"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Fedcralion, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvere — GLASILO — PHOSVETNE MATICE J. Sl Z. m A« tf Cwgrm af Marti J. 117« CHICAGO, ILL., 22. JUNIJA (June 22),1938 S. L*wnJ»le Ave. LETO—VOL. XXXIII. SENCA KLJUKASTEGA KRIŽA NAD JUGOSLAVIJO ZAHTEVE JUGOSLOVANSKIH NACIJEV SLICNE ONIM ČEŠKIH HITLERJEVCEV IZVITO IZ TRTE -v Belgrajska vlada je dala zapreti 40 nacijskih agentov RAZBURJENJE V JUGOSLAVIJI ZARADI NARAŠČAJOČE NACIJSKE PREDRZNOSTI Kakor je bilo pričakovati, zlasti po uspelem avstrijskem "anschlussu" in po homatijah na Čehoslovaškem, je nacijski zmaj obrnil pogled tudi na jug. proti Jugoslaviji, kjer živi v Banatu in Sloveniji (Kočevsko in Štajerska) nekaj stoti-soč pred stoletji priseljenih Nemcev. Za te Nemce se na-cljska propaganda zanima že ves čas, odkar se je Hitler utrdil v Nemčiji, vendar pa je bila ta propaganda v Jugoslaviji kolikor toliko pohlevna. Odkar je pa nacijska Nemčija, s posrečeno zasedbo Avstrije pomaknila svoje meje na jug do Jugoslavije, so jugoslovan-aTtlm hitlerjevcem silno zrasli rogje in so postali prav tako nesramni, kakor njihovi češki tovariši. Naciji hočejo postati drsava v državi Pretekli teden je glasilo jugoslovanskih hitlerjevcev, ki izhaja v Osjeku, prineslo obširen članek, v katerem je zahtevalo za jugoslovansko nemško manjšino enake pravice, kakor jih zahteva Henlein za nemško manjšino na Čehoslovaškem. To pomeni, da zahtevajo svojo državo v mejah Jugoslavije. Vlada, ki kaj da na sebe in svojo državo, takih nesramnosti seveda ne more trpeti. Tudi v Beogradu so se zganili. Štirideset nacijev zaprtih Cim je bil objavljen omenjeni članek, »e je notranje ministrstvo (dr. Korošec) zbudilo iz svoje letargije napram na-cijskemu početju ter idalo zaporno povelje proti 40 glavnim jugoslovanskim nacijskim a-gitatorjem. Istočasno je ustavilo osješki hitlerjevski list in prepovedalo vsakršno nadalj-no propagando. Denar prihaja is Berlina Zanimivo je, kako naciji u-trjujejo svoj položaj v Jugoslaviji. Glavni stan imajo v Beogradu, odkoder pošiljajo svoje odposlance v Berlin, seveda pod različnimi pretvezami, ti se pa vračajo iz Berlina s polnimi žepi denarja. S tem denarjem jugoslovanski hitler-jevci kupujejo posestva ob železniških progah in v obmejnih krajih Slovenije, na Štajer- skem. Nekatere izmed teh odposlancev so Nemci v Banatu, Sloveniji in celo v Beogradu ob priliki povratka iz Berlina svečano pozdravili z zastavami kljukastega križa. Stojadinovič bo šel? Jugoslovansko »prebivalstvo seveda z nemirom in nezadovoljstvom gleda na to nacijsko prodiranje na jug. In odkar je Hitler pobasal Avstrijo in povzročil znane homatije na Čehoslovaškem, je postala ta bojazen še večja, obenem pa narašča nezadovoljnost proti pre-mijerju Stojadinovicu, zaradi njegove politike "prijateljstva" napram nacijski Nemčiji. Govori se, da bo moral Stojadinovič svojo politiko napram Nemčiji docela spremeniti ali pa se umakniti z vlade. Nekateri politični opazovalci so pa mnenja, da bo Stojadinovič itak odstopil, zaradi zrahlja-nega zdravja. > Vse kaže, da bo morala jugoslovanska vlada zavzeti odločnejše stališče napram Hitlerjevi Nemčiji, pa če ji prija ali ne, ako ne želi, da bi Jugoslavija v bližnji bodočnosti postala Hitlerjeva vazalka. Na Uj sliki tU Ivan P«p«nin m Otto Sctomidl, ilavai »ovjet&ki polarni raiitkovalac. o katerem to listi pred kratkim porajali, da »o ga taprli. Ta i« kila uradno osnačena sa ismitl jotino kras podlaga. Jasni se jim V VVashingtonu te jim je naposled začelo svitati v glavi, da same berede ne bodo ustavile divjanja fašističnih sil v Evropi in AsijL Državni tajnik Hali jm začel akcijo za ustavitev izvoza ameriških letal na Japonsko. Sprevidel je namreč, da protestne note zaleže jo prav toliko kot Blažev iegen. Toda če bo hotel, da bodo fanatični besne i i res občutili ne-V»oljo ameriškega naroda, bo ■toral iti ie dalje in gledati, da N ustavi izvoz vsakega vojne-ffa materiala ne le na Japon-temveč tudi v Nemčijo in Italijo, da ne bodo ameriške in krogle morile nedol-knih žen in otrok na dveh k on tiaentih. Turčija dobi angleško posojilo Anglija vidi v Nemčiji gospodarskega konkurenta v O-rientu, Turčiji in sosednjih državah. Da se ta konkurenca ustavi, daje Anglija Turčiji kratkoročno posojilo v znesku 16 milijonov funtov šterlingov (okrog 80 milijonov dolarjev). To je udarec za nemške Krup-pove orožne in municijske tovarne. Turčija rabi denar za gospodarski razvoj in oboroževanje. In Anglija in Francija sta med najbolj zmožnimi, da lahko financirata države, katerim manjka denarja. Nadaljne eksekucije v Sov. Rusiji Iz Moskve je prišlo poročilo, da je bilo pretekli teden v Bla-goveščensku ob reki Amur obsojenih na smrt in ustreljenih enajst oseb, obtoženih izdajstva in sabotaže, dočim jih je bilo ustreljenih sedemnajst v židovski avtonomni pokrajini Birobidžan. Skupaj je torej "čistka" poslala na drugi svet nadaljnih 26. ljudi. Hague za deportiran je tujcev Frank Hague. župan mesta Jersey City, je dejal pred sodnikom, ki ga zaslišuje zaradi gaženja civilnih svobodščin, da bi bilo treba deportirati vse inozemce, ki niso zadovoljni z ameriško vladno obliko, Ame-rikance, ki bi jo radi spremenili, pa poslati v koncentracijska taborišča v Alasko. Moi pri tem seveda ni pomislil, da bi utegni! sam priti v Alasko, če bi imeli tak zakon in bi bil pošteno izvajan, saj ni nihče bolj neameriški in ne more nihče slabše spoštovati zvezne ustave, ki je podlaga našega vladnega sistema, kakor baš on. Stalin izvoljen V sovjetski republiki Geor-i giji, ožji domovini "železnega moža" sov. Rusije, Josepha Stalina so se pretekli teden vršile prve volitve v vrhovni so-vjet republike na podlagi lani potrjene nove sovjetske ustave. Izvoljenih je bilo 237 poslancev in Stalin je dobil največ glasov. Istočasno so se vršile volitve tudi v Armeniji, kjer je bil tudi Stalin na prvem mestu. (Vrhovni sovjeti posameznih sovjetskih republik so podobni vrhovnemu sovjetu sovjetske Unije, ki ima dve zbornici in v katerega so se vršile prve volitve lani v decembru.) Odklonjena preiskava Zvezna poslanska zbornica je pretekli teden odklonila kongresno preiskavo radijskih družb, katero je predlagal newyorški kongresnik John J. 0'Connor. Rooseveltova administracija je bila proti tej predlogi, češ, da zadevo že preiskuje zvezna komunikacijska komisija. Zagovorniki predloge so na to odgovorili, da bi bilo treba preiskati tudi delovanje te komisije. 0'Con-nor je v zagovoru dejal, da mora demokratska stranka u-vesti to preiskavo, "dokler še ni škandala". Predloga je pogorela s 101 proti 234 glasovom. CCC se bo povečalo Uprava zveznih civilnih kon-zervacijskih oddelkov. namerava prihodnji mesec rekruti-rati iz vrst brezposelnih mladih delavcev nadaljnjih 80 do 85 tisoč "borštnarjev", tako, da bo ta armada štela 300 tisoč mož. Vojna v Španiji Španske rebelne sile pod generalom Francom so začele pretekli teden velikopotezno ofenzivo, katere cilj je bil zavzetje pristaniškega mesta Va-lencija, ki je glavna točka za uvažanje živil in vojnega materiala v osrednjo Španijo z Madridom. Ce bi se rebelom to »posrečilo, bi bile vladne sile hudo udarjene, dasi ne Še popolnoma odrezane od sveta, kajti na razpolago jim je še južno od Valencije ležeče pristanišče Alicante, ki pa ni tako priročno kot Valencija in ima slabše prometne zveze z Madridom. Prve dni ofenzive se je rebelom posrečilo zavzeti pristaniško mesto Castelon, potem pa je gen. Miaja poslal proti njim ojačenja in lojalisti so ustavili sovražnika 35 milj pred Valencijo ter ga na nekaterih mestih pognali nazaj. V tem času se je tudi izvršil umik takozvane "izgubljene divizije", katere položaj je postal nevzdržen v Pirenejskih gorah. Divizija, ki je štela okrog 8,000 mož, se je umaknila .preko Pirenej v Francijo, od tam pa se je večina vojakov vrnilo v Katalonijo. Zvezni kongres je v četrtek odšel na počitnice ZAKON 0 MINIMALNIH MEZDAH NAJVAŽNEJŠI, KAR JIH JE SPREJEL. KONGRESNA PREISKAVA TVA, NACIJSKIH, FAŠISTIČNIH IN KOMUNISTIČNIH AKTIVNOSTI V četrtek je bilo zaključeno 75. redno zasedanje zveznega kongresa in poslanci so se odpeljali domov, kjer'jih čaka marsikje vroča kampanja za ponovno izvolitev. To je bil eden izmed najdražjih kongresov v mirnem času, kajti v razne namene je sprejel oziro-roma določil potrošnjo nad 12 milijard dolarjev. Velik del tega denarja bo šel za povečanje bojne mornarice (za 20%) in moderniziranje ameriške armade. Tudi relif in WPA sta dobila ogromen kos od skupne vsote — nad tri milijarde in 750 milijonov dolarjev. Ali, če bo šlo tako naprej kot doslej, Obsodbe, ki ne odpravijo zločinov, dokler obstojajo pogoji Avstrijski dolgovi Nacijska vlada je pretekli teden naznanila, da ne bo priznala avstrijskih "političnih" dolgov. Ti dolgovi predstavljajo milijonska posojila evropskih držav ekonomsko šibki Avstriji, katerih namen je bil, preprečiti "anschluss". Svari zdravniško zvezo Dr. Warren F. Draper, pomočnik v zveznem zdravstvenem departmentu, je pred dnevi posvaril Ameriško zdravniško zvezo, da je čas, da se začne zanimati tudi za problem zdravniške oskrbe za tiste množice v Ameriki, ki si je ! ne morejo privoščiti vsled revščine. Ce se zveza ne bo zganila. je dejal dr. Draper, bo I vzelo stvar v roke ljudstvo, "ki ne bo hotelo ostati za zmirom podhranjeno, mizerno nasta- (Nadaljevanje na 3. strani.) Ameriška kriminalna kronika mrgoli raznih slučajev u-giabitve (kidnaping) premožnih oseb ali njihovih otrok, v svrho izterjanja večje ali manjše odkupnine. Vsi se še i dobro spominjamo ugrabitve | Lindberghovega sinčka, ki so ga ugrabitelji umorili, za kar je moral Nemec Bruno Rihard Hauptmann plačati z življenjem. Toda silno ogorčenje, ki ga je ta ostudni zločin vzbudil po celi Ameriki, in poostreni zakoni proti zločincem te vrste, teh zločinov niso odpravi- večjemu otrok. Vsakovrstni zločinci se pojavljajo povsod — in tako dolgo — dokler obstojajo ugodni pogoji, ki niso le naklonjeni zločinom, temveč jih naravnost izzivajo. Zločini zaradi denarja so izrodki bolnega sistema, ki dopušča, da je na eni strani vsega v izobilju, li.Vzlic vsemu se taki zločini, na drugi pa pomanjkanje in vedno iznova dogajajo. tovljena. Datum usmrtitve bo določil governer. Ker o pomilostitvi ni govora, bo moral mladi zločinec u-mreti. Ali pa bo njegova smrt kaj pomagala? Ali poslej ne bo več takih zločinov? S takim jcm jn ye]o okrnjen zakon Q upanjem b1_se_mo?el varat, k (1>vkj „a nerazdeljene dobi- še ta ogromna vsota ne bo mogla omiliti vse mizerije, v ka-i teri se nahaja velik del prebivalstva vsled novega zastoja v gospodarstvu. Predsednik Roosevelt ni imel lahkega opravka s tem kongresom, ki se mu je večkrat hudo uprl, zlasti v slučaju reorganizacije vrhovnega sodišča. Med važnimi admini-stracijskimi predlogami, ki jih je sprejel, je bila predloga o minimalnih mezdah in urah, ki je bila po dolgem zavlačevanju in pričkanju naposled sprejeta. Ta zakon je prvi poskus te vrste v Zedinjenih državah. Novi zakon določa najnižjo plačo v prvem letu po sprejetju 25c na uro, 30c drugo leto in 40c tretje leto. Maksimalni delovni čas je 44 ur na teden prvo leto, drugo leto 42 ur in tretje leto 40 ur. Za sprejetje tega zakona sta pritiskali na kongres obe delavski uniji, A. F. L. in C. I. O. Dalje je bila odrejena kongresna preiskava monopolov in spora med direktorji TVA. Proti Rooseveltovi volji je bil podaljšan zakon o obrestnih olajšavah na posojila farmar- Nanovejši tak slučaj se je dogodil v mestu Miami v Floridi. Ugrabljen in umorjen je bil petletni deček Jimmy Cash, otrok premožnih staršev. Kmalu potem, ko so našli otrokovo truplo, je bil prijet 21-letni farmski delavec Franklin Pierce MoCall, ki je po kratkem obotavljanju priznal zločin. In tako ga je okrožni sodnik H. A. Atkison 19 dni po izvršenem zločinu obsodil na smrt v električnem stolu, kajti Florida ima za ugrabitev določeno smrtno kazen, razen v slučaju, kadar porota priporoči milostno kazen. Ker pa je McCall priznal krivdo, ni prišel pred poroto in smrtna kazen mu je bila v naprej zago- Napoveduje konec Adolf Hitlerja v enem letu Znani poljudni zgodovinar Hendrik VVillem Van Loon pravi v članku, ki ga prinaša "New Leader", da bo Hitlerjeva politična kariera končana že v prihodnjih 12 mesecih. Padec bo prišel, ker Hitler ne pozna zgodovine in jo ignorira. "Ce bi jo poznal," pravi Van Loon, "bi skupaj s svojim malim tovarišem pri igri iz Rima spoznal, da sta vedno obstojali dve Angliji in da je prav tako nevarno presojati današnjo Anglijo po slučajno vladajoči skupini, kakor bi bilo nevarno, soditi Ameriko po stranki, ki ima slučajno kon- trolo v VVashingtonu." Vlada v Londonu je eno, angleško ljudstvo pa drugo, pravi Van Loon. In kadar se to ljudstvo vzdrami, se mora zgoditi, kar se mu vidi pravično. "Hitler (in tudi Benito Mussolini) naj le bosta brez skrbi glede Nevilla Chamberlaina", izjavlja Van I»on. "Kajti bliža se dan, ko bo stopila pre-denj senca Oliverja Crom-wella in tedaj naj se pazi, kajti duh Oliverja Crom\vella ga bo premagal, kakor je premagal zadnjih tri sto let vse, ki so sodili Anglijo po tem. kar je bilo videti na površju in ne na podlagi tistih nevidnih lastnosti, ki delajo ta zanimivi narod bistveno naj poštene jšega izmed vseh. "Chamberlain ne šteje. Toda Cromwell šteje. Kajti njegov duh že zmirom živi v srcih tistega dela angleškega ljudstva, ki nikoli ne igra pomembne vloge, razen v sili, ko nenadoma postane nepremagljivo. Taka sila je napočila. In kmalu bo Cromwell spet razvil bojne zastave ... in s tem bo napočil konec Adolfa Hitlerja. "Lahko bi vključil tudi ime