ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 26. januarja 1995
Leto V, št. 2
PRORAČUN S PRIMANJKLJAJEM
str. 2
"PEČENI GOLOUB NIKOMI NE LETU V LAMPE
str. 6
POLOVICA ŠOLSKEGA LETA JE ZA NAMI
Oh, kako ta čas beži! Komaj smo dodobra začeli novo šolsko leto, že je tu polletje. Učenci nestrpno zrejo skozi velika šolska okna in upajoče gledajo bele snežinke, ki vztrajno naletavajo. Nam, ki se vozimo po neočiščenih cestah, je ples snežink malo manj všeč.
Torej spet polovica šolskega leta; tri porabske narodnostne šole se v tem letu lahko pohvalijo z več prvošolčki, kot lani. Sodelovanja s šolami čez mejo so dobra in koristna. Božiček je prinesel mnogo lepih knjig, kaset in dobrih želja. Kaj pa vsi tisti, ki s(m)o odgovorni, da se bo v porabskih narodnostnih šolah slovenski jezik vestno poučeval in ohranjal? Je tudi nam kakšen dobri angel položil v srce kaj lepega in novega, na primer naročilo ali priporočilo, naj pri urah slovenskega jezika, za božjo voljo, rečemo: Dober dan! Pripravite zvezke. Vzemite knjige, odprite jih na strani.. Pišite. Berite. Pridi k tabli. Sedi. Dober dan. Na svidenje... Dragi učitelji, je res te preproste povedi tako težko izgovoriti po slovensko?? (Naj mi oprostijo vsi isti, ki jih izgovarjajo po slovensko.) Tudi to je del pouka jezika, pomemben del.
Novi učni načrt je nared. Prvi učni načrt za slovenski jezik v porabskih narodnostnih šolah v sloven-
skem jeziku! Tudi to je pomembno poudariti. Iskrena hvala požrtvovalnim učiteljicam: Klari, Agici, Eriki in Magdi, ki so ga pomagale pripraviti. Vanj so vnesle bogate izkušnje iz lastne dolgoletne prakse, zato lahko mirno rečemo, da je to končno učni načrt, ki odraža dejansko stanje na področju znanja jezika v porabskih narodnostnih šolah. Zdaj je pred nami drugi pomemben korak: razmišljati moramo, da na osnovi novega učnega načrta - o njegovem dokončnem sprejemu mora soodločati bodoča državna narodnostna samouprava - nastanejo prepotrebna učbeniška gradiva, katerih sooblikovalci pa
morajo biti prav tako Porabski učitelji. Nikakor ne smemo ponavljati napak prejšnjih let in desetletij, ko je bilo napisanih ogromno ti. "učbenikov", ki jih ta trenutek lahko mirno deponiramo na smetišču zgodovine.
Madžarski narodnostni zakon skupaj z novo šolsko zakonodajo govori tudi o prenovljenem konceptu učnovzgojnih vsebin v šolah, ki jih obiskujejo pripadniki narodnosti. In spet je vse odvisno od vsake posamezne narodnosti, v kakšni meri bo to možnost izkoristila. Zakonodaja govori o tem, da morajo biti pripadniki posameznih narodnosti deležni v vzgojno-izobraževalnem obdobju (pred-
vsem je tu mišljeno obvezno izobraževanje) pouka lastnega jezika (to je pravzaprav doslej bilo edino, kar so imeli porabski Slovenci), pouka manjšinske zgodovine ter etnoloških posebnosti, pouka zgodovine, umetnostne zgodovine, glasbe in narodopisnih posebnosti matičnega naroda. Vse te teme naj bi se po posebnem konceptu vključile v predmete: zgodovina, likovni, glasbeni pouk in še kam. V Porabju te priložnosti seveda ne smemo zamuditi, zato je potrebno čim prej izdelati okvirna priporočila in predloge. Tudi pri tem zahtevnem delu pričakujem pomoč in podporo vseh naših učiteljev. 
In kako je kaj v naših porabskih vrtcih, kjer bi slovenski jezik prav tako naj bil dnevno prisoten?? Pa v mladih slovenskih porabskih družinah?? Dragi starši, vi ste prvi, ki morate svojemu otroku dati najzgodnejša spoznanja o svetu in življenju v maternem jeziku, v blagoglasni Porabski slovenščini. Je to tako težko? Ne pomislite, da vas bo mogoče vaš otrok, ko odraste, obsojal, da mu v rosnih letih niste dali najdragocenejšega zaklada, ki ga starši lahko dajo otroku - znanja materinščine?? Ko otrok pride v šolo, je že za marsikaj prepozno, saj so otroci najbolj dovzetni za učenje jezikov nekje med tretjim in šestim letom. Takrat so se mimogrede sposobni naučiti tudi dva ali več jezikov hkrati. Ste kdaj pomislili na to, kako je pravzaprav vse preprosto?? In zakaj poleg večinskega - državnega jezika ne bi bila to slovenščina - materinščina? Ne razumem in nikoli ne bom razumela...
Spričevala bodo kmalu napisana; vse od enic do tako zaželjenih petic bo v njih. Upajmo, da bodo slednje v večini. Dragi šolarji, čim lepša spričevala vam želim, staršem pa zvrhano mero razumevanja ob manj lepih ocenah.
Valerija Perger
2
SLOVENCI V AVSTRIJSKI ZVEZNI DEŽELI ŠTAJERSKI
STROKOVNJAKI S0 SVOJE POVEDALI - ODLOČAJO POLITIKI
"Štajerski Slovenci so manjšina, ki ne morejo nikjer, niti v cerkvi, uporabljati svojega jezika," je o položaju te manjšine dejal njen dober poznavalec, univerzitetni profesor dr. Vladimir Klemenčič.
Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski živijo v vaseh okoli Radgone, pa tudi v okolici Lipnice, v Gradcu in še nekaterih krajih. Števila, koliko jih je, se izogibajo tudi tako dobri strokovnjaki, kot je dr. Mirko Križman, ki že vrsto let raziskuje zlasti jezikovne značilnosti štajerskih Slovencev. Sicer pa je mogoče uporabiti naslednje podatke: štajerskih Slovencev naj bi bilo okoli dva tisoč, avstrijskih državljanov, ki imajo svoje korenine v slovenstvu na Štajerskem, pa okoli pet tisoč.
Res pa je, da je to, koliko je štajerskih Slovencev, najmanj pomemben podatek, tako za njih same, kakor za Avstrijo ali tudi za Slovenijo. Pomemben in hkrati nadvse žalosten podatek je, da štajerski Slovenci ves čas po podpisu avstrijske državne pogodbe, v kateri si delijo enakovredno mesto s koroškimi Slovenci, niso bili od nikogar spoštovani kot manjšina. Zato tudi uvodni stavek uglednega strokovnjaka, ki pozna razmere med domala vsemi manjšinami v Evropi.
