Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 110.	V Llnmuni, v
, 17.019)91915.
Lelo XL1!1.
s= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 2B-— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
ia celo leto
T—
za Nemčijo oeloletno a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
SLOV
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm); za enkrat .... po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice Iti:
enostolpna pelltvrsta po 2 j vin.
- Poslano:
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol št. B. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Zadnji dnevi pred odločitvijo Italije.
Ljubljana, 16. maja.
V trenutku tega pisanja ne vemo, kakšen je položaj ravnokar v Italiji. Tam doii sc sedaj dogaja vsako uro toliko in toliko nasprotnih dogodkov in pojavov, da jc nemogoče povedati, kaj jc in kaj bo močnejše, ali treznost ali strast. Iz poročil, ki jih imamo dosedaj pred seboj, moramo povedati sledeče k sobotnemu položaju:
Italija preživlja ure strašnega razburjenja. Vlada je naročila oblastem, da po potrebi izročijo skrb za javno varnost vojaštvu. V Rim kličejo vojaštvo. Začel se je odločilni boj med stranko miru in stranko boja. Prijatelji miru so postali nekaj odločnejši in ker jih jc Giolittijcv prihod v Rim vznemiril, zato so intervencionisti začeli klicati ulico na pomoč. Po mestih, zlasti v Rimu iu zgornji Italiji sc vrše divje iu krvave demonstracije^ proti nevtralistom in nam. Tekla je že kri. Strasti so razpaljene in današnja nedelja jih bo najbrže šc bolj. Začela jc govoriti ulica in morda bo ta odločila. Salandra, ki sc je zavezal na vojsko, je demisioniral; kralj jc poklical zborničnega predsednika Marcoro, da sestavi novo vlado. Marcoro vabila ni mogel izpolniti. Nato jc kralj poklical finančnega ministra Carcano; tudi ta je odklonil. Ali pride Giolitti, mož, ki je baje povabilo žc vnaprej odklonil, kakor pravijo njegovi prijatelji. Kralj jc imel razgovor s Salandro. Ni izključeno, cla se vrne Salandra, ki jc po poročilu našega korespondenčnega urada izjavil, da sc ne more pod nobenim pogojem vrniti s kakim ministrstvom, ki bi se razlikovalo od clemisioniranega«. Odločitev pride najbrže hitrejše, kakor sc jc reklo. Razburjenje je zahteva hitro'. Najbrže tudi Italija nc bo prešla te svetovne vojne brez krvi; zna teči morda tudi doma. Hujskači — in vodi jih prostozidarska loža — grozijo z revolucijo.
XXX.
Ministrska kriza. — Marcora odklonil, Carcano odklonil.
Rim, 15. maja. (Kor. ur.) Kakor po-poroča »Giornale dltalia«, jc zbornični predsednik dopoldne izjavil kralju, da mora odkloniti naročilo za sestavo no-
vega kabineta. Kralj je nato pozval finančnega ministra Carcano, ki je tudi odklonil. Kralj se je nato posvetoval s Salandro.
Kralj kliče politike.
Rim, 15. maja. »Agenzia Štefani« javlja: Kralj je danes sprejel Marcora, Carcano, Salandra. — Kakor poroča vFranltfurter Zeitung«, je kralj klical tudi Giolittija, Bertolinija, Luzzattija, Sacchija in Bisolatija. — Socialni demokrati hočejo h kralju v avdienco, da nastopijo za mir.
Nacionalno ministrstvo.
Curih, 15. maja. Nekateri republikanski poslanci menijo, da se bo poizkušalo sestaviti narodno ministrstvo, ki bi združilo vse stranke in nadaljevalo diplomatična pogajanja, ne bi pa odklanjalo, rešitve z vojno, če bi bilo tako potrebno.
Ovacije Salandri.
Rim, li. maja. »Agenzia Štefani«. Celo popoldne in ves večer so se vršile ovacije za Salandro. O takih ovacijah sc poroča tudi iz Turina, Genove, Milana, Benetk, Florence, Bolognc in Neaplja.
Poulične demonstracije za vojno po celi Italiji.
Berlin, 15. maja. (Kor. ur.) Zasebni poročevalec WoIffovcga urada poroča iz Rima 14. maja: Na kolodvoru jc sprejela Gabriela d'Annunzio tisočgla-va množica. Vio Cavour, kjer jc Gio-littijevo stanovanje, je zaprlo vojaštvo, toda množica je prodrla kordon in jc strahovito vpila precl Giolittijevo hišo. Poklicali so konjenico, da razžene množico. Konjenica je naskočila množico, ki jo jc obkolila in burno pozdravljala.
Na potu k Salandrovem stanovanju, kjer jc tudi stalo vojaštvo, je nek demonstrant ranil nekega policijskega agenta. Pred kraljevo palačo na Kviri-lialu pa množica ni mogla. Na potu k avstrijskemu poslaništvu so razgrajali študentje in mladina, pa do palače niso mogli. Pred Villa Malta, kjer stanuje knez Biilow, jc bila tudi zbrana konjenica, da zabrani demonstracije proti knezu, ki pa sicer nadaljuje svoje obiske in izprehode.
Iz raznih mest po ccli Italiji sc poroča o podobnih demonstracijah. Novega ruskega poslanika Giersa so ob prihodu v Rim navdušeno pozdravljali.
V Milanu.
Berlin, 15. maja. »Vossische Ztg.c poroča iz Chiasso: V Milanu so včeraj organizirali velikanski sprevod vojnih strank. Zvečer jc razdraženost med nevtralisti in intervencionisti tako na-rastla, da jc prišlo do spopada, ki se lahko imenuje prava bitka. V bližini nemškega konzulata Porta Venezia sta sc srečali obe stranki. Najprvo jc padalo kamenje in pa streli iz revolverjev. Ko se je nek demonstrant zgrudil mrtev, so njegovi tovariši naskočili bližnji društveni dom socialistov. Žc so podrli železno ograjo pri vhodu, kar so jih streli iz doma pognali v beg. Tačas je pritekla policija, ki jc skočila med obe stranki. Demonstrantje so tudi razbili napise nemške tvrdke Siemens-Schuckert. V hišo so streljali z revolverji. Pri sprevodu so se intervencio-nisii večkrat sprijeli z vojaki, ki so kričali: »Proč z vojsko!« Pri pobojih sta bila ranjena poslanca Mazzani in Ma-chazi. Pri današnjih demonstracijah v Milanu so tri osebe mrtve, 18 ranjenih. O resnih nemirih poročajo tudi iz Benetk, Neaplja, Palerma, Florence, Pa-dove, Alessandrije in Bergama.
»Mučenik« — kliče.
Lugano, 15. maja. Gabriele d'An-nunzio jc napisal za Genovežane ta-le oklic: »K uporu, ljudstvo genoveško, k uporu! Domovina jc izgubljena, čc sc z vsakim orožjem ne boste borili zanjo. Zmagati moramo v mogočnem boju proti notranjemu sovražniku, čc se hočemo neugnano pognati za osvojitvijo svetih dežel. Naj živi Italija! — Mučenik Gabriele d'Annunzio.«
Nemci o prejšnjem Salandrovem kabinetu.
Kolin, 15. maja. >Kolnische Zeitung« prinaša iz dobro poučenih francoskih političnih krogov, da sta Salandra in Sonnino z entento sklenila pravo vojaško pogodbo. Končno obliko so ji dali zastopniki entente in Italije koncem aprila v Londonu, ko jc bil tamkaj francoski finančni minister Ri-bot. Govorilo se je tedaj večinoma o finančni strani te nove zveze.