signorja Mussolinija. Toda o njem si nisem tako gotov. Ta Italijan je drugačen tič kot Avstrijec Hitler. Nemogoče je napovedati, po katerih potih jo bo ubral, kajti, če mu bo kazalo, bo najbrž prav tako brez pomislekov pokazal hrbet svojemu nemškemu zavezniku, kakor je že storila Italija leta 1915., ko je zapustila centralne sile ter s pridružila zavez-veznikom (antanti). Toda Hitler je bil Vzgojen v fantastični nibelunški atmosferi Wagnerjevih muzikalnih dram. On bo vztrajal pri svojih načelih. Pa tudi pri svoji ignoranci o svetu okrog nje-ga---- revščina in ki pravi: "Pomagaj si sam, kakor si veš in znaš, vse druge pa naj vzame vrag!" In dokler bomo imeli tak si- čke. Vzlic temu se mu je predsednik pred odgoditvijo zahvalil, rekoč, da "je pokazal definitiven napredek pri reševanju marsikaterega novega problema." Kongres je nadalje sklenil pod vzeti akcijo proti profesionalnim propagandnim in lobi-stičnim grupam, preiskavo vloge, ki jo igrajo komunisti pri WPA in pa preiskavo nacijskih, fašističnih in komunističnih aktivnosti v splošnem. Tu- stem, ki tako ustvarja obupne , T_ ,, , _ , . že, ki stavijo vse na eno kar- dl, U *ollettov odsek ki pre-to, tudi svoje življenje, same, nkuje gazenje civilnih svobod-da bi prišli do denarja, tako bo nadaljeval s svojim dolgo bomo imeli tudi take zločince. Kazni, pa če so še ta- delom. (New Iyeader poroča, da je ko"ostre, ji"h~ne morejo zatreti, zvedel, da je vodstvo komuni-ker ne odpravljajo vzrokov. stl*ne stranke odredilo raz-__pust vseh uradnih komunističnih edinic v relifnih uposlje- Delavci, ki izdelujejo plin- valnih centrih in ukinjenje ske bombe, dobro vedo, da so p0na (Rdeče Pero) in namenjene njihovim tovarišemdrugih listov, ki jih komunisti v stavkah. Gospodarji pozna-izdajajo za delavce WPA, da jo plinske bombe samo iz ra-se s tem izogne preiskavi in čunov. neljubi publiciteti.) I>/J\<.IS lili A \ je naftiov zgodovinskega romana, ki ga bo "Proletarec" začel priobčevati prihodnji teden. Iz nemičine ga je prevedel za "Proletarca" Ivan Vuk. Roman je zgodba o silnem poglavarju mongolskih plemen Džingis khanu, ki je pred 700 leti združil divja mongolska ljudstva, jih organiziral v nepremagljivo armado, ki je kmalu postala strah in groza Azije, Male Ariie in Evrope. "Gospodar sveta" se je imenoval tam; in "iiba božja" so ga imenovali v deželah, katere je preplavljal njegov divji mongolski val. Sled, ki jo je Džingis khan puščal za teboj, je bila grozna: cela cvetoča mesta v razvalinah in pepelu, reke krvi in gore človeških trupel. Roman "Džingis khan" pa ni zanimiv samo zato, ker opisuje bojne pohode tega mongolskega osvajalca, temveč tudi zato, ker je očividno, da ga skušajo nekateri današnji "khani" v Evropi in Aziji celo nadkriliti v — krutosti, krviželjnosti in masnih moritvah neoboroženih mož, starcev, žen n otrok. Povejte to tudi svojim prijateljem in znancem, ki niso ie naročniki "Proletarca". ti PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. PfoleUrec, June 22, 1938. THOMAS BOMBARDIRAN Z JAJCI IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NA&OfKlNA v Zeti i njenih državah i* celo leto <3.00; za pel Ms $1.75, ia četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in u„'la i morajo h 11 v našem ura lu najpovieje <'o pondeljk . popoldne za priobOiu v v Uevilki tekočega tednu. 1» It O LETA R EC Publi.shed every Wcdiu:\lay hy the JujojUv Workmea's PubK hiny; Co., Inc. Estab!i»hed 1900. Editor........»...,,...................... ttu*irt«fts Manager,.... Ani Editor and A.s»t. Buihte .............Vranji ZaiMt. „ ,f lini laik Fwieor«Uc.. ■anafler. ... Jomt;>Ii Drasler SUBSCRIPTION RATSS; United States: Ono Year $3.00; Si* Muntlta $1.75; Thre« Months $1.00. For«igu Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. ^ P ltQ LET A R K C 2301 S. Lawndnle Ave. CHICAGO, ILL TcUpKone: ROCKWELL 28C4. Korak naprej v pravo smer Pet in sedemdeseti k on gre* Združenih držav je odšel na počitnice. Ta kongres je potratil mnogo besed, časa in energije z nepotrebnimi praskami in večkrat povzročil več hrupa kot ga je obravnavana stvar v resnici zaslužila. Toda to ni nič no-J vega v ameriški politiki. In 75. kongres j« storil tudi nekaj dobrega, čeprav bi bil lahko storil dosti več. časih se je zdelo,' da še tega ne bo. Med zakoni, ki jih je sprejel, je nedvomno najvažnejši zakon o minimalnih mezdah in urah. Ta zakon je imel precej težko pot, kajti reakciji ni ugajal in se je trudila na vse krip-Ije, da ga ubije. To se je pokazalo, ko je bil dvakrat zavržen v odseku. Toda Rooseveltova administracija, A. D. F. in C. i. O. j so pritisnili z vso močjo na kongres, ki se je nazadnje podal j ter ga sprejel. To je prvi zakon te vrste v Združenih državah. Zato je tudi zelo pomanjkljiv in bo najbrž bolj malo koristil delavstvu v splošnem. Saj je večkrat kazalo, da niti v tej pomanjkljivi obliki ne bo prodrl. O določbah tega zakona z ozirom na mezde in delovne ure pišemo drugje. Zakon bo izvajal od predsednika imenovani in senata potrjeni upravitelj, ki bo imenoval za vsako industrijo poseben odbor, čigar naloga bo, preiskati razmere na svojem področju in potem priporočati, kaj naj se ukrene. Zakon pravi, da morajo biti zastopani v teh odborih delavci, delodajalci in javnost, s čimer so mišljeni konzumenti. Zakon bo stopil v veljavo oktobra letošnjega leta. Kazen za kršitev tega zakona je zelo mila — delodajalec, ki se bo •pregrešil, more dobiti največ šest mesecev zapora in največ pet sto dolarjev globe. Druga h?ba tega zakona so neštete izjeme, na podlagi katerih bo mnogo delodajalcev v celi rajdi obratov lahko izvzetih od njegovih določb, kar je slabo za delavce v teh obratih. A vzlic vsem tem in drugim pomanjkljivostim je treba priznati, da jc ta zakon v načelu potreben in dober. Pomanjkljivosti se lahko odpravijo. Toda delavci morajo sami poskrbeti, da se to zgodi. Prvi korak je storjen. Francoski kardinal v Ljubljani Zadnje dni maja se je v Budimpešti na Madžarskem vršil evharistični kongres, katerega je udeležil tudi francoski kardinal Verdier, ki se je spotoma vulavil v Ljubljani. "De« lavaka Politika" j[e ob tej priliki prinesla sle&če kpmen-'arje, 4*)oma cenzurirane: Francoski kardinal jih Je poučil. r— Te dni ** je vozil skozi Ljubljano na evharmtic-nf kongres v Budimpešto pariški kar- at t let.. . Premislimo: vino, (tu je cenzor zaplenil polovico stavka, ki se glasi: . . . ki »e mk i mak •prf jttfni v Kristusovo liri . .. Op. urtd. Prolet ir-ca.> ja iz soda. na katerem jo zcmljevj|4 VeliKv Madžarske. !jj hiš pa pc dravtiajo udeležence (tudi iz nuiih krajev) talne zastave za krivdne izgube, ki jih j3 utrpela Velika Madžarska... Recimo, da bi se cjd podobnimi okilščir.ami iinal Verdier. "Slpvenčevo" o-1 vršil kakšen delavski kongres kolico je seve najbolj zanima-1 v Budimpešti, na katerep.a bi Ka je pred kratkim vodja in trikrat«! pra«i*«sp« merava iti na obisk v Jugosla- darja Johna Krnela in.njego-vijo ter me vprašal, ali ne bi bil jaz pripravljen priti v Chicago, da bi vršil njegovo delo za Časa njegove odsotnosti? Da je izvršni odbor soglasno ve družine, nato nas je pa nas fant Edvard v avtu oupeljal na kolodvor. Dobro uro pozneje sem se dolgočasil v vlaku. Bralci "alover ?a" so bili gotovo na mo* presenečeni, ko so čitali natisnjeno izjavo kardinala Verdiera, da gradi v Parizu že 104. cerkev in da je cerkev v Franciji v mogočnem razvoju. Ker iz tega, kar jim je doslej serviral "Slovenec" o Franciji, bi Človek mogel sklepati, da je cerkev tam izpostavljena krutemu prega-nju in da brezbožna ljudska fronta zažiga in podira božje hiše. Ob sprejemu kardinala Ver-diera na meji in v Ljubljani, so le, v orvem nadstropju je pri- da ne borimo se da bi se aro-1 • j- j i- »'• '.....' „;u„« l ui^i1 v: UOJl™Q se» ga vsi gospodje pozdravljali jazna majhna dvorana, v kleti Spodje po tem poduku kaj po pa točilnica kluba Centra. In boljšali. Njihovo geslo je ven-cena ni bila previsoka. dar: namen posvečuje dejstva. V Center je pričebljalo ne- Kardinal pa je rekel: "Pot lju-kaj naših "Rdečih sokoličev". bežni nas bo vodila do resnice Potovanje je bilo zares dol- j S 1° p0t Pfed' sklenil, da se povabi mene. Ob- ^casno. kakor menda vsako ^lega živ-žava Deca je v Cen- stavniki cerkve v državi," kjer enem je izrazil željo, da mu potovanje po noči. Nekaj ča^a brž odgovorim, da se bo vedel gem bral časopise, potem sem pripraviti. začel zijati skozi okno v de- Toda brž se včasih še fige zevno rioČ, nazadnje sem se pa ne da narediti! In človek se ne sključil v tri gube in zadremal. tru čisto domača, čez čas je je cerkev ločena od države in prišla za njimi tudi njihova vo- pravijo, da je edino prava, diteljiea. Ana Benigerjeva. Ti - latinsko (celo "v gladki latin-ŠJini", na kar je "Slovenec" zlasti ponosen). Kardinal pa je odgovoril — v francoščini. In dobro jim je odgovoril. fantiči in deklice so napravili dober vtis name. Tudi jaz nam- . .. .... ... , r . reč verjamem, da je mladina more kar v hipu odločiti, al, bi Zbudil sem se v Indiani kjer . J Qaia nada"t a pri. ali ne bi za nekaj časa poka- je napol jasno nebo v/bu ah» da ^ ^ nek zal hrbet svojemu domačemu | nekoliko upanja ^ ^ vrt- kadar služijo kraju ter jo mahnil po svetu. me. Preden pa je vlak privozil Tako stvar je treba najprej dobrQ premisliti in v glavi pre-lehlali. In Inku ««m začel razglabljati: . , . a za vodilno misel pri dehi, ka- v Chicago, je bilo neoo spet ^ r . ,. prevlečeno .s siv« »las, jo obla- ter«« "TZ JC V° T, t Lv. i, katerih jc droben »o Uko. da bo re» gost dež. Čudna vloga Roosevelftove vlade Predsednik Roosevelt, pravijo, je demokrat, ne zgolj kot član stranke, ki nosi to ime, temveč tudi po prepričanju; on je za ohranitev politične demokracije v Ameriki (druge še nimamo). Tako pravijo in z drugimi vred to radi verjamemo. Toda Roosevelt je tudi 3preten politik, ki vedno računa, koliko politične koristi bo imel od kakega koraka, preden ga stori.. Komur ni znano to, res težko razume na videz čudno vlogo Roose-veltove administracije z ozirom na to kar se na primer dogaja v New Jerseyju. Tam, v Jersey Cityju imajo za župana vodjo tamošnje demokratske politične mašine, ki uživa po deželi približno enak sloves kot newyorška Tammany Hali ali Prendergastova ma-šina v Kansas Cityju.Ta župan je Frank Hague (Hejg). Mož se je zavzel, da bo napravil v Jersey Cityju takšen "red ', kakršnega dela na pr. Hitler v Nemčiji. Sklenil je, da smejo v Jer-sey Cityju nastopati in govoriti samo ljudje, ki njemu ugajajo, j Ker mu ne ugajajo tudi delavski unijski organizatorji, vodi boj tudi proti njim. In kdor Hagueu ni všeč, mora iz mesta, če noče iti sam, ga odvede njegova policija, kakor se je zgodilo v slučaju Normana Thomasa, ali ga pa prestraši z najeto drhaljo, kakor se je zgodilo v slučaju demokratskega kongresnika 0'Connella. Dejstvo, da se s takim početjem gazi po ustavnih določbah, ki med drugim tudi jamčijo slehernemu Ameri-kancu svobodo govora, Haguea pri tem ne zanfma. On sicer rad govoriči o "amerikanizmu" in "nedotakljivosti naše vladne oblike", toda v njem ni trohice pravega ameriškega duha in na zvezno ustavo se očitno požvižga in bi ga zanimala kvečjemu tedaj, kadar bi tudi njemu prav prišla. Hague je tudi podpredsednik demokratske stranke. Današnji vodja te stranke je predsednik Roosevelt. In kdor ne pozna politike, je nedvomno pričakoval, da bo Roosevelt dal vsaj ukor Hagtieu. Roosevelt je vendar za demokracijo in Hague pa gazi po nji! Da, to je že res. Toda Hague je tudi gospodar močne politične organizacije v svojem domačem mestu, kar pomeni pri volitvah mnogo tisoč glasov. In to je, kar šteje tudi pri Rooseveltu. Zato ni pričakovati, da bi javno obsodil Hague-ovo fašistično početje, dokler ni prepričan, da bi to koristilo politično. O tem pa zaenkrat očividno ni Še prepričan. krat tam, pa se nisem mogel zagledati vanj ... - Cleveland je pač vse prijaznejše mesto.. Hm . .. Ampak navsezadnje Urezali so se! če so mislili skriti vodje drhalskega napada z gnilimi jajci na Normana Thomasa v Newarku, New Jersey, da bodo s tem prestrašili napadenega Thomasa in druge zagovornike svobode govora in drugih civilnih svobodAčin v Ameriki, so se urezali. Vse, kar so dosegli, je bilo slabo ime za mesto Newark, Thomas se je vzlic temu vrnil ter Nevvarčanom oziroma njihovim mestnim očetom povedal, kar jim je šlo. In potem jih je bilo tako sram, da so sklenili, da Newark ne sme postati drugi Jersey City, določili Washington park za javno pozomico v Ne-warku, kjer sme vsakdo razkladati svoje politične nazore, obenem pa je bilo vzeto vodstvo preiskave napada na Thomasa pomožnenvu pol. načelniku, ki je "varoval" Thomasa s 400 policaji, pa ga "ni mogel" ubraniti pred drhaljo, ki je štela dobrih sto mož. če bi bil Thomas ostal doma, bi ne bilo vsega tega in širša ameriška javnost bi ne bila opozorjena na nevarnost, ki grozi demokraciji iz gnezdišč fašizma, kakršno je Jersey City pod Hagueom. Zato smo mu lahko hvaležni. upanje. Zato sera bil vesel ob M pogledu na Rdeče sokoliče. Hm ... Da bi šel v Chica-1 Prva stvar, ki mi je v ( hica- Pogovor je prešel na piknik go? In baš za pasje dni! Ne < gu tako rekoč udarila v oči, je ^^ j se je vr$ji drugi vem . .. Saj sem bil že dva- bila dolga vrsta zanikrnih po- rfan y \vin0w Springsu. Char- * ' ' d rti j vzdolž železniške proge. He je žalogtno Rledal skozi ok_ ki bi jih človek ne privoščil nQ v dež jn obupaVal: "Vražje podganam, da bi morale živeti vremef vse nam bo pokvarilo!" v njih — toda v teh odurnih Jaz fiem ga tolažil: "Ne ob- pa sprememba okolice tudi ne , podrtijah žive ljudje... Po- upu^ dokler ne vidiš, kakšen bi škodovala . če zmerom • gled na to revščino in umaza- jutrxSnji dan! Meni se zdi, doma čepiš, se te začne loteva-! nijo, ki se je tako bohotno raz- prav tako lep, kakor je ti plesnoba . .. Gledati dan za rasla v četrtem največjem me- mjnuj0 nedeljo, ko smo dnem, mesec za mesecem in le- stu na svetu, je pač vse prej irneli y cievelandu "Jadranov" to za letom iste obraze, iste hi- kot razveseljiv. Ker je bilo po- pjknjk Tudi tam je v soboto še in meriti iste ulice, začne vrh tega kislo tudi vreme, sem (ježeva]0t da veselje za žabji nazadnje človeka dolgočasiti... izstopil v Chicagu kaj slabe rod .. ' volje in skoro mi je že bilo žal, ,n prav sem imel! Chariie je ker nisem rajši ostal doma... prez^odai izpuin nekaj las. Z La Sallskega kolodvora čez noč se je namreč napravi- me je potegnila nadulična. Tu- lo vreme, ki je bilo res ideal- di ta vožnja je bila pusta. Sko- no za izlet na deželo, zi okno sem videl samo odurna, umazana poslopja, dolge vrste podrtij, razbite ulice .. . nič takega, da bi se človeku moglo oko razveseliti. Da je bila slika še bolj zoprna, so ležali nad tem nestvorom modernega ameriškega velemesta težki sivi oblaki ... Ideja ni neumna. Kar pisal mu bom, da pridem. Saj doma me nemara ne bodo preveč pogrešali, pokore se povsod za nekaj časa radi znebe ..." Brez pomislekov seveda ni šlo. Delo me sicer ni skrbelo, saj nisem več novinec v našem novinarstvu, nisem pa še urejeval izrazito socialističnega lista. Toda korajža velja! sem si rekel, če ga kdaj kaj polomiš, ne bo to prvič in, upajmo, da tudi ne zadnjič. Saj je nam vsem lastno, da na vsako toliko napravimo kako polomijo — in kaj za to? Saj se še tako presneto malo naučimo. Vsem pa nis» Še nikdar znal ustreči in jim tudi nikdar ne boš, kakor nihče drugi. Potem sem sporočil to odločitev ženi. Pepca me je pogledala. "I^e pojdi", je dejala. "Saj v štacuni mi bo lahko pomagala Skapinova Vida. Tebi pa tudi ne bo škodovalo nekaj mesecev dela, kakršnega si vajen ..." Zadnji dan v Cievelandu sem bil precej zaposlen. Zjutraj sem moral iti na zvezno sodmjo, kjer sem bil zaprise- (Dalje prihodnjič.) Povsod enako muzika "Slovenčev" poročevalec iz Budimpešte pise: "V soboto je kakor nalašč zaprla mejo proti Madžarski čehoslovaška in v teh žalostnih dneh izgubila v obdonavskera kraljestvu brez vladarja še tiste simpatije, ki jih je nevarni čas kljub vsem •poliUčniai »impaUjaii) lodii." Zelo zamerijo gospodje če-hoslovaski njene obrambne mere. In še bolj čudno je, da take stvari objavi "Slovenec" — brez komentarja ... Gospodje, ki se v Avstriji niso ničesar naučili, groze raze rednim strokovnim organizacijam in pravijo, da bodo slekli rokavice. Gospodje, vaši duhovni sobratje tam preko bi dali kdo ve kaj, ako bi mogli napraviti, da bi se vse to kar se zgodilo, popravilo in vzpostavilo staro stanje; nikoli več bi jim ne prišlo na um, da bi v sporu z delavci slekli rokavice. V Govvandi, N. Y., so se delavci v tamošnji tovarni usnja organizirali v unijo in nato z veliko večino sklenili, da se Naposled sem stal pred Slo- pridruJS,jo To pa MvecU venskim delavskim centrom, kjer domuje "Proletarec". Poslopje, ki je nekoč moralo biti rezidenca kakega "revnejšega" človeka, mi je ugajalo na prvi pogled, posebno, ker ga obdaja prijazen vrt n travo, drevjem in cvetnimi gredami. Tudi sem takoj opazil, da ima-ju v ozadju lepo balinišče. "Not bad, not at ali", sem prikimal pri sebi ter nameril korak v hišb. Frank Zaitz, Chariie Pogorelec in Jože Drašler so me pozdravili s tako širokimi nasmehi in veselimi očmi, da sem se žen kot podanik strica Sama. v hipu počutil kakor med do- potem sem moral k zobozdravniku, da mi je popravil nekaj škrbin, mimo grede me je čakalo še več majhnih opravkov, kakršni se nakupičijo, kadar se človek odpravlja na pot, tako, da mi skoro ni ostalo časa, da bi se mogel posloviti vsaj od mačimi. Pozdravljanje. Kako in kaj? Zaitz me je predstavil hišniku Luki Groserju in ženi, Chariie me je seznanil s svojo Ančko in prišli so še drugi, s katerimi sem se seznanil že prejšnje čase. Ves čas sem pa ogledoval prostore novega do- najbližnjih znancev. Toliko da ma "Proletarca", ki je v res-sem se utegnil spotoma za hipi niči prijazen, veliko nasprotje ustaviti pri Skapinovih, Durnu in urarju Prostorju (tega sem pridobil, da se je spet naročil na "Proletarca") in že je bila "luknjam" na Zapadni 26., kjer je poprej domoval dolgo vrsto let. Nato sem si pa privoščil fante z "vščipcem": ni bilo všeč vodstvu tovarne, ki je s pomočjo drugih reakcionarnih elementov v Govvandi (trgovci, Ameriška legija itd.) začelo metati polena pod noge mladi uniji. Proti tej je bila tudi ustanovljena kompa-nijska unija in ko je nekaj zavednih delavcev spremilo k u-niji pristopajoče delavce z glasnimi "buuu", je gowanški reakcionarni element zagnal tak krik, kakor da se podira Jeriho. Nato je lokalna podružnica Amer. legije odpovedala uniji CIO rabo svoje dvorane za sestanke in unija se je zatekla v Slovenski dom, pa tudi od tam jo skušajo pregnati. Da ubije moralo delavcev, je družba tudi iz zlobe zaprla tovarno, a jo je morala pod pritiskom naročil spet odpreti in začeti klicati delavce nazaj na delo. Vsa zadeva bo prišla te dni pred sodišče. Delavci so prepričani, da bodo naposled zmagali. "Slovenec" (št. 120) piše: "Omembe vredna zanimivost je bila v nedeljo še blagoslovitev 5^,000 litrov najboljšega madžarskega vina, ki so ga dale madžarske državne in zasebne kletarne na razpolago duhovnikom vsega sveta za mase ob kongresu. Vseh 59,-000 litrov vina je v enem sodu, ki so ga posebej naredili za državno klet v Budarodških goricah. To je "'vino sv. Štefana" v spomin na 100-letnico madžarskega kralja-svetnika. Ob tem jubileju se poživlja seveda spomin na nekdanje čase v sto oblikah. Tudi na tem sodu je viden: v njegovo hrastovino je v ogromnih merah vrezan obraz Szent »Istvana s krono, za ozadje pa mu je nazoren zemljevkl Velike Madžarske m v njej trianonska karta okrnjenega svetoštefanskega kraljestva ... V Budimpešti in po vsej državi vise kraljeve zastave s črnim florom in marši- DROBIŽ OD VSEPOVSOD (Nadaljevanje s 1. strani.) njeno in brez potrebne zdravniške oskrbe za Časa bolezni." Lindbergh zastražen Ameriški listi so pretekli teden poročali, da se slavni letalec Lindbergh še ne misli vrniti v Ameriko, baje, ker je dobil od tu razna grozilna pisma od oseb, ki smatrajo, da je delno odgovoren za eksekucijo Riharda Bruna Hauptmanna. Medtem je pa Lindbergh obiskal znanca dr. Alexisa Car-rela, ameriškega znanstvenika, na francoskem otoku St. Gildas in francoske oblasti so za vsak slučaj podvojile policijsko stražo na otoku. Samomor znanstvenika V San Franciscu, Calif., je skočil skozi okno v četrtem nadstropju v smrt dr. William Wallace Campbell, znan astronom in častni predsednik cali- kje na pol droga: narod, ki je fornijske univerze. V samo- sposoben za svoje pravične in krivične izgube žalovati dvaj- mor je šel iz strahu pred oslepitvijo. Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega na Japonskem 1 * n ' 1 ' 1 1 11 ■ ■■■ - - - - ■■ J ■ -■ r " \ i" "■ m ' ^ j m ' • iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii j KONFERENCA j a J. S. Z. IN P. M. ■ ZA VZHODNI OHIO IN ZAP. W. VIRGINIJO ' \ V NEDELJO 26. JUNIJA 1938 j i NA FARMI s. J. ŠKOFA ■ • BARITON. OHIO ; ■ Pričetek zborovonjo točno ob 10. dopoldne. ■ ■ Po zborovanju ■ : piknik v korist konferenčne blagajne. ■ IVAN VUK: V TRAVNIKU (V PRESTOLICI VEZIRJEV.) (Konec.) "Pripravi purana, Meho!" "Katerega, efendi?" In ko sta popila kavo, naroča beg slugi: ■"Sla bova, veš, na balkon." Sluga, ki ni vedel, na kateri balkon, je vprašal: MNa katerega, efendi?" Gost, hercegovski beg, je bil kakor omamljen nad bogastvom svojega prijatelja. Čez nekaj časa je bosanski beg vrnil obisk hercegovskemu begu. Hercegovski beg, da bi se ne osramotil pred gostom, je ukazal slmgi, da mora na vsako naročilo vpra.ati "kateri". "Kajti, da boš vedel, ipri tistem bosancu je vse "kateri", pri nas pa vse po enemu ali pa nič. In zato, ko ti naročim, pri-nesi to in prinesi ono, vedno vprašaj "kateri, efendi". Tudi bosanski beg mora vedeti, da imam vsega po več." Prišel je bosanski beg. Sluga je dobro igral vlogo in je po naročilu, naj vodi g*osta v ko-nag, vprašal razburljivo, "v kateri, čestiti efendi"? Ko so sedli, je tlesknil Her-cegovec v dlani in naročal: "Prinesi rakije" (za ta slučaj izposojeno). Sluga je odgovoril: "Katero, efendi?" Tako je sluga ves čas dobro igral. Naposled je beg naročil: "Pokliči mojega očeta!" Sluga ipa, kakor je bil naučen, je vprašal: "Katerega, efendi?" In še danes, ko se kje govori o bogastvu in sijaju, se vedno pripomni: Tako, kaj, kakor tisto o Hercegovsku "kateri"? * če se je beg pečal s trgovino, je bil omalovaževan. Vsako delo je degradiralo plemiča. Delo je bilo prokletstvo. Zato je prva miza — sofra pripadala samo begom in agam, ki so se bavili samo z uglednimi rečmi in z udobnostjo. Drugi mizi — sofri so pripadali iznošeni ostank prve, ki so se bavili s kakršnim koli delom in to ne radi udobnosti in zabave ampak radi zaslužka. Prvenstvo je bilo odvisno še od starosti pokolenja in bogastva. Beg, ki je imel oba pogoja, je bil med prvimi pravimi plemiči. Pravi plemič se torej ni za nobeno stran gospodarstva brigal. Pod paša, poglavar je mislil mesto njega Brigal se je za finance svojega gospoda, brigal se za prireditve in udobnosti. In tako je danes, ko je odpravljena tlaka, usahnil tudi vir dohodkov. Ni več podpaš-poglavarjev, a odškodnina za razlaščena posestva je bila kaj kmalu potrošena za udobnosti. Malo podatkov je ostalo z 212 let vezirovanja v Travniku. Ali Travnik je svojo odličnost ohranil. Tudi danes konkurira travniška kuhinja sarajevski. Trg, kakor utrujen od preteklosti, oddihava v zelenju. Po ulicah hodijo z lenimi koraki ljudje. Tu in tam vznemiri kak turist trg. V okoliških kavarnah se pripovedujejo legende o vezirjih. Govori se o Dželadin paši — Dželaliji, ki je kakor Hanibal na slonu, prišel iz Ohrida v Travnik. Pripoveduje se o trdi njegovi roki, kako je kaznoval bega in o džamiji, ki se je zidala s kamenjem, ki ga niso prinašali kmetje in tlačani in siromaki, ampag same age in begi. jo svoje otroke z Dželalijo", je rekel publicist Džeko Stefano- vič. "Kako", je viprašala gospa Marija. "Bil je, kakor pripovedujejo, zelo strog in neizprosen. Pravijo, da tudi zelo krvoločen, ali pravičen. Vendar je pri vsej svoji pravičnosti pogu-bil mnogo pravičnih in uglednih bosanskih ag in begov, samo da je zmanjšal vpliv, ki so *ra imeli pri ljudstvu." "Tista pravičnost je pač bila kakor danes: Kdor je mogočen, hoče biti ipravičen. po svoje je tudi pravičen", je segel vmes Zdravko. Stefanovic pa je nadaljeval: "Ce so s tudnjave zagrmeli topovi, je ljudstvo in vsi znalo, da je padla zopet glava. Telo nesrečneža je bilo izstavljeno na trgu, pokrito s plahto, da si ga je lahko ljudstvo ogledalo. Mnoge in mnoge je dal paša posekati, mnogi so bili zadavljeni, a mnogi so umirali tiho in neopazno kot gosti vezirje-vi na njegovem divanu. Takšna je bila tista Dželajijeva doba... Ali tudi dobre stvari pripovedujejo o njem. Bil je ipravičen in strog. Imel je svoj aršin (meter). Z njim je šel po trgu in gledal, če je pri trgovcih prava mera. In gorje tistemu, ki iga je zalotil z nepravo mero. če bi pek spekel manjši kruh, kakor je bilo določeno, bi ga paša dal pribiti z žebljem za uho na vrata. Tudi svoj vrč je imel paša, da vidi, če je pri trgovcih pravi vrč. Strog je bil in je upeljal red, da so se ga vsi bali. Pripoveduje se, da je tudi skrbel za či-stoto. Nekoč je stopil k nekemu trgovcu, da bi kupil med. "Imaš med?" je vprašal. "Imam", je odgovoril trgovec. "Fini, izbrizgani med, paša!" "No, pokaži!" Ko je trgovec odprl posodo, o groza... v medu je brcala živa miš. Hitro, da bi paša ne zapazil, je segel z roko v med, zgrabil miš z medom in vse zanesel v usta. *Fini med, glej, paša", je rekel v smrtnem strahu in pojedel živo miš. Rešil je glavo. Živel je tudi nek hodža, dober človek, pravičnik, Ilhami-ja ipo imenu. Ljudstvo ga je ljubilo in spoštovalo. Ali paša-vezir se je bal, da bi se ljudstvo preveč ne navezalo na hodžo, pa ga je hotel odstraniti. Poklical #a je k sebi, koč: "Pridi, efendi, moj nec je zbolel!" Hodža je takoj vedel, kaj to pomeni. "Moram iti", je rekel svojim. "Moj čas je prišel. Moj grob bo ograjen ali pri njearo-; vem grobu se bodo ustavljali samo psi!" Umil se je, vzel asbest ,ali kako se po vašemu, katoliški pravi, "izpovedal se je" — in šel. Umrl je, tiho je zaapal na pa-šinem livanu. Zastrupljen!" "Kakšen konec je pa vzel ta vezir?" je vprašala gospa Marija. "Ustno izročilo pravi, da so ga zastrupili gosanski begi. Drugo poročilo zopet govori, da je zbolel in da ga je usmrtila bolezen ... Ali spomin je ostal nanj in se izroča od generacije do generacije po vsej Bosni. Mamice strašijo, kakor sem že rekel, svoje otroke z njim." DIKTATOR JERSEY CITYJA rs Zupan Frank Hague j« pred kratkim proglasil ▼ Jer»ey City "amerlUanizacijtki dan" in sbobnal skupaj veliko parado, i katoro jo »kuial dokasati, da njegovi Toliki odobravajo njogovo početje in "da ni pro-atorn v Jor»ey Cityju sa komuniste". V Haguejevih očeh jo 'komuni*!" vsakdo, ki »o ogreva sa »poitovanje u-lavnih avobodičin in vtak delavski organisator. Na •liki je Hague na »redi, pole«, njega pa kongreanica Mary T. Norton. re- Iz Jugoslavije Koncem maja se je vršila v j nija v tem pogledu približuje Beogradu razstava .letal. O- Nizozemski, kajti število slo-tvorjena je bila v nedeljo, dne venskih kolesarjev znaša že 29. maja. Ob tej priliki je pri-{okrog 130 tisoč, letelo v Beograd 31 