Za neke vrste prelomnico lahko štejemo simpozij, ki je bil v Mariboru od 25. do 27. maja 1993. Simpozij je bil v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, mariborske Univerze, Inštituta za narodnostna vprašanja in Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju.
Akademik dr. Anton Vratuša je v zborniku s tega
simpozija zapisal: "Poglavitni namen simpozija je bil, da se v sedanjih, sorazmerno ugodnejših družbeno-zgodovinskih pogojih vsestransko prouči vprašanje Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Dejstvo je, da gre v tem primeru za manjšino, ki jo na eni strani nekateri še vedno zanikajo, na drugi pa zamolčujejo; zato sta tako simpozij, na katerem so sodelovali znanstveniki iz Avstrije in Slovenije, kot skupna publikacija tudi dokaz, da je ob dobri volji in v ustreznem ozračju možno tvorno razpravljati tudi o vprašanjih, o katerih so mnenja in stališča v javnosti in v delu znanosti močno deljena. Pred nekaj leti tudi ob največji strpnosti kaj takega ne bi uspelo. Previsoke so bile pregrade, zgrajene na predsodkih, na medsebojnem nezaupanju, mitih in ideoloških razlikah ter na odbojnosti nekaterih vplivnih dejavnikov med večinskim narodom, zlasti pa na južni in jugovzhodni nemški etnični meji."
Štajerski Slovenci pa tudi vtem najnovejšem obdobju niso doživeli resnejše podpore kot toliko desetletij zamolčevana manjšina; ne iz Dunaja ali Gradca, niti ne iz Slovenije Ljubljane. Strokovnjaki so svoje povedali, njihove razprave so natisnjene v že omenjenem zborniku in tudi v nedavno izšli publikaciji Štajerski Slovenci -Dvojezičnost med Gradcem in Mariborom. Tudi to ni nepomembno, ali kakor pravi eden mlajših raziskovalcev, dr. Matjaž Klemenčič, da so doživeli štajerski Slovenci znanstveno internacionalizacijo. Vedno bolj so jim namreč pripravljeni prisluhniti strokovnjaki in druge ugledne osebnosti v Avstriji. Med
slednje sodi tudi novi rektor univerze v Gradcu dr. Helmut Konrad, ki je napisal uvod v publikacijo Štajerski Slovenci - Dvojezičnost med Gradcem in Mariborom.
Edino narodnostno organizacijo štajerskih Slovencev, Kulturno društvo 7. člen, vodi zdaj Branko Lenart, prvi predsednik pa je bil dr. Wolfgang Gombocz. V seriji pisemskih bomb v Avstriji je bil tudi on naslovnik ene, kar samo dokazuje nenaklonjenost ali celo sovraštvo tudi do štajerskih Slovencev. Kako "vprašljiva" je lahko demokracija, se vidi tudi med štajerskimi Slovenci. Posebna in srhljiva je zgodba doktorja Gombotza, sicer asistenta na graški Univerzi. Poleg pisemske bombe so mu grozili že mnogo prej, policija pa je spremljala sleherni njegov korak in pripravila o njem obsežen dosje. Zato tudi lahko razumemo ljudi, ki živijo ob slovenski meji, da se, razen zelo redkih izjem, niso pripravljeni pogovarjati, denimo za televizijo. Preprosto zato, ker jih je strah.
Zdaj, ko so strokovnjaki povedali marsikaj o štajerskih Slovencih, bi bilo umestno, če bi se kaj zganilo tudi v politiki, v avstrijski in slovenski. Več naklonjenosti kot doslej pa bi lahko do svojih rojakov pokazali tudi koroški Slovenci..
In na koncu še vprašanje, ki si ga je v svojem referatu Sosedstvo ob državni meji z Avstrijo zastavil doktor Vanek Šiftar: "Srečevanje s preteklostjo je tudi vprašanje: če in kaj smo se naučili iz stoletnega sosedstva?"
eR
SEJA SAMOUPRAVNEGA ORGANA MESTA MONOŠTER
PRORAČUN S PRIMANJKLJAJEM
Monoštrska samouprava je na seji 12. januarja razpravljala o konceptu proračuna za I. 1995. Župan mesta, Károly Bauer je v uvodu poudaril, da sta vodili strokovnjake pri sestavljanju proračuna dve načeli. Prebivalcem mesta je treba zagotoviti osnovno preskrbo (komunalne storitve, zdravstvena preskrba itd). Tudi inštitucije (šole, vrtci, kulturni dom, gledališče) morajo delovati, kljub temu da pokriva državna dotacija, ki jo dobivajo neposredno iz državnega proračuna, lej del stroškov. Kot primer je navedel, da je I. 1993 samouprava pokrivala 40 odstotkov sredstev! šolskih proračunov. Letos bo morala zagotoviti id lastnih sredstev več kot polovico financ za delovanje šol oz. vrtcev. Šole namreč dobivajo finance od države po številu otrok in ne za naloge, katere opravljajo. S tem problemom se že leta in leta srečujejo na porabskih šolah, na katerih je zelo malo otrok, zato morajo samouprave pokrivati tudi 60 ali 70 odstotkov njihovega proračuna.
Drugo načelo, katerega morajo člani samouprave vsekakor upoštevati, je, da proračunski primanjkljaj ne sme presegati 35 milijonov forintov. ( Mestni proračun je približno 661 milijonov forintov.)	
Predlogi članov so se nanašali na razna področja. Vsi so pa opozarjali na važnost varčevanja, toda ne le v inštitucijah, temveč tudi uradu lokalne samouprave. Denarja za nove naložbe je zelo malo, nekateri projekti naj bi se finansirali s pomočjo programa PHARE. Tudi novi občinski davki ne bi veliko pomagali, kajti del prebivalcev ni v takem gmotnem stanju, da bi jih lahko obremenili z le-temi. Na drugi strani je bilo v zadnjih letih toliko komunalnih naložb (plinska napeljava, telefon itd.), da bi bila večina Monoštrčanov po zakonskem predpisu oproščena plačevanja davkov, kajti odplačujejo posojila komunalnih investicij.
Problem je tudi v tem, da se denar, ki se nabere ob prodaji občinskih stanovanj, lahko uporabi le za izgradnjo novih stanovanj. Če bi mesto lahko iz te vsote plačalo kredite z visokimi obrestmi ter za izgradnjo novih stanovnj najelo kredit z ugodnimi obrestmi, ne bi imelo proračunskega primanjkljaja.