Proti vojni.
Milan, 15. maja. Organizirano milansko delavstvo je včeraj v odgovor na izzivanja hujskačev proglasilo splošno stavko. V Florenci so včeraj nevtralisti razgnali intervencioniste, od katerih .jih je pet ranjenih v bolnišnici. — »Avanti« poroča o številnih demon-
stracijah, ki so jih proti vojni priredili vpoklicani rezervisti. V Campo Visen-tio so ženske odtrgale železniške tračnice in preprečile odhod rezervistov, dasiravno jc nastopilo več sto karabi-nierijev.
K položaju.
Berlin, 15. maja. »Agence Ilavas« poroča iz Rima: Knez Bvilo\v in baron Maechio sta danes oficielno izročila avstrijske ponudbe.
Večina proti vojski.
Curih, 15. maja. Milanski »Secolo« sodi, da šteje večina sovražnikov vojske v državnem zboru 40 glasov več, kolikor jih jc potrebnih.
12.000 shodov proti vojski
je sklicala italijanska socialna demokracija.
Kaj bo s teboj, Italija?
Curih, 15. maja. Rimsko časopisje priobčuje silno bojaželjne članke. — »Messagero« strašno napada Giolittija in Btilowa pod naslovom: »Vojska ali revolucija« in poziva kralja, naj ugodi ljudstvu.
Kolin, 15. maja. »Kolnischc Ztg.-c ima od svojega curiškega dopisnika: »Nek italijanski žurnalist mi jc sporočil, da jc Salandra s svojo prošnjo za odstop postavil Italijo pred negotovo bodočnost, morda pred največjo žalo-igro. Zdi se, kakor da stoji Italija pred grozno revolucijo. Nikdar šc ni bilo takega prepada med zbornico in narodom.«
Berlinska sodba.
Berlin, 15. maja. Tukajšnji politični krogi presojajo položaj šc hladno. Pristaši vojne bodo gotovo poizkušali spraviti ulico na noge in vplivati z dogodki. Vendar pa jc nekaj več upanja. Socialni demokrati bodo kralja osebno poučili o miroljubnosti ljudstva.
Berlin, 15. maja. (Kor. ur.) Vse časopisje piše z ozirom na Salandrov odstop, da Nemčija z največjim zanimanjem motri prihodnje dogodke.
»Berliner Tageblatt« in »Vossische Zeitung« povdarjata, da mora z ozirom na avstrijsko spravljivost in ponudbe vsak italijanski domoljub čutiti, da je ni več utemeljitve za divjanje, ki hoče še sedaj spraviti deželo v grozoto vojne.
»Kreuzzeitung« upa, tla bo vlada dovolj močna, da zabrani ulici določevati mednarodno politiko Italije.
Pismo iz Amerike.
Kakor slišim, ne prejmejo Slovenci v stari domovini nobenega iz Amerike poslanega jim slovenskega časnika v roke. Ondan sem prejel pismo od svojega brata, ki živi na Dolenjskem, da m prejel »Amerikanskega Slovenca« žc pol leta ne, dasi ima plačano naročnino. No, kakor njemu, godi se vsem drugim naročnikom v stari slovenski domovini. Kolikor je nam znano, ne smejo nekateri v Ameriki izhajajoči slovenski listi prestopiti avstrijske meje, ker so (na primer »Glas Naroda«) prepovedani v vseh v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah, drugi slovenski ameriški listi pa (na primer »Amerikanski Slovenec«), ki jim ni odvzet, poštni debit, se sicer šc vedno pošiljajo v Avstrijo, pa jim policijska oblast na Dunaju zaskoči pot 111 jih pridrži, ln tako nc zvedo naši ljudje v stari slovenski domovini nobene, novi-cc več direktno iz slovenskih ameri-kanskih listov. Da sc pa mnogi Sloven-ci in mnoge Slovenke zanimajo za novice in socialne razmere amerikanskih Slovencev, je jasno kakor beli dan, saj smo amerikanski Slovenci meso njih mesa in kri njih krvi. Sprejmite torej, rojaki moji, drage volje amerikanske
novice potom »Slovenca«, ki jo najbolj razširjen in priljubljen slovenski dnevnik. —
Delavske razmere so sploh slabe, kar divja evropska strašna vojska. V East Helena, Mont, na primer obratuje rudotopilnica le v toliko, kolikor jc primorana. Več kakor polovica delavcev je brez dela. To zadene v prvi vrsti tiste, ki niso tako srečni, da bi imeli svojo boljšo zakonsko polovico. V Su-bletu, Wyv. so delavske razmere slabe kakor povsod. Delavci delajo samo po dva dneva na teclen, pa še tedaj sc ma-
lo zasluži, komaj za sproti. Da bi si človek kaj prihranil in prištedil, ni govora. Nekateri delavci delajo v takih prostorih, da je dosti kamenja, pa jim kare »clokajo«, namreč kare vzamejo in za en dolar kaznujejo, drugič pa za dva. Sicer imajo tamošnji delavci unijo, a samo za to, da plačujejo, za vse drugo sc unija ne meni. Unija jc sicer dobra organizacija, pa lc, čc so dobri člani, čc so pa slabi, imajo ubogi delav-ci-tcžaki same stroške. Pri uniji napravijo Angleži in Irci kakor sami hočejo. Slovenci malo hodijo na unijske seje; največji vzrok, dn nc hodijo, jc njih nezmožnost angleščine; tisti, ki umejo angleški jezik, se pa tudi ne brigajo'. — v Port Allegheny, Pa. so delavski1 razmere, kakor sc sliši, jako slabe. Malo ali nič zaslužka, povrhu pa še draginja. Toliko pridnih rok, ki bi rade delale, pa ni dobiti dela, toliko lač-
nih želodcev, pa tako malo kruha in to na tujih tleh, pravo trojno gorje. —- V So. Chicago, 111. bijejo delavci-težaki trd boj za vsakdanji kruh. Brezposelnih ljudi tava po ulici, da jc kar žalostno gledati. In tudi nič ne kaže, da se bo kaj na boljše obrnilo. Kljub temu pa napredujejo tamošnji Slovenci na društvenem polju. Southchicaški Slovenci so jako vneti za društva, klube in so sploh dobro organizirani, saj imajo pet podpornih društev in slovenski politični klub. Taki izseljenci si ohranijo svoj jezik in narodno zavest, mlač-neži in zaspanci so pa zapisani narodni smrti, zakaj kaj kmalu utonejo v angleškem morju. — V Oglesby, 111. sc jc dne 15. aprila pričelo kopati vodo. Pri tej priliki je dobilo dokaj brezposelnih delavcev delo in jelo. V cementarnah se tudi s polno paro dela. Edino pre-mogovc jame deloma počivajo. Uela se samo po štiri dni na teden. V rečenem kraju ni skoraj nič brezposelnih ljudi, izvzemši tiste, ki hočejo imeti 365 nedelj in praznikov na leto. — V Lilbcrt, Minn. sc z delom tudi ne morejo nič pohvaliti. Dne 15. marca so odslovili veliko mož iz Genova-rudnika. Mesto Gilliert bo dobilo novo vodo in so začeli kopati jarek za cevi žc sredi februarja. Pri tej zgradbi jc delalo čez 100 dolav-cev. Ko pa jc bil jarek izkopan, je bilo več delavcev odslovijenih. Število brezposelnih moči je narastlo, da jc žalostno povedati. — V Shebovgan, VVis. gre
z delom in zaslužkom šc zmeraj bolj slabo. Delo se slabo plačuje, čc se sploh delo dobi. Dela se po 8 ur na dan in po pet dni na teden. — V Virden, 111. so delavske razmere tako slabe, da takih še nc pomnijo. Pred nekaj leti jc bilo slabo, ker jc bila denarna kriza, a sedaj jc pa. šc veliko hujše. Tak je kapi-talistovski program, samo da morejo nas delavce bolj izkoriščati. Ko je pred mesecem dni pogorelo poslopje pri North Mine, jc izgubilo do tristo de-lavcev svoj kruh. Druga premogova jama pa obratuje samo po štiri dni na' teden. V tem rovu so zaposleni večji del slovenski delavci in si zaslužijo toliko, da sc pošteno preživijo. Če je delodajalec Anglež, potem dobi v prvi vrsti angleški delavec pri njem delo. Anglež nič kaj ne mara inozemcev, zlasti Italijanov ne. Brezposelnih je vedno veliko število. Med njimi so tudi nekateri, ki čakajo že po pet mesecev na delo, pa ga šc zdaj nimajo. — V Gross, Kans. se dela bolj počasi. Brezposelnih delavcev se nc manjka kakor povsod drurgod. — V Indianopolis je tudi šo vedno kakor je bilo. Sc vedno tretjina delavcev brez dela. Kdor opazuje, vidi, kako hodijo delavci od hiše do hiše in prosijo milih darov. Malokateri jc tako srečen, da ima v žepu kaj božjega, večina je pa takih, ki že dolgo niso videli centa. Polovica tamošnjih delavcev hodi dan na dan od tvornico do tvornice in prosijo za delo, ali vedno
Pripravljeni na vse!
