46 MMiia platana tgttnM (auti cerrratt csi H iitfti
Jrhfj*. izvirmSI pondeljelc. vsakUredništvo: n!!ca sv. FranJISki AsfBkega it. 20, L nadstropje Dopisi naj se poSUjaJo uredništvu. NefranW- f ^ pfcrra se re sprejemajo, r^opls! %t ne vračajo. — Odgovorit« ^ » u.k: Prof. F. Peric. — Lastnik Wkarns W u Tisk tiskarne F	-«,><: iltii
tre?a za mesec L 7.-. 3 mlic^' * ^ po! leta L 32.— Ir	* C 63.-
Za trozemstvo mesečno 5 Ur^gp^ ,: *lefon uredništvi In .	H-ST-,
v Trstu, v nedeljo 22. februarja 1925.
Posamezna Številka 20 ceni.
Letnik L
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu to okolid po 20 cent — Oglasi se računajo v lirokosti eae koioM (73 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanic« ta vsMla po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglati, naročnina ta reklamacije se pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. PrančiSka AslSkega Stev. 70, L nadrtfopfc. — Teleta« nrednlitva ta onnsv« 11-».
Ne povratek Avstrije, temveč povraten pravice
Od italijanske strani moramo neprestano poslušati očitanje, da smo austnakanti. i> tem hočejo reči, da se ne moremo lznebui misli, da se vendar-le utegnejo povrniti prejšnji časi, ko smo mogli mi — tako pravijo oni — v tukajšnjih krajih zatirati Italijane in jih žaliti v njihovih najsvetejših čustvih. Če pa jih na to očitanje mi pozivamo, naj podajo tudi konkretnih dejstev v dokaz za upravičenost take trditve, ne vedo odgovora in se vnovič omejujejo le na isto pavšalno trditev. Pa, prihajajo tudi s konkretnimi navedbami. Ali — s kakšnimi?! Da Bog pomagaj! Če smo mi neodjen-ljivo zahtevali slovansko šolo za slovansko deco, je bilo to le iz našega pohlepa, da bi zatrli italijanstvo v teh karjih! Ce smo mi z ali te vali tako j ezikovno uredbo v državnih in avtonomnih uradih, da bo moglo naše ljudstvo v svojem jeziku govoriti z uradnikom in v tem jeziku, braniti pri oblastvih svoje pravice in svoje interese, je bila to le naša objestnost, ki hoče žaliti narodno čustvo Italijanov s popolnim po-sl ovan j en jem uradov! Če smo se oglašali z odločnimi protesti proti žaljenju našega jezika, naše narodnosti in naših čustev, smo bili mi nepoboljšljivi nasprotniki mirnega sožitja med obema plemenoma v tej deželi. Če smo hoteli potom svojih glasil in organizacij širiti naobrazbo med našim ljudstvom, smo bili: ali najemniki avstrijske politike, ki hoče zatreti italijaistvo z naso pomočjo, ali pa — kakor jim je kazalo — eksponenti panslavizma, plačani z ruskimi rublji! In pri tem se niso nimalo zmenili za dejstvo, da sta bila avstrijska politika z svojimi nameni in cilji in pa panslavizem elementa, ki sta bila istotako nezdružljiva med seboj, kakor sta ogenj in voda. Saj je bil ravno tisti pretvez ni panslavizem^ tisto strašilo, s katerim je Dunaj opravičeval svojo tradicij onalno politiko, sovražno vsakemu narodnemu poletu in političnemu razmahu lastnih slovanskih narodov. Z isto pravico bi bili mogli mi očitati italijanskim politikom pod avstrijskim režimom, da so oni podajači Dunaja, kajti to, kar so oni p red očal i kot pospeševanje Slovanov, je bilo v resnici le politika po tistem znanem geslu: divide et impera, drzno preračun j e-no izigravanje naroda proti narodu, da je mogel biti nemški Dunaj krivičen — vs~m nenemškim narodom!
In mi na} bi si želeli povratek take nasilne in nemoralne vladavine?! Ne, gospoda! Pač pa si želimo — to izjavljamo odkrito in brez strahu — povratek tistih časov, ko smo vendar-le razvijali, širili naobrazbo med našim ljudstvom in dogra-jali svejo kulturo! To pa le iz sebe, s svojo etično silo, s svojim prosvetnim delom, in kljub želji, namenom in hotenju do kosti in mozga nemškega Dunaja! Da pa nas Dunaj ni mogel zatreti, ni pripisovati tega pomanjkanju volje za to, marveč dejstvu, da nas ni — mogel! To je neizpodbitna zgodovinska resnica, o gospoda na italijanski strani!
Istotako neizpodbitna resnica je, da nas pri našem delu za dobro svojega naroda ni vodilo nikdar nikako sovraštvo proti italijanskim sodeželanom, da je bila daleč proč od nas vsaka misel na kako zatiranje njihove narodnosti ali žaljenje njihovih narodnih čutstev. Nasprotno. Vedno nam je bilo v misli in željah, da bi mogli s svojimi drugorodnimi sodeželani živeti drug poleg drugega življenje medsebojnega prijateljstva, spoštovanja obojestranskih pravic in mirnega in plodnega sodelovanja na korist obeh plemen in vse dežele! Vedno smo iskreno privoščali Italijanom vse pravice in polno narodno svobodo, z željo in odločno voljo seveda, da bi bilo tudi naše ljudstvo deležno ijtih pravic in iste narodne svobode, da bi mogli živeti kot enakopravni deželami — drug poleg drugega in ne eni nad drugimi!
Takega razmerja si želimo tudi danes; po tem vzvišenem, kulturnem, liberalnem in človekoljubnem ciliu stre*----	danes
vse naše hotenje, vsa naša narodna politika. To naše stremljenje je dedščina iz prejšnjih časov. Toda ne dedščina očitanega nam austriakantstva, marveč zapoved naše lastne narodne duševnosti! Mi ostajamo zvesti sami sebi, svojemu načelu svobodoljubna, svojemu čustvu pravičnosti! Sebi želimo dobro brez škode za bližnjega. Tudi zase zahtevamo pravico do svojega življenja! To ni austriakants*vo, pač pa je ta naša zahteva utemeljena v naravni, člove-čanski mislil
Oprti na to granitno podlago civilizacije uma in srca želimo, da se nam pod sedanjo vladavino povrnejo tisti časi predvojnega narodnega, kulturnega in gospodarskega snovanja. Kdo nam more zameriti, če nam krvavi srce spričo dejstva, da
za državo. Vsa tista Gentilejeva Šolska reforma jc žalosten spomenik oviranja našega ljudstva v kulturnem napredku, pa tudi prave in koristne duševne vzgoje. In vse to le zato, ker se nočemo izneveriti svojemu rojstvu in svoji narodnosti. Med nami se morejo danes svobodno kretati le odpadniki.
Če v takem položaju britko tovimo, ni to, o gospoda na italijanski strani, znak kakega austriakantstva, marveč s<^naš<5 tožbe odmevi grenke boli v dušah, k^T moramo trpeti, ne da bi bili ne krivi ne dolžni! Ni to nikako austriakantstvo, če hočemo tudi v svojem novem državljanstvu ostati zvesti dedščini svojih očetov v vdanosti do svoje narodnosti in ljubezni do svojega jezika!
Ne povratka Avstrije, temveč povratek pravice si želimo!
Ban otvoritve parlamenta
se še ni določil — Farinacci za spravo med iašisti in disidenti
RIM, 21. Še vedno manjka vsaka uradna vest o dnevu zopetne otvoritve senata in poslanske zbornice. Ker hoče namreč Mussalini osebno prisostvovati razpravam t v. obeh zbornicah parlamenta, bi pač bila vsaka tozadevna odločitev zaman, medtem ko ima Mussolini še vedno mrzlico.
Vendar se la/hko tu zabeleži, da se od dne do dne bolj utrjuje tendenca za navadno odgoclitev razprave o vojski, ki se bi imela vršiti v senatu. Ker smatrajo skoro vsi merodaijni krogi to odgoditev za umestno, katero opravičujejo še razlogi tehničnega značaja, se zdi, da se bo rešila zadeiva resnično v tem smislu. Ako se bo še vlada pridružila temu naziranju, se senat zaenkrat ne bo sklical in se bp medtem sestala poslanska zbornica v prvem tednu marca.
Na Montecitoriju se je danes dosti razpravljalo o akciji glavnega tajnika faši-stovske stranke Farinaccija za spravo med fašisti in disidenti. Farinacci pride . R;m v rpondeljek ali v torek, da se sporazume s svojimi tovariši v »vodstvu 9tranke o nadaljnjem postopanju. V poluradnih krogih se zagotavlja, da se bo večji del disiden-tov povrnil v fašist o vsko stranko. To se je že zgodilo v Parmi in v Piacenzi, tudi bivši visoki komisar za železnice, Edoarda Torre, že čaka v Rimu na pogovor s Farinacci jem.
Upanje na ugoHen uspeh
italijansko-jugoslovenske konference
FIRENZE, 21. V hotelu «Baglioni» se nadaljuje delo gospodarske konference "pod predsedstvoim senatorja Quartierija. V prihodnjem tednu se bo razpravljalo o •vprašanjih glede Dalmacije tn Zadra. Sen. Quartieri je sprejel zastopnike tiska ter jim irzjavil, da ga veseli, da se konferenca nadaljuje v Firenzah, ter izrazil nado, da se bo v kratkem času dosegel popoln sporazum.
«Vsa vprašanja — je rekel sen. Quar-tieri — so se pretresala v duhu spravlj,-vosti, ker predseduje jugoslovenski delegaciji minister Rybaf, mož širokega obzorja, ki prav dobro pozna razmere Italije, ker je prebil najlepše čase »svoje mladosti v Trstu pod avstrijsko vIado».
Z ozirom na tehnične uspehe konference je sen. Quarl*er* zatrdil, da je bil v vprašanju reškega prometa dosežen sporazum, ki odgovarja željam obeh držav.
Zastoj o političnem življenju
v Beogradu
BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes je vladalo mrtvilo v političnem življenju. Vršile sto se le običajne konference v ministrskem predsedništvu. Pašič se je dopoldne raz-govarjal z raznimi resortnimi ministri. V vladi se medtem pripravlja tvarina, ki se ima predložiti narodni skupščini.
Komunike ttarodnett bloka
zavrača vesti opozicijonalnega tiska — Preosnova vlade se izvrši po zaključku verifikacijskih del
BEOGRAD, 21. Včeraj je bil objavljen »od ministrskega predsednika Pašića pregledani in odoibreni komunike, ki se glasi: Komunike se glasi:
Opozicijski listi, posebno hrvatski in slovenski, so takoj po volitvah uporno trdili, da je vlada pri volitvah ostala v manjšini, kar je imelo za posledico teroriziranje pristašev Narodnega bloka, največ s strani radičevcev po vsej Boisni, Hercegovini, Dalmaciji in Hrvatski Ka-
opozicrjskt listi poizkušali napihniti nekatere neznatne volilne incidente, ki so večinoma bili provocirani s strani pristašev opozicije, posebno radičevcev, kar dokazujejo poročila pristojnih oblaste v.
Potem je začel opozicij onalni tisk dokazovati, da ima vlada premajhno večino za zakonodajno delo v skupščini. Na podlagi te svoje netočne trditve so opozicijonalni listi polni vseh nemogočih in fantastičnih kombinacij. Ti listi namreč trdijo, da bo Narodni blok opustil svofai dosedanjo politiko, 9 katero je stopil pred narod in za katero je dobil potrebno narodno zaupanje, ter da bo pričel sporazumevali se z neko delegirano stranko iz bloka na škodo svoje državne politike, ki je papo! nam a jasno določena. Da bi to svojo izmišljeno trditev napravil verjetno, je opozicijsl« tisk lansiral vesti, da se narodna radikalna stranka po svoji ogromni večini ne »strinja s politiko samostojnih demokratov, ki žele ostati na svojem prejšnjem programu. Razen tega trdi, da se z najvišjega mesta želi in insistira, naj se izvede neko sporazumevanje strank na podlagi te ali one politike ^sporazuma«, kakršno je želela izvesti vlada opozicijonalnega bloka, ki pa jo je naroki pri sedanjih volitvah obsodil in zavrgel. V zvezi s tem je opozicijo*? alni tisk končno lansiral vest o možnosti koncentracijske vlade, zatem i-zvenstrankarske in nazadnje vojaške vlade.
Vse te trditve so popolnoma izmišljene in samovoljne ter ne odgovarjajo stvarnostim.
Vsem tem izmišljotinam je treba pc slaviti nasproti dejstvo, da je vlada Narodnega bloka pri volitvah dobila potrebno /ečino ter pričela izvajati in udejstvovati svoj integralni; državni, narodni in socijalni program*.	<
BEOGRAD, 21. Včeraj dopoldne je podpredsednik rvdaide minister Trifkovič -izjavil, da se preosnova vlade v nobenem slučaju ne bo izvršila prej, dokler r>e konča verifrkacijski odbor svojega dela. Vse vesti o možnosti razširjenja sedanje koalicije, oziroma o koncentraciji se morajo demantirati, ker je Narodni blok kompakten.	_
Bogoslužje v staroslovenskem Jeziku
v cerkvi sv. Hijeronima v Rimu
BEOGRAD, 21. (Izv.) Vlada je dobila iz Vatikana obvestilo, da je sv. stolica dovolila, da se v samostanu sv. Hijeronima v Rimu vrši ob državnih praznikih slovesno bogoslužje v staro slovenskem ali srbskem jeziku.