Župan je opozoril tudi na to, da mora mestna samouprava zagotoviti osnovne pogoje delovanja manjšinskima samouprava, tako slovenski v Slovenski vesi kot nemški v Rabafuzesu.
Marijana Sukič
Porabje, 26. januarja 1995
3
SIBILSKE KNJIGE (24)
DREVO ŽIVLJENJA
Sibila nadaljuje pripovedovanje o suhem drevesu, ki je v Jeruzalemu ozelenelo.
"Eden zvucseni pise vu 15 táli szvoji knigaj, da poganye tou drejvo flajszno sztrázsijo i prepovidávajo, csi steri cslovik zsméten beteg má, naj s tisztoga Dreiva edno znaménye na sinyeki noszi ino s tisztoga réseni bode. Eden drugi vu szvoji knigaj vu II. táli tou právi, da poganye na tom drejvi doszta zsmecsave májo. Jusevus Flávius pravi, da tou drevo vu szvojoj meri 8 1/5 surko okoli je. Drugo pismo szvedocsi, ka poganye i Törczi vu tom drejvi szvojo proroküvanye majo, da vu nyihovi knigaj tou gori zapiszano je. Nas veliki prorok Mohamed de csino, da vu czérkvi szkosz pou vöre edna tihocsa bode. To de moglo, kak oni pravijo, teda biti, da tiszto drejvo pá zeléno grata. Nego oni krépko vörjejo, ka je niscse nej mocsnejsi, kak nyihovi Boug. Da té vu czajté tak dalecs szprávi, da szi drugi bogovje na szvoje kolene szpadnoti morejo. P. Reli pise: dokecs czérkev na drügom kámli potrdjena bode, téda zemla szvojo rodnosz naprej dá. Zvelicsani bodejo tiszti lüdjé, steri tiszti czajt dozsivéjo. Téda vsze bogásztvo, stero je od sztvorjenoga szvetá szkrito bilou, na szvétloszt pride. Eske poganje to znaménye csákajo."
O suhem in zelenem drevesu lahko beremo tudi v Svetem pismu. Suho drevo je simbol za Izrael, zeleno drevo je Jezus. "Zakaj če z zelenim lesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim?"  je rekel Jezus na svoji križevi poti jeruzalemskim ženam, ki so žalovale in jokale nad njim (Lk 23, 31).
Drevo - o katerem Sibila pripoveduje - je lahko tudi drevo življenja, ki ga je Bog dal ob stvarjenju zrasti v raju: “In Gospod Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta..." (Gen 2,9). Ob sodnem dnevu še vedno stoji to drevo v svetem mestu Jeruzalemu in ima zdravilno moč:"... po sredi njegovih ulic in na obeh straneh reke pa drevje življenja, ki daje vsak mesec svoj sad; in rodi dvanajstero sadov, ker listi tega drevja so v zdravilo narodom." (Raz 22,2). Ob sodnem dnevu pa bo prisotna tudi Sibila, ki istoveti sebe s "kraljico z Juga", ki bo "ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, zakaj prišla je s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost..." (Mt 12,42):
"Szam Jézus Krisztus je szvétomi Mátaji 12 táli naprej povedo, da edna králicza opodnésnoga kraja i od Saba k szodbi vszem národom gori sztáne i tám nyé oszramotij. Ona pride Dalecsnoga kraja Országa Salamonovo modroszt poszlüsat. Zsidovje, Törké i  poganye skéjo modroszt Mesiása poslüsati."
KA MISLITE OD DRAGOČE, KA JE PO NAUVOM LETI NASTANILA?
Pri nas je gospodarska kriza že nej nauva stvar. Vsakšo leto Večkrat zdignejo cene, včásin tak, ka ranč naprej ne znamo, samo gda plačüjemo. V nauvom leti 1995 smo se pá na vekše cene prebüdili. Porabski lüdje so že dosta vöprstali, dapa s svojim delom so se zatok furt vöpomogli. Samo ka Zdaj tak pravijo, ka je delati tü nej vrejdno. Iz slüža, iz penzije pa je gnes živeti žmetno. Tak vidite vi tü?
Marija Čerkuti penzionistka iz Sakalauvec
"Dja sam že od 1969. leta v penziji. Te sam dobila na mejsac 900 forintov. Tisti pejnezdje so te skurok več valali kak gnes 11 djezerk, ka dobim. Tej pejnezdje za tau ne dojdejo, ka bi človek sam mogo živeti iz nji. V držini sam, tak se pa stroški zatok raztalajo. Šparam. Na tjeden gnauk v bauto dem. Dapa ka trbej, trbej. Steri so pa tauga reda šli v penzijo, so tö nej dobro zopojdli. Zet za več kak 40 lejt slüžbe, gnes ma 9 djezero forintov penzije. Tau je sploj slabo za telko lejt dela. Če pa penzije zdigajo, samo tisti dobro zopodijo, steri visiko penzijo majo. Naše pa ostanajo furt male. Zakoj? Gnauk bi nikši red trbelo naredti, gde bi delavec več pravice leko daubo. Sploj pa zatok, ka pri cenaj ne moremo čakati nika baukšoga. Po vasnicaj je eške zatok itak baukše, če rejsan za tau več moramo delati."
Antal Bajzek z Gorenjoga Senika
"Ge sam autobusni šofer, mam 3 deteta. Na mejsec iz 30 gezer forintov morem živeti, ka prslüžim pa za deco dobim. Iz toga plačam kredit (kölcsön), ka sam za zidanje gorvzeo, iz toga žive 5 lüdi. Gde delam, tam že dugo ne zdigajo plačo. O trinajsti plači se pa nam samo senja. Delam za tri lüdi. Autobus vozim, kalauz sam, pa morem ga čistiti tü. Za edno plačo.
Doma živino držim, ka je tü nej kšenki, dapa itak maš nika za gesti. Ge bi gnauk rad pito Békesija, našoga finančnoga ministra, kak bi pa on notvtalo te 30 gezer forintov na vsikše stroške. V bauti na den 300 forintov košta samo mlejko pa krü, ka je držini potrebno. Ka pa te drugo? Za deco plačüjemo dosta, pa de vse več. Tüj sam čüo bautoša, ka letos eške Večkrat vse podražijo. Kak mo živeli? Človek ne zna povedati, pa ranč neškemo si premišlavati. Nika se zatok more zgoditi. Nej smo tau čakali od nauvoga kormánja (vlade).