Berlin, 15. maja. »Miinchner Neue-4te Nachrichten« javljajo: Odstop italijanskega kabineta, ki je sam na sebi res zelo pomenljiv, nam nc sme vzbudili vere, da sta mir in ž njim italijanska nevtralnost že gotova. Ravno nasprotno! Sedaj se šele začne boj med pristaši bojevite in mirne rešitve. Dovolj je opozoriti na to dejstvo in s tem obenem utemeljiti potrebo, da smo tudi nadalje pripravljeni na vsak obrat in da moramo zanj biti tudi oboroženi.
Dunajski glas.
Nedeljska »Zeit« piše: V Avstriji z napeto pozornostjo motrimo razvoj dogodkov v sosednji državi. Kakor zelo nas ta stvar briga — bolj nego našega nemškega zaveznika — mi molčimo in mirno čakamo, kaj bo. Vzdržimo se vsakega svarila in sveta, ker bi se v teh razmerah tudi najnedolžnejša in najbolj stvarna beseda znala tenden-ciozno napačno razlagati. Za "20. maj je sklicana italijanska zbornica. Do tedaj bo že sestavljena nova vlada in njen program, s katerim bo stopila pred zbornico — ali šele glasovanje zbornice — bo tudi nam prineslo zaželjeno jasnost.
XXX
Ljubljana, 17. maja.
V Italiji je začela govoriti ulica. Odločitev mora priti z naglimi koraki. Kralj jc poveril sestavo novega ministrstva Salandri, oziroma, kar je šc bolj točno: ni sprejel Salandrove dc-misije. Uradno se poroča: Na vladi ostane celo dosedanje ministrstvo. — Če znamo prav brati in če je to poročilo točno, potem se je zgodilo to, kar je Salandra rekel, da ne pusti pasti Sonnina. — Vse bo kmalu jasno. Tudi do četrtka ni več daleč.
Novo ministrstvo Salandra.
Geneva, 15. maja. Iz Milana poročajo. da jc kralj naročil sestavo novega ministrstva Salandri. (Potrjena ta vest še ni. Op. ur.)
Salandra ostane.
Rim- 16. maja. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča: Kralj ni sprejel odstopa Salandrovega ministrstva. Na svojem mestu ostane torej celo ministrstvo.
Rim, 16. maja. (Kor. ur.) »Giornale dTtalia« potrjuje, da jc kralj sestavo vlade poveril Salandru.
Nedeljske demonstracije v Rimu. — Podivjanost raste.
Berlin, 16. maja. (Kor. ur.) Zasebni dopisnik poroča VVolffovemu uradu iz Rima:
Včeraj so se ponovili izgredi v Rimu v poostreni obliki in kažejo deloma že značaj revolucije. Demonstracije so naperjene s psovkami na Nemčijo proti Giolittiju, katerega dolžc, da sc je prodal Nemčiji. S pereat-klici so demonstrirali tudi proti knezu Bulovvu. Knez
se vračajo s strahom proti domu, zakaj doma jih vedno čaka vprašanje gospodinje: ali šc nisi dobil dela. Naj nekoliko opišem tamošnjo tvornico, ki jo splošno nazivljejo pravi pekel ali Workhousc - Mallable Gasting et Co. Ista dela tri do štiri dni na teden, navadni delavci imajo še vsak mesec po en teden več prosto kakor drugi. Zaslužek je tako majhen in pičel, da se nikakor ne more ž njim živeti. Indpls. Foundry Co. še dela cel teden. Najboljši delavec zasluži od 6 do 8 dolarjev na teden, zraven pa mora še garati kakor mula, če jih hoče zaslužuti. V Link Belt Foundry & Co. so delavci pravi sužnji; marsikateri dela 3 do 4 dni, pa ne zasluži nič, in navsezadnje, ko ga zapode, pravijo, da mora še plačati orodje. V Fed. Foundry se izkoriščajo delavci do mozga. Če delavec ne naredi toliko, kolikor mu ukažejo, izgubi še drugi dan delo. Delavci, kateri hočejo dobiti delo, morajo dati bosu najmanj 5 dolarjev, drugače ne dobe dela, ali pa ga že drugi dan izgubi. Te tvornice sem zato posamezno popisal, ker delajo v njih sami Slovenci. — Tako je danes na tujih tleh v brezsrčni Ameriki na tisoče in tisoče mož bfez strehe, lačnih in raztrganih, ki bi radi delali, a vendar stradajo in trepe-čejo. Stotisoče otrok je danes prisiljenih, da si služijo vsakdanji kruh, ogu» ljufanih za svojo srečo in veselje mla$ dih let. Stotisoč mater je, ki žive danes v bedi in nesnagi in ki se obupno borijo, da borno preživijo svoje mladiče.. Tu je na milijone mož, žen in otrok, ki ječe pod jarmom mezdnega suženjstva! — Marsikateri Slovenec in mnogo Slovenk si želi v drago staro domovino, žal, da se take želje zdaj ne morejo izpolniti. Bop nam daj že druge, boljše čase!
Btilo\v sc je tudi danes peljal na sv^j 1 vsakdanji izprehod.
V raznih mestnih delih so prirejali1 težke izgrede proti pristašem nevtral-' ne misli. V poznih .večernih urah j>o' nastali povodom d'Annunziovega predavanja v gledališču Constanzi okolu gledališča nemiri. Demonstranti so raz-j bili poulične svetilke; celo cesto Vimi-nale je zakrila gosta tema. Graditi so pričeli barikade. Demonstranti so pri-. tisnili na trgovce, da so morali zapreti vse trgovine. V gledališčih, kakor na. pr. v Teatro Ouirino, so zahtevali, naj prenehajo s predstavami.
Iz raznih mest, kakor iz Milana, Florence in iz Benetk, se poroča o Iju-lih demonstracijah. Zdi se, da so bili izgredi najhujši v Milanu.
Italijani še niso splošno pozvani pod orožje.
'Curih; 15. maja. Italijanski konzulat je izjavil, da se še ni izdalo splošno povelje za vpoklicanje Italijanov v Švici pod orožje.