Odkritje komunistične zarote.
v Bolgariji
Številne aretacije — Soproga arhitekta Gujčeva se obesila v zaporu
SOFIJA, 21. Preiskava, ki jo je vodila policija, da iztakne morilce vojaške straže ki je čuvala glavno vojašnico, je dovedla do odkritja širok ozasn ovan e komunistične zarofte. Oblasti so izvedle ob tej priliki aretacije mnogih oseb, med katerimi se nahaja tudi 16-4etno dekle, ki je gojila lju-bavino razmerje z morilcem vojaške straže. Dekle je podalo pri zaslišanju zelo važne izjave. Tudi soproga arhitekta Gujčeva, ki je skrivala v svojem stanovanju nekatere teroriste, je bila odvedena v zapor. Danes zjutraj se je obesila v celici, v kateri jc bila zaprta. Nadalje so oblasti ugotovile da je pred kratkim obiskal Bolgarijo bolj-ševiški komisar, ki je pregledal delovanje tajnih sekcij komunistične stranke.
v Bolgariji
------■ "-1-*-,	ni 411 »atJnu iva-
kor na splošno povelje j»o pol nekem gotovem načrtu radičevci začeli protiviti se oblastvom, zvoniti z zvonovi na upor, za-
----— žigati kresove po hribih, okoli katerih so
zvitki	»priuo atjsiva, aa nimamo »se zbirali uporniki z vzkliki živio prevrat,
danes niti stoti del tistega na kulturnih in j živela retpifblika, doli kralj! Srbsko preibi-narodnih dobrinah, kar smo imeli v ored- valstvo v Hercegovini je bilo po teh laž-
, kar smo imeli v predvojni dobi. Odvzeta nam je skoro vsa možnost (kulturnega snovanja na podlagi narodne svojstvenosti. Celo skromna ljudska šola nam je odtegnjena v času, ko ves sodobni svet stremi po napredku, duševnem spopolnjevanju, povzdigi naobrazbe širokih slojev prebivalstva, kar vse je sodobno in v duhu človečanstva, pa tudi utemeljeno v isti zgodovini italijanskega naroda! Našemu ljudstvu se danes zabranjuje čitanje slovenskih novin in koristnih knjig v javnih čitalnicah; celo predavanja o gospodarstvu in javnem zdr.-viu so — nevarna
njivih vesteh posebno prizadeto, ker so mu radičevci začeli zažigati hiše in jih osebno maltratirati. Samo energičnim u-krepom pristojnih oblasti se je posrečilo, da »so odvrnile o pravem času in preprečile usodne posledice teh neresničnih vesti opozicijskega tiska. Ko so nazadnje opozicijske novine morale svojim prišla-šem odkriti, da je vlada dobila pri volitvah potrebno večino, <so začele trditi, da so bile volitve izvršene pod terorjem oblasti. Ker niso mogli svojih trditev podkrepiti
BEOGRAD, 21. (Izv.) Po poročilih iz Sofije namerava bolgarska vlada razširiti dosedanji zakon za zaščito države in proglasiti v obmejnih krajih države popolno, na ostalem ozemlju pa delno obsedno stanje.
Calllouxov govr no banketa levičarskega kartela
Za Herriotovo vlado in proti desničarjem
PARIZ, 21. Na čast Carlluax-u in Mal-vy-ju je bil včeraj prirejen slavnosten »banket, katerega so se udeležili številni pristaši levičarskega kartela. Med njimi je bilo tudi več odličnih parlamentarcev. Razun slavljencev so govorili Buisson, profesor Basch in socijalist Bhtm. Caillaux se je zahvaljeval v svojem govoru v prvi vrsti onim, ki so mu izkazovali za časa njegove internacije odkrita prijateljstvo. Kakor znano, je bil radikalni socijalist Caillaux obsojen na več let zapora, ker so ga povojne francoske viade obdolžile, da je tekom vojne gojil tesne stike z Nemci ter deloval na to, da sklene Francija z Nemčijo mir že 1. 1916.
Nočem opisovati danes trpljenja, ki sem ga prestal v zaporu, je nadaljeval Cail-laux, zgodovina sama bo obsodila moje inkvizitorje. Le-to vprašanje stavim svojtm nasprotnikom, ki >so me hoteli politično ubiti: Kaj ste naredili iz Francije? Vaša kratkovidna politika, to je politika Her-riatovih prednikov, je dovedla Francijo na rob propada. To žalostno dejstvo občutijo danes prav težko vsi dobri Francozi, to žalostno dejstvo govorijo danes francoske obupne finance. Zveza levičarjev je poklicana, da popravi to škodo in vsi dobri republikanci jo morajo v tem o žiru podpirati z vsemi silami.
Nato je Caillaux orisal velik načrt za
I*. wa»iuuA U«uat v biuv iiaui M»
reformo finančne in davčne uprave. Za-
koni pa ostanejo mrtve točke, je rekel Caillaux, ako se sedanjost ne izčisti mo-raKčno in napove najbrezoibzirnejši boj korupciji, ki je zavzela s svetovno vojno neznansko velike dimenzije. Zveza levičarjev se ae sme nikakor pustiti motiti od komunistov, katere je francoski narod že davno obsodil. Le energija bo dovedla levičarski kartel do cilja
Caillauxorv govor je žel pri vseh udeležencih banketa, ki jih je bilo nad dvatisoč, viharno odobravanje.
Caillaox hoče postati voditelj radikalnih socijalistov
PARIZ, 21. Listi komentirajo na široko včerajšnji Caillauxov govor, «L'Intransi-geanrt» piše: Ako pazljivo čitamo Cail-lauxov govor, uvidimo prav kmalu, kak namen je zasledoval Caillaux. Hotel je dati radikalnim socijalistom enega voditelja, to je samega sebe.
Odmevi marseilleskih izgredov
MARSEILLE, 21. Prihodnjo sredo prideta pred sodišče dr. Closan in Italijan Raffaele Smario, ki sta bila aretirana tekom izgredov 9. t. m. Kakor znano, so imenovanega dne priredili 'socijalisti in komunisti burne demonstracije proti katoliškemu shodu, ki ga je sklical general Castelnau. Tekom izgredov je bilo ubitih dvoje oseb in nad sto oseb deloma težko, deloma lahko ranjenih.
Zasliševanje kapetana Sadoula
ORLEANS, 21. Vojni svet zaključuje zasliševanje, ki je bilo zaukazano v svrho obnovitve sodnega postopanja proti znanemu komunistu bivšemu kapetanu Sa-doulu, ki je bil radi bega k sovražniku obsojen na smrt m contumaciam. Sadoul je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu bila stavljena. Proces pred vojnim sodiščem bo pričel že prve dni aprila ter bo trajal le par dni.	_
Angleška dollnja zbornica odrekla
. volilno pravico 21-!etuim deklicam
LONDON, 21. Včeraj je doljnja zbornica razpravljala o predlogu laburističnega poslanca Whitley-ja, da bi dobile ženske volilno pravico že z 21. letom. Po zek> burni debati, tekom -katere je celo Lady Astor, drugače zelo vneta konsor-vativka, izjavila, da bo glasovala v tem slučaju proti vladi, je bil predlog zavrnjen z 220 glasovi proti 153. Vendar pa je bilo tsklenjeno, da se bo to vprašanje še podrobnejše proučevalo in se bo o njem ponovno sklepalo na enem bodočih zasedanj poslanske zbornice.
1,297.327 brezposelnih na Angleškem
LONDON, 21. Ministrstvo javnih del objavlja statistiko, ki pravi, da je bilo 9. t. m. na Angleškem 1,243.000 brezposelnih. Pretekli teden je navedeno število narastlo za 54.327, tako da se nahaja danes na Angleškem 1,297.327 brezposelnih.
Odkriti ostanki iz rimske dobe na Angleškem
RICHBOROUGH, 21. Pri izkopavanju v bližini grada Richborough je bilo zopet najdenih več predmetov iz rimske dobe, med temi nekateri ostanki rimskih spo^ menikav, prstani in igle iz brona in srebra* in en zlat dragulj. Poleg tega se je našlo tudi 10 rimskih novcev, ki spadajo oni zbirki, o kateri isano poročali pred dvema dnevoma. Oblasti, ki vodijo izkopavanje, se nadejajo nadaljnih najdb.
Po ostavki pruske vlade
Dr, Marx bo zopet izvoljen za ministrskega predsednika
BERLIN, 21. Koncentracijska frakcija pruskega parlamenta je pozvala poslanca Leonartza in Paipena, da takoj odložita poslanski mandat, ker sta s svojo prostovoljno odsotnostjo pri parlamentarni razpravi v veliki meri pripomogla k ostavki novega pruskega kabineta. Vladne stranke (demokrati in socijalisti) hočejo za vsako ceno nadaljevati dosedanja politiko. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da bo zopet izvoljen Marx za ministrskega predsednika. Poslanci demokratične stranke in centruma so objavili proglas, v katerem najostrejše kritizirajo zadržanje nemške ljudske stranke, ki je z odpoklicanjem svojih ministrov povzročila v vladi nepotrebno krizo. Proglas pravi, da se mora dosedanja politika dosledno izvajati.
Veinl nemiri v Maroku
Spanci obstreljujejo internacijonalno cono Uporniki porazili čete polkovnika Gon-zalesa
TANGER, 21. V noči od četrtka na
Ratifikacija rusko-japonske pogodbe
MOSKVA, 2L Urad osrednjega izvršilnega odbora Zveze sovjetskih socijali* stičnih republik je ratificiral rusko-ja-ponsko pogodbo.
Ratifikacija britanskega mandata nad Palestino
WASHINGTON, 21. Senat je ratificiral pogodbo, ki priznava britanski mandat nad Palestino ter jamči enakopravno postopanje s palestinskimi podaniki.
Rudniška katastrofa v Združenih državah 142 ljudi pokopanih
PARIZ, 21. «Matin» je dobil iz Sullivana v Združenih državah vest o strašni rudniški nesreči, V nekem rudniku premoga je prišlo do eksplozije in 142 rudarjev je ostalo pod zemljo.
Pismo sx J^gcsia^lle
Ljubljana, 19. 2. 1925.
Dogodek tedna je bil kronski svet. Na njem je bil utrjen in sankcioniran od najvišjega mesta delovni program vlade. Položaj na je razčiščen tudi v toliko, da je gotovo, da se bo vodila vsa bodoča politika vlade v unitarističnem duhu.
Delovni program vlade sam je nad vse obsežen in zadovoljni smemo biti, če bo izveden vsaj do polovice. Predvsem bo treba rešiti proračun, ker sedanji ugasne koncem aprila. Ker se sestane skupščina šele začetkom marca in bodo uvodne formalnosti, konstituiranje skupščine ter končno tudi velikonočni prazniki vzeli zelo mnogo dragocenega časa, jc gotovo, da si bo treba pomagati z dvanajstinami. O tem se tudi že odkrito govori in se misU novi proračun pričeti s prvim julijem, kar bi bilo tudi v skladu s koledarskim letom.
Ne bo pa nobeno lahko delo izglasovanje proračuna. Zlasti vslcd tega, ker hoče vlada v novem proračunu tudi izvesti vsaj delno izenačenje davkov. Da je to nujno potrebno. o tem ni nobenega dvoma. Toda vprašanje je kočljivo in nad vse delikitno. Pri nas se izvaja namreč izenačenje davkov vedno tako, da se raztegne davek ene pokrajine na vse druge. Izenačenje jc de facto povišanje. Davki pa so od nekdaj nepopularni in zato maramo pričakovati še težkih bojev, predno bo izenačenje davkov izvršeno.
Poleg proračuna je nujno treba rešiti novi stanovanjski zakon. Sedaj smo pravzaprav brez vsakega zakona in pomagamo si z nekim provizorijem, ki pa tudi traja samo do konca aprila. Posebnih izpr^memb novi stanovanjski zakon ne bo prinesel, temveč bo v bistvu le podaljšanje starega. Vendar bodo pa po njem dobili hišni posestniki več pravic. Kar bi pa bilo najbolj potrebno — novih stanovanj — pa novi stanovanjski zakon ne bo dal. Zato pa tudi ni zanj posebnega zanimanja in njegovo sprejetje bo skoraj prazna formalnost.
Sigurno bo tudi v najkrajšem času rešen invalidski zakon, na katerega čakajo invalidi že leta dolgo. Poleg invalidskega zakona je skoraj gotovo tudi sprejetje tiskovnega in zborovalnega zakona.
Tiskovni zakon bo v svojem bistvu isti, kakor je bil izdelan že pred leti. Najbrže bo pa malo poslabšan in to vsled dopolnilnih predlogov ministra Srskića, ki nikakor niso preveč liberalni. Toda naj bo novi tiskovni zakon že kakršenkoli, na vsak način je nujno potreben. Dosedanji avstrijski tiskovni zakon je neporaben, stokrat zastarel in tisočkrat prenepopolen. V resnici: bolje slab zakon kakor pa sedanji. Razmere so bile sedaj take, da tudi najboljši pravnik ni bil nikdar siguren, če odgovarja kakšna stvar tiskovnemu zakonu ali ne. V Sloveniji je na primer ljubljansko sodišče mnenja, da o prepovedi izhajanja listov končnoveljavno odloča sodišče, do-čim pravi mariljorsko sodišče, da se ta stvar sodišča ne tiče in da določa o tem samo upravna oblast. Še večji nezmisli so v avstrijskem tiskovnem zakonu glede popravkov. V tem oziru je neumnost skoraj zakonito privilegirana. Zato pozdravljam novi tiskovni zakon, pa bodi prereakciona-ren ali preliberalen. Če bo slab bo neprijeten vsem in v tem je najboljši zalog, da bo v kratkem izboljšan.
Tudi zborovalni zakon je potreben. Danes so razmere take, da ni nikdar nobena stranka sigurna, da ne bo njen shod razbit. Zakaj trideset kričačev inore razbiti vsak shod. Zaščito svobode govora je zato treba izvesti. V zvezi z zb kovalnim zakonom bo rešen tudi novi društveni zakon. Upajmo, da bodo vsi ti zakoni dobro izpolnilo ustave v liberalnem duhu in da bodo uspešno olajševali razvoj naroda.
Drugi politični zakoni, ki jih namerava
petek so španske čete obstreljevale Ge- vlada rešiti, bodo prizadejali več težav, balle, ki so se vračali s tangerskega trga' Zlasti zakon o sodnikih. Neodvisnost sod-ter se nahajali v mternacijonalni coni. n&ov je v ozki neločljivi zvezi s pravnim Ubita je bila ena žena ui ranjeni trije življenjem in v hipu, ko bi trpela neodvis-možje. Tangerske oblasti so radi tega pro- ' nost sodnikov, bi bilo tudi ogroženo pravo testirale pri španskem poveljništvu. Iz samo, ki je steber države. Zato je treba španske cone javljajo, da se zbirajo w neodvisnost sodnikov naravnost pedantično vzhodnem maroškem odseku uporniki. Je čuvati.
velika verjetnost, da bo Abd E1 Krim v( Od gospodarskih zakonov je v prvi vrsti kratkem pričel z novimi napadi. Posebno omeniti zakon o kmetijskih kreditih. Ta zaokrožen je odsek ob internacijonalm coni, kon je v ozki zvezi z zakonom o kmetijski kjer je dovoz živil za španske čete zelo banki. Oba ta zakona sta neodložljiva in otežkočen.	j njun sprejem je skoraj zasiguran. Po do-
MADRID, 21. Uradno poročilo iz La- sedanjih izkušnjah na tem polju pa ni rache javlja, da so uporniki napadli Čete upati, da bi bilo iz zakona popolnoma izlo-potkovnika Gonzalesa. Španci so imeli čeno polovičarstvo. Isto velja o zakonu o več mrtvih in ranjenih.	[ obrtniškem kreditu in Obrtna banki. Če
____________	omenim še novi prosvetni zakon, rudarski
'izakon in cestni zakon, potem sem navedel
najvarnejše zakone, ld jih nusli vlada uve- parlamentarna potreba in zakon, ki bo krajca. Pać pa se na <fru^i strani zatr-f mirjenje in naravnost ogorčenje. Kako naj ti i nahm pustno zabav«	u , , U3t.