Hitlerje-! —-— vih bombnih letal. Naproti jim je poletelo 50 jugoslovanskih letal. Nemci so bili sprejeti z veliko častjo. Tovarna aluminija v Lazov-cu je zaključila šestmesečno obratovanje v letu 1937. s 555 tisoč dinarjev čistega dobička. Ta tovarna ne plačuje davkov, ker je oproščena. Nafto upajo zajeti na desnem bregu Drave v Medjimur-ju in pri Osijeku. Strokovnjaki pravijo, da mora biti nafta v teh krajih tudi na jugoslovanski strani, ker na madžarski strani se jo nateče dnevno po 23 vagonov. Vrh tega so zasledili nafto tudi v Bosni, na planini Majevici, severno od Sarajeva. Pravijo, da imajo ta petrolejska polja zvezo z ru-munskimi oljnimi vrelci, dasi jih loči velika razdalja. V Krškem na Dolenjskem so začeli graditi tovarno celuloze, ki bo zaposlovala okrog 150 delavcev. Gradi jo znani ljubljanski industrijalec Franc Bonač, ki ima že eno tvornico napirja na Količevem pri Dim-žalah. KLUB ST. 1 JSZ SE ZAHVALJUJE Chicago, III. — Klub št. 1 JSZ si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom zahvali vsem, ki so posetili nas piknik štruc kruha, Kristina Turpin kavo in sladkor, Chas. Pogorelec eno šunko, Anton Garden potico, Rok in Nikolina Božič-nik šunko in dve steklenice kumare in Francea Vider potico. V gotovini pa so prispevali: Parkview Laundry Co. $5.00; po $2: Luka Groaer at. in Frank Benchina; po $1 : Mirni Oma hen, Joaeph Oblak, Alice Ar-tach, Philip G od in a, France« Godina, O »car Godina, Joseph Turpin, Al Rak, Anna Ciganič in Joseph Drasler; Frank Pod-lipec 50c, skupaj v gotovini $19.50. Vsem skupaj v imenu kluba in Proletarca, iskrena hvala! Chas. Pogorelec, tajnik. Piknik "Sosedov" V nedeljo, dne 26. junija, bodo imeli "Sosedje", št. 449 v korist Proletarca, dne 12. ju-|SN^/ pik?ik £rin v»>- ^obalu nija t. 1., ter pomagali do iz>a Clarendon Hills. Podrobno- bornega gmotnega in moralne- stl° te™ dol^,.te v °*lasu v da" Osem z lesom naloženih vagonov se je razbilo na postaji v Slovenjgradcu dne 28. maja. Pripeti so bili k mešanemu vlaku, se spotoma odtrgali ter zdrveli po strmi progi proti vra- j Slovenjgradcu, kjer so se iztirili in razbili, človeških žrtev ni bilo. Brezposelnost med srednješolskimi učitelji je velika. V Sloveniji jih je nad 150 brez službe, v vsej državi pa 1350. Zagrebška podružnica zveze tiskarjev v Jugoslaviji je obvestila svoje naročnike, da mora podražiti tiskovine za pet odstotkov, ker se je podražil papir. Industrija .papirja v Jugoslaviji je združena v kartel, ki narekuje cene, kakor mu bolj kaže. Kartel je cene papirju podražil že nekajkrat v zadnjem letu, kar je popolnoma nepotrebno. Naše papirnice do polovice počivajo v zmislu kartelnih dogovorov. Tako imamo v Jugoslaviji oderuške cene papirja zaradi dividend, delavstvo je pa brez dela. Kadar naročate knjige, po* služite se Proletarceve knji- "Muslimanke Še zdaj straši- garne. Kar je za Amerikanca avtomobil, je za Slovenca kolo. Statistika dokazuje, da se Slove- Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" ga uspeha. Naša zahvala gre vsem tistim, ki so delali pri baru, v kuhinji, prodaji pivskih tike-tov, prodajanju in pobiranju vstopnic pri vhodu, kakor tudi nabiranju dobitkov ter aranži-ranju in delu, ki je v zvezi s tombolo. Pozabiti ne smemo tudi onih. ki so agitirali za dober uspeh piknika s tem, da so prodajali vstopnice v predpro-daji. Vsem iskrena hvala. Naša zahvala naj velja tudi našim vrlim sodrugom in so-družicam ter somišljenikom iz Springfielda, 111., ki so se v tako lepem številu vdeležili tega piknika. Posebno zahvalo pa moramo izreči s. John Goršeku in njegovim godbenikom za orkester, katerega so prispevali domalega brezplačno, in kaj-pakda tudi pevskemu kvartetu, ki je nastopil na pikniku. Vsi skupaj ste pomagali do dobrega razpoloženja vdeležen-cev, ki je podlaga tudi gmotnemu uspehu. Pozabiti ne smemo tudi mnogih trgovcev, ki so prispevali razne stvari za tombolo. Ti so sledeči: Dutka Jewelry Store, Pelikan Drug Store, Leber Je-welry Store, Universal Furni-ture Co., F. H. Ondrus and Son, Douglas Clothing Co., Reliable Liquor Store, Lu-rie Bros. Store, Sol Hat Shop, Spat Knitting Mills, Dan Men's Shop, Adolph Leather Goods, Nu Nell Apparel Shop, Edward Benes Men's Fumish-ings, Tabor Furniture Store, Schwenk Furniture Store, Ko-zelka Hardware Store,. Ber-landg Paint Store, Cental Park Meat Market, Havlick'* Fruit Store, Frank'« Meat Market, Proletarec Book Store, Krejči Candy Shoppe, Co-Op. Work-men's Ass'n, Wencel's Dairy products in V. Gregorich Ba-kery. Vsa ta podjetja priporočamo sodrugom. somišljenikom in čitateljem Proletarca, da jih, kadar potrebujejo razne potrebščine, podpirate, ker smo prepričani, da boste tako dobro, ali pa še boljše postrežem kot drugod. našnji številki. Piknik treh društev Kemmerer, Wyo. — Na nedeljo, dne 3. julija, se bo tu vršil skupni piknik društev št. 267 SNPJ, št. 94 KvSKJ in št 12 SSPZ, v korist društvenih blagajn. (Prostor, kjer se bo vršil, v dopisu ni bil označen. Op. ured.) Člani teh društev in drugi rojaki iz naše okolice so prijazno vabljeni, da pridejo na piknik in se porazvesele in nekoliko pozabijo na težave, ki pritiskajo danes nas de-havce. — Anton Tratnik. Silna povodenj na Kitajskem V vojno na Kitajskem je pretekli teden posege! nov faktor, na katerega so japonski generali ipozabili računati. Ta faktor se imenuje Rumena reka. Ta veletok ima navado, da se vsakih par sto let naveliča svoje stare struge ter si poišče novo pot k morju. In ko je bila zadnji teden bitka za posest važnega železniškega križišča čengčov na višku, je Rumena reka začela naglo naraščati in rušiti nasipe okrog Kaifenga in Cengčova. V nekaj dneh je povoden zavzela toliken obseg, da ni bilo več govora o nadaljevanju bitke in obe armadi sta se morali umakniti pred silnim navalom kalnega vodovja Rumene reke, ki je doslej že poplavila ogromna ozemlja in zahtevala tisoče človeških žrtev. Poroča se, da je pri tem utonilo tudi več tisoč japonskih vojakov. Japonski izvedenci 'pravijo, da je 90 odstotkov vodvoja Rumene reke zapustilo staro strugo, ki se vije proti severu, ter se začelo valiti proti jugu. Ker je povodenj prekrižala načrte japonskih generalov, ki so nameravali prodreti do začasnega kitajskega glavnega mesta Hankowa od čengčov-ske strani, so zdaj pognali Dalje so še prispevali: Min- svoje čete proti Hankowu ob ka Ales, brisače in robce (za reki Jangce. Doslej pa tudi tod tombolo), Angela Zait* 30 ne morejo zaznamovati velikih uspehov. Iz kitajskih virov prihaja 'poročilo, da je osem kitajskih bombnih letal v nedeljo izvršilo uspešen napad na japonske bojne ladje ua Jang-ceju v bližini Ankinga; štiri japonske ladje so bile potopljene. Avstrija v senci kljukastega križa V listu "Nevv Statesman and Nation" poroča neka Angležinja o razmerah, ki so nastale na Dunaju po "anschlussu". V propagandne svrhe so poslali večje skupine dunajskih delavcev na obisk v Nemčijo. Vzeli BO jih iz tovarn in poslali na pot kar v delovnih oblekah. S tem so hoteli naciji pokazati 'lemškim delavcem, v kako slabih razmerah so živeli doslej avstrijski delavci. Omenjena Angležinja tudi pove, da se Avstrijci kar ne morejo privaditi novemu režimu. Neki poštni uradnik, ki nosi sicer kljukasti znak, ji je rekel, da ni nikoli mislil, da se mu bo kdaj tako slabo godilo. — Dobro «pa uspevajo trgovine z živili in mesarije, ker Nemci, ki prihajajo iz rajha v Avstrijg, na debelo kupujejo živila ter jih pošiljajo v Nemčijo, kjer vsega primanjkuje. Ampak avstrijski trgovci se boje, da nazadnje ne bodo imeli posebne koristi od nemškega denarja. Se pač še dobro spominjajo in-flacij po zadnji vojni. — Odkar je na Avstrijo padla senca kljukastega križa, je bilo poslanih v zapore in ujetniška taborišča nad 40,000 ljudi, ki so se zdeli nacijem nevarni ali nezanesljivi. — Tudi Seys4n-quart, ki je deželo izročil Hitlerju, ni zadovoljen. Pred nedavnim se je pismeno pritožil pri Hitlerju, ker je podrejen avstrijskemu "gauleiterju" ali glavarju Burckelu obenem je pa pisal, da se vsled napačnega naciziranja dežele ne bi moglo več zanesti tudi na avstrijsko vojaštvo, v slučaju spopada s čehoslovaško. Hitler je nato poklical Seys-In-quarta na zagovor k sebi v Monakovo. Prispevki za špan ske borce XXI. IZKAZ A.pen, Colo I)r. it. 47 JSKJ $3; dr. At. 51 SNPJ $2; po 50c: Louis Zelnik in John Lovžin; p<> 25c: Anton Vidic, Frank Dolinftek in Joe Helle. .skupaj $41.75. (Poslal Louis Zelnik.)' Tacotna, Wa»h. Dr. fit. 40.') SNPJ £2.50; Joseph Marcelja 50c; po 26c; N. N. in John Lucich, skupaj $3.50. (Poslal Joseph Marcelja.) Barberton, O. Dr. 01 8SPZ *2; po $1: Joseph Valenčič in Matt Moeh-nik; Jacob Zalar 50c. skupaj $4.50. (Poslal Matt Mochnik > Point Marion, Pa. Dr. 494 SNPJ $1; Anton Zupančič 75c; po 26c: Ivan Brajkovich, Tonv Mlrtkar. Jacob Oblak, Frank Krall in Joe ftačnik, skupaj $3.00. (Poslal Anton Zupančič.) Penn, Pa. Dr. 252 SNPJ S 1.00. Pur»glove, W. Va. Klub 228 JSZ $2.00. Claridge, Pa. Dr. 2 SSPZ $3.00. Chicago, III. Po 25c: Ludvik Katz, Frank Teropčič, I^ouis Volk. Franceti Swol»ak, Terezija Ergec. Mary A.b-ram, Frank Pušnik, Johs Loftko, Anna Ix»ako, John Morsi, Steve Vid-majer; Mr. Bogolin 20c; po lOe: Joe Centrich in Anton Kravanja, skupaj $3.40. (Poslal John M«nU Sharon, Pa. Neimenovan 50c; po 25c: Joe Berman in Louis Zikar; Anton Zidanček lOc, skupaj $1.10. (Poslal Joseph Garm.) Klein, Mont. Dr. 132 SNPJ $5.00. Wadiinfton, Pa. po 25c: Martin Starnisha Sr., Mark Dallčck, Martin Starniaha Jr„ Peter Sumar, George Frangesh, Luka Jurkovich in Jacob Klemene; po lOc: Frank Henrik in John Čarny, skupaj $2.00, (Poslal John Razvoza.) Barton, O. Dr. 562 SNPJ $4.00; Frank Primozich $lj po 50c: Ro«i škof, Frank Vohnele, Louis Bregant; po 25c: Frank Zdesar, Nace Žlem-berger, Howand B«'llvil|e, Joe Primo-vič; po 20c: Frank Podobnik in An-drew Habe; Alfred Temmedy lOc, skupaj $8.00. (poslal Joseph Škoff.) Skupaj v tem izkazu $43.25, prejšnji izkaz $2,092.27, skupaj $2,135.-52. Terorizem v Nemčiji V Nemčiji je pretekli teden izbruhnil nov val terorizma, ki je naperjen proti Židom. Hitlerjev protižidovski "pes" Streicher skuša zdaj Žide popolnoma uničiti tudi gospodarsko ter jim vobče onemogočiti človeško eksistenco. Več o terorju v Nemčiji bomo poročali prihodnjič. LISTNICA UREDNIŠTVA J. M., Milwaukee, Wis. — Vaše poročilo o slovenskem radijskem programu 19. t. m. je prišlo dva dni prepozno. Oddali ste ga v torek 14., ko je bil "Proletarec" že v tisku, mi smo ga pa dobili v sredo 15., ko je bil list že razposlan. Povedano je že bilo neštetokrat, da dopisi ali poročila ne morejo priti v številko dotičnega tedna, ako nam ni dostavljeno najkasneje v pondeljek.—Ančka T., Cleveland, O. Tudi Vi ste oddali Vaše poročilo o pikniku Združ. mlad. zborov prepozno, da bi ga mogli mi priobčiti pravočasno, namreč v zadnji številki lista. Oddali ste ga 14. t. m., mi smo ga pa prejeli 15. — tudi dva dni prepozno. In piknik se je vršil 19. Ta mesec lahko prihranite $20.25 na 1938 TA P P A N PLINSKI PEČI IZDELANA ZA TRPE2N0ST — S PEČJO OBSEŽNE VELIKOSTI—PRIPOMORE DO LAHKEGA DOBREGA KUHANJA • Nabavite si to novo 193S Tappan plinsko peč n prihrankom $20.25! Nje močni izdelek pomeni uporabo za celo življenje. Ima veliko peč, obsega za družino, kakor tudi vse te moderne dodatke: Močna fnsolacija peči... V notranjost vidna peč z lučjo v njej.. . hitri gorilci, "ohranjujoči vitamine" ... pra-žilec brez dima . . . luč na vrhu ... deljiva površina v udobno mizo za postrežbo. Oglejte si to krasno peč v vam najbližnjem uradu Peoples (>«< Se danes! MOOCtH COOtHT (OMSTANT NO? WAT«t.. UlINT »If »»OMATlON OAt MAT IMG THE P F O P L E S GAS LIGHT AND COKE COMPAN Y KRITIKUJOCA i ju IN RAZPRAVE _ i » l KOMENTARJI L. J. T re jc 'jil zmirom prepričan, da je strašansko popularen v "metropoli" in večkrat se mu je tudi sanjalo, da "nosi v žeou" ves mili narod slovenski, kolikor se ga je pri preseljevanju narodov predvojne debe untaviio v Clevelandu. Ampak kaže, da je njegova popularnost dokaj izpuhtela. Kot poroča njegova soseda "E.", je mož zadnjič kandidiral za delegata društva Ribnica, At. 12 S. I). Z., ter dobil pri tem celih — osem glasov, dočim sta jih dobila kandidata Fr. Žagar in Fr. Virant 32 in To je pa res od sile! Ali ni mogel nihče stegniti jezika in povedati tem "Ribničanom", da stoji za Lojzetom 99 odstotkov vseh Slovencev v Clevelandu? Takšna nespoštija . .. ★ Nehvaležnost je plačilo sveta, je pregovor, ki se je uresničil tudi v slučaju pittsburškega "Napreja", ki je lani pred volitvami priporočal "skupno fronto" z demokrati... Slovensko demokratsko masinsko glasilo v Clevelandu (A. D.) se mu je zdaj zahvalilo za to s tem, da je njegovega urednika počastilo z blagozvočnim nazivom—"idijotski urednik", ker trdi, da "Naprej" ni komunistični list... ★ V ponedeljek, 20. t. m. je minulo 10 let, odkar je bil V belgrajeki narodni skupščini izvršen atentat na Stepana Ra-diea, vodjo hrvaške kmečke stranke, in njegova druga Pavla Radiea in Jurija Basari-Čeka. Radič od zadobljene rane ni več okreval. Dogodek je vrgel težko senco na jugoslovanski parlamentarizem. In Stjepan Radič je postal v očeh hrvaškega naroda mučenik za svobodo hrvaškega naroda. Ali baš ta Stjepan Radič je zelo veliko pripomogel, da se Jugoslavija notranje politično nikakor ni mogla konsolidirati, da je lezla v vedno večjo no-»anjo zmedo in da je nazadnje prišlo do diktature. S 3vajj i "grelno abstinenčno politik) In ciničnim oportunizmom je napravil toliko škode, da se bo še dolgo čutila, kajti narod mu ie vrjol in drvel za niim Čez drn in strn. Da se je Radič 1. 