Števan Bajzek z Dolenjoga Senika s pristave (Tanya)
 Ta dragoča na nauvo leto je malo graubo prišla. V največ mestaj plače ne zdigajo, cejne so pa že v nebesaj. V našoj držini smo štirje, steri slüžimo. V držini nas je šest, mati, tatica pa mi podje. Gazdijo tü pelamo. Tau pa morem povedati, ka je na gazdiji nej vrejdno delati. Nikak se ne splača zatok, ka gnes pavre rosag ne pomaga. V bauti je liter mlejka več kak 60 forintov, nam pa dajo za mlejko 22 forintov. Té slednja lejta je dosta menja krav v vesi, pa če se nika ne obrné, vse menje baude. Zemlo delati je samo z mašinami vrejdno. Dapa mašine küpiti je sploj žmetno, pa po tistem gordržati ranč tak, zatok ka je nafta že tü strašno draga. Ka pa prpauvaš, je gnes nej dosta vrejdno. Zakoj eške itak delamo? Najbole zatok, ka šanalivamo lejpe mezeve tak njati, zatok, ka smo etak leko gvüšni, ka mo gesti zatok meli, kakoli se zgodi. Nika malo se že čüje pa vidi, ka vlada šké pavre bole pomagati. Tau je že sploj potrejbno, ka za edno malo kesno baude.
I. Barber
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo soboto ob 9.40 na 2. programu madžarske televizije
Naslednja oddaja bo 28. januarja 1995
Porabje, 26. januarja 1995
4
POGAJANJA
Medtem ko se pogajalci Liberalne demokracije Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov pogovarjajo o koalicijski pogodbi in se dogovarjajo, kako iz vladne krize, se novi župani v slovenskih občinah pripravljajo na županovanje. Nekateri zahtevajo tudi spremembo zakonodaje, zlasti tistih členov, ki zadevajo razmejitve pristojnosti med občino in državnimi organi.
PODPORA Z DUNAJA
Predsednik države Milan Kučan je med obiskom na Dunaju od avstrijskega predsednika Thomasa Klestila dobil zagotovilo, da Avstrija še naprej podpira približevanje Slovenije k Evropski uniji. Kancler Franz Vranitzky pa je pojasnil, da bo nov režim carin za slovenski izvoz v Avstrijo in s tem v EU začel veljati takoj, ko se bosta uskladila bruseljska in dunajska birokracija.
SANE V LJUBLJANI
V slovenskem glavnem mestu se je mudil generalni sekretar nevladne organizacije za varovanje človekovih pravic Amnesty International (Al) Pierre Sane. Sprejeli so ga vsi vodilni možje slovenske politike, pogovarjal pa se je tudi o srečanju Al, ki naj bi bilo avgusta v Ljubljani. V slovensko metropolo naj bi takrat prišlo 450 aktivistov Al iz 80 držav.
JAJJAAA?! VEJ PA DON NEJ?!
PATRÍ(K)
Tiste, šteri mate autone, vsefele nevole dosegnejo. Zdaj nas najbole z dragim pacinom gajdlajo. Eške dobro, ka mo aucigamau na poštijaj več sreče meli. Nej tak dugo so rauraške ojdli pri predsedniki Arpádi Gönczi v Parlamenti, šteri jim je pravo, ka un ne dá valati šatrivanji. Depa gvüšno, ka gvüšno - un se tö dosta vozi po Vogrskom pa dosta črne mačke vidi prejk po poštiji leteti -, je s predsedniškim dekretom (elnöki rendelettel) dau skončati, ka do od Zdaj tadale prej vsi črni mački na Vogrskom meli status sürkesti mačkov. - Eške kak bi te naši autoške radi meli gospauda Göncza, de bi s predsedniškim detetom dragi pacin daubo status faloga pacina!
Te mejsec je 13. den trnok lagvo spadno - na petek. Najbole so se toga gneva bodjali tisti, šteri majo računalnike (számí-
tógép). Zato ka geste takši viruš, ka "13. petek", šteri leko zaniči programe pa mašine tö. Nej sam čüu, ka bi viruš Zdaj ger dosta škode naredo. Ranč té den pa so rauraške Prišli v Budapešti k enomi rami, gde so se domači fejst koriii. Te pa je eden rafankérar nagovardjo piskánje, naj gorenjajo s kaurdjenjom. Tak je vögledalo, ka je sajavi pojep mér naredo. Depa gda so tá šli, te ga je eden domanji z naužcom v šinjek smekno. Zdaj ga operérajo. -Dužen je büu pomagati? Ne vejm. Ka je gvüšno: büu je - nedužen.
Kak je büu nedužen v Meriki tisti mladi pojep tö, šteri je z autonom domau pelo ednoga človeka, šteroma se je na poštiji menša nesreča zgaudila. Gda ji je ranjenoga človeka sin zagledno, je mislo, ka je njegvi Oča zgrablanec (túsz), zato je dobrotnika -mijeniks, tijeniks - dojstrejlo. - Dje buma, velkoga baka je strejlo.
Merika pa bi, djelte, nej bila Merika, če bi se tam nej vsefelé čüde godile. Birovija je zapovödala, ka
firma McDonald’s more edni ženski plačati skor tri milijone dolarov za škodo, ka so ji naredili. Ka se je Zgodilo? Baba si je küpila en kafej, se je v auto vsedla, pa gda je té zmesta üšo, se ji je kafej nutri v krivlo obrno. Djenau tam nasrejdik. Pa ka je pri tom McDonald"s zagrejšo? Prej tau, ka je bila kava vrauča. - Vam je tö malo vrauče gratalo? Spijte en kafej, leko malo k sebi pridete.
V Sevilli na Španjolskom se je ranč na Sveti den naraudo eden mali pojbiček. Depa trnok rano je na svejt prišo, zato je celau drauven pa slab büu. Tak fejst, ka so naslednje Padarge pravili, ka je dejte mrlau. Potem ga je njegov Oča eške gnauk Sto videti. Mali siroček je büu že spodik v zamanici na prosekturi. Stariši so vse vlaské kumas šli, gda je zagledno, ka se njegov sinček eške giba. Za par minut so ga steli gorrezati (boncolnivati). -Baug dragi so Padarge nej bili dobro namazani - s penazami? Nej znati. Depa mogli bi biti dobro namazani - s kusto kusto
šibo.