Vojsta z les!.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Pred Przemyslom! — Rusi se umikajo od Pilice do Dnjestra, — Hrabri Štajerci in Korošci.
Dunaj, 15. maja. Uradno sc poroča: Ruske armade na Poljskem in v Galiciji sc dalje umikajo. Na celi fronti od Novega Mesta ob Pilici do južno od Dnjestra pri Dolini prodirajo zavezniške armade.
Ob Sanu so naše čete osvojile Rudnik in Ležajsk, nemške pa Jaroslav.
V	srednjo Galicijo pristojni avstrijsko-ogrski 10. armadni zbor stoji pred durmi svojega domačega mesta Przemysl.
Dalje proti jugu so Dobromil, Stari Sambor in Boryslaw zopet v naši posesti. Zavezniške čete Linsingena so dosegle višine jugozahodno od Doline,
Na črti ob Prutu Rusi še napadajo. V ljutih bojih severno od Kolomeje je koroška in štajerska pehota armade in deželne brambe v trdovratni vztrajnosti krvavo odbila vse ruske naskoke.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Naše čete vkorakale v Sambor.
Dunaj, 16. maja. Uradno se poroča: Na Rusko - Poljskem zasledujejo zavezniške sile južno od spodnje Pilice, so očistile sovražnika gorsko ozemlje od Kielc do gornjega toka Kamiene in so ob Visli prodrle do višin severno od Klimontova.
Na Sanovi črti Rudnik - Przemysl smo vrgli ruske zadnje čete z zahodnega brega nazaj in pritem ujeli veliko tisoč Rusov, Iz gozdnih Karpatov prodrle armade prodirajo dalje. Močne ruske zadnje čete smo včeraj pri višini Magiera razpršili, zaplenili 7 topov in 11 strojnih pušk ter ujeli nad 1000 Rusov. —
Naše čete so dopoldne med igranjem godbe navdušeno pozdravljene vkorakale v Sambor.
V	jugovzhodni Galiciji smo severno od Kolomeje odbili nove ruske napade in iztrqali sovražniku neko opi-rališče. Dalie ob Prutu navzdol do državne meje vlada razmeroma mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Rusko prodiranje pri Šavlih ustavljeno.
Berlin, 15. maja. Veliki glavni stan: Po začasnem malem uspehu sovražnika, ki nas je stal tri topove, smo ustavili pri Šavlih prodiranje močnih ruskih sil. Sovražni napadi proti spodnji Dubisi so se izjalovili. Sovražnik je sedaj tudi južno od Dnjestra kar najhitreje zbral ojačenja. S temi četami se še ne bojujemo. Pri Avgustovu in
Kalvariji smo odbili sovražni napad.
%
Jaroslav osvojen.
Na prostoru južno od spodnje Pilice do Visle zasledujejo zavezniške čete umikajoče se Ruse. Mostno utrdbo pri Jaro-slavu ob Sanu smo včeraj z naskokom vzeli. Ramo ob rami z avstrijsko-ogrsko armado, s katero so zvezane, so dosegle čete generala Marwitza prostor pri Dobro-milu. Dalje južno se pravtako brez odmora nadaljuje zasledovanje; zavezniške čete so že na več krajih dosegle gorsko vznožje.
Najvišje vojno vodstvo.
Prodiranje na črti Sambor—Stryj— Stanislav.
Berlin, 16. maja. Veliki glavni stan: Pri Šavlih smo brez truda odbili ruski napad. Število tani zadnje .dni ujetih Rusov presega 1500. Ob Dubisi, severozahodno od Ugiany, se je moral nek naš mal oddelek umakniti pred močnimi ruskimi četami; izgubil je dva topa. Dalje južno pri Eiragoli smo Ruse z izgubo 120 ujetnikov vrgli nazaj. Severno in južno od Avgustova, in na obeh straneh Omuleva so se izjalovili močni ruski ponočni napadi s težkimi izgubami za sovražnika, ki je pri nas pustil 245 ujetnikov.
Med Pilico in gornjo Vislo kakor tudi na fronti Sambor (40 km jugovzhodno od Przemysla—Stryj—-Stanislav armada dalje prodira. Ob spodnjem Sanu, od Przemysla navzdol, se sovražnik upira.
Najvišje vojno vodstvo. XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
»Kolnische Ztg.« z dne 12. t. m. priobčujejo:
Petrograd. Generalnj štab javlja: Zadnji teden so na uradnih nemških mestih poročali podrobnosti o napredovanju njihove bojne delavnosti na naši fronti, ki pa se ne ujemajo z resnico. Tako trdijo Nemci, da so vzeli tekom bojev pri Libavi 12 topov; v resnici ni imel cel topniški oddelek ,ki se je tam bojeval, več kot štiri topove. Vzhodno od Rozieni-ja nam sovražnik ne le ni zadal nobenih velikih izgub, katere javlja, ampak splošno ni dosegel niti najmanjšega uspeha. T*mikamo se ne mi, kakor to trdi nemako vojno poročilo, ampak mi smo prisilili doslej sovražne oddelke, da se umaknejo pred našo ofenzivo na fronti 10—50 vrst (po 1,07 km). Sovražnik pravi nadalje, da je uri Kalvariji, pri Augustovu in pri Prasznyszu naše napade krvavo odbil, v resnici pa nismo mi te fronte nikdar napadali, ampak sovražnik je napadal pri Jednorozeku in pri pristavi Po-miani, Ti sunki so pa bili le demonstrativnega značaja, deloma so imeli namen, da si Nemci zopet osvoje izgubljena opirališča. Kar sc tiče bojev v Galiciji, moramo pač povedati, da ima tu boj žc devet dni značaj f r o n t a 1n i h napadov — izvzemši izjalovljen sovražen poiz-
kus, da obkoli našo 48. divizijo —; sovražnik napada naše utrjene postojanke, katere polagoma dohajamo. Naše izgube so sicer zelo resne, a sovražnikove so velike. Med ujetniki, ki jih je ujel sovražnik, je pa veliko število ranjencev, katerih nismo mogli vzeti s seboj, ko smo svoje čete umikali.
»Deutsche Tageszeitung«, 14. maja poroča iz Petrograda 13. maja: Veliki generalni štab javlja: Nemci se ne omejujejo več na to, cla dejstva pačijo, ampak si jih naravnost izmišljujejo. Mi ne moremo razumeti, kako da Nemci trde, da so pri Svedniku ob Njemenu obkolili 4 ali 5 ruskih bataljonov, potem ko so jih porazili. Resnica je ta, da se je sovražnik, ki se je pri Dubici zadržal popolnoma pasivno, približal Svednikom, kjer pa ni bilo nobenih poraženih ruskih bataljonov, ampak čete, ki šc niso bile v boju. Ravno tako napačno je nemško poročilo, da so Nemci z močnimi četami odbili ruski napad ob Pilici; tu je vladal popolen mir; le Nemci so poskušali, brez uspeha, da prekoračijo reko pri Kozlovi, Verjetnejše je a v s t r.-o grško poročilo o avstrijskem -o g r-skem uspehu pri Zaleszczy-< k i h ob D n j e s tr u. A tudi to poro-i čilo moramo dopolniti s sledečimi podatki: Žc 10. maja so pričele naše četo z ofenzivo in so vzele Zaleszczyke. Rusi so dosegli znatne uspehe ob Lomni-ci, kjer so ustavili sovražno ofenzivo na Javorniku. V noči od 10. na 11. maja smo popolnoma uničili sovražne divizijo, ki se je prenagljeno umikala. Naša konjiča je dosegla na bukovinski meji na desnem bregu Dnjestra sijajen uspeh nad sovražno pehoto, ki je držala utrjeno postojanko. Donski kozaki so 10. maja predrli žične ovire in pregnali Avstrijce iz treh vrst strelskih jarkov. Naša konjiča je udrla med sovražnikove umikajoče se mase, ujela je 2000 mož in osvojila 1 baterijo, več strojnih pušk in metalcev min in 1 municijsko kolono.