'^f? , .	. - ,	1M . upošteval i nazore vlade i nazore opozicije, jiije, da se bodo vršile letos dvomesečne živijo sebe in družino, če pa bodo kmalu da se bo zabavalo v'J—	°i T 7 '
Delovni program vlade je torej velik in bo gotovo čisto drugačen, kakor pa zakon, »vaje ameriške mornarice pri Havajskem stanovanja tako draga, da bodo požrla skoraj ; torej, Tržačani — danes zvečer vJJiZ' 1
Vprašanje nastane, če bo mogla vlada ta'ki bo po volji samo eni stranki.	'otočju. Da« se n*jriaia od uradne strani \PoU>jico vseh dohodkov uradnika, nameščenca kobu v dvorano DKD — Odbor
cnrm	-----1: —— —1 — -it	i J- —• «■ » * — — - --	' ali delavca?"	■* * - - - '
svoj program uveljaviti. Večina vlade ni f	. .	.	j da misli vlada Zedkiienrh držav na t« vaje
velika, ampak vseeno zadostna. Ni pa tako i, Mmjstrskl predsedmk Pasič ,e dejal, da	Jet -	^i^Sette dL 5e
velika večina, da bi mogla vlada tirati > sedanja skupščina vladala štiri leta. Vi .	^ vencfe verjetnetSe, da. gr*
»tvari do skrajnosti. In zato mislim, da bo marsikaterem oziru bi bilo to samo po-vlada sicer vztrajala na svoji unitaristični i fdnivljafa. Toda kakšno atmosicro bi do-politiki, da tudi ne bomo doživeli v do-iblh' ^ ? s.e t€kom tch štirih let nasprotje glednem času kakih senzacionalnih kombi- ™c.d. v[*do ,n °P°zi«jo vedno le zgoSčevak* nacij, da pa bo skušala vlada živeti z opo- I*™. bl mora;]l do razmer, iz katerih ne zicijo v kolikor mogoče znosljivih odno-j bl bll° no«*ia!ne rešitve. Ze zaradi tega je iajih. Bilo bi nad vse razveseljivo, če bi se Potr.ePno- da ovlada v naši skupščini tudi v resnici dosegli prijaznejši odnošaji strpnost na eni m na drugi strani
med vlado in opozicijo, kakor pa so danes.' V načinu nastopanja proti opoziciji je slanec Wilfan poslal brzojaven protest mini-Ne samo vsled tega, ker je opozicija! preizkušnja državniške modrosti sedanje, 5Itrskeinu P^dsedniku Mussoliniju, najflašujoč, moćna, lem-več zla-sti vsied dela skup- vlade. V interesu naroda je, da bo ta pre-
izkušnja izpadla dobi o in da pridemo iz partizanstva do stvarnega in konslruktiv-lavo uplivala tudi opozicija ali pa če bo nega dela za konsolidacijo Jugoslavije, njeno mnenje brezbrižno. Opozicija je matere nas vseh.	R. S-
7	m • i ." ,	— Žensdco dobrodelio r.druienje v Trstu bo
Zastopniki hišnin gospodarjev so predlagali ! imelo v sredo, 25. t. m., ob 16 svoio odborov* sporazum na sledeči podlagi: 1) upokojencem, sejo v navadnih proTtirih Prorim tečne in vojnem pohabljencem m vojnim vdovam se polnošteviine udeležbe — Predsednica najemnina ne zviša; 2) ravno tako ostanejo i — Kolašif Današnja vaja odpade;' zveče« nespremenjene najemnine pod 500 lirami letno; ! sestanek pri Furlanu. — Tajnik 3) najemnine od 501—1200 lir se zvišajo za _ M. D. «Sp*rtc» v Skednju priredi danes 5*; 4) najemnine od 1201-2400 se zvišajo I v dvorani Subietta pri Sv C druiSikl
x----------------*a	5) za vsc večje najemnin« bo veljala večer, ki obeta biti nadvse zanimiv. Cisti do-,
Koncem novembra m. 1. je izšla naredba tr- T T^f	s Pravlc.°.2a najemnika, da biček prireditvene namenjen hazenaški četi,
hko pritoži n« razsodimo komisijo.	, ki nastopi v najkraćem času. Z ozirom na to
spor med hišnimi gospodarji in najam- " *
za demonstracijo proti Japonski in njeni secJsnsji zaveznici sovjetski Rusiji.
Alf M slovenske predstave zopet prepovedane?
*n novembra m. 1. je izšla nareaoa ir-i	~	' j-t i • ••
žažke prefekture, ki je prepovedala slovanske j v	^Tu™ .ra.Z5°dllm\ koTO1»'Jo
dramatske pradstave. Proti tej odredbi je po- !	f ^A ?OSP?d"E ™ 1 f- .
siaiM^	i___J-___P?"1 Je Poseglo tudi vodstvo tukajšnjega fasja.
ščine. Je čisto gotovo, da bomo dobili čisto drugačne zakone, če bo na njih iizde
DNEVNE VESTI
?@€?nski pregled
TRST, 21. februarja 1925. Italija
kronskem svetu je bil določen delovni program vlade, ki obsega več zakonskih načrtov velike važnosti. Glede zadržanja vlade napram opoziciji se je položaj v to-
Glavni razvoj političnih razmer v Ita-! razjasnil, da ostane <wlaaa na stališču liji je bil v tem tednu pod vplivom dveh' cdinstvem}đti jugoslovenske države in da dogodkov: M u ase lini je ve bolezni in izvo-'	Radiću ne bo nikakor popuščala,
iitve posl. Farinacci-ja za glavnega tajnika ! zunanji politiki Jugoslavije je treba lašistovske stranke. Bolezen ministrskega! °1meil;ti nov<) napetost med njo in Bolgai-predsedifka je povzročila kratko odgodi-1 sko' kt Jc na^ala vsled zadnjih krvavih tev razprav senata kraljevine. Po odicr ' dogodkov v tej poslednji državi. Bolgarska britvi volilne reforme je imel senat raz -j'"1?8**3- sf nanireč pritožuje, da se orgam-piavljati o načrtu preuredbe armade, glede zrr:!-iIO, ~ katerega rse je senatova komisija izrekla
r------—--- * •	»»n*—
da je ta -odredba nezaslišana, vredna tistega giasovitega odloka o dvojezičnosti naših časo-
Na svoji seji od preteklega petka je sklenilo resolucijo, v kateri pravi, da so zahteve hišnih gc*jx>darjev nesprejemljive. Najemnine do 2400 Ju- na leto bi morale biti izvzete od vsa
^	. j.	• im- v	Ji»- na icio oi moraie dui izvzete oa vsa-
H««« -Vi-nja. Relacija poziva hišne ?0I?c-
na
povsem nepovoljno. Z ozi^-om na bolezen ministrskega predsednika pa s°o> bile raz
naredbo suspendirali. Tu pa tam so se vršile drammtske predstave v našem jeziku. Tu pa tam pa so jih še prepovedovali, toda navajajoč drufe «razloge*. Sedaj pa se zdi, da so se gospodje na prefekturi zopet spomnili one odredbe iz minulega leta. Dopis iz Tomaja v včerajšnji cEdiinostiJ> poroča, da je prefektura prepevedala napovedano predpustno veselico. Vsa vsebina prepovedi nam ni znana in zato ne vemo, ali je v nji tudi tisto sicer običajno sklicevanje na ozire javnega miru in reda. ^Na take izgovore smo že navajeni in bi ne izgubljali besed, misleč si: potrpimo, so taki časi zdaj. Toda v odredbi je naglašanje, ki nas opozarja, da hočijo gori rečeno prepoved slovenskih dramatskih predstav načelno izvajati tudi na izključno slovenskih tleh in med izključno slovenskim ljudstvom. To nas ogorča. Dotični stavek se glasi:m dovoljuje« drajKatskžk predstav v slovenske« jeziku!! Ponavljamo besedo dra Wi!fana v protestni brzojavki gospodu Mussoliniju: to je nezaslišano! Priprosti čfovc- j
darje, naj sprejmejo to zahtevo, najemnike pa, naj ne sprejmejo nikakega zvišanja, ti bi bik) v nasprotju z goriomenjenim načelom, temveč naj vložijo priziv na razsodimo komisijo.
—	Uvoz čeviae iz Holandike. Tukaišnja kr. prefektura javlja, da se bo po naredbi ministrstva za notranje stvari zopet dovoljeval uvoz goveje živine iz Holandske
Tršapk« kmetiiska družba vabi gg. odbornike na zelo važno in netpoo sejo, ki bo v pondeljek, 23. t. m. ob 4. |>op. v pisarni g. podpredsednika.
—	«Zeaski Svet». Novi naročnice, ki še niso dobile I. številke, prosimo, da potrpe še par tednov, ker nam je — vsled nepričakovano velikega števila novih naročnic — prva številka že pošla in jo moramo ponatisniti.
Uprava ^Ženske£a Sveta*.
jugoslo venskem ozemlju čete zemljoradnikov, ki potem v.padajo na bol- ' ški razum ne mere razumeti take prapovedi garska tla. — Bolgarska. V tej slovanski1 naj slovenskim Tomajcem govorijo z odra državi teče zooet kri. Pred kratkim je bil! ^ 'ezikn, ki ga ne razumejo?! Po besedah preprave ode ode ne kakor rečeno Ker na ore merjen profesor in časnikar Milev, vo-ifekl"re ~ da. Podstave niso dovođene vslo-
V,	rečeno. i\ei pa gre | *	,_ venskem jezizu — smemo sklepati, da bi ne
Mussoliniju na boljše, tako da se bo mogel Qltcli avtonomwtav, ki je vodil ljuto borbo bi]o ov5rž'če hi	-	^	-
v par dnevih zopet posvečati svojemu na- Pro*i komunastont Vsled tega so pripiso-v a clnem u delu, s« ludi senat sestane žeivali njegovi pristaši krivdo za ta isnor 25. L m. Kar se tiče zadi-žanja vlade glede | koniumstoiri m iz maščevanja je bil umer-
okolnost, pričakujemo, da se bo škedenjske občinstvo odzvalo našemu prijaznemu vabili in nam tako gmotno pomoglo. Zač'tek ob 18. Dobrodošle dostojna maske. — Odbor.
—	Odbor M. D- «Obzor» (S. L K.) javlja, da priredi na pustni torek, 24. t. m., veliko pustno prireditev s šaljivo pošto Sviral ba iz-, bran or}cei,ter. Začetk ob 20. uri. Ob 1. uri se bodo udeležniki prijetno iznenadili z najnovejšo iznajdbo. Vabljeni so in dobro došli bodo vsi člani in prijatelji društva. Kdor so hoče na pustni torek pošteno zabavati, na) se odzove vabilu s tem, da pride k «Tirokn».
Odbor.
—	Slovenska Marijiaa Družba v Roj'anu priredi danes popoldne ob 5.15 v svojem Domu (vicolo aalle Rose 13) veselico s sledečim vsporedom:
1) «Odv-:tnicas», veseloigra v 3 dejanjih. 2} «V posredovalnici*, burka v t dejanju. 3) Kaznovana potrata, prizor.
—	ML dr. Šparta v Skednju priredi dne 1. in 8. marca v dvorani g Pongr^čiča pri Sv. Ari dve otroški predstavi. Na sporedu so srčkanl «Sxrati» modroslovna «Čudodelna srajca in dvospev mucke iin kužka. Spored je izbrai? tako, da ne bo zanimal samo otroke, pač pa
načrta preuredbe armade, ni tudi ta leden »Jfn v Sofli1	bolgarskih komunistov
prinesel prave jasnosti. Vse kaže pa, da Stražimirov. Slični umori so &e dogajali bo senat v tem vprašanju vztrajal na'sta- j ves teden tudi po drugih mestih, a zadnja lišču prečila komisije, ki pravi, da. jejP**0^* govorijo že o pravi državljanski načrt nesprejemljiv. Na drugi strani prilia- ] vc3ni- ki ^ razsaja med vladnimi četami jajc iz fašiste v ski h vrst gla"sovi( da vlada! eni ter komunisti in zemljoradmkj na ne namerava delati iz te stvari političnega	sira^11- — Cehoslovaska je stala tudi
vprašanja, temveč da želi, naj bi ohranila Y tcin tcdnu Pcd domom politične krize, razprava čisto tehnični ziačaj. ,ICot na£- ogroža obstoj sedanje vladne koalicije verjetnejši izhod se napoveduje odgodite*-! zaradi znane intcrpelacfje glede pastir-zakonskega načria, tako da bi dala ^^ P1?ma slovaških škofov, čehoslo-vladi možnost, da ga ponovno prouči z|va5ki parlament bo najbree vnovič odgo-namenom, da se bodo upoštevale želj« se-joen- V četrtek je objavila «Ceskos*o»ven-nala. Na ta način bi bil rešen tudi položaj !«ka Republika*, ki je poluradno glasilo vojnega ministra Di Giorgio, kateri bi mo- čehoslovaske vlade, uvodnik v odgovor
ral sicer odstopiti. Ta rešitev je verjetna
na članek beograjske «Samouprave^ ka-
iudi zatot ker daje vladi prilikoi, da vrne Jera ^ ie pritoževala proti pisanju teških senatu ^uslugo*, ki ji jo je napravil s tem, ^tov Pfvodom volitev v Jugoslavija da je odobril volilno reformo, zavrgši	da so češki Usti razpravljali
tem mnenje sveje lastne komisije.	. ° veđitvah le s političnega stališča Obso-
V zvezi z Mussolinijevo boleznijo' se je Pa netaktičnosti, ki so jih zagrešdrnego varilo v začetim preteklega tedna tudi o |kateri maloštetvilni listi. — Rusija. Vesti možnosti, da ise ponovno odgodi tudi se- ° sklenitvi ofenzivne m defenzivne zveze
stanek pcslanske zbornice. Toda te vesti «o bile pozneje zanikane in zbornica se sestane 5. marca, kakor je bilo prvotno določeno.