1918. pridružil konstruktivnim opozicionalnim elementom v narodni skupščini, bi bila danes Jugoslavija urejena, demokratična država, pred katero bi imel svet respekt. Toda' Stjepan Radii ni bil zmožen konstruktivne politike. To je bila njegova velika slabost, ki se je maščevala tako nad hrvaškim kot srbskim in slovenskim ljudstvom. Ameriški komunisti vseh baž vedno radi očitajo socialistom neznačajnost, izdajstvo delavskih interesov, zmedenost itd. Same sebe bi pogledali! Ali je paktiranje z demokrati v korist delavstvu? Ali je flirtanje s katoliško reakcijo znak politične razsodnosti? Vol bi razumel, da iz te moke ne more biti kruha za delavstvo! In ti cinični oportunisti, ki nimajo para v zgodovini delavskega gibanja v tej deželi, si Še drznejo očitati drugim, ki tako politiko odklanjajo, da so — oportunisti! Ljudje, ki žive v hiši iz krhkih šip, bi že lahko imeli toliko pameti, da ne bi izzivali drugih ljudi z lučanjem kamenja ... ★ Ameriška socialistična stranka se danes res ne nahaja v zavidanja vrednem položaju. Rane, ki jih je zadal razkol, niso še zaceljene. Ali naši komunistični bratci naj se ne vesele prezgodaj! Socialistična stranka je prebolela že marsikateri težek udarec in bo tudi tega. Navsezadnje bo tudi pri nas prevladal zdrav razum in potem bomo šli spet — naprej! jih je zadal Socialistični stran-1 ki Amerike razkol, ki se ju bil z m Čel; v Detroitu prtd štirimi leti. In tako jem tudi i da bo to ugodno vplivalo na nal j, JSZ in da bo napredovala v ■ članstvu. Toda to upanje je splahnelo, ko sem v P* >l?tar-cu z dne 15. junija ČiUil " Uja-vo" našega detroitskega klu-' ba, katero je s. Frank česen kot predsednik podpi.uil. človeka, ki zna socializem pravilno tolmačiti, pač ni mogoče pridobiti h klubu, ki javno odobrava, zagovarja ali o-lepsuje masne eksekucije ali usmrtitve na debelo, pr. bilo to v Rusiji, Nemiiji ali Italiji. Pošten, pravičen človek si ne želi take druščine. Prepričan sem, da v tem mnenja nisem omamljen med sodrugi, kajti tako početje ni socialistično. John Langerholc. 2RTVE RUDNIŠKE NESREČE Borbič bo "štTajkol" Cleveland, O. — Ko sem či- tal o tem, da bi se JSZ odcepila od ameriške socialistične stranke, sem začel razmišljati, koliko bi bili na boljšem potem? Zakaj zmirom ponavljamo: Delavci sveta združite se! a istočasno propagiramo nekaj drugega? Ako mislimo tako, potem bo najbolje, da začnemo vsak svoj lastni socializem, oziroma pokret! če bi res kdaj prišli tako daleč, da bi sledili tem učiteljem, potem bom jaz za sebe ustanovil "One Man Socialist Party" in drugi me boste lahko posnemali, na slabšem ne bomo, .če se že mislimo cepiti narazen. In pa ti le protesti, izjave, navodila in -ukazi" iz Detroi-ta, kjer so si postavili nalogo, določati, kaj se sme v naših publikacijah priobčiti, da se ne razžali naših občutljivih komu nistično-antifašističnih bratcev, pristašev "edinega" anti-fašističnega lista, VVitkoviche-vega "Napreja". Izgleda, da bi ti naši svetovalci radi, da bi tako spremenili našo taktiko, da bi kjrivili hrbtenico pred napre-jevci ter plesali po njihovi mu-ziki, da bi se jim tako prikupili.. . Komur to prija, naj kar poskusi, ampak jaz bom rajši "zaštrajkal", kajti meni ni za to druščino, ker ni iskrena, kar bi morali vedeti vsi tisti, ki imajo ž njo opravka. čudno se mi tudi vidi, cla je med tistimi podpisi tudi ime Franka česna, o katerem či-tam, da se jim rad pridruži in da je bil tudi na njihovem zborovanju v Kanadi. Kaže, da spremenljivo vreme vpliva tudi na nekatere ljudi, da se o-bračajo po vetru, ki slučajno pihlja. . . Ali so res prišle "iz mode" Marksove besede: Delavci sveta združite se!? Ko človek zasleduje delavsko gibanje, si časih ne more pomagati, da ne bi sklepal, da delavci ne verjamejo v združenje in so pripravljeni marširati za vsako bando, ki jim zaigra kak "Dudl marš". Druga plat zvona Detroit, Mich.—Kaj je vendar- narobe v Detroitu? se vprašujem, ko čitam izjavo kluba št. 115 JSZ, v "Proletar- cu" z dne 15. junija. Ali smo pridrsali res že tako daleč, da smo "zaradi ljubega miru" pripravljeni uničevati svoje lastno delo, svoje organizacije, svoje publikacije in hoditi po svojem prepričanju samo za to, da bi Bartulovičevo gnilo seme zopet pognalo? Ali nas je depresija res tako-pritisnila k tlom, da smo pozabili na preteklost in nimamo več poguma, da bi dvignjenih glav branili svoje delo? Meni ni znano, kje v Detroitu se je hodilo po Majskem Glasu. Kdor ga je kupil, ima pravico, storiti z njim kar hoče, ker je njegova osebna lastnina, nima pa pravice, diktirati v imenu prijateljstva člano/n kluba, da morajo tudi oni pohoditi svoje delo, svojo ustanovo. Člani kluba št. 115, glave pokonef in nikar ne zakrivajte resnice z zavijanjem in olepševanjem, vsak prepričan socialist je proti diktaturi in smrtni kazni in umor je pa umor, pa bilo tu ali tam; in vsak diktator trdi svojo, opravičuje svoje umore, vsi pa imajo samo en namen, ki izvira iz zavesti, da mrtvi ne morejo več govoriti! Kdor zahteva od vas, naj delavski časopis zakriva fakte in ne piše resnice o svetovnih dogodkih kakršno si že, ta ni vaš prijatelj in ne delavski prijatelj, za to imamo dovolj dokazov iz preteklosti, temveč je zgolj sejalec sovraštva in razdora. Za nas bo najbolje, da pustimo njihovo ko- Nt gornji »liki m rudarji, ki odmujo trupla detel ih tvojih tovarišev, ki so bili uvili v plinski eksplo-zji v premogovniku Volpe Coal Co. v Pittstonu. Pa. Kaj je povzročilo usodno razstrelbo, ni ie inano. . Poleg 10 mrtvih, je bilo v eksploziji pet rudarjev težko poškodovanih. Dva »ta oslepela. konference ob desetih dopol- polnoma brez življenja, kot bi dne. si mogoče kdo predstavljal. Le Po konferenci se bo vršil na da "špetir", kolikor ga imamo istem prostoru piknik s plesom med seboj, ne obešamo na ve- in prosto zabavo. Za ples bosta igrala škofova fanta, 16-letni Joe in 12-letni Stanislav. Konferenca vabi vse rojake iz bližnje in daljne okolice, da se udeleže piknika. Na svidenje! Nace 21emberger. V petek seja kluba st. 1 Govornik bo Gerry A Hard, urednik Soc. Catla Chicago. — Prihodnji petek bo redna seja kluba št. 1 JSZ in vsi člani so vabljeni, da se jo udeležijo. Po običajni poslovni seji bo predaval Gerry Allard, urednik Socialist Calla, o predmetu, ki bo vse zanimal. Gerry je dobro poznan posebno illinoiskinr* rudarjem kot prvi nr^dniV "Prnjrre^ivp Minerja", pri katerem si je zgradil ime kot prvovrstni delavski žurnalist. Službo je izgubil vsled svoje proletarske poštenosti in bojevitosti, ko je Progresivna rudarska unija krenila na desnico. Na tej seji bo naše članstvo imelo priliko, da se z njim seznani. Pridite vsi. — A. G. liki zvon, oziroma v naše delavsko časopisje, katero naj predvsem služi delavski izobrazbi in kulturi, in ne osebnemu špikanju in prepiru. Zadnje mesece je bilo pri naših padpornih društvih precej diskuzije glede nakupa takozvane "avstrijske" dvorane v Frontenacu, ki je naprodaj. Naj omenim, da se ime "avstrijsko" počasi pozablja tudi pri nas in sploh nihče nemara več zanj. Najbolj efektivno pa skrbi Hitler, da to ime izgine za vselej. No, mi Slovenci imamo najmanj vzroka jokati se za tisto "staro Avstrijo", če tudi bi njenim ostankom privoščili boljši konec, kot pa jo je di>lelel pod Hitlerjevo sekiro. Ampak sem nekako zašel iz leda. Glede nakupa omenjene dvorane se je izkazalo, da je pri društvih vse premalo zanimanja za to oziroma vse preveč skeptičnosti. Z "dobro voljo" in par tisoč dolarji "kesa" bi se dala stvar kupiti, toda izgleda, da nimamo ne enega ne drugega, dasi je poslopje stalo blizu deset tisoč dolarjev in porcijo dela in "dobre volje". Imeli smo že toliko raznih po- bo treba hoditi k sosedu, da bi mu posodil par dolarjev, ker jih bo lahko d'»bil pri kreditni uniji ali zvezi. član . lahko postane vsak član zgoraj omenjene zadruge. Pristopnina znaša 25 centov, delnica pa stane pet dolarjev. Vsaka oseba lahao lastuje delnic v vsoti $1000. Ta kreditna zveza nima nič skupnega z Waukegan-North Chicago Co-operative Ass., razen članstva, članstvo je isto, uprava pa separatna. To je na kratko povedano delovanje te ustanove. Kdor želi nadaljna pojasnila, naj se obrne na tajnika, Anthony Pierceja ali na blagajnika Antona Celarca.\ Kdaj se bo vršila prihodnja seja, je bilo prepuščeno odboru, ki jo bo sklical, ko bo vse potrebno urejeno. AGITATORJI NA DELIT Izlet kluba št. 49 JSZ je previdnost in skeptičnost , Cleveland, O. — Zadnjič kolikor toliko opravičena. Da sem poročal, da bo klub št. 49 5i se pa za «.ke|« obrnili na JSZ zveze priredil izlet na Jo- .«naAo mater" Jednoto, ki "bri-seph M. Petričevo farmo in si-,$e solze" z dolarji, se nam pa cer dne 31. julija, danes mo-jtudi ne zdi p^teno. dasi bi ram pa to v toliko popraviti, najbrž ne bi]j fiiaWi plačniki mu nI st ič n o' m e kan i c o' pri" m iru, se b<) ^š izlet vršil en te- kot so marsikje drugod, ki se rni n, nnirlimn n.nr.i * Hol™ den P0™^ t. j. v nedeljo 7. s takimi vprašanji nič kaj ne avgusta, na isto farmo. j beiij0 las ^ <«aaj je Vse Vzrok, da smo preložili naš V»e naročnine, ki jih poiljejo sa-»topniki in drugi agitatorji Proletarca, ao »tate ua besi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poalje eno lomij po naših naselbinah, da celoletno, ja zabeležen v te« tesnemu s dvema polletnima. Naš poročevalec J. Durn je zadnjič pisal, da bo imel klub št. 49 piknik zadnjo nedeljo v juliju. Ker se pa tega dne vrši piknik Cankarjeve ustanove, smo naš piknik preložili na nedeljo, dne 7. avgusta. Vršil se bo na Petričevi farmi na Bi-shop road, v bližini Močilni-karjeve farme. Sodrugi in sim-patičarji, pripravite novce za ta piknik ali izlet! Frank Barbic. mi pa pojdimo naprej z delom za boljšo človeško družbo! Ne vem, zakaj člani kluba Št. 115 izjavljajo, da naše publikacije ne smejo prinašati kritičnih poročil o Rusiji in zakaj je morala biti izjava "podprta z raztrganimi in pohoje-nimi Majskimi Glasi v javnih lokalih, na piknikih itd."? Tukaj, člani kluba št. 115, spet delujejo kaprice, ki jih pa ne bom navedla, ker imam preveč izlet na teden pozneje je, ker imata v nedeljo 31. julija Can- nase karjeva ustanova in tProgre- Doba piknikov, "chiggerjev' Jennie Dagaria, Cleveland. O. Chat. Pogorelec, Chicago, lit. Jot. Dratler, Chicago, 111. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Kotin, Girard, O. Martin Judnich, Waukegan, III. Anton Udovich. La Salle, III. Jot. Cvelbar, Sharoa, Pa. Mike Krults, Willard, Wit. Frank Zaits, Chicago, III. D. J. Lotrich, Chicago, III. Angela Zaits. Chieage. III. Anton Zidantek, Sharon. Pa. A. Sprogar, Elisabeth, N. J. Mike Kopach, Barberton, O. sivne Slovenke tako zvani . in komarjev je zopet tukaj. Si-! a. udianapoii., ind. cer pa itak vse te tri stvari spa- Joe Lever, cieveUnd, o. basket ptemk na MocUni- s na, pri. karjevi farm,, ko smo prv.č | ^ šg k ko ka-0 n> določili datum našega izleta. Tukaj imamo ,)Jkčrt _ , od_ nam o tem pikniku m bilo mc bor _ 2a nab.vo-ttlntg. prodanega, kerti orga.nzac.ji ni-lstora za ^ dru4tvene jkni. sta pravočasno objavili P.kn.-lke_ prostor . w se k j| „ reipekta do podpisancev. Za- ka\Sel® 8: Zorkomc je ?-P0Z,°7 P* « več let vzel v najem. Po na to dejstvo c«. imet. izlete j okoiakih naseU)inah ,, UaUih »ti dan, b. škodovalo obema. 26 druSt kj bj se ,ahko to samo gledam in čakam -kako se bo prizor končal. . . Mary Bernick. Langerholčevo mnenje John»town, Pa.—Vsled zbližan ja tako zvanih militantov in stare garde, torej dveh glavnih nasprotujočih si skupin, ki sta se ločili pred dvemi leti, sem zoppt dobil upanje, da se bodo skoraj zacelile rane, ki ♦ •♦»MMMI11 •»»»»♦•»»♦♦♦♦♦« : cicero r\ rmr u.o. po/obi ;; | Društvo "SOSEDJE" it 449 SNPJ :: i vobi na svoJ LETNI PIKNIK, ki se vrši v NEDELJO i i: 26. JUNIJA pri Vol. Kobalu v Clarendon Hillsu. i Vstopnina proata. . i -a *• .................................... Po«trexba najboljša. Konferenca in piknik Piney Fork, O. — Kam vodijo ta na.ša grampova pota? Stranka vrh stranke se ustanavlja, vse pa se ogiblje socializma, ki edini kaže svetu pravo pot v svetovni mir! Več in več ljudi zahaja na nevarna pota nacionalizma in kaj prenapeti nacionalizem prinaša delavstvu, zgovorno pričata Nemčija in Italija pod Hitlerjem in Mussolinijem. Ali se bodo zdramili pravočasno in spoznali, da ta pota ne vtki i jo k tisti enakosti, svobodi in bratstvu, po katerem hrepenimo? Da bi se le! V nedeljo, dne 26. junija se bo vriila konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne ma- In ker ne želimo škodovati tako važni naši ustanovi, smo naš izlet preložili. Upam, da bodo čitatelji "Proletarca" vpoštevali to spremembo. V nedeljo 31. julija torej gremo na skupni piknik na Močilni-karjevo farmo, teden pozneje, dne 7. avgusta, pa na klubov izlet. Upam, da se bo naš napredni živelj zavedal svoje dolžnosti ter posetil oba piknika. \ služevala takega prostora. Ampak tudi to ne gre gladko. Za prostor sicer tukaj na preriji ni trda, več pa je drugih zaprek kot licensa, "blue law" in take nepotrebne in bedaste stvari, ki človeku grenijo življenje. No, pa kaj bi jamrali, ko nič ne pomaga.—A. Shular. L. Alpner, Milwaukee, Wia. Frank Aletk, Chicago, III. Jeceb Tome«. Moon Run, Pa. Joe Oblak. Chicafo, III. Frank Znvrtnik, Piney Fork, O. Andrew Vidrick. Johnttown, Pa. Ivan Jontes, Chicago, lil. Joe Vidmar, Milwaukee, Wit. Skupaj v tem ickeau (4 tedne od 21. mmjm de 1A. junija) 11» polletnih naročnin. . Prejšnji izkaz (4 tedne) 73. 