Po nemškem porazu pri Mitavi in pri Rozieni-ju se da strategični položaj pri Šavlih natančneje določiti. Nemci, na katere smo pri Mitavi, pri Poniovi in pri Kovnu pritiskali, so se odločili za obupen korak. Napravili so načrt za odločno ofenzivo pri Šavlih, potem ko so istočasno zasedli 8. maja kolodvor Jeimy. Potem ko sc je na večer istega dne spopadla naša konjiča z bavarsko, jo je vrgla v divji beg in jo je zopet došla 9. maja opoldne pri prehodu pri Krakinevu; premerila jc nad 50 vrst in imela dve bitki. Poraz nemškega nanacla za našim hrbtom bo seveda močno uplival na tek dogodkov pri Šavlih. Verjetno je, da se bodo Nemci po svojem porazu pri Jcimy-ju pri Šavlih še bolj utrdili. Dejstvo, da smo tam konštatirali pruski gardni polk, opravičuje domnevo, da so poslali Nemci iz Alzacije cel gardni kor semkaj.
V bojih med Vislo in Karpati so nameravali Nemci 8. in 9. maja na 55 vrst dolgi fronti našo fronto predreti mecl Vielopolom in Novotaniecem. Načrt jc bil jednostaven in se je opiral na izredno naglost koraka. V okolici Kro-snega so hoteli zabiti 20 vrst na široko sedem divizij nemških elitnih čet kot klin med nas, po dobri pripravi s težko artiljerijo. Poleg teh 7 divizij je stalo tam šc 6 drugih divizij pripravljenih kot nadomestilo. Naše čete so stale taki sovražni premoči nasproti kakor nikdar prej. 8 dni po začetku operacij je bila cela fronta široka nad 60 vrst. Naši sovražniki so zbrali na tem prostoru tri četrtine cele avstrijske armade, potem deveti del vseh nemških rezerv prvega poziva in polovico nemških rezerv drugega poziva. Istotja so pripeljali še 8 divizij, ki so stale prej ob srbski fronti in več na novo stvorjenih avstr. divizij. Vrhu tega so odposlali z zapadnega bojišča na vzhodno fronto 20 pehotnih divizij, 8 novih divizij in 9 konjiških divizij. Na naši strani se je udeležila operacij na celi fronti samo ena naših armad. Nemci niso dosegli nobenega taktičnega uspeha. Udarec, katerega so zadale naše rezervne čete pri Jarmiezu sovražnemu levemu krilu, je omogočil naši armadi, da zasede boljše postojanke. Preureditev smo srečno končali in stojimo sedaj v postojankah, ki popolnoma izključuje bojazen, da se še enkrat umaknemo. Naša armada je dobila znatna ojačenja in je popolnoma pripravljena na izdatno revanšo. Naše čete in naše vozniške kolone so se umikale popolnoma v redu.
»Miinchener Neuesle Nachrichten« prinašajo:
Potrograd, 15. maja. Veliki generalni štab poroča: Okoli šavle ne razvija boj za nas ugodno. Ujeli smo 1000 Nemcev in !) strojnih pušk. V zahodni Galiciji, se je 10. t. m. silovitost bojev

NOV NAPAD NA AN- je I
NOV ZEPPELINOV NAPAD NA ANGLEŠKO OBAL.
Slika.
Zopet so nemški zračni križarji napravili sunek na angleško vzhodno obal. Topot se je razteza' »obisk« do samih 12 milj pred Londonom, o čemer
o bil posebno predkraj Loutheud (na karti podčrtan) izdatno bombardiran. Dosedanje uspešno delovanje Zeppelinov jc na naši zcmljevidni Skici natančno razvidno. (Slika je posneta po nekem angleškem časopisu.)
General Botha svari pred protinem-škimi izgredi.
Kapstadt, 15. mkja. (Kor. ur.) General Botha je razposlal iz Windhuka prebivalstvu južnoafriške Unije1" razglas oziroma odlok, v katerem obžaluje izgrede proti Nemcem, Češ, da so nevredni močnega viteškega naroda. Dasi je drzno izzivanje na vse napravilo resen utis, se je vendar vzdržati dejanj, ki deželi nikakor ne koristijo, marveč ji delajo le resne preglavice.
Protlnemški izgredi v južni Afriki.
London, 15. maja. (Kor. ur.) Reuterjeva pisarna poroča iz Kapstadta: Iz večine važnejših mest »Unije« prihajajo vesti o resnih, Nemcem sovražnih izgredih in o uničevanju nemške lastnine v velikih obsegih. Skupna škoda se ceni nad milijon funtov.
Interniranje tujcev v južni Afriki.
Kapstadt, 15. maja (Kor. ur.) Glasom uradnega naznanila je vlada po posvetovanju z državno vlado sklenila, internirati vse odrasle moške podanike sovražnih držav. Osebe, ki se puste naturilizirati, ščiti vlada s sredstvi, ki so ji na razpolago.
Sovražne inozemce v Londonu zapirajo.
London, 15. maja. (Kor. ur.) Šef policije je izdal včeraj ukaz, cla je zapreti vse sovražne inozemce v vojnoobvezni starosti.
Rotterdam, 16. maja. (Kor .urad.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Sklep vlade, da se vsi podaniki sovražnih držav internirajo ali pa izženejo iz dežele, je povzročil, da se jc včeraj veliko število Nemcev in Avstrijcev prostovoljno javilo pri policiji.
Slavko železničarjev poulične železnice v Londonu.
London, 16. maja. (K. u.) Glavnemu mestu grozi resna stavka uslužbencev poulične železnice. Včeraj je stavkalo že 2000 voznikov in izprevod-nikov.
London, 16. maja. (K. u.) Stavka uslužbencev poulične železnice, ki jc izbruhnila včeraj, se vedno bolj širi. Zdaj stavka žc 7000 nastavljencev.
Na morju.
NEMŠKO MORNARIŠKO POROČILO O POTOPU »LUSITANIJE«.
Berlin, 15. maja. (Kor. urad po Wolfu.) Podmorski čoln, ki je potopil »Lusitanijo«, poroča: »Čoln je zagledal parnik, ki je vozil brez zastave, 7, majnika ob 2. uri 20 minut popoldne ob južnem bregu Irske ob lepem, jasnem vremenu. Ob 3. uri 10 minut je izstrelil torpedo na »Lusitanijo«. Torpedo je ladjo zadel pod poveljniškim mostom. Poku torpeda je sledil drugi pok z nenavadno močnim učinkom. Ladja se je nagnila in se je pričela potapljati. Užgale so se najbrže zaloge streliva.
Namestni načelnik admiralnega štaba: pl. Behnke,
ODHOD DERNBURGA IZ AMERIKE.
London, 16. maja. Reuter poroča iz VVashingtona: Dernburg namerava čimprej zapustiti Združene države.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI V SREDOZEMSKEM MORJU.
Atene, 16. maja. (K. u.) Tukajšnjega angleškega poslanika je obvestil poveljujoči admiral angleškega darda-nelskega brodovja, da sc nahajajo nemški podmorski čolni v Sredozemskem morju.