Novi glavni tajnik fašistov^ke stranke poslanec Faiinacci je ta teden parkrat juvno naklepi 1 na način, kakor je bilo pač pričakovati od glavnega zastopnika skrajne struje v stranki. V govoru, ki ga je imel preteklo nedeljo v Cremoni. je nastopal kot nekak diktator stranke. Govoril je oi « moji volji^, ki se bo morala izvrševati v vsej fašisto.vski organizaciji, in napovedal je tudi. da izda v najkrajšem času proglas na fašiste. Govoril je dalje o volitvah, rekoč, da ni nobenega razloga, da bi se z njimi v Jadi mudilo. Nasprotnoi, vlada da ima ves interes na tem, da estane sedanja zbornica skozi vso dobo, ki ji je odmerjena po zakonu. Ako bi prišlo prej do vclrtev, bi se vršile v naj-boijše:n slučaju še le med poletjem in jesenje 1. 1926.
Javne izjave fašistovskih voditeljev o ■volitvah so izzvale v opozicijonalnem časopisju najrazličnejše komentarje. Fašistom se namreč očita, da se tajno mrzli-čavo pripravljajo za volitve, tako da bodo mogli presenetiti z njimi opozicijo v stanju, svoje popolne pripravljenosti. Lsto - volitveno mrzlico* pa očitajo na drugi strani fašisti opoziciji, sklicujoč se pri tem na dejstvo, da je vodstvo maksimalistične -stranke ravno te dni razpravljalo o zadržanju te stranke pri beetočih volitvah. Med tem prerekanjem pa je bil novi volilni zakon od kralja podpisan in takoj nato objavljen v uradnem listu.
V borbi med fašizmom in bojevniki je treba zaznamovati v tem tednu nov dogodek. Fašisti so ustanovili svoje posebno bojevniško udruženje (Associazione Na-zionale Combattenti). S tem udruženjem hočejo; fašisti oslabiti pomen skorajšnjega občnega zbora oticijelnega udruženja, ki se bo vršil, kakor znano, v začetku meseca marca v Viareggio.
Italijanski listi so med tednom ponovno pisali o diplomatskem incidentu med Italijo in Anglijo radi petrolejskih koncesij v Albaniji. S koncesijami, ki jih želi dobiti Italija, bi bili ogroženi angleški interesi, vsled česar je nastal omenjeni incident-Zdi ^ pa, da so vesti o «mcrdentu» pretirane in da gre v resnici le za pogajanja med obema vladama, v katera pogajanja pa se je v zadnjem času vmešala tudi A-rnerika.
Slovanske države
Jugoslavija, V Jugoslaviji se razvijaj politične prilike na podlagi položaja, ki <sa ga ustvarile volitve. Preteklo sredo se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je
med Rusijo, Kitajsko in Japonsko so utihnile, vendar pa niso bile zanikane. Taka azijska politika Rusije se zdi popolnoma verjetna, ker kaže vse, da obrača sovjetska vlada vso isvojo pozoraosi prilikam -v Evropi. V zadnjem času je zcpei v ospredju besarabsko vprašanje in sovjetska vlada tsi prizadeva z vsemi silami da prepreči, da bi priznali aneksijo tudi Italija in Japonska.
Francija
Francoski frank se je v zadnjem čas« zopet omajal in ta te<te«i so se vršile v francoski zbornici dolgotrajne razprave o finančnem položaju dežele. Ni izključenon da bo "ravno finančni položaj oni tnsfodni kaimen, ob katerega se bo sedanja riotova vlada spodta'kmla in padla. Na političnem obzorju pa se pojavlja zopet Caillaux, ki se je pod sedanjo vlado« politično rehabilitiral. Te dni je bila prirejena v Parizu njemu na čast velika pojedina. Ob tej priliki je imel Caillaux važen političen govor. Značilno je, da se pojedine ministnstki predsednik Herriot ni udeležil. AngHfa
Na Angleškem postaja odpor proti- znanemu ženevskemu protokolu čedalje ve.fi in zatrjuje se, da bo Anglija zahtevala znatne spremembe v besedilu, predea gai odefori, ker da britansko carstvo ne mo^e sprejeti jarrnste*v za sigurnost drugih držav, kakor ga predvideva sedanji dogovor. Proti ženevskemu jjroiokolu se posebno upirajo dominijoni. V zadnjem čactt je izšla iz Londona pobuda za sklicale nove razor ožit vene konference. S to pobudo soglaša tudi Amerika.
Nemčija
Veliki škandal, ki je znan pod imenom Bar-mattova afera, se razvija i-n zavzema vedno večji obseg. Opozicija je hotela vplesti vanj, kakor znano, tudi predsednika republike Eberta. V zunanji politiki Nemčije srtoji sedaj v ospredju njen spor z Romunsko. Romunska zahteva od Nemčije, da ji mora plačati odškodnino za one bankovce, ki jih je daJa natisniti nemška zaaedna oblast ob času svetovne vojne. Zahtevana odškodnina bi znašala ba<je 15 milijard v zlatu. Nemška vlada ■stoji na stališču, da je dolžna plačati le ono šk o dnino, ki je določena v Dawesovem načrtu, kateri pa ne predvideva omenjenih romunskih zahtev. Iz napetosti, ki je nar stala vsled tega vprašanja, hć se znala k-cimiti nekrvava gospodarstvena 'vojna. Amerika
Računi sovjetske vlade, da jo bodo Ze-dinjene države priznale v najkrajšem času, so bili menda brez podlage. Kakor se glasijo poročila tega tedna, predsetfeiik
predsedoval kralj Aleksander. Na tem Coolidge ne namerava še napraviti tega
§e predstava vršila v — kitaj skem jezikul Al*, Tomajci: učite se hitro kitajskega jezika, če hočete imeti dramatske predstave v svoji — slovenski vasi! V rečeni prepovedi ni torej samo krivica, ampak tudi krvava ironija. Obenem pa je tudi kričeč pviepe-vak k današnjemu nalenu uvodniku. Da-si društvo, ki je hotelo prirediti predstavo, zakonito obstoji in ima od oblasti odobrena pravila, se mu delovanja na podlafi teh pravil — zabranjuje. Ponavljamo: take prepovedi niso 1« krivične, ampak tuid kvarne za raspoloženje prebivalstva napram upravi. Samo eno vprša-nje stavljamo do slavne prefekture: mari se 6 takimi odredbami izvaja tista vedra, dobrohotna in reaaa politika napram drm|tfrdcem, ki jo fnitoUnlf poskmtc LuadH tako nofno priporoča aa korist držarai; uprave?! Upam, da se uresniči pričakovanje dopisnikovo, da namreč prefektura umakne svojo prepoved in dokaže s tem, da se ne namerava posluževati že preklica*« aaredbe!
Kje |e objektivnost t
«Goriška Straža» se je obregnila te dni ob nas, češ da smo neobjektivno poročali o poteku volitev v Jugoslaviji, ker da smo trdili, da so se volitve vršile povsem mirno. Tudi če so — meni «Straža» — poročila v opozicijonalnih listih pretirana, vendar da je gotovo, da se volitve niso vršile tako v popdlnem miru, kakor ie poročala * Edinosti.
Namen, ki ga zasleduje goriški list s to in drugimi sličnimi pripombami, naperjenimi proti nam, je jasen: hotel bi v naši javnosti ustvariti domnevo, da naš list neresnično in pristransko poroča. Ta poizkus zavajanja javnega mnenja zavračamo odločno, že zato, ker so trditve «Goriške Straže» v nasprotstvu z resnico. Kdor je čital poročila v našem listu, ve dobro, da smo mi poročali tudi o incidentih, ki so se pripetili v nekaterih krajih, fcakor se dogajajo pri volitvah po vseh državah in kakor so se dogodili tudi v Angliji, ki velja za vzor ustavnega in demokratskega reda. V naši številki dne 12. februarja (v političnem pregledu) smo pisali: «Volitve so se vršile na splošno mirno, le tu pa tam je prišlo do neznatnih incidentov, ki pa ne morejo kvariti splošne povoljne slike o poteku volitev.» Tudi poročevalci velikih evropskih listov, ki so bili na licu mesta, so nagiašali v svojih poročilih, da so se volitve vršile mirno. («Neue Freie Presse», «Corriere della Sera«, «Times» itd.) Na-glasamo nadalje, da smo mi posneli tudi glasove čehoslovaškega tiska vseh strank. Tudi ti listi niso poročali o kakih dogodkih, ki bi pričali o volitvenih nasiljih. T*ka so dejstva. Na njih podlagi javnost lahko sama vidi, da smo mi popolnoma nepristransko poročali o poteku volitev v Jugoslaviji. Tendenci j ozna in neobjektivna pa je bila «Goriska Straža« v svofi škodoželjni pripombi o naših poročilih.
CruStverc« vesli
— Rojakij Rojakinje! Približno slotisoč ko- jtudi odrasle; zato bo veljaka prva prireditev, ile ubožne otroke na šentjakobski šoli in i- marca) odraslim in bo začela točno ob
—	t Manja Vratović. Pretekli petek je pre-minula v Puli v krogu svoje obitelji ga Marija Vratovič, mati g. dr. Mirka Vratoviča, predsednika istrskega pokrajinskega odbora polit, društva «Edinost» v Trstu. Kruto prizadeti družini, posebno pa naiemu vrlemu prijatelju in soborcu d.rju Mirku Vratovičn naše naj-iskranejie sožalje.
—	Ofenziva hišnih fMpodfcrjer. Vprašanje stanovanjskih najemnin stoji ropet v ospredju vseh drugih socijalnih vprašanj tržaškega mesta. Hišni gospodarji so začeli svojo že več časavnapovedano «oienzivo» z novim višan/am najemnin. Vprašanje je veleresno in tega dejstva se je zavedala tudi tukajšnja politična oblast. Pogajanja med zastopniki zveze hišnih gospodarjev in zvez stanovanjskih najemnikov so se vršila te dni pod vodstvom g, prefekt*, ki si je prizadeval, da bi ustvaril podlago za sporazum med obema prizadetima stranem*. Toda do sporazuma ni prišlo is pogaj*oja so se razbila.
Zahteve hišnih gospodarjev so pretirano visoke, tako da je povsem razumljivo, da so povzročili med maso najemnikov, predvsem pa med ur&dndštvom in delavstvom, ki je navezano na dohodke« katerih ne more spreminjati v razmerju z draginjo, veliko vzns-
silc
otroškem vrtcu je preskrbela preteklo ieto Sentjakoska podružnica "Šolskega Društva«, in letošnje ieto je število isto, če ne še večje. Odbor Šentjakobske podružnice skrbi da se ne opusti nobena prilika, kjer je mogoče kaj izprositi; vendar navzlic vsem blagohotnima di*-rilom od strani našega občinstva ne more naprej, ako ne porabi predpusta za svoje vsajko-letno nabiranje v korist šo'skc refekcije. Tudi letove letio priredi podružnica veliko pustno zabavo na 24. t. m. (pmstn! torek) v vseh prostorih "Delavskega konsuinnega društva pri Sv. Jakobu». Campo S. Giacomo 5. Začetek ob 8. uri zvečer.
Pridite torej vsi na pustni torek na to zabavo. Vstopnina znaša L 5 za osebo. Plesovod'a g. Ferdo Čretnik.
Naši malčki Vam- bedo hvaležni in Vi bodete imeli zavest, da ste storili sočloveku dobroto. — Odbor Šeatjakobske podružnice Šolskega Društva» v Trstu.
—	DRUŽABNA ZABAVA pevskega društva «A4rfj*» v Barko vijah se vrši dsines zvečer v gledalBčni dvorani «Excclsior», Začetek ob 29. — Ker je ta zabava omenjenega društva edina v tem postnem času, se vabijo vsi člani jB prijatelji društva, da se te zabave udeležijo v čim večjem števil*.
—	Pevski zbor Glasb. A4atice». Jutri, v pondelje, ob 7. uri pevska vaja za moške glasove.
—	Akademska prireditev. Slov. akad. ter. društvo «Balkan-» v Trstu pripravlja — kakor slišimo — za prve dni marca družabni večer, ki ne bo zaostajal za znanimi predpustnimi prireditvami tega društva. Podrobneje bomo poročali pravočasno.
—	Ekonomska oskrbo valni ca Sv. Marte. (Zveza Marijin dom) priredi danes, 22. t. m., in na pustni torek, 24. t. m., pustno veselico. Spored: Leopold Turšiča igra ^Izgubljeni raj-, dram. bajka v treh dejanjih s petjem, dva pevska zbora in tombola. Kdor se hoče nasmejati, naj le pride, ne bo mu žal! Začetek ob 5. uri
Načelništvo.
—	«Španska muha» na Op čina h To vele-zabavno komedijo v treh dejanjih uprizori danes popoldne točno ob 3. M.D.P. - Opčine v Kettejevi dvorani. Nadejamo se, da bo ta, našemu ljudstvu jako znana komedija privabila danes popoldne v Kettejevo dvorano veliko število zabave in smeha željnega občinstva. Otrokom pod 14. letom starosti vstop ni dovoljen.
—	Danes zvečer ob 8. priredi M.D.P. - Opčine v Kettejevi dvorani velik zabavni večer. Dostojnim maskam je vstop dovoljen. Ker je ta prireditev edina, katero prire di M.DP. v celem letu, bo gotovo privabila kar največje število občinstva, — Za obilno udeležbo pri obeh prireditvah se priporoča — Odbor.
—	M, D. <Zarja« - Rojan. Jutri ob 20. uri mandolinistične, v torek ob isti uri dramatične vaje.
—	Java* knjižnica šentjakobske «Čitalnic e»
posluje redno vsako nedeljo od 10. do 11. ure v poslop/n stare policije pri Sv. Jakobu. Knjižnica razpolaga z bogato zbirko raznovrstnih knjig zabavnih in poučnih, od priprostih po-vestic do najboljših spisov slovenskih in tujih pisateljev. Kdor je prijatelj lepega čtiva, naj se brez odlašanja vpiše v knjižnico, članarina znaša 1 liro mesečno. Komur je Sv. Jakob predaleč, se lahko vpiše v podružnico knjižnice v Rocolu, ki posluje vsako nedeljo od 10. do 12. v hiši tamošnjega gospodarskega društva.