Zet pride v sausadnjo ves, gde sreča očo od svoje žene. Té ga pita, kak so kaj, pa če se je njin vnük že naraudo ali nej, ka je že blüzi cajt büu. Te pa srečen mladi stariš z veseldjom  in malim štimanjom pravi, ka vala Baugi, vnükec se je naraudo, vse je vredi bilau. Pa ka je najvekše: pojba so dobili! Dje, ka za imena pa ste ma dali, spitava tadale ženin Oča. Patrick, pravi zet. Kak si pravo? Ka ma ime gé? Patrick, eške gnauk odgovori zet. Dobro, dobro, štonderajo nika dejdek, hapsauk, ka je zdrav! - Gda dejdek pridejo veselo na njivo, ga žena pitajo, ka je nauvoga. Rejsan je istina, ka smo vnükeca dobili? Juhuhu! Ka ma pa te ime gé? - začnejo spitavati mati. Ka me že gé?... Ka ma že gé?... Au, stvardja vrag! Te sa pa nej pozabo!? Nika takšoga, kak "patrí"... Patrí, štere svejtijo... - Tri pa tri pa tri patrí je tri pa tri pa tri patrí. Vnükec pa je Patrik.
Francek Mukič
ZVEZE K O AMATERSKI DEJAVNOSTI
OHRANJEVALCI TRADICIJ
V	založbi Komisije za narodne in etnične manjšine pri skupščini Železne županije je izšel zvezek o kulturni dejavnosti manjšinskih amaterskih skupin. V tej obmejni županiji živita, poleg slovenske manjšine, hrvaška in nemška.
V	poglavju "Preteklost in sedanjost" najdemo kratek zgodovinski opis teh manjšin in strnjeno analizo sedanje situacije. V osrednjem poglavju zvezka najdemo podatke o vseh amaterskih manjšinskih skupi-
nah v Železni županiji. Teh je 26, in sicer 15 hrvaških, 8 slovenskih in tri nemške.
Za vse tri manjšine velja, da je amaterska dejavnost osredotočena na folklorno oziroma glasbeno področje. V
lepem številu najdemo pevske zbore, pevske skupine, folklorne skupine ter ansamble. Manj razširjena je gledališka dejavnost. Pri Slovencih najdemo dve gledališki in eno lutkovno skupino. Vemo, da izmed teh delujejo redno le lutkarji osnovne šole Gornji Senik. Hrvatje imajo dve gledališki skupini, medtem ko Nemci v Železni županiji nimajo nobene. Ustvarjanje na odrskih deskah bi bilo zelo važno zaradi ohranjanja materinščine, bodisi
narečne ali knjižne. Tudi pregled amaterske dejavnosti v omenjenem zvezku opozarja na to šibko točko manjšinske kulturne dejavnosti.
Zvezek je izšel v madžarskem jeziku. Založniki so ga namenili tudi večinskemu madžarskemu prebivalstvu. Kazalo bi pa razmisliti tudi o tem, da bi ga objavili v jeziku manjšin, torej v slovenščini, hrvaščini in nemščini.
-MS-
Porabje, 26. januarja 1995
5
STO JE "ZALÜBLENI V NAŠE LEJPE GORE IN DOLINE
Deset lejt nazaj, gda sam delala na Dolenjom Seniki kak Sekretarka izvršnoga sveta, meje gor poisko mladi, kumaj več kak 30 lejt star človek. Glaso se je za djagara. Gda sam ga spitavala, je začno gučati od gaušč, od mezevov, oči so se ma svejtile, je nej mogo tak njati. Nakak je nej mogoči od svoje drage tak lepau vadlüvati, kak on od nase lejpe pokrajine. Če ga gorvzemam, je vadijo, te de on dober "gazda" goškam pa njivam.
Če je rejsan nej samo nad menoj stalo, sreča je njema slüžila, on je daubo tau slüžbo. On, Janoš Rojko, z Židove. Zdaj, gda že 10 lejt dela, ga spitavam, kak bi leko zdržali našo lejpo pokrajino. Tau pa zatok, ka se tak vidi, ka je že naša narava tü v nevarnosti.
Janoš, kak ti je 10 lejt prteklo? Eške itak tak rad maš našo zemlo?
"Ge se eške gnes veselim, da tau slüžbo mam, kakoli je nej malo delo. Samo 2000 hektarov gošče morem skrb meti v tri vasnicaj."
Kak ge Znam, ti zastopaš samouprave. Tau je nej léko, sploj zatok nej, ka lüdi naganja že dugo lejt edna velka problema, divjačinski kvar. Kak je gnes tau? Leko tau gnauk rejšimo?
"Tak mislim, ka je tau najbole žmetno pri mojom deli, če rejsan so gnes vcujprišle ovakše probleme tü. Ka se pa divjačinskoga kvara tiče, je sploj žmetno. V našom rosagi je nej razčiščeno djajanje (lovstvo). Ovak povejm: nistarni samo djajajo, nistarni pa od kvara trpijo. Guč je, da de nauvo zakon pripravleni za tau, da do samouprave tü mele lovsko pravico, de se pa tak vidi, ka je tau eške daleč. Tačas je pa tak, ka mi strokovnjaki gorzmejrimo kvar, za pavra je pa tau ali dobro ali nej. Po mojom kvar pavar na ednom tali za toga volo zatrpi, ka ka je prpauvo, tau ne more požeti, pospraviti. Tau je najvekša moralna zgüba. Finančna zgüba je tü, sploj pa gnes, gda cejne gor dejo skurok vsakši den. Simbolično tak leko povejmo, če gnes realno vöplačamo kvar, zran že za tau na trgi ne moreš zgübiček pokriti. Tau zatok tü morem povedati, ka
gda kvar gormejrimo, mojo pero zatok za pavra piše."
Po gnešnjom zakoni je tak, ka lüdje, če škejo lejs sekati, morejo dovolenje prositi. Po tistem eden Sombotelski Urad (Erdöfelügyelöség) dá dovolenje, tam je napisano, kelko lesa se leko svečé. Tau ti moreš kontrolerati. Kakšne so na gnes gaušče? Vejmo, ka tak 5-6 lejt nazaj je lüstvo za dobre cejne volo dosta lesa dojzrezalo?
“Kejp je nej najlepši, sploj pa zatok nej, ka so nistarni gospodarji - takši se najdejo v vsakšoj vesi - sploj uničili gošče. Liki navekše je zatok nej navola. Istina, ka bi tau bilau najlepše, če bi tak delali kak naši starci. Desetkrat so kaulag ednoga baura šli, prva liki so ga vövsekli. Pa so oni tü nej puno pejnez bili. Dobro bi bilau, če bi vsakši bar telko falatov posado, kelko je vövrezo. Te bi se leko vüpali, ka de druga generacija tü kakši hasek mejla, da do naše gaušče tadale lejpe. Vsakši dobro zna, ka redna gaušča 50-60 lejt nüca, če nazaj zraste."