Atene, 16. maja. (K. u.) Časopisi poročajo, da so videli nek nemški podmorski čoln pri rtu cfOro na otoku Eu-poea.
Na Portugalskem izbruhnilo revolucija.
Madrid, 16. maja. (Kor, urad.) »Agence Havas« poroča: Ministrstvu notranjih stvari so došla poročila, po katerih je položaj na Portugalskem zelo resen. Zveze so baje prekinjene, nemiri so baje izbruhnili v Coimbri, Por-tu in Santarcmu. V Lizboni so baje proglasili komuno. Govori sc, da je bil umorjen Alfonso Costa. Čete niso sposobne, da bi upor potlačile.
Madrid, 16. maja. (Kor. urad.)
, »Agence Havas« poroča: Poveljnik križarke »Vasco de Gama« je bil baje umorjen. Posadka v Lisboni jc ostala zvesta predsedniku. Po nekem poznejšem brezžičnem brzojavu iz Lisbonc so zadušili upor. Kapitan Martino Lima je prevzel poveljstvo republikanskih čet.
boni: Znamenje za upor se je dalo ob. pol 4. zjutraj s streli na cesti. Križarico v pristanišču so takoj otvorile ogenj. Streljanje je bilo kmalu splošno. Nastopilo je vojaštvo in jc streljalo. Po-, vsodi so klicali: »Proč z diktaturo!« Vojašnico »El Cantara« je napadlo 200 oseb s klici: »Živela republika!« Bilo je veliko mrtvih in ranjenih. Razpo-čilo je več bomb. Republikanska garda jc razkropila množico in zasedla ceste in trge. Železniški in brzojavni promet je prekinjen.
»Echo de Pariš« poroča: V Lizboni so bili veliki nemiri. Brodovje se je udeležilo upora. Predsednik republike je baje zbežal.
Pariz, 16. maja (Kor. ur.) »Agence Havas poroča iz Madrida: Vsled dogodkov na Portugalskem so prišli ministrski predsednik, mornariški in notranji minister h kralju na razgovor. Vlada izjavlja, da Španska ne bo posredovala, ampak se omeji na to, da varuje življenje in koristi portugalskih Špancev, če bi bilo to potrebno.
Madrid, 16. maja. (Kor. urad.) Reuter poroča: Uradno se poroča, da je izbruhnila na Portugalskem revolucija, ki jo vocli neko v Taju zasidrano brodovje. Vojne ladje so obstreljevale mesto in so povzročile veliko škodo.
Novi poizkusi enlenle v Solili.
Budimpešta, 16. maja. »Az Est« poroča iz Sofije: Od včeraj sc govori v političnih krogih, cla se je ententa zopet z novimi ponudbami približala Bolgariji. V resnih političnih krogih se pa tem poročilom daje malo vere, ker jc Bolgarija sedaj bolj nego kdaj prej odločena, da ne stopi v nikogar službo.
laponsko-kitaiski dogovori.
Haag, 16. maja. »Vaaderland« objavlja besedilo japonsko-kitajskih dogovorov: Pri vseh provincijalnih in železniških posojilih v provinci Šantung, v južni Mandžuriji in na Mongolskem se mora v prvi vrsti vpoštevati japonski kapital.
Popolna enakopravnost na Kitajskem bivajočih Japoncev s Kitajci.
Kitajska se odpove vsem ustavnim in prodajalnim pravicam na kitajskem obrežju.
Kiaučau postane prosta luka.
Kitajska se odpove pravici, da bi dovolila kaki tuji državi stavbo delavnic ali vojaških premogovnih postaj.
Dnevne novice.
+ Cesar Franc Jožef je bil na Vne-bohod ob 7. uri zjutraj pri sv. maši v dvornem oratoriju v Schonbrunnu. Med sv. mašo je dvorni in grajski župnik - prelat dr. Ernest Seydl cesarja v dvornem oratoriju obhajal.
-j- Za srečke »Slovenske Straže« naj bi storil te dni vsak vse, kar je v njegovi moči. Sedanji čas kliče vse na delo — vsak po svoje branimo domovino in pri-pravljajmo narodu lepše dneve. Lep uspeh loterije »Slovenske Straže« bo svetel žarek v sedanjih dneh!
Hrvatski sabor se skliče v drugi polovici meseca junija.
—	Podpisovanje vojnega posojila zeio ugodno. Dunaj, 15. maja. (Kor. urad.) Sub-skripcije vojnega posojila so nadalje prihajale v izredno velikem številu. Tako sta med drugim podpisala nadvojvoda Ludvik Viktor 500.000 K, bivši namestnik grof Kielmannsegg pa 30.000 K. Dalje so podpisali: Praška družba za železno industrijo in Alpska montanska družba skupaj 10 milijonov kron, tvrdka Bratje Gutmann 4 milijone, tvrdka Wetzler in dr. 3 milijone, od teh 1 milijon za ogrsko vojno posojilo, zavarovalna družba »Donau« 4 milijone za avstrijsko in ogrsko vojno posojilo, potem avstrijska tovarna Mannesmannovih cevi po 1 milijon itd.
—	Popisovanje ovsa, Dunaj, 15. maja. (Kor. urad,) Iz važnih državnih ozirov je notranji minister odredil ponovno splošno popisovanje vseh zalog ovsa po stanju dne 21. maja 1915.
—	Akcija za oskrbovanje v vojni poškodovanih železničarjev. Kakor znano, je oživotvoril gospod železniški minister baron Forster velikopotezno akcijo za oskrbovanje v vojni poškodovanih ali obolelih železničarjev z nalogo, da jim ohrani po možnosti zopetno sposobnost v njihovem poklicu za življenje, ali da jim isto iznova da. V temu namenu služečem, sedaj žc čez tri mesecc obratovanein zdravilnem domu na Dunaju XIX., Hohenvvartpiatz, je bivalo koncem aprila t. 1. 60 v vojni poškodovanih železničarjev. Od teh je bilo 53 uslužbencev državnih in 2 uslužbenca zasebnih železnic; v tem domu jc bilo sprejetih iudi 5 svojcev železniških uslužbencev. Od teh poškodovancev je bilo 24 amputiranih. 4
uslužbenci so že zapustili ozdravljeni zavod. Da pride čim možno veliko ranjenih železniških uslužbencev k zdravljenju v zavodu, bi bila naloga v prvi vrsti vseh železniških uslužbencev, da sodelujejo pri poizvedovanju po v vojni poškodovanih železničarjev in da opozorijo rodbine k vojakom vpoklicanih železniških uslužbencev na to dobrodelno ustanovo, C. kr. železniško ministrstvo je skrbelo tudi za uvedbo zdravljenja v raznovrstnih kopelih za železničarje, ki niso več vojaki, so oboleli ali bili poškodovani v vojni. Iz teh kratkih navodil se da že razvideti, na kako smo-tren način se porabijo darovi železničarjev in je upati, da bo darežljivost železniških uslužbencev zagotovila tej akciji tudi v prihodnje popolen uspeh.
—	Osebna vest, Višjesodni svetnik in tačasni predsednik okrožnega sodišča v Gorici g, Matija Rutar je nastopil daljši dopust; vodstvo okrožnega sodišča je prevzel višjesodni svetnik grof Coronini.
—	Smrtna kosa. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov je umrl g. Jakob P i -r i h, predsednik Kat. slov. izobraževalnega društva v Cerknem. — V Slovenjem Gradcu je umrl župan ing. Henrik P o -t o t s c h n i g, star 51 let.