_ Javna knjižnica v Rajann. Danes, kakor
vsako nedeljo, posluje od 10. do 12. ure v društvenih prostorih Mlad. dr. «Zarja^> v gostilni aiMaria longa - javna knjižnica, katera ima na razpolago bogato število knjig najrazličnejše vsebine, leposlovne, znanstvene in poljudne spise. Tudi mladinskih spisov ne manjka in naša mladina ima lepo priliko se učiti in zabavati s čtivom. Knjižnica se tudi zelo pridno obiskuje, le žal, da nekateri ne poznajo svoje dolžnosti in ne vračajo v določenem roku izposojenih knjig, kar nemalo ovira uspešno poslovanje knjižnice. Zato te nemameže vnovič pozivljemo, da vrnejo knjige. V svrho kontrole naj prinašajo člani knjižnice vsaki-krat izkaznico s seboj. Sprejemajo se tudi novi članu — Knjižničar.
—	Trgovsko izobraževalno društvo. Na mnoga vprašanja odgovarjamo tem potom, da se bo vršila tradicijonalna prireditev dne 21. marca. To velja tudi kakor obvestilo drugim društvom, da ne bi isti dan priredila zabave.
Odbor.
Zveza zbor ima v torek 24. t. m. pevsko vajo od 19. do 20. ure, v sredo 25. t. m. pa od 9. do 11. ure. Priti je na -staro policijo«.
_Velika postna prireditev pri Sv. Jakobu.
Kot že javljeno, priredi pevsko društvo »Ilirija* danes zvečer ob 8. uri svojo tradicijo-
20. uri.
Razen želje po dobri in zdravi zabavi bo pripeljala k naši predstavi dobrod;Jnosi vse dobromisieče ljudi tudi zato, ker gre delni dobiček Šolskemu društvu.
M. D. «ZARJA« — S. K. «VAL >.
(2 : 1 v prid Val-n).
Pub'ika. katero je ta iokma privabila lia
igrišče v Rojan, se gotovo ni pokesala, da je žrtvovala tey revanšS par uric nedelje. Tel: in j ni začela točno radi srečanja <Terge&le« in J-*ro Trieste . Pričakovanj: publike veliko. Za končne faze predte^krne se pravzaprav ni nihče zanimal, vse je gledalo v skrajne ko!« igrišča, kjer so trenirali svoje mišice rdeče-črni korenjaki «Zarje» in belo-črni «Valaši>. V Č-^ti prve smo videli Pahorja, Škrbca, Pečarja; v vratih je bil Golob. Četudi smo v branabi pogrešali Turka (Fatyl), smo videle, da ;e postava dobra. Pri Valu smo zaznamovali Krpana, ki igra na mestu, *<jer je pred časom igra! v vrstah • Zore». Poteni Bene vol, Markovič, Pertot. Igra je bila skozinskoz napeta, srdita. Va^aši so hoteli stisnjenih zob in za vsako ceno izvojevati zm?.go, kar se jim je tudi posrečilo. Koj v začetku so s-tisnili »Zarjo« v korner in se prvili deset minul nevarno spuščali pod njena vrata. Bramba se je tu izkazala, spravila je igro na sredino, kjer je ostala s*<oro celo dobo. Točno po dvajsetih minutah igre so Valaši zaznamovali prvi goal in polagoma prehajali v premoč. Skrajno zamotana pozicija pred vrati "Zarje > je prinesla Valašem v 35. m. drugi goal. Vratar Golob je pariral a ni bil pripravljen na pasažo Turka. Še en korner proti Valu Polčas.
V drugem času igra srdita, nagla. Koj v začetku je fZarjaš* Štok, ki j> šele vstopil v igro, moral za par minut zapustćti igrišče radi močnega sunka v želodec. Tedaj je postala igra skoro sovražna. Netateri igralci se niso mogli brzdati. Igra se je morala prekiniti. Pri nadaljevanju se je igralo tiho, cdločno^ toda sovražno. V štirideseti minuti goal za -Zarjo-* zaznamovan od izv rstnega <Sprinterja > Bucika. Koj za goalom prepir, sodnik da znamenje konca. Mi.n:,kaIo je štiri minute, tod? sodit ku se ni zdelo umestno nadaljevati.
Sodil jc g. iMengossi ml iz Rojana. Bil je izvrsten, v tem je vse povedano.
Publike več tuje Icot naše, kar je žalostno
Vtis: krasna igra obeh moštev, a tekma kot taka ma o športna. — S.
— T. V. K. «SIRENA» si šteje v čast naznaniti, da bo dne 19. aprila t. L slavil splovbo svojih prvih športnih čolnov. Velep imjmbna slavnost se bo vršila po sledečem redu: I) Na predvečer, dne 18. IV., družabna zabava v dvorani <Tina di Lorenzo-* v Dreherjcvi palači v Trstu. 2) Na Belo nedeljo. 19. IV., krst in splovba naslednjih čolnov: a) Morska vila (yole 4 veslači in 1 irinar), b) Jadran yole 4 veslači, 1 krmar), c) Danica (skale 4 veslači, 1 krmar) za članic?. — Sledi ljudska veselica s sodelovanjem bratskih društev iz mesta in okolice. 3) Dne 29. IV. se bo vrSil prvi redni občni zbor.
Obračamo se na vse biižnje i* daljne prijatelje in znance s prošnjo, da nam po možnosti pomorejo k izvršitvi velevažnega načrta in sicer s tem, da se vpišijo med člane našega kluba, bodisi delujoče ali podporne. Apeliramo na vse rodoljube, da nam z denarno podporo priskočijo na pomoč! Najman;ši dar hvaležno sprejmemo.
Rojaki! Želja približati se drugorodmm sosedom na svetovnem športnem poljn in z njimi tekmovati je porojena iz že od pol stoletja sem živačega, neizraženega hrepenenja med zavednimi Slovani in ta nas navdaja z upom. da dosežemo zapljeni cilj.
Na pustni torek priredi klub s sodelovanjem vrle domače Mladinske godbe zabavni večer v dvorani «Excelsior» v Barkovljah, k,er se bodo sprejemali novi člani m članice. — Na obilno udeležbo vljudno vabi — Udbor.
S^ K. Val v Barkovljah naznanja vstm novim hazenašicam, da začne danes redni trening na Trsteniku. Vse one gospodične, ki so bile na zadnjem sestanku, in one, ki so se vpisale že prej, naj se zberejo ob 10. uri na igrišču, kjer s^ določijo čete in urnik za bodoče vaje. Pri-ciiie vse in točno!
Kdor je pazno čital našo rubriko -Sportv, je mogel ugotoviti, da se je gojil v zemski se-ziji le nogomet, med tem ko so druge panoge sporta popolnoma počivale. A že se kažejo znaki, da se bo podala naša mlad na tudi na druga pota. Kolesarstvo, ki je bilo do sedaj po-> tisnjeno v ozadje, stopa zop«?t n^i plan. «S. K. Val» v Barkovljah, ki zavzema na nogometnem
Ha pustni M Velika zabava v prostorih D.UD. pri Sv. Jakobu v korist „Šolskega društva"
foY)\i eno prvih mest, ni hotel zaostati tudi v tem pogledu. V nedeljo 1. marca t. L odpre vrsto tekem z vzpodbujevalno dirko za lastne .člane i. s. na 50-kilorceterski progi Barkovlie-Prosek - Opčine - Bazovica - Lokev - Divača-Povir - Sežana - Opčina - ^rosek - Barkovlje. Prepričan'- smo da T-a ta, prva letošnja dirka, nekaka vaba ra druk"1 društva, ki se bodo gotovo oprijela z vso vnemo tega lepega sporta.
- Spcrtno Udru.lr.aje naznanja, da se bo začel lecni tečaj za sodnike v pondeljek, 2. marca t 1 v prostorih dijaškega društva Nicold Tonmasco, Ccrso Garibaldi št. 30. Pri prvem predavanju se bodo tudi določili dnevi za nadaljnja predavanja. Opozarjajo se včlanjena društva, da pošljejo Športnemu Udruženju imenik svojih članov, ki so se priglasili za ta tečaj. Pristojbina znaša za člane članic L 15.— nečlane pa L 25.
Vedstro sp. odseka M. D. «Obxor» (nekdaj S. I. K.) javlja, da se bo danes, 22. t. m., odigrala tekma med prvo četo goriouienjćnega društva in prvo četo S. C. "Uniiio» - Milje. Nogometaši prve čete so naprošeni, da se vsi brezizjemno zberejo ob 11.45 v društvenih prostorih pri <TiroIcu», odkoder se odpotuje s parnikom ob 13. v Milje. Igralo se bo le v slučaju lepega vremena. — Vodja.
»	* ^mj	V® m	— rfldi praznika dne 22. febr. — v ponde-
iz tržaškega IIvijemia | 23-
Nevaren padec malega neprev?dasž«.
dal na kazer^ko sodišča v ulici S.S. Mariiri, da bi dal napraviti nravnostno izpričevalo. Ker p. ima irož precej črno preteklost — bil je že 30krat kaznovan radi tatvine — na bilo spri&eYak> bogvekako sijajno. Takega spričevala pa Contus ni maral, ker ni mogel nikamor z njim; zato je zahteval« naj mu izbrišejo stare grehe, za kateie se je ž>z pošieno spo-koril. Toda uradnikfi seveda niso mogli ustreči njegovi želji. Ko je Contus naposled uvidel, da z lepa ne odpravi nič, je ubral druge strune. Pričel je razgrajati in rohneti, da je bilo joi; razbil je več šCp in zdelo se je, da hoče vsem uradnikom zaviti vrat. Hrup je privabil par orožnikov, ki so nasilneža ukrotili ter ga spravili v zapor. Prej je še mož, ii je bil porezan po rokah, dobil potrebno pomoč od zdravnika rešilna posiaje.
Iz triaike pokrajine
— Iz Sežane. Na zadnji trg v Sežano je bilo prignanih 1760 glav živme, in ricer 652 glav goveje živine, 391 konj in 717 prašičev.
Cene goveji živini navadne od 5—250 kvin-tal, Kcnji po velikosti in lepoti do 4000 lir glava, prešiči 5—7-tednsJci po 80—140 gJava. Kupčija splošno dobra. — Prihodnji tržni dan
iz Trata poročilo, da je zadeva v najboljšem teku in prav blizu rešitve, se je delavstvo izjavilo, da ne smatra za potrebno pošiljati avo-jega zastopnika v Rim in obnavljati svoje prošnje. Ta svoj sklep je delavstvo obrazložilo s tem, da je svojo prošnjo že večkrat ut«me-Ijiio na merodajnih mestih. Tudi nima italijanščine tako zmožnega človeka, da bi bil sposoben zastopali v Rimu delavske interese itar-kor tudi ne zato potrebnih sredstev. Fašistov-ska sekcija je izdala na to aladeči proglas:
-Delavci! Vaši voditelji so zopet enkrat naredili iz popolnoma ekonomične zadeve politično zadevo. Njih komunistično naziranje je prevladovalo in s tem so Vam onemogočili vsako pogajanje; pripravili so vas ob one ugodnosti, katere bi gotovo dosegli v Rimi^e vašo navzočnostjo. Kakor se zdi, vaši voditelji na smatrajo za neobhodno potrebno doseči zboljšanje; in vi, njim s"ledeč, potrjujete to, kar oni delajo v Vašo škodo. Gotov sem da Vas tudi vlada na isti način obsodi kakor Vaše voditelje, in dvomim, da bi Vaše zahteve dosegle povoljno rešitev po vsem tem, kar dajate čutiti: da Vaša zahteva ni temeljila na neobhodno denarno potrebo, ampak je bila le politična poteza Vaših voditeljev. Ta sekcija je Vam v svoji blagodušnosti hotela pomagati, ampak Vaši veditelji so odbili naše sodelovanje, sodelovanje, ki bi bilo lahko najkoristnejše za vse razrede rudniSiih delavcev. Če
Mali oglasi	SLUZJCNJA za gostilno se išče. Nastop takoj. Plazza Oberaan št. 5. 265
	G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via BacchiJ Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51
PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirsch, optik, v Trstu, Via Mazzini 36. 253	
HIŠICA v Focolu št. 696, s hlevom in majhnim svinjakom, eventuelno z zemljiščem se proda za vsako ceno. 254	
	^AJBICA; avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govci slavensko. Tainost zajamčena. Sia-vec. Via Giulia 29. 64
SPEČO, preteklost in bodočnost življenja pove kironiant v via Pieta 12, vrata 6. 255	
	HlšA, v Skednju št. 679, samostojna, eno-nadstropna (6 prostorov, vrt, sadno drevje, voda), pripravna za obrt ali trgovino, so proda radi bolezni. Cena zmerna. Pojasnila se dobijo istoiam samo popoldne. 223
15- do 16-LETNO dekle sprejme v službo majhna družina. Dobi plačo, hrano in stanovanje. Prodajalna jestvin, Via Conti št. IS. 256	
V NAJEM se odda hiša z dobroidočo trgovino z mešanim blagom, gostilno s sobami za letoviščarje. Prometen kraj ob glavni cesti. Naslov pove upravništvo. 257	KNJIGOVODKINJA, vešča slovenskega, italijanskega in nekoliko hrvatskega jezika, se sprejme. Franjo Saršon, Matulje. 229
	VOZNIK, neoženjen, za prevažanje bJaga iz postaje v prodajalno, 10. min. oddaljeno, se sprejme. Plača po dogovoru. Hrcina in prenočišče pri družini. Naslov pri upravništvu. 230
DEKLE ali ženska se išče za popoldanske ure. Naslov pri upravništvu. 258	
DE1LLE, ii se razume pri molžnji in nošenju mleka v mesto, se išče v Via Tigor 7, 111., d ssno. 259	
	VOLNO, žimo, bele in barvane cunje, čiste, kupujem po najvišjih cenah. Cohen, Piazza GokLoni 12, III. 243
KOVAŠKI pomočnik za kovanje živine se sprejme takoj. Dobi hrano. Širca, Storje -	
tem, da te jc dišal po ročaju ograje pri sto o - Amerike-
nicah. Pri tem se je neprevidni deč^k neholc predstavi
Amerika^. Začetek točno ob 15.30 uri. Po
je neprevidni deč^k nehote [ predstavi se vrši velika pustna zabava v Grud-p-eveč ravnil čez .igrajo, izgubi! ravnotežje novi dvorani. — Med dejanji kakor ludi pri ter padel z višine prvega nadstropja v vazo, j večera! zabavi sodeluje cGodbeno društvo iz kjer je obležal nezavesten. V mestni bol i Šn - j Nabrežine. Vabimo si. občinstvo, da se v po-i-ci, iamor je biL prepeljan, je zdravnik dognal, nem številu udeleži popoldanske predstave.
devo komunističnega značaja,»
Podali smo natančno poročilo o zadevi, da bo naša javnost vedela o nje poteku. Ne bomo se spuščali v razpravo, na' kateri strani je već krivde in v čem obstoja; ugotavljamo le, da ja prošnja idrijskega delavstva, ki služi
tu«, roc: in iz Reke, se je predvčerajšnjim po- — Odbor.