29 23 12 8 6 4 4 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 PREGLED REVIJ Uredništvu "iProltUrca" J* prejelo bledeče nlovenske m«?jetnike v pregled: "Cankarjev Glatnik", 11. »lev lka, •unij, lb8H. Vsebina: uvodnik "Klic Interna ionalc"; črtica "Jernej v Španijo" (E. K.); pesnitev "Tvoja du'ja, Dunaj" (Etbin Kriatan); članek "I iuJje z dvema domovinam*" (Ivan Jontez); članka "Makova na-prednoHt" in "Slava ^ehoslovadki!"; nu lalievanje ZKodovinakega apha o ipamkam podjarmljenju južnoameriškega ljudstva Inkov "Zhto, ziato!"; članek "Politični dvoj6ki", ki opisuje dvojnike, ki namesto diktatorjev izpostavljajo svojo koto nevarnosti in n»«ilni smrti; nadaljevanje Cer-kvenikove drame "Roka pravice"; članek o preminulem slovenskem pisatelju dr. Ivanu Lahu; "fcennko poglavje"; nadaljevanje povesti "Jul-kina zmota" (E. K ) in razne drobne stvari. Kakor dosedanje, je tudi ta številka izredno zanimiva, zlasti je lepa pe nitev "Tvoja duaa, Dunaj", ieleti pa bi bilo, da bi "C. G." za pesnitve rabil nekoliko drugačen tisk in da bi ne bile tako stlačene kot je n. pr. zgoraj omenjena Kristanova pesem, ka* ne vpliva dobro na oči.—r Urednik "C. G." je a. Etbin Kristan. Naslov revije: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Naročnina za Zed. države: $3.00 na leto, $1.75 pol leta, posamezna številka 30 centov. Za ino&emstvo $4.00 na leto. "Njiva", 12. štev., maj, 1938. Vsebina: Uvodnik "Ob zaključku prvega letnika"; nadaljevanje '"Nekaj naže zgodovine"; "Opomba k Spominom" (A. Mozetič); pove«t "V zakotni ulici" (Bratko Kreft); članek "V metežu" (F. Ivanetov); "Pregled". "Njivo" izdaja "Ljudski oder" v Buenos Airesu, Argentina in naslov je: Faz Soldan 5150. Naročnina izven Argentine je $1.00. "Nai Dom" je ime novega majhnega mesečnika, ki ga je začelo izdajati Gospodarsko podporno dru-itvo v mestu Villa Devoto v Argentini. Njegovo gealo je: "Zadružno gospodarstvo, družabnost, kultura, polemika, vzajemna pomoč." Vsebuje 7 kratkih člankov in spisov. "Odlikuje" ga zanikrn tisk in slovnično in pravopisno grdo zmrcvarjena slovenščina, ki jo urednik zagovarja s sledečim značilnim stavkom: "Tadi roejetri besede nismo, da so nase ideja brez literarne forme zmetane na papir, a menimo da je v današnji papirnati dobi ko ljudje ae nemorejo •kom čtivu, je ie naj bolše tako." Dalj« pravi iati urednik, da bo njegov mesečnik "od čaaa do časa udaril v monotoniyo br*soledne«a besedičenja, in a svojo odkrito besedo brez dvoma pripomogel do razčiščen ja nazorov, Ici ae, j« vgnezdilo v naselbini ..Njegove besede pa ne povedo jasno, kaj se je vgnezdilo v ta-mošnji slovenski naselbini, pač pa povzročajo resen dvom, da bi takšna papirnata puhlost kakršna puhti iz njih mogla razčistiti kakršne koli pojme! Gorkij v prevodih Roman "Mati", delo slovitega ruskega sociaJnega »pisatelja Maksima Gorkijga, je bil v Rusiji znova izdan v ruščini in v 23. drugih jezikih v blizu poldrug milijon izvodih. , i f PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ' ; PODPORNI JEDNOTI ! f ! NAROČITE SI DNEVNIK J >PROSVETiV*! \» < < i Stane za celo leto $6.00, J | pol leta $3.00 J \ Ustanavljajte nova društva. « | Deset članov (ic) je treba za ! , novo društvo. Naslov za list in ; ; za tajništvo je: ;; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. IMM>IIMMIIIIMMMW Nova kreditna zveza No. Chicago, lil. — Dne 11. Za Močilnikarjevo farmo že vsi vemo, Petričeva farma je junija se je tukaj ustanovila pa malo naprej po VVhite Rd., kreditna unija Waukegan-No. na Rishop Road. Izgrešiti nas Chicago ko-operative. Namen ne boste mogli, ker bomo imeli te unije je, pomagati svojemu ob cesti napis. O tem bom po- članstvu do malih vlog in poso-ročal 5e drugič. — J. F. D. jil. Deluje kakor druge hranil---------ne in posojilne ustanove, s to IZ KANSASA izjemo, da vsak Čas sprejme in posodi brez ozira kako maj-Arma, Kans. — Dasi je nas hna je vloga ali posojilo. S tem tiče za vzhodni Ohio in zapa- Se vedno precejšnje Število Slo- daje članstvu priliko, da lahko dno VVcst Virginijo in sicer na vencev po kansaških naselbi- vloži v unijo tudi par dolarjev, prijazni farmi sodruga Joe nah, je v javnosti zelo malo namesto, da jih drži doma, ali ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. UALSTED STREET, CHICAGO- ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Škofa v Bartonu, O. Začetek,čuti o nas. Ampak nismo po- da članu v slučaju potrebe ne b Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, « Ciceru in Berwynu. 11'arkiien Laundn Co. ■ FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika ■ Fina poatrežba — Cena zmerne — Delo jamčeno * Telefoni: CANAL 7172—7173 ^ m 1727-1731 W. 21 »I Street CHICAGO, ILL. FRAN 2I2EK, PRAGA: MODERNA GLEDALIŠČA V PRAGI Osvobojeno fJedališče (Os-vobozene divadlo) je najiati- ričnejša »cena v kapitalistični Evropi» te*no vc-.ana na aktualnost. Uprizarja romantične komedije ali pa revije. V njih delujeta poteg drugih igralcev kot glavna akterja klovna Vo-slrovec in Werich. Njune šale sq vselej ostro naperjene proti fašizmu, reakeiji in kapitalističnemu sistemu. Zato sta v tpku desetih let svojega udej-stvovanja postala najslavnejša češka igralca, znana daleč po svetu. Snimala sta tudi nekaj zelo uspelih filmov. Občinstvo, ki se sistematično zastuplja v naših kinematografih z nacistično propagandnim kičem, bi moralo na merodajnih mestih zahtevati, da se uvedeta vsaj dva njuna filma: "Hej hup" in "Svet patri nam" tudi pri nas. "Pest na oko" je revija kratkih zgodbic in epizod, ki naj pokažejo, da je zgodovino vedne delalo le ljudstvo, množica neznanih in neznatnih tla-čanov in nikdar kak diktator, kot nas tega uči idealističen nauk o zgodovini. Cela revija "Pest v oko" je pravzaprav igra v igri. Ko se v začetku dvigne zastor, vidimo kaj konvencionalno sceno iz Shakespearjevega "Cezarja". Glavno vlogo "igra" Voskovec, ki obenem predstavlja ravnatelja oficialnega gledališča. Toda sredi igre se naenkrat med publiko oglasi eksekutor (Werich), ki je prišel zapečatit gledališče, katero s svojim klasičnim repertoarjem nujno propada. Vsa sreča pa je v tem, da eksekutor ni birokrat in pikokovec, temveč strasten oboževalec gledališča. Saj izhaja iz gledališke rodbine — njegov stric je bil na nekem diletantskem odru šepetalec. Eksekutor se še tega strica prav dobro spominja, ki je vselej trdil, da mora dobro gledališče biti ogledalo časa. Zato takoj pozabi na svoje uradno poslanstvo in mesto da bi gledališče zapečatil, se kot pravi demokrat sam dejansko udeleži vseh naslednjih epizodnih predstavic. Radi omejenosti prostora bom omenfl le nekaj teh epizodnih igrjc. Po večini so vse vzete iz mitologije ali zgodovine, toda vkljub temu izborno karakterizirajo današnjost. Zgodba o Trojanskem konju: Grki že 10 let "zavzemalo" Trojo. Ko se obleganja naveličajo, hočejo kreniti domov, toda Trojanke, ki so se zaljubile v grške vojpake, jim pre- prečijo odhod s tem, da jim zažgo ladje. Voskovec in We-rich. ki igrata grška Vojak« pesadijta, se zaman trudita pridobiti si simpatije trojanskih žena, ki si žele izključno dracroncev. Zato skonstruirata velikega lesenega konja in se tal") vštulita med kavalerijo. Grški diktator Odisej jih radi tega pczove na raport. Oba klovna pa, mesto da bi se branila, mu svetujeta, naj se skrije v votlega k:>nja, ker bi tako zlahka zavzel Trojo. "Prebrisani" Odisej si seveda ne da svetovati od preprostih vojšča-kov; njuna ideja se mu zdi celo tako glupa in veleizdajni-ška. da ju da obglaviti. Toda medtem navale na Grke razjarjene Trojanke in Odiseju ne preostane ničesar drugega, kot da se z nekaterimi vojšča-ki skrije v votlega lesenega konja. Trojanke tega v triumfu odvedo v mesto, kjer pa se izkrcajo odisejevci in prepodijo nič slabega sluteče meščane. Tako so Grki zavzeli Trojo ... Kaj pomeni zgodba o trojanskem konju? Je to aluzija na znano nacistično rovarjenje v Sudetih (Troja je CSR. trojanski konj pa Henleinov pokret). In desetletno obleganje Troje spominja na Francovo "zavzemanje" Madrida. Žal ne morem navesti vseh šal, besednih iger ter duhovitosti, katerih je nabita ta kot ostale epizode. Publika od smeha takorekoč ne pride do sape, ter prekinja igro z gromkim ploskanjem. Kolumbovo jajce. Kolumbovih mornarjev, ki že celo večnost blodijo po morju, ne da bi naleteli na suho zemljo, se loti praznoverje in paničen strah. Upro se in Kolumba, ki je simbol zmedenega demokratskega intelektualca, zapro v pod-palubje. Vodstvo ladje pa prevzame kuhar, tip fašističnega diktatorja. Prvo njegovo "ve-ledelo" je, da ukaže obrniti ladjo k povratku. Svoje ukaze uvtljavlja s pestjo, dokler ae ostane končno sam kot zmagovalec med onesveSčenimi mornarji. Medtem se iz nekega soda izkobacata dva strežnika (V. in W.), ki s kladivi vsaj malo omehčata trdo glavo samozvanega kapetana. Ko se zruši, nastane na morju silovita burja. Strežnika trdno pri-vežeca krmilo in ladjo usmerita v levo. Drugo jutro, ko se nevihta poleže, Kolumb osvobodi in mornarji osvestijo, zagledajo pred seboj Novo zemljo. Kolumb skoraj znori od veselja; toda strezni se v tre- RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. ZA MESEC MAJ . 1937 Država »i metlo e tj « 3 n • -3 c a 1 I JS s l M • t . v 3 " Jj 9 , J " 3 O V« 1* c M ILLINOIS: Springfield 2 Chicago it. 1 24 JNDdANA: Cttnton 1 MJCUtGAN: Detroit St. 115 30 OHIO: Newburgh S Salem 3 Girard —- Bridgeport 12 PENNSYLVANIA: Canonsburg 12 Syg»n 8 Forert City 1 WEST VIRGIN IA : Purs*k>ve 1 WI3C0N30f: Wwt Alli* — Skupaj 97 TLLINOIS: Chicago At. 224 8 Springfield 2 Otflesjjy — MtmiCAN: Detroit *t. III rt OHK); Cleveland 72 Neirburgh 4 CollinwooJ 12 Girard , 20 BrMige nor t 13 F&NNSYLVAMA: Porett Citjr — Wp»t Aliquippa rt Sy gan.< 8 Canonsburg 4 Burgettstown $ WEST VIRCTNIA: Purajflovi' 8 WlSCON5tN: We«t Alli« 5 Milvraukf«' 24 ■Mcmbn- at large 12 H 36 4 24 — % 2.90 21.00 *— — 7.08 %—--r-3.40 $ .80 6.00 2 — — 1.00 .30 .15 .30 8 — — 11.00 3.80 1.90 3.80 1 16 10 6 2 — а. ae б.50 3.50 4.30 —.— —.— .40 1.90 1.00 1.80 12 — 5.24 2.55 7 9 — 6.05 2.8 b 1.00 ~— —,— 1.90 .80 .30 2 — 3.09 1.50 3 5 — 1.60 .45 .20 .65 8 — — 2.89 .80 .40 .80 105 56 _ $ 68.65 $20.76 11040 $20.45 ZA MESEC JUNIJ 1937 — — $ 3 — 4 8 lrt 10 24 — — 1 2 — 12 — — 7 2 — 1 5 — 4 — — — 9 — — — 9 — — 3.80 3.55 5.A0 ——t --' — - 4.40 30.00 l.flft 7.80 rt. 00 rt.45 .rtO 3.20 2.85 3.30 4.05 5 10 — 2.20 — 3.75 — ».60 __3.60 • 3.83 ; 1.90 t > 1.60 • .80 —.— —.— 16.54 8.25 * 4.24 2.05 .65 .30 Skupaj 202 110 4.70 2.30 if _ $ 9«.40 $31.5« $15.00 TAJNIŠTVO J. 1.30 1.00 1.60 l.rto O.rtO .50 .60 2.00 2.00 .10 1.00 .80 1.00 1.20 .35 \ 1.00 2.40 1.20 $29.25 S. Z. nutku, >o vidi krmilo, ki je ve£ čas usmerjalo ladjo v levo, rej v nasprotno *tran, kot pa je on iskal kopno. Popadejo ga dvomi, da li je odkril nov svet ali ne. Ker se bolj zanaša na srečen slučaj, kot pa na znanstvene izsledke, se zateče k horoskopu, ki pa mu pravi, da bo tedaj dosegel svoj cilj. ko bo moge! postaviti jajce na konico. Seveda vse Kolumbovo prizadevanje z jajci zaman, dckler mu strežnik (Werich) ne pomaga a tem, da udari z iaičevo konico ob mir.o in jajce postavi pokonci. Toda mornarji vkljub temu vzklikajo: "Glejt*, Kolumbovo iajce!" KonJa pa se ves prizor z optimističnim songom, katerega vsebina je nekako tale: Našli *mo novo zemljo — kip svobode nas pozdravlja pred New-[rrkom — to bo gotovo zemlia >'vot jde in dela. Sai je bil ž3 pWain» da najdemo novi svet, kaiti v ?verinski Evropi nam ni bila vej oo"&a*a., Z danasniim dnem se *'onCa tudi stari vek ... Česat jev kcnec. Rimski Cezar je imel po mišljenju Vo-skovca in Wericha . dvojnika. Neke noči ima Cezarjeva žena zle sanje, zato pošlje nepravega Cezarja v senat, kjer ga u-bijejo zarotniki. Cezar, ves vesel, da je odnesel zdravo kožo, pribiti k svojemu najboljšemu prijatelju Marcu Antoniju, toda ta ga noče spoznati. Cezar v začetku tega ne razume in se še vedno sklicuje na svojo dostojanstvo in oblast. Tedaj pa Marc Antonij pokaže svoje pravo lice; "Tebe, Cezar, je za vodjo rimskega naroda postavila le psihoza mase, domišljija ljudstva. Danes zjutraj so te v senatu, MbiLj — vem, da ne tebe, ampak tvojega dvojnika — toda za ljudstvo si mrtev in gorje ti, če bi narodu razložil, zakaj si ostal žiy. Kajti narod bi te vprašal: Kdo je zavoje-val Galijo? Ceaar ali njegov dvojnik? Zato je zate bolje, da ostaneš častno mrtev. , Vse kar morem zate storiti, je, da strogo kaznujem zarotnike. Ti se mi pa ne mešaj več v moje posle. Tudi jaz bi hotel priti na red. Tudi jaz bi hotel malo zavladati." In t»ko mora aUvnj *t*ro-veški diktator rimskega naroda povsem tiho umakniti z odra zgodovine. Vidimo ga Še, kako v neki predmestni gostilni golta kisle k u marce, potem pa odštorklja v klet, toda na stopnicah se spodtakne in si povsem prozaično zlomi vrat. Za primer iz satiričnih dialogov Voskovca in Werfcha pa še tole: Voskovec; ... in tako je O-disej blodil po morju, dokler ni prišel do Čarovnice Kirke. Werich: Circe ... Kirce . poslušajte, ta je bila gotovo marksistinja. Voskovec: Marksistin ja ? ? ? Zakaj? Werich: No, zato, ker je spreminjala ljudi v svinje. Voskovec: Točno I In te svinje je poklonila grškemu diktatorju Odiseju, da iz njih zopet napravi ljudi. Werich: Ta jih je potem nagovoril : "Svinje! Vrnil sem vam zopet človeško dostojanstvo. de več. Lahko postanete nadljudje." Voskovec: Toda beštije nehvaležne so se za to dostojanstvo lepo zahvalile: R^je ostanemo svinje, kot pa trnki ljudje) (ilz "Delavske Politike".) ZE MEZDNO PREDLOGO FAMON rOHM IC Editor: Mitzi Oven Gur P«»t Activiti«® j lected mont»y for the Spaniih fund, and many sold literature. It wu < at A week ago last Saturday we held j,we KaVu $5 00 for the b*t ol the Red Falcon meaiingi th<> ^^ fund. for tfain attoimer. I tflC, eorvc«UHion of our term our I'm »ure 'Sat ali of our members , ro^e^jp nUmbered twenty-tw > feel thut the peU meetir.js have been j romnured with the fnUrte«n *e lur. u pleu ure to utten 1. I.a.