Laški državljani se vozijo domov v Italijo. Goriški listi poročajo: Iz Trsta se je v ponedeljek in torek odpeljalo več vlakov laških podanikov, regnicolov, ki se vračajo v domovino. Tudi iz Gorice so se te dni odpeljali.
—	Padel je na bojnem polju dr, Ivan Vidas s Sušaka.
—	Mestno knjižnico v Gorici so zaprli. Zaprta ostane na nedoločen čas. Tako se razglaša s strani mestne uprave.
—	Nabori od 18. do 50. leta. C. kr. okr. glavarstvo v Corici je izdalo razglas, v katerem naznanja nov nabor črnovojnikov od 18. do 50. leta. Izvzeti so le letniki 1873—1877, 1891, 1895, 1896. Pregledovanje se vrši v času od 14. do 22. maja 1915. leta. Črnovojniki rojstnih 'letnikov 1865—1872 morajo priti na pregledovanje ne glede na to so li svojčas služili v vojakih ali ne. — Na pregledovanje niso dolžni priti: a) očividno nesposobni; b) državni uslužbenci, železniški nameščenci, člani županstva in občinski tajniki; c) v par. 29. vojnega zakona imenovane osebe (posvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem pa-stirstvu ali v duhovnem učiteljstvu, kandi-datje duhovniškega stanu zakonito pripo-znatih cerkva in verskih družb; d) zdravniki (doktorji medicine); d) tisti, ki so zaradi kake hibe, ki dela človeka za vsako elelo nesposobnega, sploh oproščeni črno-vojne dolžnosti, ako imajo črnovojno do-služnico ali črnovoino oprostilno izkaznico, oziroma so bili že svoječasno izbrisani v nabornem seznamku. — Oni, ki bodo na pregledovanju spoznani za sposobne, bodo morali odriniti v službovanje še isti dan.
—	Financijelni promet. Medtem ko so imeli presenetljivi dogodki, ki so znani iz poročil zadnjih dni minulega tedna, na berlinskem denarnem trgu za posledico živahno povišanje cen vseh efektov, za 20 do 30 odstotkov v nekaterih špekulacijskih papirjih, je bil dunajski borzni promet v soboto izprva živahen, nato pa miren, tako da so efekti pravzaprav le obdržali svoje petkove pozicije. Naša kronska renta je ostala neizpremenjena, ogrska je pa dosegla malo povišanje svojega kurza od prejšnjega dne. V prvem vojnem posojilu ni bilo nikakega prometa iz razlogov, ki smo jih že večkrat navedli na tem mestu. Zanimanje za vrednosti vojne industrije je bilo deljeno ter so bile Skoda in orožarne (Waffen) nekoliko slabše kakor prejšnji dan, V celoti je videti financijelni trg miren, reklo bi se skoro rezerviran, ker sc očividno pripravlja za odločitev v političnem položaju. — Marke in švicarski franki so bili nekoliko cenejši, medtem ko so lire malo poskočile.
—	Moka v Budimpešti se, kakor poroča c. kr. koresp. urad., od 16. naprej clobi le proti nakaznici. Določijo se najvišje cene mleku.
—	Iz ruskega ujetništva se jc oglasil Emil Adamič, učitelj v Trstu.
—	Aretirali so v Szatmaru radi goljufivih dobav konj armadi živinozdravnika Fabriciusa, posestnika Belo Lofflerja in najemnika Aleksandra Katona.
—	Vsled lakote jc umrlo v provinci Kano 30.000 oseb.
—	Brzojaven promet s Krakovom je zopet, otvorjen.
—	S srebrno hrabrostno svetinjo je bil odlikovan rezervni kadet dr. Franc Pavlin.
LManske novice.
ij Socialni kurz S. K. S. Z. sc vrši danes ob 8, uri zvečer. Predavatelj nadaljuje tvarino.
lj Pozivajo se vsi voditelji in predsedniki ljubljanskih Marijinih družb, da sc udeleže zelo važne seje, ki se vrši v torek ob pol 8, uri v Križankih.
lj Laskava sodba o predstavah v »Kino Central« v deželnem gledališču: Današnja »Laibacher Zeituijg« piše:
»Kapitana Kleinschmidta polarni lovi« so tudi v Ljubljani pri predstavi v »Kino Central« dosegli velik uspeh. Ta film so predvajali v Berolinu pred množico šolskih ravnateljev, rektorjev, nadučitelj, učiteljev in učiteljic, ki so so soglasno pohvalno izrazili o njem. Poleg tega je došel naslednji dopis: »Veliki stan generalnega štaba, 4. marca 1915 . . . »Predvajal sem kapitana Kleinschmidta polarne love pred Nj. c. in kr. visokostjo nadvojvodo prestolonaslednikom Karel Franc Jožefom, Nj. c. in kr. visokostjo nadvojvodo Friderikom s soprogo in hčerkami kakor tudi pred celim generalnim štabom. Vsi so občudovali ta nad vse zanimiv film in izrazili priznanje. Danes je zadnji dan prvega in drugega dela mojstrskega filma v »Kino Central«. Jutri, v sredo in četrtek tretji in četrti del. Program izpopolnujejo najaktualnejša vojna tedenska poročila več prvovrstnih humorističnih slik in duhovita drama »Samo en solnčni žarek«.
lj Prememba posesti. Hišo Tillovih dedičev na Kongresnem trgu, kjer je bila včasih Fischerjeva tovarna sodovice, je kupil tukajšnji trgovec g. Julij Elbert,
Razna poročila.
VATIKAN NI DAL NAVODIL ZA SLUČAJ VOJSKE. Rim, 15. maja. (Ivor. ur.) »Osscrva-fore romano« piše: Od več strani se ponavlja, da jc dal Vatikan duhovščini, posebno župnikom, v eni ali drugi državi posebna navodila za slučaj vojne. Pooblaščeni smo k izjavi, da so vse te vesti neutemeljene.
POLJSKI DELAVCI NA BENEŠKEM GROZE S ŠTRAJKOM. Verona, 15. maja. Po celi Benečiji grozi zopet štrajk poljskih delavcev. Organizacija poljskih delavcev je predložila nove zahteve za zvišanje plač. Zastopstvo zemljiških posestnikov pa utegne zahteve odkloniti. Zato se pričakuje novega izbruha poljskih delavcev. Vendar je žo v vse vpoštev prihajajoče kraje odposlala čete, da prepreči nemire.
NADVOJVODA FRIDERIK PODPISAL OSEM MILIJONOV VOJNEGA POSOJILA.
Dunaj, 15. maja. (Kor. urad.) Feld-maršal nadvojvoda Friderik je podpisal štiri milijone avstrijskega in štiri milijone ogrskega vojnega posojila.
lj V vojaško službovanje vpoklicana družabnika tvrdke I. C i u h a, »Pod tran-čo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter še priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Podobe kol spomin na prvo sveto obhajilo s primernim podpisom in prostorom za vpis imena (velikost 181/1>X78 cm) ima po zelo nizki ceni v zalogi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Podoba, ki predstavlja Jezusa s sv. hoslijo, je v najfinejši izvršitvi v mnogih barvah z zlatim ozadjem. Ker se »Katoliška Bukvama« s prodajo podob ne more baviti, odda te slike pri naročilu vsaj 50 izvodov pod svojo ceno, in sicer samo po 10 vinarjev (50 izvodov torej 5 K) mesto po prejšnji ceni 20 vinarjev.