Pred kakšnim kednom je eške v vsakšom rami stau gorokinčani krispan. Kak človek, steri rad ma gauščo, ka na tau povejš, ka takšoga reda vözrejžejo dosta-dosta krispanov? Nej ti je milo za nji?
"Po mojom je tau nej velka navola, sploj pa za toga volo nej, ka največ tej mali drejv nistarni samo za tau pauvajo pa odavajo. Reden gazda v svojoj gaušči tü najde takšne krispane, stere leko pošteno dojvrejže. Navola je tau, ka nistarni - steri ovak tü nika ne poštüjejo - vréke pri velki boraj vkraj vrejžejo. Tau je, ka
nej slobaudno. Na veselje, v naši vasnicaj se tau malofart zgodi. Lüdje se razmejo k lesa, pa kakoli je, eške majo srce za njega."
Gda sam te začnila spitavati od tvojga dela, si mi pravo, ka so na gnes nauve probleme tü vcuj prišle. Na ka si mislo?
“Ge sam najoprvin mislo na odškodnino (kárpótlás), ka je prejšnja vlada skončala. Pa na vse tisto, ka je tau naprej prneslo. Odškodnina je po
mojom nej pravična, najbole zgübleni so pá naši lüdje. Gda so bile licitacije, naši, steri so tü dobili odškodnino, so leko samo z glavauv ta pa nazaj gledali. Zatok ka so Prišli varašanci s cejloga rosaga, pa so z velkimi pejnazi - Večkrat s folišijo - velke grünte, gaušče poküpili. Na G. Seniki se je zgodilo, na priliko, ka je 80 hektarov gaušče 26 lüdi dobilo, od tisti je samo eden s Senika. Tihinci pa drugo nedo gledali, hajde, asek vzemajo iz lesa. Tau se mi nikak ne vidi. Pa tau tü nej, ka so naše nistarne Vasnice prišle do toga, ka smo puno tihincov. Doj so spokipüvali iže, not so se skvarterali. Po mojom je malo takšni, steri so vesi na asek.
Ta odškodnina je tau tü naprajla, ka na gnes od našoga grünta nejmamo prave registracije. Takšo je za Ferenc Joškana nej bilau. Tak je vse vküpzmejšano, če bi mi v samoupravaj nej bili pri pameti, bi nej poznali gaušče pa mezeva, nega na svejti takšoga, steri bi lüdam leko pomago. Gda tau v red pride, ne znamo."
Ka misliš, leko naše gaušče obranimo?
"Nej sam sploj optimističen, če na tau mislim, ka prej v
nauvom zakoni napravijo. Gošče lüdje prej nedo mogli samo sekati, sami gazdüvati. V nikšo zdrüženje (po madžarskom Erdóbirtokosság) do mogli prej staupiti. Tau de pa Žalostno. Dosta stau lejt nazaj je lejs erbalo lüstvo. Tüj v Porabji so eške v tisti žmetni cajtaj tü njali lüdam gošče, vsakši je bijo svoj gospodar. Ne vejm, kak baude."
Ti moreš pavron mezeva tü skrb meti. Ka ti zdaj vidiš? Lüdje več zemlé predelajo od tistoga mau, ka je dosta lidi slüžbo zgibilo?
"Tak gledam, ka ja. Lüdje so na gnes z zemlov tak, ka go bole spravlajo, liki odavajo. Zemla je znauvič dobila svojo poštenjé. Edno problemo Vidim samo. Tau je pa, ka lüdje pri nas malo mašinov majo, maro so pa tü zodavali. Če gledam Vasnice v sosedni Sloveniji, je tau stau pa edno. Pa kak se vidi, eške dugo ne pridemo do tistoga, ka bi se naše y leko same z mašinami gordržale. Gnes se pa samo tak splača."
Ti si zalübleni v našo lejpo pokrajino. Vidiš pa navarnosti tö. Ka misliš, ka bi trbelo naprajti?
"Velke naloge majo samouprave, najbole zatok, ka morejo obraniti tau vrejdnost, oni so gospodarji. Če za tau majo mauč pa prilike, v taum sam nej gvüšen. Moremo braniti lejs, nej dati notzarasti lejpe travnike, nej tazanjati lejpe mezeve, štere nam krü dajo, nej not pistiti vsakšoga, steri se not tere pa samo zaničava. Za toga volo se je že dosta kvara naprajlo."
Kak si z lüdami? Ali so te vzeli za svojoga?
“Že sam povedo, da ge lüstvo poštüjem, gde je mogauče, njim pomagam. Ne-ščem svajo, neščem nepravičnost. Istina, ka pravica največkrat koga boli, dapa nindar se more najti. Ge sam iz slovenske držine, mati pa oča sta Slovenca bila. Znam rejč, če rejsan bi lepše tü leko vedo. Ge tak čütim, ka me poštüjejo. Na svejti bi najbole žalosten bijo, če bi nej leko odo den do dneva - v zimi tü - po tej lejpi goščaj, po mezevaj. Tau je moj Žitek.
I. Barber
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Na prvi letošnji seji predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem so razpravljali o prireditvah ob Slovenskem kulturnem prazniku.
Tako bodo 27. januarja ob 17. uri v Sakalovcih predstavili kaseto Mi, Slovenci in pesmarico s porabskimi pesmimi. Na živi predstavitvi bo sodeloval Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika pod vodstvom Marije Trifus. Program bo popestril Ansambel Lacija Korpiča z ženskim kvartetom iz Monoštra.
Tradicionalni Slovenski ples in kulturni večer bo 4. februarja v Monoštru na 2. osnovni šoli. V programu bo sodeloval ansambel Gorički klantoši. Igral bo ansambel Classic iz Vuzenice.
11. februarja ob 15. uri bo v monoštrski kinodvorani predstavitev filma Andreja Mlakarja z naslovom "Halgato". Film je bil posnet v Prekmurju po romanu Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti.
DAN MADŽARSKE KULTURE
Že nekaj let je na Madžarskem 22. januar praznik madžarske kulture. (Prej je bil to 11. februar, rojstni dan pesnika Attile Józsefa.) 22. januarja I. 1823 je napisal Ferenc Kölcsey pesem z naslovom Himnus, ki je postala uradna himna madžarske države.
V PRIPRAVI NOVI BANKOVEC
Na Madžarskem pripravljajo novi bankovec, ki bo vreden 10 tisoč forintov. Na bankovcu bo portret sv. Štefana, prvega madžarskega kralja, in panorama mesta Esztergom. Novi bankovec bo šel v promet I. 1996.