-t Fepterr'x?r. we begun a n»w term. Our membersliin wis »»mali and most of our cemrades begun to lo e interest. After n few meetir.js we wore summoned to anpetr in a nrogiem. We " lust^ 1 un" our vocil chords and ,M»ru«hed u»" on the "In-ternationnl." A f«w of our memburi p:epaied rc *itotions nnd so. we ai>-peared on the program. Everyone compl mented u- m ^ay 21, a«sin we «<»in" to try , . Kor t •rtnea o predlogi m rninimaln« mndc in ura. Za iprcjttjo t« predloge »c delovali slasti kongretniki (na »liki a leve na d««oo) Ccrald J. Boileau, Mary T. Norton in Arthur D, Healy. JUGOSLOVANSKA VLADA GOJI "DELAVSKO" GIBANJE in»ere . France« was a Drownie and Jr^ephine u Fairy in the Christraa* program. Wc have manv talented members, rrrone them, Elsie Krek and Joseph-ine Pluth, who are very skilled at vlaying the piano aocordion. Robert Krek and Angeline Pluth both have very good voices, and often they proved it on our program*. We had an eleetion of officers and a complete check up was made. We took invenfory of ali our be -j . . f. . _ e vuua inveiruiy u* au uur ue- Poleg socialistično usmerje- dr Stojadinovič ! Živel balkan- ! longingi and found many magazinea nih obstoje v Jugoslaviji de~|aki Bismark!" Za dr. Stojadi- wh»ch many of our membre* took lavske unije, ki so nacionalisti- novieem je govoril minister dr. and read. _ _ ^ _ Our last social wa& held May Z5 at - _______.. , _________ . -____ CvetkoviČ, ki je orisal veliko the Slovene Labor Center. Every girls do not want to be together with socialno delo vlade. — Nato se Falcon gallantly performed at some children. čne in pristašinje režima. Ze-dinjene so v zvezi, ki jo na kratko nazivajo "Jugoras". Koncem aprila je imela v Beogradu svoj prvi kongres. Ljubljanski "Slovenec" poroča, da se ga je udeležilo 50,000 delavcev iz vse države in števil- to ^et to Clarendon HHK Rain or ► ine we were eoing. Wvdl—St turn-ed out be «hine. Kveryone had a good time, but I think thuy vvere ali glad to get home after that strenu-ou» day of playing ba^eball and eat-ing. Around fhe first of the vear we welcomed 2 new members. Fred and Frank Bergant. Frank and Fred had charge of collecting tickets at our social. ,Next fall we plan on having a different system. We plan on se-parating tke older group from the younger. We hope this will work out because many of the older boys and je vršil sprevod, v katerem so nosili velik kip dr. Stojadino-viča, ki so ga ulili Vkragujev-škem vojnem arzenalu." Iz tega poročila je razvidno, da se jugoslovanska vlada na ne deputacije. Na shodu sta propagando dobro razume in govorila predsednik vlade dr. Stojadinovič in pa minister CvetkoviČ. Dr. Stojadinovič je govoril o velikem gospodarskem deki vlade, ki izvaja ra- jo spretno izvaja. Gospodarskih razmer v deželi pa se kajpada zgolj s propagando ne more spremeniti, zato se socialistično gibanje v nji jača sort of entertainment either singing, The Falcons are grateful to Mm. playing a musical instrument, or Beniger for her patience and toler- something else. ance with us. Many thanks to the That affair was one of our very committee in helping us with our best. We ended up vvith a niče sum hike and social. in our trea.sury, of which \ve made s„t we have ended our term for the varioua uses. s.ummer, but in September we will W* rendered several selections on again resume our activities and hope th« April lOth program. This pro- to do biggei and better things. gram was for the benefit of Loyal- ist Spain. Many of our members eol- Mitai Oven. zumno indoi.*?trijalizacijo. O čeprav za propagando nima razmerah je dejal: "Danes je^ih prilik in ne sredstev, ipa bolje, kot pred tremi leti, a ta- tudi dovoljenja ne zanjo v e-krat je bilo zelo slabo. Zato je nafci merj kakor ga imajo re-današnje "bolje" bolje v pri- • iim3ke organizacije. Na drugi meni z onim takratnim "slabo".: Jaz pa niislim, da vi de-Lavci ne smete slabo živeti. Ne ernete Živeti ne bolje od slabega . Svoje stališče do socializma in komunizma pa je označil tako-le: "To so tisti, ki se zavzemajo za načelo: čim slabše tem boljše, kajti samo v nezdravem in obupnem mi-Ueju, kakor na kakšnem gnojišču, uspeva tisto, kar se imenuje socializem zem." Zborovalci so viharno plo&kali in vzklikali: "Živel strani pa je treba vendar pri- znati^ da ima jugoslovanska vlada za socialno politiko veliko več smisla kakor ga je imela na primer vlada pokojne Avstro-Ogrske, od katere je bilo treba vsak košček pravic za delavstvo izvojevati z dolgotrajnimi napori delavskega gibanja. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjiga, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo ali komuni- i Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili• Poljsko in Čehoslovaško O Poljski so bili v zvezi z zadnjimi dogodki razširjene najrazličnejše vesti. Ena ^e celo trdila, da je Poljska rešila mir. To seveda, ne bo držalo. Verjetno pa je, da PoljsU kakor tudi koketira z Nemčijo, v slučaju resnega konflikta ne bi mogla ravnati drufcsče, kot ji narekuje prijateljska pogodba s Francija. Najmanj kar bi se moglo pričakovati je, da bi ostala nevtralna., ? SIcer pa ji tak9 zadržanje narekuje njen položaj, ki, bi se izcivait, ako bi republike Čehoslovaške ne bijo več, kajti potem bi bila ona tista, ki bi bila obkoljena tako-rekoč od treh strani, ln razen tega »e zaveda, da preko njenega ozemlja in Rumunije vodi pot v Ukrajino. Vojne pesmi, kakor pijanske pesmi, tresni ljudj« redkokdaj pojejo. — "A. G." CALIFORNI A. Fnntana: Anton Rlasich. Oakland; Anton Tomšič. Los Angelet: Frank Novak. San Franctsco: A. I/eksan. COLORADO. Created Butte: Ant. Slohodnik. Bankir Rothschild držan za odkupnino Nemški naciji so podali kapitalističnemu svetu nov do- ^L ^iu kaz, da se ne razlikujejo od " *en uri banditov, ki drže bogate ljudi v ujetništvu, dokler ne dobe za nje visoke odkupnine. Ko je Hitlerjeva vlada zasedla Avstrijo, je bil poleg množice SO- L« SalU: Frank Martinjak, Frank in okolica: Frank L. Tomšič. ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charles Pogorelec, Joseph Drasler, Anton An-dres, Justin Zaje in Frank Bizjak cialistov in drugih protinacijev aretiran tudi Kanin in John Streli. Ogle»by: Anton Udovich. baron Louis SpHngfield: Joseph Ovca, John Gor-sek in Anton Per. /irdent Fr. Ilersich. Waukegan in North Chicago: Martin Judnich. Rothschild, vodja avstrijske podružnice te svetovno znane bančne firme. Londonski Daily Herald je te dni poročal njem, da se nahaja v zaporih indiana. nacijske tajne policije, ki ga Clinton: Ignac spendal. ne namerava izpustiti, dokler l^ia«apolia» Anton Ivančič. se ne okupi z desetimi milijoni kansas. dolarjev. To odkupnino ime- *'mm:*n{OT\ w u • : 1 »i« ixi J ' »» . We.t Minerali John Marolt. nujejo naciji ."odškodnino" v zvezi s propadlo dunajsko ban- MICHIGAN. ko Credit Anstalt, kateri je na- Dotroit: John Zornik in Joseph Kor čeloval Rothschild. Baronovim B,ch- sorodnikom v inozemstvu je minnesota. bilo sporočeno, da je"odvisna Buhl: Mnx Mart*, njegova usoda od čim hitrejše- Chi.holm: Frank Klun. ga izplačila odkupnine. Nje- Duluth: John Kobi. govo jpietje v Avstriji je bilo John Teran' Že zaklenjeno. Prav po ban- montana. ditsko. Kapitalisti, ki se Ogre- Butt.t Frank Jcniker vajo za fašizem, se lahko ve- ^ M,he,M'h' sele. Kletni P«»ter Yellar. Med Lodge: K. Krznožnik. NEW JERSEY. EHuabeth: Andrej Sprogar. NEW YORK. Gowanda: John Matekovich. Little FalU: Fr. PeUus NEW MEXICO. Sufarite: Anton Orožen. OHIO. Akron in Kenmore: Leo Bregar. Blaine: John Vitez. Bridgeport: Joseph Snoy. Pinejr Fork: Nace žlemberger. Newburgh: Jos. Lever. Nile«: John Plahtar. Warren: Joe Jei. ORECON. Oregon City: Frank Strvasnik. PENNSYLVAN1 A. Aliquippa: Geo. Sm re kar, Bartol Yo rant. Broughton: Jerry Jansha. Crafton: Jacob Tomec. C a nonekurg-Strabane: Marko Te- kave, John Terčelj in Jacob Pavčič. Cuddy: John Jenko. Ezport: Jos. Britz. Foreat Citjr: Frank Rataic in Antho-ny Drasler, Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštin. Johmtovvn in okolica: Andrew Vi-drich, John Rak, Ilija Bubalo in Jerry Gorenc. Latrobe: Johrt in Mary Fradel. Lawrrnce: I/Otlis BritZ. Librarj: Nick Triller. Meadowlands: Martin Baitz. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy. Sharon: Joseph Cvelbar. Weit Newloni Jo*. Zorko. Yukon: Rudolf Fradel. Potovalni zastopnik Proletarca, A-meriškega družinskega koledarja in Majskega Glasa tn zapadno r * Za utrditev cene činu Cin je za orožno industrijo važna kovina. Zadnje čase je cena padla. Da bi preprečili nadaljni padec cen, so lastniki rudnikov sklenili, da bodo od-višno rudo vskladiščili, namesto, kot doslej, ponujali v nakup. Vskladiščenje rude je tudi potrebno za slučaj, da nastopi nenadno povpraševanje po njej. Gre za vskladiščenje 15,000 ton cina v Angliji. Za tem načrtom stoji angleška vlada, ki ima za vojne potrebe v>'kladišcenih samo 5000 ton cina, dočim ima Nemčija, kjer so pobrali vse cinaste cevi pri aparatih za točenju piva v gostilnah, sama okrog 15,000 ton te kovine. PAUHDECH'$ TRI VEL BUREAU Folklore Radio Provram „ t.T® Every Sunday from 1 to 2 P. M. Station WW.IE — 1203 kilocyclea MILLER'S CAfE 5205 St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. Dr. JofiD J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wi»diicaday an-d Sunday by appointments only Reudence Tel.: Crawford 8440 II no antwer—Call Auatin 8700 Pen no Anton Pa. Zornik, Herminie, Klri4 b« pretrgal zveze z Jdponsko ko je pretekli teden senator Pittman iz Nevade predložil resoliicijo proti nečloveškemu bombardiranju, odprtih kitajskih in španskih mest, se je o-glasil tudi senator King iz Utaha ter Izrazil željo, da bi se resoluciji priključil doda- Barberton: Mike Kopach. tek, da Zed. države zaradi te- Cleveland: John Krebelj, John Bo- ;WiiUrd: Mike Kruit«. ga pretrgajo diplomatske zve- J" >nnie I)agarJn | WYOMING. » I n u : i Girard: John K«»sin in John Hogetay. Tmfnlk *e Z Japonsko. Pittman je od- G|e||CO#: Albina Kravanja. Kemmerer .n okolica: Anton Tratnik govoril, da bi ne imel iiič proti Li.bon: J. Bergant. temu. Po« hatan Poiat: John Kralj. UTAH. Helper in okolica: Joseph Skerl. WASHINGTON. Enumclaw: Ciril Ermenc. Seattle: Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm C rove: John Krasevec. Star Citjr: Lavvrence Selak. Thomat: Len ha rt Werdinek. WISCONSIN. Milwaukeet Jakob Rožic, I^eonard Alpner. Shebevgan: Fr. Stih. We«t AIHa: Vincenc Pugelj. ■ ■ mmnmmm • BARETINCIC & SON J in John H. Krzisnik. Ročk Spriavit John Jereb. POGREBNI ZAVOD g Tel. 1475 | 424 Broad Street § JOHNSTOWN, PA. " i ■ ■ i mw,>mmm m m mm ♦»»»eeoeeeeeaeeeeeeeeeeeee FENCLS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. ; Chicago, IH. Tel. Craerford 1382 Pristna in okusna domača jedila J » Cene amerae. Postrežba točna. ' > < ......................mm \ Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkera OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPKRAT1 VE COMMON VVEALTH NO. 1606. PublUkod Weekly a t 2301 So. Lavrndale Aro. CHICAGO, ILL., Jun« 22, 1938. VOL. XXXIII More About Our Picnic \Vith every thing over but the shouting and our wish to comment upon the ri^ht thing at the right tirne and in the right way, we can now take cpart an exan»ine some of the factora responsible for the succeu of our picnic; appraise them and gain whatever we can from them for future use. First, the eight hundred or so letters of invitation sent out to our readers brought back returns in the form of attendants and >publicity more than was spent in tirne, effort and moncy. The same procedure should be continued in the future. Second. there is no doubt that inviting an out-of-town group as we did in this čase, adds a certain attraction for our own members. A friendlier špirit prevails when we have out-siders with us, be it at a picnic, at an indoor affair or anywhere else. The Springfield comrades responded to our invitation with a full bus-load of jolly comrades and friends who, despite the five hour drive between Springfield and Chicago, were the very first to arrive and last to depart. To Johnny Gorsek, Jr., John Gorsek, Sr., Louis Ajdich and a few other aetive members of the Springfield JSF Branch goes the credit for organizing the group for this trto. One of the biggest attractions at the picnic was Johnny's five piece orchestra. With polkas for the old folks, waltzes and fox trots for the young, Johnny's music was "topa" holding the dance floor crowded ali afternoon and evening. It was a great pleasure to have you with us, Springfield, we enjoyed your company and hope you enjoyed your visit with us. Probably we will get a group together *nd invade your town at some time in the future. Our many thanks to you, Springfield comrades. Another attraction was the gate prize. or rather. the three gate »prizem. They were won by the following people: F. Vrechek, first prize, $5. Marge Krueic, second prize, $3. Mary Pretnar, third prize, $2. As in past years, interest and attraction was added to the picnic with that popular game, "tombula" sponsored by the Social Study Club members. Through the kind efforts of our members and generosity of the business men in making donations, a niče seleetion of about twenty-five prizes was gathered, consisting of fruit baskets, ash trays, books, (Slovene and English donated from the Proletarec bookstore), ties. socks, handkerchief sets, hams, jewelry, etc. Some of the prizes were valued as high as eight dollars, which help keep the game in full swing ali afternoon vvith plenty of enthusias-tic players on hand. Prizes in the