Najlepše darilo prvoobhajancem jc lična knjiga »Vzorniki prvega sv. obhajila«. Zbral in uredil Anton Kržič. Cena za broširan izvod 1 K, za vezan 1 K 60 vin. Obsega najmarkantnejše zglede iz zgodovine, pa tudi mnogo iz najnovejšega časa, iz bližnjih krajev in o znanih vzornikih. Tudi katehetom bo knjižica prav dobro služila pri pouku. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zgledi bogoljubnih otrok istega pisatelja obsegajo tri zvezke, kateri je vsak zase celota in imajo silno nizko ceno 60 vin. za broširan, oziroma 1 K za vezan zvezek. Zgledi nudijo najlepše besedilo za otroke in pomoč katehetu pri pouku. Škoda le, da so premalo znani. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
HSl«flA	elegijske, dobre,
rilPD	sc kupij0'
W I H 1 mj	Naslov pri upravi nSlov."
^■ »a w	pod: Citre 1067.
J^java.
podpisani jVtatija Cerjanec, posestnik v T^o-salnicah št. 7, preklicem s tem yse razžaljivc besede, katere sem nasproti gosp. jVtartinu jjajuku, posestniku in županu na 0ožakoYem dne 13. aprila 1915 v jVtakarjevi gostilni v jVfetliki izustil in se mu zahvaljujem, da je od tožbe odstopil. /Metlika, dne 14. maja 1915.
1073	galija Cerjanec.
js|jj| Mesto posebnega obvestila. 1063
i®	4»
H	?
Naša iskreno ljubljena mati, oziroma rm babica, jjospa
HnaHmimKalan
zasebnica v Škofji Loki
jo danes 15. maja ob pol 6. uri zjutraj po mučni bolezni, previdena s sv. za-kramonti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo jutri, 16. t.m. ob 6. uri pop. od bije št. 66, .Spodnji trg-, na mestno pokopališče škofjeloško. Bodi ji blag spomin! Škofja Loka, 15. maja 1915.
Ana Leskovec roj. Homan, Franja Peterman roj. Homan, Marjeta Fav-ličroj.Homan, Julijana Homan,hčere.
Dora Pavlic, Dr. Janko Leskovec, Anton Leskovec, vnuki.
Oddasta se v štutientovski ulici 13 takoj
II
A fid
3
V
¥
obstoječi iz 2 sob, kuhinje, meblovano ali nemeblovano, z vporabo velikega lepega vrta.	1046



Petero prošnjih
31tarijinil| Pesmi
ob vojnem času.
— Za mešan zbor. —
Ign. Hladnik, op. 65.
Cena partituri 1 K.
1068
vsake vrste, oprano in neoprano,
iim po najvišji ceni!
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam.
Ljubljana,
mestni trg št. 22.
zdravniško priporočeno kriivoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
!* 2631
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
Kupi se kislo zelje «
Iti	Ponudbe na upravo
tega lista pod: »Zelje 1065.«
Hrvatsko-slovenski klub državnega zbora na Dunaju naznanja hrvatsko-slovenskcmu narodu žalostno vest, da je dne 14. t. m. v Gospodu preminul in dne 16. t. m. v Trstu bil pokopan njegov član, gospod
matko Mandič
državni in deželni poslanec itd.
Blagi pokojnik je bil iskren rodoljub, plemenit značaj, ljub tovariš, vzgledno marljiv ter delaven poslanec.
V Tvoje roke, o Gospod, izročamo njegovo dušo ter Te prosimo, da blagosloviš njegovo delo, ki ga je vršil vse življenje za svoj ljubljeni narod! Maribor, dne 16. maja 1915.
Dr. Anton Korošec,
načelnik.
kupuje po najvišji ceni
V. ČRNILEC, Naklo pri Kranju, Gor.
imimro vinoskino,
'jkkamfi-PICCOU-ja
vLjulIjanl Ift^ta nrabVnne .MrioiTO ta	oaebe
jbllujt noveifeno množina ieteze.
ker je pri etičnih vinihaialokdtsi
mr i stetdenica 2 kroni. TW
Ceniki zastonj in franko.
28 let stara, že v žup-nišču nade-želi, išče
, 191.1
primerne službe v župnišču na deželi. — Ponudbe sprejema inseratni oddelek »Slovenca" pod štev. „1074".
za svojo manuiakturno trgovino, zmožno tudi nemščine. Naslov pri upravi ..Slovenca" pod štev. 1072 (ako se vpošlje znamka za odgovor.)
Kupim proti takojšnjemu plačilu naravnost od proizvajalca 6 — 7 vagonov	1069
zdroMjj. šote (Spliapiorf)
Najnižje ponudbe na S. KALISCH, Dlltiaj I, WlpplinflBrStr. 23.
E -IN-KIRURGlCNE -BOLEZNI, IZ •PORODNIŠNICA.
JLUUBLtJANA-komenbkega-ulica-4 In
Cenjenim naročnikom vljudno naznanjam, da sem svojo
preselil
iz Selenburgove ulice številka 6.
na
Sv. Petra cesto št 7.
1035	(hotel LIoyd)
in se bom potrudil, da svoje cenjene naročnike tudi v bodoče postrežem kar najskrbneje.
Kot bivši artiljerijski polkovni čevljar se priporočam za vojaška in za ortopedična dela vseh vrst.
Z velespoštovanjem p# Lukas.
St. 7557.
1075
O
naznanitvi zalog*
zalog
i •
Fran Kavčič, posestnik in občinski svetnik naznanja v svojem, svoje hčerke Fanči Hauptmann, roj. Kavčič in vseli ostalih sorodnikov imenu, vsem ljubim prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih iskreno ljubljena, predobra soproga, oziroma skrbna mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Ivanka Kavčič, roj. Koncilja
danes ob četrt 2 uro ponoči po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, boguvdana zatisnila za vedno svoje trudne oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 18. t. ni. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Privoz št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadtišnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba,
V Ljubljani, dne 17. maja 1915.
Dodatno k razglasu c. kr. deželne vlade št. 11.103/L. R. o popisovanju ovsa po stanju z dne 21. maja 1915 odreja mestni magistrat sledeče:
Popisovanje se vrši:
1.	Za mesto Ljubljana dne 20. in 21. maja 1915 od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata (I. nadstropje, Ga-letova hiša).
2.	Za Sp. Šiško dne 21. maja od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v občinski hiši v Sp. Šiški.
3.	Za Barje (všteta vsa Karolinška zemlja) dne 21. maja od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v mestni šoli na Barju.
Kdor ima oves v shrambi, je dolžan, zglasiti se v navedenih dneh pred pristojno komisijo, kjer dobi naznanilnico, ki jo ima spopolnjeno vrniti najkasneje do 24. maja mestnemu magistratu, oziroma jo lahko takoj pred komisijo izpolni.
Od napovedi ni izvzeta najvišja dovoljena dnevna vporabna množina za posameznega konja 3 kg, kakor tudi ne oves, določen za gospodinjstvo in gospodarstvo.
Naznaniti je tudi ovsen zdrob in z drugimi zemeljskimi produkti zmešan oves.
Zaloge bo navesti po stanju z dne 21. maja 1915.
Vsakega, ki namenoma prikrije oblastvu v svoji posesti se nahajajoče zaloge ovsa, ki ne poda zahtevanih podatkov tekom določenega roka in ki na kakršenkoli način onemogoči natančen popis ovsa, zadenejo najstrožje zaporne in denarne kazni.
StfSesirei magistrat Ij&aialjanski,,
dne 15. maja 1915.
Mentni pogrebni zavod v Ljubljani.
Naznanjam cenj. damam tu in na deželi
preselitev modnega salona na Kongresni trg štev. 6,
ter se tem potom najvdaneje priporočam za nadaljno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
IVANA SCHILLER.