Porabje, 26. januarja 1995
6
PEČENI GOLOUB NIKOMI NE LETU V LAMPE"
V Monoštru in okolici je malo uspešnih popotnikov. Eden od njih pa prihaja iz slovenskih vrst. To je Laci Domiter. V zadnjon obdobji pa je nej samo gospodarstvenik, je tudi politik. Je član predsedstva Slovenske zveze, izvoljen je bil v železnožupanijsko skupščino, gde predseduje tudi Komisiji za narodne in etnične manjšine. Zatau smo ga tüdi povabili ka nan povej neka o svojon živlenji pa deli. Kak se spominja mladih lejt?
"Ja, tou je rejsan davno bilou, ne ovadim gda, malo po bojni," se nasmeje pa dale pravi:" V Števanovci sam se naraudo, točneje v Otkauvci. Do šestoga leta sam živo pri dedeki pa babi, ka so me oni gor hranili, ka so starištje v židanoj fabriki v Varaši delali. Gda sam v šaulo prišo, so me prpelali v Varaš. Te sam se madžarski gezik navčo, tačas sem samo slovenski znao."
Po osmih lejtaj šoule je šau v gimnazijo, se včio za orodjara, neka časa delo v enoj fabriki v Somboteli, te pa prišo v židano fabriko. Kaoli šejst lejt je delo v državnoj fabriki, po tistin pa je šeu med privatnike.
"Malo delavnico sam opro, ka so moji starištje pa dejdek nekšo štalo meli na dvorišči, tisto sam malo zrihto, pa sam začno avtoje popravlati. Tau je bilo 72-oga, drugo leto pa sam te tak zbrodo, ka bi nej več vžida-no odo. Te sam pa telko počako, ka je Oča išo v penzijo. Tau se je zgoudilo prvoga maja 73-ga, pa sva že drugi den šla vküp v delavnico pa sva začnila... Od tistoga je že dosta vodé po Rabi doj priteklo, malo že menje vlasi tü mam, kak sam tistoga ijpa meo, malo sam bole zmantrani..."
Dosta se je tüdi v delavka spremejnilo. Po osmih lejtaj so še eno cuj napravIi, te so se odselili v ulico Bethlen, kero zovejo tüdi slovenska, ka v njej dosta Slovencov živi.
"Kauli 12 lejt sam tan živo. Ne morem povedati, ka bi kaj naupak bilou.
Gda smo se selili v nauvo delavnico, sam obečo ka vse pozovem iz ulice v Makk-7, pa sam 23. decembra tau tüdi spuno."
Delavci so se pa, tej je nekaj več kak 20-ti, že oktobra selili v nauvo delavnico, leko povejmo v halo, stera ma skoron 1400 m2. Ka pa se je na Vogrskom vse spremenilo po tiston, ka je spadno komunizem?
"Mi smo prlej delali, pa tüdi Zdaj moramo delati. Spremenilo se bole tisto, ka so možnosti druge, ka se tiče financejranja je bole težko, obresti so velke. Mi smo meli srečo, ka je es prišla Oplova avtofabrika. Tau je za nas prilika bila. Inda svejta smo nej brodili, ka bi se lejko s takšim velkim podjetjom spravlali, Zdaj pa si lejko delo spravlamo od nji."
Monoštrski General Motors pa je nej edini partner. Največ, okauli osem, jih je v Avstriji, nika v Italiji stiki pa so se spostavili tüdi s Slovenijo.
"Slejdni dvej leti se sodelovanje širi. Pogodbo smo napravli z LlV-om, prlej samo v Rogaševcaj, Zdaj tudi z glavno fabrikov v Postojni. Zdaj smo že tak daleč, ka nej samo kipüjemo, ka že s svojim delom plačüvlemo nazaj."
S slovensko firmo sodelujejo v glavnom pri delanji mešalcov za beton. V zadnjom časi pa so se začeli pogučavati z avstrijskim Štajer-Puchom, majo
tüdi ponudbo, ka bi za Suzukija tü delali gume.
"Če tau dobimo, mo za cejlo madžarsko avtoindustrijo mi gume montejrali."
Dela te ne sfalij, po drügoj strani pa delo tü trbej spraviti. "Pečeni goloub nikomi ne letij v lampe," pravi Laci Domiter. Zatau trbej z oprejtimi očami kaoli oditi. Poslov je Zdaj v firmi še preveč, zatau ka vse vzemejo. Letos pa de leto stabilizacije, ka do obdržali samo 4 ali pet najboukših partnerov, ka nedo več samo na investicije pa na nouva dela gledali, zdaj morejo tüdi na tou gledati, ka do delavci malo boukše slüjžili tö. Naš sogovornik vüpa tüdi, ka do se stiki s Slovenijo okrepili.
"Bili smo pred kratkim v Soboti na Gospodarski zbornici, z našim županom sva bila. Tau sva povedala, ka mamo v Monoštri industrijsko cono, 48 hektarov. Osem hektarov je še nej küplenih. Ge bi rad bijo, če bi kakšo slovensko Podjetje tao v pamet zejlo, pa bi tü eno fabriko oprlo, če bi samo 200 lüdi posle dobilo, pa bi že nikaj bilou."
O gospodarski pomoči Slovenije Slovencom na Madžarskom se na žalost v zadnjom obdobji samo dosta gučij, nika pa ne napravi, Škoda, ka je takšnih, kak je Laci Domiter, nej več med Slovenci. Veseli nas pa tüdi, ka ga Zdaj vidimo tüdi na sestankaj Slovenske zveze pa ka de o problemaj Slovencov pa vsej ostalih, steri živijo v Monoštri in okolici, pove-do tüdi v železnožupanijski skupščini. V kratkom naj bi sin skončo svoje študije, pa te de tüdi več časa za politiko.
"Probo mo pomagati, kelko morem. Ge Znam, ka sam Slovenec. Gvüšno je tau tü dosta pomenu, ka sam se spüsto tüdi v politiko, ka ščem pomagati, kelko lejko."
S. Eöry
NAŠE PESMI (91)
FRANCEKA
Franciška najjakša deklina je b’la, una najrajše ostala doma.
/:Njau je ’méu vsaki rad, pela si je vsakokrat, v edenodvajseto leto je šla.:/
Mati lüblena njoj na postali leži, una njej dvori vse dneve noči.
/:Sam Baug si je drügo zbrau, materi je zdravdje dau,
Franciška Žalostno na postali leži.:/
Nej sta minaula nej mejseca dva,
Franciško žalostno na cintor neso,
/:Mat’ se zdihujejo, na milo se jaučejo, Franciška v črnoj zemli leži.:/
Najbole žaluje njau najmlajši brat, ki je v tihinskoj fari soldak.