form of merchandise, jewelry and fruit baskets were donated by the following business houses: Dutka Jewelry Store Pelikan Drug Store Leber Jewelry Store Universal Furniture Co. F. H. Ondrus A Son Douglas Clothing Store Reliable Liquor Store Lurie Bros. Store Sol Hat Shop Spatt Knitting Mills Dana Men's Shop Adolph Leather Good s NU-Dell Apparel Shop Edward Benee Men'» Cloth-ing Shop Tabor Furniture Store Schwenk Furniture Store Kozel ka Hardware Store Berlands Paint Store Central Park Meat Market Havlik Fruit Store Frank's Meat Market Proletares (Books) Krejci Candy Shop Workmen's C o-Op. Ass'n. WencePs Dairy Products V. Gregurich Bakery Angela Zaitz Kristina Turpin Charles Pogorelec Anton Garden Rok and Nikotina Bozicnik. Minka Alesh Frances Vider. The following people made cash donations: Parkview Laundry Co. $5. Luka Groaer, Sr. $2. Frank Benchina, $2. Joseph Oblak, $1. A lice Artach, $1. Philip Godina, $1. Frances Godina, $1. Joseph Turpin, $1. Al Rak, $1. Oscar Godina, $1. Mrs. Anna Ciganich, $1. Joseph Drasler, $1. Mimi Omahen, $1. Frank Podlipec, 50c. To ali who so generously responded to our appeal, we wish to express our sincere thanks and appreciation and may we remind our readers to patronize those who patronize us. To aH who worked at the stands, at the gate, at the tom-bula stand, on the buses or in any other way, thanks. With-oilt your co-operation the picnic would not have been a success. A vote of thanks is also due to Joe Turpin who arranged for the Ioud speaking System thereby greatly enlivening the picnic. In the afternoon's ballgame, the "Dukes" lashed the * Pioneers" with a nine run rally in the last inning winning the ballgame. Among our out-of-town visitors was Etbin Kristan who happened to be in Chicago at the time. We were glad to have him with us. It's a pleasure to report that we made about $200 wbich will be turned to the Sustaining Fund of Proletarec. Prole-tarec's "buckbear" is the summer months, when our income sinks down to its lowest level. Unpaid bills began to pile up accompanied by our worries at to how we will meet them. It\s quite a problem at times, but with the co-operation of our members and friend's we will solve it just as Proletarec has throughout the vvhole thirty-three years of its existence. \ewark Ouira^e 1'robcd CHICAGO AND RETURN Snrir f field, III. - After SOVeral wceks of prenaration, members of Dianch 47, JSF, Springfield, attend-ed the PrHetirec pivnic which wi:i hell st WUIow Springs, TU., June 12. After ntaking seversl stop« our chartered bus finally trot under way. The dsy was one of the fineiit we had this aummer, making it ideal for s motoring trip. After being seated by our chief conductor, John Gorsek Sr. our can-aries, Joe, Frsnk, snd Louie started to chirp snd we aH chimegorously pressing for s complete investigs-tion. • Our Doings Here and There By Joseph Drasler About 30 Members Mike to CKagrin FalU From Leo Poendicitis operation is recovering and is now allowed visitors. He is at the Frances Willard Hoapital. The visiting hours are 2 to 4. and 7 to 8:30 P. M. daily. Among Our Visitort Visiting at the Slovene Labor Center and the Proletarec Office last week were: Mr. and Mri, Andrew Antoneic, Aliquippa, Ffa., and Mr. and Mr«. Zakrajsek Jr., Aliquippa, Pa. They spent one day in Chicago and then went on to Milwaukeo to visit friends and relativen there. The level monotonou* country of the middle west compared with the beautiful wooded hills and vale* and winding highways of Pennsylvanin is a topic for discussion ov°ry time Ponnsylvanians come to Chicago. Joe Poje, Barborton, Ohio, visited at the center one day la»«t \voek. He also came out to tho Proletarec picnic. Joe is studying at the Coyne Electrical School. Frank Stunar, So. Chicago, an l his mother Mrs. Mary Macher, Puo-blo, Colo., stopped at the Center Monday. Mrs. Macher spent tho last three week* visiting friends in Chicago. Branch Meeting To a small percontage of our mem- The very fact that they are inter-ested in the Branch and it« activities remind« them of the date. Thereforc, this appeal goes to that lai'K<'r group who have t

had an enjoyable day out there. A tasty luneh, beer, joll>i. com-panions and a day in June makej» for a "good time." After aH, vnat more could one ask for? NAZI AGITATOR S IN JUG0SLAVIA The growth of the Nazi organiza-tion among the half million or so German* in Banat and Slovenia is causing deep disturbance among the Croat and Slovene populations. Nazi agitation among the Jugoslav German minority since Germany ac-quir€Hl a common frontier with Jugo-slavia through the annexation of A ustna has eaused considerable alarm, diplomatic sources in Pariš report. When the organ of this Nazi group, published in Osjek, printed an article demanding rights similar to those presented to Prague by Konrad Henlein, Nazi leader in Czochoslovakia, tho ministi-y of in-terior promptly arrested forty ring-leadors and forbade any further propaganda of any kind. From its headquar*ers in a Bel-grade suburb, this Nazi minority or-jranization oporates in the following manner: It sends certajn of its members to Berlin on various pretexts whonce they return with their pock-fuli of money which is used to buy up properties along railroads in Jugoslavia. Tho return of certain of those emi&saries from Berlin was marked by celobrations with swastika flags in Banat and Slovenia, and oven in Belgrade, tho Jugoslav capital. The advent of Hitler's Austrian coup and tho Herman minority activity in CzechoslovaKia aroused tho indignation and anxiety of the Jugoslav«. Certain represMve meas-uros to croato a countor organiza-tion to combat Naziism have begun. ItCLICF %\l» JOHS The rel.'ef load has risen about 100 per cent since last fall, and the federal government, through the presidenfs message to Mayor l :i Guardia, makes it clear that the government will not help vvith reMef for any bul the employables. It has not at any time given jobs to ali of the employables, and it lets the states and the local communities take care of aH those vvho are unemployable. This is a great and an inereasing burden, partly because the number of unemployables is inereasing on account of the sinking of the employables into that class, and partly because the government does not hire the em-ployables as fast as they are thrown out by private industry Keliable sources report that some of the insiders at Wash-ington are wondering what should be done after the spending program demonstrates that it will not cure the depression. Apparently they are bewildered as to what to do. Ali of the employables should be employed. and they should be employed in regular permanent positions, with a good standard of living. VVhile WPA is not as bad as painted, it ought to be retognized as only temporary. Heber J. Grant,- head of the Mormon church in Utah, gained some publicity by criticising the WPA. He said, 4#l have watched men at work on these government projeets. 1 have counted slowly to four betvveen their shovelfuls. In some cases I have counted as high as 40 . .. and they were mighty skimpy shovelfuls at that." Probably if he vvere a WPA shoveler, he would, after two or three hours of shoveling, be able to count 400 between his skimpy shovelfuls. Especially if he had to.support a family on a skimpy WPA vvage and therefore had to get along on an inadequate diet. Anyone who ever shoveled dirt knows that it is very heavy vvork? req«uiring a good muscular development. It takes good food and plenty of it to maintain muscle. A weakened con-stitution cannot stand up to heavy work. If there is some slow work being done, the blame does not ali lie with the men. Nevertheless, WlPA, although temporarily an unqualified ne-cessity, is unsatisfactory and insufficient. Every able-bodied and able-minded citizen is entitled to a regular and permanent job. — The New Milvvaukee Leader. Just Another Column By IVAN J0NTEZ Mayor Frank Hague of Jersey City advocates deportation of aliens who object to this eountry's form of government. He also suggests that native-born Americans who do not believe in America's form of government and advocate tearing it down be sent to a camp in A laska.—Nows item. Suppose we had a law to that ef-feet.v And suppose that law wore strictly and justly enforced. What would happon in sueh ca*e to the big mouth of Jersey City? Listen! If sueh were the čase he'd bo among the first ones sent from U. S. to A laska! For he not on!y objeets to this country's form of government, but also defies it, utterly dis-regards its constitution and looks with contompt upon rights this constitution grants to tho citizens of this country! Frank Hague should consider him-self lucky because we have no sueh law in force. It would be some joke on him if we had one. Tho nearest approach to the per-fect mental vacuum is people starv- [ bership announcing our meeting ing because there is too much to eat. date each month is not noce.. v > ' -v. JE The Cleveland Press, whoso pub-lishers rate it "liberal", seemed to be very happ.v over "IyOwis' defeat" in Ponnsylvania, and its editor editor-ially expressed a profound hope that it would sorve as "a good losson to CIO to stay out of polities." Politics, thinks The Press, is a very bad thing for the working man—that is, labor politics. Unionism is ali right for him, but politics other than democratic or republican—no sir, that's not the right stuff for him! Politics must stay rosorvod for those who understand tho game and like it— for democratic and republican "boys" or machino politicians . . . Yes, daddy. But don't you think this bod-timo story of yours sounds some-what stale if not downright silly? and E. l&fith, right in front of Joe Durn's variety store. Pretty soon nothing will be left to remind us of those days, yet some people stili re-fuse to believe that those days are gone forever. Just in casc anyonc might like to know how I like it here in Chicago... The city is nothing to brag about, it's just another overgrown mons-trosity of a 20th century industrial city, but there are here a few lovely noighborhoods and Lavvndale is one of them. This is the third time I'm in Chi, but this time I like at least that part of it where I work and live, while at previous times I dLslikod aH of it. I think I feel different thia time because the Slovene Labor Center, where Proletarec'« offices are located, has a beautiful location and comfortable rooms, and because Charlie Pogorelec and Joe Drasler are just the kind of guys one loves to work with. And the rest of the people I've met so far were niče, too. So I can't kick just now. But, I think TU be glad just tho same when the time comes to pack my bag again.. . After ali, a man feels best in his old home town. THE COMMONER With the May Lssue, Fortnightly, published by Commonwealth College, Mena, Arkansas, will be known as tho Commonor. Commonwealth ^ollege is a south-orn rosidont labor school which has placod many trainod leaders into labor unions throughout the country, notahly in the Southern Tenant Far-mer's Union. I'm almost inclined to feel sorry for Sally Rand of fan-danco farno because she lifted her voice in bo-half of tho Spanish Lo.valist cau.M? and spoke against the U. S. arms em-bargo. Not that I am against her joining tho ranks of Loyalist' friends, but I'm affraid none of tho big boys in Washington will pay much atton-tion to her since thoy remembor her but for her fan-dancing and for what she didn't wear on the stage . .. And I can imagine what they think about dancers who bump into politics (Why don't they stick to dancing and loave politics to those vvho know tho game and like it?)... So I don't think they'll ever call Sally to tes-tlfy before a congressional committee and teli 'em they're aH wet on this embargo issue . .. But her aetion might just the same prove of value to the cause, for it undoubtedly has great publicity value and, besides, it londs a humorous touch . . . And a little bit of that never hurts. And so, I close this part of my column wi*h, "Long live our brave little Sallyr.................a_____:_ ________Theuaandf of innocent victiim have died on both sides in the The first and wor«t of ali frauds j ?P«nUh War, but for eruel, barbaroua, deliberate murder of ia to cheat one's aelf.—*B»iley. innocent women and children, the Fascists are unaurpasaed. Just before l left for Chicago another relic of the horse-and-buggy era had »rone to tho wind — tho trough for watering horses at the corner of Cleveland's Waterloo rd. Your English Eminent, Distinguithed, Celebrat-ed, llluttriou« — One is "ominent" who stands high as compared with othors, esprcially those of his own profession or calling. A "distinguish-ed" porson is one who has received conspicuous public recognition. One who is widely and favorably spoken of (implying less diseriminating judgmont than "distinguished") is | called "celebrated." An "illustrious" porson is ono who has won high pres-tigo, especially through high attain-monts or meritorious services. E««ential — Often misused for "neco*sary." One thing is "essen-tial" to another only if it is the es-sence of it. To be "essontial" an element must bo an indispensable part, tho soul of a thing. Don't, Doe«n't—Contractions per-mitted in informal writing or speaking. "Don't" Is the contractod form of "do not" and belongs with "I,M •you," "we" and "they." "DoesnH," the contractod form of "does not,*' belongs with "he," "she," "It" and corresponding pronouns. FALCON CORNER ON PAGE 5.