99
— Seja kraljeve komisije za izredno upravo ; učiteljišča, da je obljubila «Zveza prosvetnih Furlanske pokrajine. Ker smo prinašali v po- : društev® par predavanj, ki jih bo imel g. dr. ročilih o teh sejah samo one sklepe in rešitve i Fr. Veber, ki se mudi te dni na Goriškem. Pre-zadev, ki so se tikale, posredno ali napo- j davanja bodo poljudna in zato tudi širšim slo-sredno, nekdanje goriške dežele, nismo imeli jem dostopna, V prvi vrsti pa opozarja D. d. co nedavna o njih rnnogokaj poročati, ker so ! k. svoie članstvo naj ne zamudi te redke pribili na dnevnem redu teh sej večinoma samo ! like. Na svidenje tovariši?
zadeve nekdanje videmske pokrajine. Toda v J — Nadebudna mladina. Na drž. kolodvoru poslednjem času, odkar so započeli Goričani j v Gorici je že delj časa primanjkovalo razno ljut boj proli Vidmu, se je dnevni red teh sei . blago, a tatovom niso mogli priti nikakor na znatne spremenil, ker se nahajajo na njem J sled. V četrtek so napravil: solkanski orož-tudi rinege in ugodno rešene zadeve nek- ! r.iki preiskavo v skladšču nekega Petra Po-disje goriške dežele. Tudi poslednja seja ko- polin, ki je nabiral tudi vojno strelivo. In.
misije, ki se je vršila v torek v Vidmu, nudi v tem pogledu prav mnoge zadeve, tičoče se nekdanje goriške dežele, kakor je razvidno iz sledečega poročila:
Komisija je dovolila za lovsko razstavo, ki se bo v avgustu vršila v Gorici, podporo v znesku 10.000 lir.
Goriškemu -»Zelenemu križu* je nakazala komisija podporo v znesku 10.000 lir za na.-cup drugega rešilnega voza.
Goriški trgovski šoli je biIaT pričenši s 1. julija t. 1., povišana podpora od 20.0c0 lir na 26.043.
Odobrena je bila bilanca goriškega kemičnega preizkuševališča za 1. 1924 in proračun za 1. 1925 ter mu je bil obenem nakazan prispevek v znesku 7,500 lir za drugo polletje 1. 1924.
Istotako je bil odobren obračun * deželne kmetijske družbe v Gorici za dobo od septembra do meseca decembra 1924.
Odobren ja bil sklep goriškega hipotečnega
zares, v skladišču so našli večino ukradenih predmetov. Popolinova žena jim ja povedala, da so prodali dotične predmete njenemu možu 18-letni Alojz Roje iz Solkana in 15-letni Alojz Prinčič iz Grgarja. Prinčiča so orožniki takoj zaprli, Rojca pa so naznanili sodni oblasti.
—	Odpuščeni delavec, ki ?c vrača v gospodarje to delavnico. 30-letni kovač Franc Ker-pan iz Prvačine je naznanil orožnikom, da so mu bila ukradena kolesa in obroči v skupni vrednosti 500 lir. Orožniki so pa zvedeli, da j a 22-letni Marin Sleiko, kovač v Vrtovinu in nekdaj delavec pri Kerpanu, ponujal v neki gostilni take predmete. Nato so uvedli v Vrtovinu preiskavo, kjer so našli v hlevu nekega Bizjaka ukradene predmete, nakar so Slejka aretirali.
—	Prihod in slovo. V četrtek popoldne je prispel v Gorico nov goriški podprefekt mar-chese Di Suni. V petek zjutraj je že nastopil svojo službo na goriški podprefekturi. V petek
zavoda glede podpisa druge delniške svote i p0p0idne pa ■ zapuslil Gorico" bivši goriški v znesku 20.0c0 lir pri Zvezmem zavodu v podpre{ekt comm, Roberto Nicolotti.
Benetkah.
Pogiavje brez konca, 22-letni Valentin
Odboru za prireditev gozdarske razstave, Hvalica iz Ajbe se je v sredo zjutraj odločil, ki se ,e vršila v avgustu v Tolminu, je bila da radi sIabcga vremena nc ]d'e najdelo. Ta dovoljena naknadna poapora v znesku 3000 L. odločiUv ■	tak 2&	usod k ti
Nadalje je komisija sklenila podpirati z vso ko se : br€/pravega	.potepal» okrog
vnemo pri kompetantnih ministrstvi strem- , domače his K u/r] tIehP maf0 žclcCT* benja Gradiške za zgradbo novega mosta crez ; škatIjo< katcr(} Jje ^ radovednosti h<>teI „d-Sočo in za ohranitev učiteljišča v Gradiški, ki'	v ■ ■ j • » • ~t	"
bi po Gentilejevi reformi moralo odpasti.	^f1' ,'°Je ^^ Jf ^^ "i ^ ^
Videm je postal torej, kakor smo že več- i ™ta podirala ter ga težko ranila na levem
krat poudarjali, bolj radodaren in skrben na-	™ ^	t€.r
•	1J- J	Odnesla se tri prste na levi roki. Domači
prant Gorici, odkar se je ta poslednja od ^ pokI.;cali na Uce mesta takoj goriški «ZeL
; križ», ki je ranjenca prepeljal v goriško bol'
števali dejanske potrebe idrijskega delavstva ter na zrli nanjo s političnega vidika. Da je ■delavec zmožen opra-vl<ati svoje delo, .potrebuje dobre in zados>ine hreae; posebno idrijski delavec, ki v jami ali žgainici uživa strupeni plin živega srebra, potrebuje hrano, ki je v stanu vzdrževati in ohraniti njegovo telo sposobno za oporavljanje službe. To pa je mogoče le, če ima temu primerno plačo* kar pa v sedanji draginji ni mogoče trdit;
—	Za nedeljo 15. t. m. je bil napovedan obisk g. prefekta iz Vidma. Za ta visoki obisk so se že vršile razne priprave od strani oblastva in meščanstva; obisk pa je bil z neznanih vzrokov odložen na poznejši čas.
—	Stanovanjska kriza v našem mestu še vedno m rešena. Dasi dežuje dan za dnem, se vendar nahaja in obi h ja in ostala oprava vdove, katere soprog je padel v vojni in ki so jo prisilno izselili iz neke rudniške hiše v sredini mesta, že več dni na prostem. Zanimivo je, da se ne moči samo kar je lesenega, am-pa.-c tudi posteljna oprava. Dasi se nahaja vse to ravno pred hišo kr. karabinierjev, se nikdo ne zmeni, da bi se spravilo pod streho. Kaj naj si misli tujec, če pride v naše mesto. Će ni mogoče dobiti stanovanja, kak prostor bi se menda vendar našel da bi se spravila oprava vsaj pod streho v takam vremenu.
-— V nedeljo 15. L m. je umrla v bolnišnici v Trstu Frančiška Poženel, soproga žgalni-škega paznika in bivšega večletnega predsednika Delavskega bralnega diuštva Antona Poženel. Pokojnica je že dalj časa bolehala na želodčni bolezni in sedaj podlegla težki operaciji. Na željo pokojnice je bila pripeljana v Idrijo, kjer smo jo v sredo položili k večnemu počitku. Kako je bila pokojnica priljub-j.
SEMENSKI krompir «Ida», «Kamnik», rdeči amerikanski dobite proti naročilu pri Kme-tijskem-trgovsiem društvu v Trstu, Via
Raftineria 4.	261
BABJCA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-beznjiva oskrba; na željo zdravniška pomoč. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Via Bosco št. 10, L	262
HIŠNE, kuharice, sobarice, pestunje in drugo osobje za hotele, bars, iščemo za Trst in zunaj. Dobre plače. Pojasnila v via Machia-veili 24, Trst.	263
žen, v zelo dobri poziciji, v mestu Slovenije, žeji znanja z iskreno in znač?;no gospodjeno do 26 let staro iz boljše rodbine. Dopisi s polnim naslovom pod Simpatija-* n.i uprav-
ljena, Je pričala ogromna udeležba pri pogrebu, dasi je ravno takrat močno deževalo. Naj ji bo lahka rodna zemlja! Soprogu, kate remu zapušča mladoletnega fantička, naše so-žalje.
odkar se jc ta poslednja g?ada spuntala in zarenčala
— Furlanski poslanci pri ministru za notranje zadeve. V petek je sprejel minister za notranje zadeve Federzoni furlanske poslance Fisenti-ja, Leicht-a, Tullio in podtajnika Spez-
nico, kjer se nahaja v precej opasnem stanju in bo še najbrže izgubil eno roko,
— Poglavje brez konca. V četrtek popoldne
zotti-ja in se prisrčno razgovarjal o perečih ! SC jc	^ pobočju Sv Katarine zopet
vprašanjih furlanske pokrajine. Da je bilo med	°mh nesie„tlh nc®T€c' ,ka ?rc ^ ™dno
- -- - - -- -	1 u mea m vedno povzroča vojno streliva. 20-letni
Maks Kumar je nabiral na hribu Sv. Katarine
tolikrat in od tolikih nabirano, a še vedno
temi perečimi vprašanji tudi vprašanje videmske obmejne politike oziroma vprašanje tuje-
rodcev, jc samoobsebi razumljivo, zlasti ako lollK[ai in oa tolJKlf. ^birano, a se vedno pomislimo, da se je med sprejetimi poslanci i ?fcP°brano vojno strelivo. Ko je odpiral enega nahajal tudi obmejni politik Pisenti. Kai se ie l»M«n:h srapnelov, mu je isti eksplodiral o nas tam razpravljalo in govorilo, nam seveda V IT: m *-a.ta<° strašno razmesanl, da je
ni znano, mogoča pa je, da bomo to kaj kmalu
nesrečnik ostal na mestu mrtev. Na mesto
občutili	'	nesreče so takoj prihiteli delavci, ki so za-
— Še eno slovo. Gorico zapušča tudi rav- ?5sleni Pri	nekdanje cerkvice, ki pa
natelj drž. knjižnice prof. dr. Karel Battisti, i"	mo*» naredita ničesar drugega, nego
ki je imenovan za profesorja šolskega jeziko- • .už°t,ovl.tl	mladeniča, č^ar razmesarjeno
— Iz Telaaiaa: Pust jemlje svoj triumfalen konec. Vsakdo podviza, da bi ga čim dostojne j a počastil in porabil vse prilike. Dan za dnem vabijo na zelo mamljiv način razna društva in drugi prireditelji potom časopisov na pustne zabave in veselice. Le Tolmin dela nekako častno izjemo v tem oziru in se drži popolnoma žalostno. Sicer se je neki dopisnik v «Straži» obregnil ob Tolmince, Češ, da prirejajo preveč plesov, da priredijo plese enkrat fantje, potem dekleta, potem vdove, vdovci, oženjeni, fašisti, kombatenti, invalidi, itd.
Toda to pot, za ta pust se je g. dopisnik malo uštel. V letošnji sezoni namreč ni bilo razen onega, ki so ga priredili naborniki, in onega, ki se je vršil po koncertu učiteljišča v vojašnicah, ki pa tvori sam zase neko posebno celoto, plesnih zabav. In kakor se dozdeva, ga tudi ne bo nobenega, s čimer bo Tolmin letos prvič pokazal žalostno lice in znak «kulturnega nazadovanja^. Pa se res človeku, kateremu je poznana vsa tradicija Tolmincev, zdi čudno, da se le nihče ne zgane, in da prav nobenaga ne vzpodbuja ta mamljivi pustni čas k norenju. Tu bivajočim Italijanom se zdi tako pustno spanje neural;iv*o in močno kimajo z glavami. Celo orožniki se čudijo vprašujejo, da noče biti nobenega plesa, saj bi vendar
ŠIVALNI stroj «Singer», zajamčen 20 let, se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji. Acquedotto 60.	264
GOSPODIČNA bolj priletna ali upokojena, ; zmožna dopisovanja v slovenskem in italijanskem jeziku, se išče za lesno trgovino. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na goriško upravo »Edinosti*, Via Carduc-ci 7, I.
nižtvo.
Neša zavarovainfca
ie nclvecjti svefftunu zavarovalnica
Dtlniški kapital Fr. 2J Miljonov, zav. kapitali v veijavi čez 70 Miljardov Fr.
Ustanovljena 1828. m^ ——
Genialni zastopnik
AVGUST RAVNIK - GORICA
Via Barzellini št. 2, I. 43
— Zastopniki se še sprejemajo.
244

Tužnim srcem neizmjerne boli javljaju potpisani, da je njihova ljubljena
Marija tfritovK
nakon kratke i sa svetom ustrpljivosti podnašane bolesti umrla jućer u 3.30 sata poslije podne.
Sprovod mile pokojnice biti će u nedjelju u 4 sata poslije podne iz kuće žalosti Riva Vitt. Em. III. br. 7.
U PULI, dne 21. februara 1925. Grgo, suprug. Dr. Mirko Vratovlć, sin. 01ympia Grethen (ots.), Erminija Borovička (ots.), Marija Krekich, Ana i dr. Antonija Vratović, kćeri. Erman Grethen (ots.), Inž. Franjo Borovička (ots.) 1 dr. Silvije Krekich, zeti. Ovo slttži za direktnu obavijest. Sveta misa za pokoj duše biti će u ponedjeljak dne 2. marta u 9 sati u crkvi Majke Božje.	(192)
	T „ -."LiT "	
		
ftl 1JIJ1 slamnoreznice in drugi rLuMlf poljski stroji
od L 12.-naprej
KOSE „MERKUR ŽVEPLO in GALICA
„Monte-catini"
PESA, DETELJE {Vm\\T*a
UMETNA GNOJILA: superfosfat, čilski soliter, kalijeva sol i. t. d. CEMEPjT „PORTLAND", šape okoličan.ke, klajno apno L t. d. VNOVCUJEMO: drva, železniške prage, oglje, brinje, med i. t. d.
