 več kot deklic. Naravni prirast v Sloveniji je bil v letu 2012 odselili iz prvotnega doma. že sedmo leto zapored pozitiven (rodilo se je več prebivalcev, kot Pri ženskah je pri odločanju za materinstvo in otroke pomemben jih je umrlo); znašal je 1,3 na 1.000 prebivalcev. V zadnjih dveh letih dejavnik študij, izobraževanje. Tiste, ki se izobražujejo dalj časa, se je njegova vrednost nekoliko znižala. imajo manj otrok, več med njimi jih je tudi brez otrok. Izobrazbena Luke, Niki, Jakobi, Filipi, Nejci in drugi fantje, ki so se rodili v letu sestava žensk, ki so bile v letu 2011 stare vsaj 30 let in so imele 2012, se lahko nadejajo daljšega življenja kot otroci, rojeni v letu najmanj tri otroke, je bila taka: več kot polovica jih je imelo največ 2004. Pričakovano trajanje življenja fantkov, rojenih v 2012, je osnovnošolsko izobrazbo, malo več kot desetina pa terciarno namreč 77 let ali skoraj tri leta daljše od pričakovanega trajanja izobrazbo. Izobrazbena sestava enako starih žensk (vsaj 30 let), ki življenja tistih, ki so se rodili v letu 2004. Lare, Eve, Sare, Eme, Neže in so bile (še) brez otrok, pa je bila taka: več kot tretjina jih je imelo druga dekleta, rojena v letu 2012, pa naj bi po statističnih izračunih najmanj višješolsko, petina pa največ osnovnošolsko izobrazbo. živela malo manj kot 83 let ali 1,6 leta dlje kot dekleta, rojena v letu Med vsemi ženskami po tridesetem, ki so dosegle višješolsko ali 2004. Pričakovano trajanje življenja se torej še vedno podaljšuje, za visokošolsko izobrazbo, je bilo 45 % takih, ki niso imele otrok ali so fante celo malo hitreje kot za dekleta. Ženske, stare 30 ali več let, po številu otrok in najvišji doseženi izobrazbi, Slovenija, 2011 Vir: SURS 56 To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU Če ni drugače navedeno, se vsi podatki v tej publikaciji nanašajo na Slovenijo. Zbiranje podatkov za publikacijo je bilo zaključeno 31. 3. 2014. Vir vseh podatkov v tej publikacij je Statistični urad Republike Slovenije, razen tam, kjer je to posebej navedeno v besedilu, tabelah ali grafičnem prikazu. STATISTIČNO ZNAMENJE, MERSKE ŠIFRANT PODROČIJ DEJAVNOSTI, SKD ENOTE, KRATICE 2008 … ni podatka A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo B Rudarstvo % odstotek C Predelovalne dejavnosti ha hektar D Oskrba z električno energijo, plinom in paro kg kilogram E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje l liter okolja m3 kubični meter F Gradbeništvo min. minuta G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil toe tona ekvivalenta H Promet in skladiščenje P O fosforjev pentoksid I Gostinstvo 2 5 K O kalijev oksid J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2 PM mešanica trdnih in tekočih delcev, suspendiranih v K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 10 zraku, ki imajo aerodinamijski premer 10 µm L Poslovanje z nepremičninami M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti BDP bruto domači proizvod O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne EUR evro socialne varnosti Eurostat Statistični urad Evropske unije P Izobraževanje KIS Kmetijski inštitut Slovenije Q Zdravstvo in socialno varstvo KLASIUS-P Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti MKO Ministrstvo za kmetijstvo in okolje SIT slovenski tolar S Druge dejavnosti SKD Standardna klasifikacija dejavnosti T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo SURS Statistični urad Republike Slovenije U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU 57 ŠIFRANT DRŽAV EU Evropska unija DK Danska HU Madžarska PL Poljska EU27 27 držav članic EU DE Nemčija IE Irska PT Portugalska EU28 28 držav članic EU EE Estonija IT Italija RO Romunija AT Avstrija EL Grčija LT Litva SE Švedska BE Belgija ES Španija LU Luksemburg SI Slovenija BG Bolgarija FI Finska LV Latvija SK Slovaška CY Ciper FR Francija MT Malta UK Združeno kraljestvo CZ Češka republika HR Hrvaška NL Nizozemska VIRI - Odraz recesije v kazalnikih trga dela. (2009). Statistični dnevi 2009. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - Kakovost življenja. (2012). Zbirka Brošure. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - Starejši na trgu dela. (2013). Zbirka Brošure. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - Drevo, gozd, les. (2011). Zbirka Brošure. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - Okolje, energetika in transport. (2011). Zbirka Brošure. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - Voda – od izvira do izpusta. (2013). Zbirka Brošure. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - O kmetijstvu doma in drugje po EU. (2013). Zbirka Brošure. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - Mi, državljani EU. (2013). Zbirka Brošure. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - Ljudje, družine, stanovanja. (2013). ePUB. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. - Record level of 2.6 bn nights spent in tourist accommodation in the EU28 in 2013 (29. 1. 2014). News Release. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno 18. 2. 2014 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/4-29012014-AP/EN/4-29012014-AP-EN.PDF - Uporaba računalnikov in interneta pri starejših, podrobni podatki, Slovenija, 2013 - končni podatki. (3. december 2013). Elektronska objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 12. 2. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5923 - Kazalniki trajnostnega razvoja, Slovenija, 2012 – končni podatki. (19. 12. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 31. 1. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5962 - Svetovni dan voda 2013. (20. 3. 2013). Posebna objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 31. 3. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5376 - Javni vodovod, Slovenija, 2012 – končni podatki. (23. 2. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 6. 2. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5828 58 To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU - Izkoriščanje voda v industriji, Slovenija, 2012 – končni podatki. (24. 9. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. 3. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5729 - Odpadki, Slovenija, 2012 – končni podatki. (19. 8. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 10. 2. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5809 - Investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja, Slovenija, 2012 – končni podatki. (18. 2. 2014). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. 3. 2014 s spletne strani: https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6050 - Kazalniki globalizacije, Slovenija, 2007–2012 – začasni podatki. (27. 12. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 1. 4. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5961 - Mednarodni dan migrantov 2013. (12. 12. 2013). Posebna objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. 3. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5947 - Materinski dan 2013. (21. 3. 2014). Posebna objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. 3. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5388 - Mednarodni dan družin 2013. (10. 5. 2013). Posebna objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. 2. 2014 s spletne strani: https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5476 - Živorojeni, Slovenija, 2012 – končni podatki. (27. 6. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 20. 2. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5593 - Sklenitve in razveze zakonskih zvez, Slovenija, 2012 – končni podatki. (27. 6. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 20. 2. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5583 - Socioekonomske značilnosti meddržavnih selivcev, Slovenija, 2012 – končni podatki. (20. 12. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 20. 2. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5583 - Turistična potovanja domačega prebivalstva, Slovenija, 2012 – končni podatki. (6. 6. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 2. 2014 s spletne strani: https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5531 - Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija, 2012 – končni podatki. (18. 4. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 2. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5429 - Pomembnejši podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2013 – začasni podatki. (27. 9. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 20. 2. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5760 - Gledališka dejavnost, Slovenija, 2012 – končni podatki. (9. 10. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 3. 3. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5806 - Dejavnost muzejev, muzejskih zbirk, galerij in likovnih razstavišč, Slovenija, 2012 – končni podatki. (4. 4. 2014). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 6. 4. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6172 - Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 2013 – končni podatki. (7. 10. 2013). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 7. 3. 2014 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5795 - Statistični letopis. (2013). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Document Outline To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU KAM IN KAKO POTUJEMO? KOLIKO ŠE KMETUJEMO? ČEDALJE BOLJ IZOBRAŽENI DELO – PRAVICA ALI PRIVILEGIJ? SKRBIMO ZA OKOLJE KOLIKO NAS DELA, KAKO ŽIVIMO? GOSPODARSTVO IN BLAGINJA KAJ DELAMO, KO NE DELAMO? TRETJE OBDOBJE ODITI ALI OSTATI? FANTEK ALI PUNČKA? STATISTIČNO ZNAMENJE, MERSKE ENOTE, KRATICE ŠIFRANT PODROČIJ DEJAVNOSTI, SKD 2008 ŠIFRANT DRŽAV VIRI