KmetUsko-trgousko društvo, Trst, Via Raffieeria štev. 4, TelBlon 36-75
slovja (giottologia kolastica) na univerzi ~v itrUpIf? ^ bil° sodnem °$edu Poneseno v morali ljudje plesati sedaj, ko je čas zato. Pa
Florenzi. Profesor Battisti, rodom Florentinec kaPcllco ?a Pokopali**«, na katerem je bilo
je prevzel L 1919. mesto ravnatelja goriške Pot^Pokop^no državne knjižnice in je v poslednjih letih pri-	P***™ -Y	zjutra, so »eka-
čel izdajati neke vrste goriški almanah «Gli	numoidioči opažih v bl^irn Deskel lWei-
studi goriziani.». Prof. Battisti je bil sploh od- f f delavca Justa Erzetič, ko }e hotel po-ličen znenstvenik, ki je izdal ie več znanstve- P°lnomaT	skočiti v napadu blaznosti v
nih del, vsled česar ptomeni njegov odhod teiko 7 ?' Gorice je bil nemudoma pozvan izgubo za goriške znanstvene kroge.	|	kn£»f ii je nesrečnika prepeljal v vi-
Velika športna maškerada S, K. «Sparte». ^^ norlšnlco:__
Na pustni torek vsi na veliko športno maske-	V Mevilki 39. našega Usta od 14. t. m.
rado S. K. Sparte, Kako veliko zanimanje smo poročali, da je tukajšnja fašistovs'ia sek-vlada za to maškerado, je razvndno ze iz tega, ci,a pozvala delavce živosrebrn^ga rudnika, da kljub temu, da so vabila ze razposlana, se naj svojo prošnjo za zvišanje dra|:nisfcih do-vedno in vedno prihajajo ponje. Odbor bo j klad, katero so že novembra preteklega leta vslčd tega" primoran najeti za ta večer tudi naslovili na merodajna mesta, še enkrat ob-spodnio dvorano; tako da se bo vršila ve!«ka novijo potom omenjene sekcije, če hočeio kai športna maškerada v vseh prostorih Trgov. ! doseči. Tudi na j pošljejo svojega zastopniia doma. \ spodnjih prostorih bo neumorno in ; skupaj z zastopnikom sekcija v Rim na mmi-brez presledka igral sloviti š^amel-k.S?artet, strstvo za narodno gosopdarstvo* tam nai stal
točila se bo najokusnejša vinska kapljica, pro dajali se bodo najboljši prigrizki. Kot vse kaže, bo torej velika športna maškerada naj-?ep;-a družabna prireditev v tem pustu. Zato
nn nn7iinfp co nni 1,! i- _. t *i
vijo najnižje zahteve in se pogajajo. Ta svoj poziv je fašistovska sekcija utemeljevala z neko brzojavko, ki jo je prejela iz Rima. Ker so zastopnika delavstva malo prej, "ko se je
pa požurite se oni, ki še nist> dobili vabila, več časa nahajal t Idriji visok uradnik ome-aa bi ga pravočasno oskrbite,. ker bo vstop j njenega ministrstva, dotičnemu gospodu nado, o.jcn izključno proti vabilu. Vabila se do- | tančno utemeljili in ponovili svojo prošnjo in b}'°«pji.dr11štY- ta'niku vsak dan od 2—3 v ' je on obljubil, da bo posredoval, da se ▼ naj-» .* . « .	krajšem času zadeva ugodno reši; dalje ker je
— «Dir«^Ki dramatsKi krožek» javlja svojim ravno par dni prej vodstvo rudnika prejelo članom in obenem vsemu dijaštvu tolminskega od kr. komisarja za idrijski rudnik g. Roj
ga le ni in ga ne bo. Če je tole prav, ne vemo. Sicer si m sme nik<lo misliti, da so Tolminci pokazali hudiču figo in da so začeli obsojati ples v vsem bistvu. Ne I Pač pa je odgovorov, zakaj ni plesov, precejšnje Število.
Predvsem »oče prirejati nihče p?esov, h katerim imajo dostop tudi nepovabljenci. Navadno so to oni ljudje, kateri so jako dobro znani
?o vsej tolminski okolici po svojih «junaštTihx>. j i-le se seveda vdeležijo kot nepovabljenci vsake prireditve z edinim namenom, da delajo zgago in iščejo prepirov in podobno. Na vsaki prireditvi so se še udejstvovali kot pretepači in izzivalci. Naravno, da se pod takimi pogoji nobena prireditev ne more v redu vršiti ampak da se konči s splošnim nezadovoljstvom. Sicer čast orožnikom in finančnim stražnikom, ki skrbijo za red m mečejo te možakarje skozi vrata ven, toda ko se vrnejo skozi druga vrata nazaj, je še slabše. Spričo taicili dejstev je umevno, da se je že vsak izmed prirediteljev plesov naveličal opravljati pri priraditvah službo pomrrjevalca. opravičevale^ ki mora biti odgovoren za vse.
Je pa tudi drugi vzrok, in sicer ta, da se pod pritiskom razmer, ki nas tlačijo, nikomur ne razgreva srce za zabave, pri katerih se mu že vsled goriomenjen^ga dejstva ne morejo olajšati vsakdanje nadloge niti za nekaj ur. i
incza
(Dalje ns IV. strani)
v Via Carducci št. 20
Telefon 42-33
Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah.
živnostenskA banka
Središnjica v Pragi PodlTlŽlliCa V TrStll Ustanovljena 1. 1868
Lastna palača: Ulica Roma 7
Delnlfku glavnica Kf 200,000.000-— Rezerve Rc 131,600.000 —
PODRUŽNICE Kr4!ov Rardnhiec
JACUE v Seniki Avstriji, Jugoslaviji,
BLAGOVNI ODDELEK
IzvrSuje v«e
Poljskem
Ogr*
0
SAFES
posle pod najboljim! pogoji. - Izdaja (vagtta) Banca d* ttalia prosto provizijo.
Brzojav I ŽIVNOSTENSKA - Triaat«	tiO	TELEFONI: 1078, 1089, 2167, 43t2
□


<£3
listni torek vsi na veli&o športno maikerado v Trsovslii do
Končno pa sc jasno zrcali v sedanji pustm krizi ludi iako žalostno gospodarsko in gmotno stanje ljudstva. Dan na dan težja bremena, novi davki, a dohodkov nikakih, pač pa splošna brezposelnost. Če bo Slo tako naprej, se prav gotovo ne bomo čutili zadovoljne in se ne bo nikomur vzbujala želja do zabav.
Naj omenimo Še, da se ja vršil v soboto v vojašnicah edini ples, katerega je priredil odbor za dobrodelnost na vzpodbudo eobčinskega zdravnika g. Russija. Ta gospod si je namreč stavil nalogo, skrbeti za jetične v tolminskem okraju. V ta namen, naj bi se vršil ples, čigar dohodek naj bi služil kot fond za napravo bolnice za jetične, za brezplačna zdravila itd. Pri-poznati moramo, da zasluži ta človekoljubna id^ja vsestranske hvale in odobravanja. Dovoljujemo si pa pomislekov glede izvršljivosti te zasnovane ideje. Prvič, ne vemo, če se da taka ne baš skromna ideja, uresničiti iz dohodkov enega plesa brez pomoči in podpore od države in občine. Drugič pa je tudi precsj neumestno gradit? v Tolminu bolnico za jetične, ker je Toimin obdan od dveh rek in je zbog Uga kraj jako vlažen. No pa to bodo gospodje že sami boljše vedeli in preudarili. Kot kronisti naj še omenimo, da ni bila ta dobrodelna ideja prav nič razglašena med ljudstvom, ampaik se je vse vršilo le nekako v obliki ožjega kroga, le med egotovimi ljudmi". Tudi ples je bil le eliten, tore! š'rša plast naroda izključena. Mogoče pa pridejo po kake darove tudi racd nižje ljustvo.
— Učiteljišče: Kakor mogoče žs znano, je učiteljišče že nad teden dni zaprto radi enega slučaja škrlatice. Zares čudne odredbe veljajo za srednje šole, da zadostuje en sam pojav škrlatice za zapretje celega zavoda. Kakor se doznava, bodo trajale te počitnice šc kakih 14 dni.
—c Pošta: Z oddajo pošte v privatne roke, je bil premeščen iz Tolmina poštar g. Favot. Škoda ga je ,ker je bil ja'.co pošten in marljiv ter uslužen uradnik. Bil je -sicer Furlan, toda vešč slovenščine in pri ljudeh jako priljubljen. Niegov namestnik pa ne zna slovenščine in zalo znajo hvala Begu na tolminski pošti; razen ene gospodične, vsi italijansko.	_
peso, korenje ter druga vrtna in cvetlična semena.
Trave: laško ljtilko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnioo.
Detelje: inkarnatno domačo in lucerno.
Vsa semena so preizkušana in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tudi glede vrste.
Škarje za obrezovanje, francoskega tipa.
Umetna g«^1^ superfosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soli ter.
BisuHn, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino.
ZamaSke za steklenice, vehe za soda.
Sure za cepljenje trt z žioo.
Cepflni vosek in razne druge gospodarske potrebščine.
Čilski soli ter je ravnokar dospel, ter se ga dobi v zalogi, ul. Raffineria 7.
To i
Iz urada Pol. dr. „E^ast" v Trsta
M. S. — Skedenj: Je potr§Bno, da pridete v
naš urad.
A. M. vd. B. — Oči zla; J. P. vd. K. — Vrdela; J. JL — Ricmanje; A. M- — Trebče in A. F.
(za siroto M. B. — Bane: Za vse jc izdelan pokojninski projekt.
Goriški odbor: A. V. — S. Lucija: Ponavljamo, da Vam je definitivno priznana in v. pok. 4. kategorije (L 1836) za vse življenje.	Tajnik.
Loterijske	številke
izžrebane dne 21. februarja 1925:
Bari 16	73 52 39	23
Firenze 68	11 17 21	44
Milan® 12	19 36 54	14
Napoli 85	89 90 58	25
Palermo 22	73 24 27	70
Rama 9	49 79 38	40
Torino 17	27 46 36	64
Venezia 12	86 33 1	55
ono
— Razvoj jugosiovenskih mest. Največje mesto Jugoslavije tako po števcu prebivalstva Ltakor tudi po številu hiš, je Beograd. Razen Beograda je v mejah predvojne Srbije naraslo število prebivalstva in to v zelo majhnem obsegu edino v Negotinu, Valjevu in Bosiljgradu. Vsa ostala mesta Srbije in južne Srbije pa nazadujejo. Največji odstotek nazadovanja prebivalstva imajo mesta Požarevac, Sabac, Knja-ževac, Užice, Aleksinac in Smederovo. To je jasen dokaz, da nazadujejo le ona m2sta, ,preko katerih so divjale grozne vojne, dočim vsa druga mesta prav lepo napredujejo in se razvijajo. Veliko opadsnje se občuti v južni Srbiji. Tamkaj je število prebivalstva narastlo le v dveh mest'h: v Kumanovem in Kosovski Mitro vici, najbolj pa je nazadovalo v Bitoiju. ki ima danes skoraj polovico man; prebivalcev nego pred vojno. Ostala večja mesta kot: Gjevgelija, Debar, Prijepolje, Sjenica Stip, Tetovo, Prizren, Priština in Skoplje so po številu prebivalstva nazadovala
Nazadovanje prebivalstva ni nikjer tako občutno, kot ravno v predvojni Srbiji. Le nekoliko je število prebivalstva padlo tudi v Bosni. To se je po statističnih podatkih ugotovilo za Mostar, Fočo, Trebinje, Bihač in Nevesinje. Sarajevo pa je nasprotno napredovalo, kar ima svoj izvor v tem, ker se je obči pokret prebivalstva izvršil v verskih centrih.
Na Hrvatskem in v Slavoniji je prebivalstvo narastlo skoraj po vseh mestih. Malaniostno nazadovanje v majhnih mestecih se je dogodilo samo radi administrativnih izprecaemb. Po številu prebivalstva je najbo'j narastel Zagreb in takoj za njim Osijek. Porast prebivalstva v Zemunu je treba tolmačiti ne kot porast posebnega mesta, ampak kot porast beograjskega predmestja. Znatno je narastlo število prebivalcev tudi v Sremsti Mitrovici.
V Sloveniji je v splošnem ostalo predvojno stanje. Porasi zaznamujeta edino Ljubljana in Maribor. Isti položaj je tudi v Vojvodini, dočim so v Banatu znatno nazadovala vsa mesta razen Velikega Bečkereka, v Baranji in Bački pa j-e prebivalstvo narastlo v vseh mestih. Razlog padanja v Banatu ležt v tem, ker je vačji del prebivalstva nemško-madžars.te narodnosti prodal svoja posestva in se preselil na Madžarsko, v Avstrijo in Nemčijo. To so bili večinoma nemško-madžarski kolonisti iz dobe Avstro-ogrske. Največ prebivalcev se je izselilo iz Vršca, Velike Kitinde, Pančeva in Bele Crkve. Perast zaznamuje samo Bečke-rak, L-! ic oostal industrijski oenter Kar tiče ostalega deia Vojvodire (Baranje m Bačke), so tam poleg Subotice napredovala tudi mesta Novi Sad, Senia, Stara Kaniža in Sombor.
Tudi Dalmacija j<e v glavnem ohranila svoje predvojno stanje. Porast zaznamuje samo Split, ii je po vojn: postal kulturni, gospodarski in administrativni center Dalmacije.
>Tudi v Črni gori so nastale znatne izpre-mert!b< v številu prebivalftva poedinih mest. To ima svoj izvor v tem, ker so po ujedinjenju nastale znatne administrativne izprememba v
Pečenko Ljudmila L 5 kot član. in 5 kot dar; Šorli Jože L 5 kot članarino, Murnik Jože L 5 kot čla.; g. Krajnik L 10 kot dar, Kobal L 7, Taljat Valentin L 5 in Lipičar L 2 kot darovi.
Bodi tem potom izrečena iskrena hvala vsem cenjenim darovalcem kakor i onim ki so se včlanili; pokazali so s tem, da pojmujejo teško nalogo, ki »i jo je nadelo «Solsko dru*tvo» ponovna hvala osobito g. nabiratelju.
»Športni khrb» pri Sv. Mar. Magd. sp. izročil «Sol. društvu* del čistega dobička prireditve pri «Kačunu» dne 14. II. v znesku 115 L.
Nadebudni mladini iskrena hvala f Društva v mestu in deželi posnemajte!
O priliki svojega rojstnega dne nabrala Vinka Samec med prijatelji L 35.^— za «Solsko društvoSrčna hvala!
^£>b priliki poroke g.čne Marije Juren z g. Leopoldom Rupnikom v Krajni vasi se je nabralo za Dij. Matico L 40. Denar hrani uprav-ništvo.
Delavske zadruge
za Trst, Istro in Furlansko
prodajajo na debelo (najmanj četrt vola) zmrznjeno argentinsko in avstralsko meso prve vrste od sveže zaklane živine.
Dnevne pošiljatve, iz lastnih ledenic, potom železnice ali korijere.
Delavske zadruge, Coo-perative operaie, Trst, Via Battisti št* 21, dajejo pojasnila o cenah in pogojih. «2
gšaMiii Bfl
za zdravljenje in diagnostiko
Borsna poročila*
DEVIZE Amsterdam od 970.— do 985.—; Belgija od 122.— do 124.— ; Pariz 127.&0 do 12^.40; London od 116 10 do 116.30 ; New York od 24 30 do 24.40; Španija od 342.— do 346. - ; Švica od 68.— do 470.— ; Atene od 37.50 do 3 > 50; Berlin do 577.— do 587.— ; Bukarešt od 11.75 do 12.25; Praga od 7190 do 72.40: Ogrska od 0.0333 do 00343; Dunaj od ».0310 do 0.0350; Zagieb.od 39 30 do 39 60.
VALUTA; Avstrijska krone od 0 0340 do 0.0350; dinaij iod 39.25 do 39.f>0 ; dolarji od 24.25 do 24.35; novci po 20 frankov od 93.50 do «4 50 funt šter-liog od 11».— do 116.25.
Benečijske obveznica 81.15.
več vagonov, kupi
186
katera obstoji že 30 let, zelo dobro vpeljana, v lepem mestu v Sloveniji (Spodnje štajersko), s Špecerijo, manufakturo, kolonijalo in deželnimi pridelki ter mlevskfmi izdelki, se tako} zaradi selitve pod ugodnimi pogoji proda. Zraven spada stanovanjsko in vjliko gospodarsko poslopje z zelenjadnim vrtom, kakor velikim sadovnjakom. V celem poslopju napeljana električna razsvetljava. Stanovanje obstoji iz 5 lepih sob, pritličja, kopalnice itd. Cena 300.000 lir. Polovica plačljiva takoj, druga po dogovoru. Interesenti naj dopisujejo na poštni predal št. 11 - Ormož ob Dravi, (Jugoslavija).	189
Najvišje cene plačujem za
fiškovlč, Herpelle, Kozina
% Zlato, srebro, krone, i 2 platin, zobovje 6 g
(P	kupuje
I Zlatarna ALBERT POUHi
% Trst, Via Ma .zifl! 46	|
ZOBOTEHNIČNi AMBULATORIJ
M. BIZJR
sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12
Trst, GlDi8 XX mmM 39, !
(prej Acquedotto)
Telefon 25-41. 176 Telefon 25-41.
klan, zlatic, lisic,
dihurjev, vidar, jasbiicey,ma€k va- _ . veric, krio*-, s3?w]i>i	m
in domačih
prlmarija
67
ALOJZIJ POVH
urar In slaSar
PIdzzd GarMdi 2.!. n. Tel 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.	6*2
t» E ara*' »5» W
Trst, Via Cesara 3ati»s$i št. 10 II. nadsir., vrata 16	vi
Sprejemajo se pošiljatve po pošt1 MIRODILNICA
ahio ferlin
Sv. K. Hugd. zgornja 2 Bivfo. TeL 354
prodaja na debelo in drobno. Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement,
sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepiJnih potrefcši 5n.
HajboSjii ššva§j3i stroji so
Hajiioliši niaterilaU
I. R. I.
Boiveclc iamslt/o.
Znanost in umetnost
_Galija «PeterČkove poslednje sanje». Malemu Peterčku je vojna vzela očeta, ki je moral v boj in kmalu nalo mu je umrla še mamica. Bolan, reven leži v svoji borni posteljici, le babica ga tolaži in mu z ohladki olajšuje veliko bolest. Na smrt je bolan ubogi Peterček.
Ali mrtva mamica misli nanj in izprosila j 2
veliko carstvo sanj, da sme nje Peterček vsto-	-----------j- — *	...
piti v ta bajni raj in res, čarovnik Grča ga tej oblasti in tudi druge ekonomske prilike.
otroški svet omam- Mesta, ki so radi ujedinjenja dobila povodne zveze s sosednimi oblastmi Jugoslavije, pa kažejo tendenco naraščanja. Kar se tiče Ce-tinja, je po prebivalstvu znatno nazadovalo.
povede v ta tajinstveni ijajoče fantazije.
Peterček, ki je vedno slišal o slavnem kralju Matjažu, ima srečo, da ga mogočni čarovnik popelje v tajinstveni podzemeljski svst, kjer čaka kralj Matjaž s svojo slavno vojsko trenutka, da osvoji ves svet.
Tu nas pospremi prijatelj v jamo, kjer spi za kamenito mizo kralj Matjaž s svojim spremstvom. Zadoni trobenta na stolpu, predrami se častna straža in kralj milostno sprejme ubogo siroto v svojo sredo. Peterčku sta v jspremstvo čarovnik Grča in pa princ azuraih daflj — luna.
Pokliče kralj Matjaž kraljico Abnko, in kraljičino Alenčico, da ju seznani s Peter-čkom. Alenčica se takoj sprijazni z Peter-čkom. Ali nevoŠljivi poveljnik kraljeve vojske prepreči uresničitev vroče želje Alenčice in PeL?rčka, da bi šla v svet. Grozen šum in grmenje nastane v jami in Peterček mora zopet ven na piano.
Ni še konec Peterčkovim sanjam. Čarovnik ga vodi v sredino gozda, kjer čaka vse gozdno prebivalstvo, oč® Grča, čarodejka Bukva, Palček Sivček, Palčiča Mimica in Polonica in vsa ostala družina palčkov. Gozdne živali veselo prihite k Petarčku.
Sveta noč je. Jezušček bo posetil gozdno prebivalstvo. Meglica-krasotica je s tankim pajčolanom obdala ves gozd, le lune ni. Končno prispe še ta. Oče Grča pa jo spodi gor v visoke daljave, da od tam boljše posveti na pot, ki jo bo moral prehoditi Jezušček in ostala sveta družina.
P>terČek pa se joče po mamici in res obljubljeno mu je, da jo bo zopet našel.
Zopet je Peterček v borni kočici. Umira revček. Jezušček pa pride, ga prime za roko, ter ga povede v večni raj miru in sprave, v nebesa.
Najdi mamico in očeta in od veselja zado-nijo nebeške fanfare in angeljci zapojejo himno večnega življenja.
To bi bil v kratkem obris igre, ki jo uprizori dram. odsek MDP - Trst v nedeljo, 8. marca, ob 20 v dvorani DKD ob priliki petletnice svojega obstoja.
Ker jc zan:manje za to igro že $edaj velikansko, je odbor stavil za drugi teden v pred-prodajo vstopnice in sedeže. Oni, ki vdobijo vstopnice, so naprošeni, da takoj vrnejo listke, če sc ne- mislijo udeležiti predstavi, ker se v drugem slučaju nevrnjeni listki smatrajo za sprejete.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Raffineria št. 7f ima v zalogi: Semena: zelje zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, špinačo, redkvico rdečo okroglo, rdečo podol£asto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine
DAROVI
Ob priliki poravnave nekega računa daruje g. Michele Bratos L 5 za Šol. društvo.
Med darovi v št. 38 »Edinosti* z dne 13. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Popravljamo v toliko, da je na polo g.čne Milice Go-lob-ove daroval g. Giuseppe Ralza L 5 in g. Lekan tudi L 5.
O priliki dneva za «Našo deco» so darovali ev^ vplačali članarino zavedni Cerkjjani v znesku 210 L kakor sledi: Cerin, Maks in drugar Lit 87.20, Viko Stravs Lit 22.80, L. Mesar, Alb. Gerželj, Marjeta Obid, Vaclav Tušar, Jernej Štravs, Jamšek, Kragelj Ljudmila Mesar po 10 Lit; Cerin Olga, Kati Guželj, Ob. Bevk, Obid Franc, Janko Premrl, Paa A. po 5 Lir; vkupno 210.— za «Š.
Vsem cenjenim darovalcem, kakor marljivim nabiralcem in nabiralkam srčna hvala'!
Pri radnje*" plesu per. dr. «Adrija» so pra-plačali vstopnino: Dragotin Pertot L 10, Marija Humplik 4, Martelanc Milka 4, Hinko Pertot 5, Švagelj Stanko 3, Josipina Pertot 3 L. Is-kreaa hvala vsem!
Ob priliki svatbe g.čne Zinke Gorjanc lir Rakulika nabrano L 182 in 10 Dinarjev za podružnico «Šol. društva.* pri Sv. Ivanu.
V spomin pok. svojega svaka Josipa Gor-janc iz Rakuldka daruje g. Radoslav Srebotnjak iz Lokve L 10 za gori imenovano podružnico
«Š. D.».
Za refekcijo svetoivanskega «S. D.» daTuje Nežika Maver iz Lokva L 10. (vse tri zneske hrani «š. D.».
Potom gdčne Zore Kosmina so darovali zavedni Dekančam L 98.35 za «5olsko društvo* in sicer: Andrej Cunja, Rado Vodopivec, Marija Merirč, Turko Alfonz, Gregorič Andrej, Zvonko Kocjančič in Dellasavia Josip po 5 L; Jakomin Franc, Gregorič Marija, Gregorič Zora po 1 liro; pri prireditvi dne 26. 12. 1924 nabrano med člani in članicami ^Mladinskega društva* v Dekanih L 30 a dne 8. 1. 25 L 30.35; vkupno L 98.35. — Srčna hvala zavednim darovalcem kakor gdČ&i nabiralki.
Iz Sv, Lucije ob Soči je «Solsko društvo* prejelo potom g. Milutina Vuga L 179 ikot da-«Našo decOr* darujejo kakor sledi: Jože Munih rove in članarino nabrano o priliki dneva za L 5 kot Članarino in 3 L kot dar; Vuga Milutin L 5 članarine in 15 kot dar, Fratnik Ignac L 5 član. in 5 L dar. Tomaž Fortunat 5 L član. Šorli Feliks 5 L članar., Fran Valentinčič L 5 kot članarino; Cecilija Jež L 2 dar, Vuga Anton L 5 članarine in 15 L kot dar, ga Pregelj Roža 5 L članarine in 15 L kot dar; Taljat ŠtefanL 5 kot članarino; Jos. Rakovšek L 5 kot član m 5 L kot dar; Ana Gerželj L 10 kot dar Dušan Munih L 5 kot dar, Mervič Franc
dr. A. de Fiori
v Gorici, Corso Vili En. ni. it. 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4. ^ T|Tji i, i— m i iiwmiwiiii i iTirr
lupcnstoo občne PotiSrnd p Istri
Štev. 788.	Dne 20. februarja 1925.
Raz§>Is služb©
za mesto občinskega tajnika
(V smislu sklepa občinskega odbora z dne 6. febr. 1925.) Da vštevši dne 8. marca 1925. ostane razpisano tukajšnje mesto otbčinskega tajnika.
PREDPOGOJI:
a)	italijansko državljanstvo;
b)	starost od 21 do 40 let;
cj zdraha in krepka telesnost;
d)	dobro moralno in politično vedenje ter neotmadeževana preteklost;
e)	vojaška odputstnica ali potrdilo o dovršenem vojaškem službovanju.
Fizične, po vo^ni povzročene napake ali rane, v kolikor ne tvorijo nikake zapreke za redno vršenje službe, ne bodo mero-dajne pri podelitvi razpisanega mesta.
Izpričevala k -točkama c) in d) morajo biti izdana po 8. decembru 1924.
Prednost Imajo vojni invalidi. Podeg višje zahtevanega se zahteva še sledeče:
a)	Tajniški diplom ali isto veljav en pred-pogoj;
b)	Popolno znanje italijanskega in lokalno slovensko-hrvatskega jezika.
Plača določena:
Začetna plača Lir 10.000 (letnih); dra-gtnjska do klada, kakor določena za dr-žavne uradnike; 4 kvadrijeniji po Lir 600 ter odstotki na tajniške pristojbine.
Davek na premično gospostvo in pokojninski zavod (4% ali 7 %) plača uradnik.
Tozadevne prošnje s priletgami ter znesek Lir 50 je Mposlati do vštevšega dne 8. marca 1925.
Najstfcop službe s 1. aprilom 1925. (190)	Župan: GRLJ ANTON.
S	TVRDKA
in i wm
m	ustanovljena leta 1892
izvršuje vsako elektrotehnično delo.
Na želio proračuni.
Via Mozzini 3. 6» Telefon 6-16 Vprašajte povsod
Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroj! za Sivonje in vezenje Tj 570.—. zaklopili z dvema predalo;na L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najziner-
nej^ih cenah. Znloga Slvainlh strojev in potrebščin
24 Cerveliini, Trst, Via G. carducci Z7
Na zahtevo se poSJjejo ceniki.	54
[■I Li_II I IJMIJ_____Ij. ... H|1W« I' I '
R. (rismanckh
MMm in Mm liker. „
mm slovenski denarni mrt.
Tržeta posojilnim
PRIVATNA KLINIKA
D5 CICERO
v POSTOJNI
izoriulelo se vse kirursifne In notranje operacije
Vsa električna zdravljenja
ŽARKI X
179
■r :
n
i
registrovana zadruga z omejeni n poro$tvo-u
uradujc v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema nf.vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo^e za čekovni promet, ter jih obrezuje
mr po 4° o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknji?be, mentice, 7/1-stave in osebne kredite, — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za strank* oi 9 do 13
Ob nedeljah in praznikih je urad zaor t Št. lelef. 25-'>7.	»6
Predno kaj nakupite, obiščite
Veliko skladišče pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZ9
VIa Rettorl 51. 1 — Via Hakankon iU 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.
E195SBB8I5— ®
1 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
podružnica v trstu [
UavDiu h man Knarjei tt.QMUtt -
Telefon: 5—18, 22—9®
CENTRALA V LJUBLJANI
I
Glavnica in rezerve Biamien S3.M1.S38"-
Telefon: 5—13, 22—98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 na tekočih računih po 4 % °° vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Logatec
:::::::::: Maribor ::::::::::
HniprlMfldneia vm i Jugoslnuilo
Blagajna je odprta od 97,-127. in od 147,-16 41
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::
DCIO aOlliU, ZBUUI1|I UUM g1 <*«■,	---------- ,., . p,	T _	.__
solate, radiča, čebulček, solatno peso, krms«^L 5 članarine; Velikonj« Franc L 5 članarine,