/:Sestro pokopajo, un pa(j) nej znau za tau, da bi še enkrat njej rauko podau.:/
(Gorenji Senik) -mkm-
PORABSKA
KRONIKA
Naši bralci so nas že Večkrat prosili, naj napišemo tau tö če se je po naši vasnicaj kakšno dejte narodilo, če se Sto oženo ali pa na veke odišo od nas. Sploj so tau prosili tisti, steri že dugo lejt ne živejo v Porabji, steri so daleč. Uredništvo de vam probalo željo spuniti, dapa od vas tö prosimo pomauč. Na priliko v Slovenski vesi ali v Varaši nikak ne moremo zvedeti podatkov (adatokat), zatok, ka v Varaša na matičnom uradi ne pišejo posaba, če je Sto Slovenec. Tisti, steri smo v Porabji, bi tö radi znali, ka je s tistimi, steri so v Somboteli, v Soproni, Pešti... Zatok vas prosimo, pišite nam ali nam telefonej-rajte na številko (94)380-767.
Podatki za december 1994:
ROJSTVA:
Sakalovci: Máté Nemeš (Oča Laslo Nemeš pd. Djurani, mati Eržebet Časar)
Števanovci: Petra Lovenjak (Oča Attila Lovenjak, mati Hajnalka Kürnjek)
UMRLI:
Gornji Senik: Wachter Jožefné pd. Talanina
Sakalovci: Kovač Ferencné pd. Namičtjina Vilma, Majczan Imréné pd. Djerini Katac
Števanovci: Holecz Lajošné pd. ŠumiskaTreza
Porabje, 26. januarja 1995
7
OTROŠKI SVET
KA JE TAU?
Kak se zove
na Gorenjon Siniki.
na Dolenjon Siniki
v Ritkarovci.
na Verici
v Števanovci
v Andovci.
v Slovenskoj vesi.
v Sakalauvci.
Kak so nücali.
MOJA MAMICA
Če hočem predstaviti mojo mamo, moram predvsem povedati, da je ona najboljša mati med vsemi materami.
Njena zunanjost je običajna, a kljub temu je posebna. Je srednje postave. Ima rjave lase in oči. Rada ima lepe obleke, ampak ker mi otroci rastemo, lahko vse manj porabi za sebe. Zelo jo veseli, če nam lahko kupi nove obleke. Ima dober okus, toda rajši vidim, če skupaj izbirava obleke ali čevlje. Pri (tem se večkrat najin okus razlikuje. Največkrat ona popusti, to me zelo veseli. Dela v
Monoštru, v tovarni oblačil. Tam se je dobro naučila šivati in nam otrokom večkrat sešije kaj lepega, tudi če ima prav malo časa za to.
Je zelo previdna. Prizadeva si, da bi nam lahko zagotovila čim boljše življenje.
Zelo okusno kuha, za vsak vikend speče nekaj dobrega. Ker imam malo sestro, se tudi z njo veliko ukvarja, igra. Če jo kaj sprašujem, mi potrpežljivo odgovarja. Lahko se pogovarjam z njo o čemerkoli. Zna biti tudi zelo stroga. Če misli, da se nekaj ne spodobi, je ni mogoče prepričati.
Zelo jo skrbi, ko grem na dolgo pot z lutkarji. Dokler se ne vrnem, nima miru. Zmeraj misli na to, da se ne bi nam, otrokom, zgodila kakšna nesreča. Tega ne bi preživela. Rada bi ji vrnila vso njeno dobroto, toda vem, da to ni mogoče. Kar dobra mati da otroku, tega nihče ne more vrniti staršu, ker ljubezni maternega srca ni mogoče preseči.
Vem, da je vsakemu človeku najlepša, najboljša lastna mati, tudi jaz menim tako. Renata Čizmaš OŠ Gornji Senik
Pri nas je bila zima, v Afriki pa je bilo pasje vroče. Na   palmi se je gugala majhna opica in opazovala štorklje, ki   (so hodile po cvetoči detelji, in lovile gosenice.
"Betka, že čutim, domov bo treba," je zaklopotala ena  in zaplahutala s perutmi. "Kaj niste tu doma?" je vprašala opička. "Nak!" je rekla Betka. "Gnezdo imam vrh bloka v Lenartu v Slovenskih goricah z lepim pogledom na peka, optika in avtobusno postajo in tam sem tudi doma." Zdaj je malo opico strašno zanimalo, kaj je to pekoptik in kaj je avtobusna postaja. Občepela je na svoji palmi, razmišljala o tem in se praskala po glavi.
"Pa kaj se kar naprej praskaš, Bobi!" se je zadrla teta. So ti spustili bolho v kožuh?" "Ne, misel v glavo," se je odrezal Bobi. "Tetka, kaj je to pekoptik?"
"Ne vem in me tudi ne briga," je rekla Bobijeva teta in
   se nekaj godrnjala, da se je postarala brez tega in da se Jobi tudi lahko. Bobi pa je bil drugačnega mnenja in je hotel povprašati štorklje, te pa so že odletele. "Oh, le kje   naj jih zdaj dobim?" je vrtal Bobi. "Ja, na letališču, če so odletele," mu je rekel papagaj, ki je bil precej nabrit. Bobi   je vedel, kje je letališče, in jo je gladko mahnil tja.
Sicer pa, ali ti veš, kaj je optik in kaj je pek?
PEK
Kdor je pek po poklicu, peče kruh za prodajo - bel kruh, črn kruh, ržen, sojin, ovsen, štruce in štručice, hlebce in hlebčke, žemljice, rogljičke. Na svetu je nekaj sto vrst kruha, zato mora imeti pek veliko znanja. Kruh najprej zamesi, nato oblikuje in speče. Peki delajo tudi ponoči, da dobimo za zajtrk svež kruh.
OPTIK
Optik je strokovnjak, ki izdeluje, popravlja in prilagaja optične priprave. To so očala, daljnogledi, razne povečevalne lupe in mikroskopi. Stekla za naočnike izdelujejo v tovarnah, optik pa jih prireja, brusi in vstavlja v okvire.
Evgen TITAN, prof.:
NEDOKONČANI SNEŽAK
Tema skrivnostna, temni oblak, ob pisani brezi je beli junak, z njim se otroci več ne igrajte pridni, ali ga sploh lahko še spoznate, ker to ni končani Belko snežak!
Še isti večer, žal isti še dan, k nam je prijadral od daleč črn vran, potem je pridrvel še topli oblak, iz mlake se slišal potiho je kvak.
Veter! Zakaj si ga stopil?
Prezgodnje mu zlo zakaj si le storil?
Ko bil je še nedokončan, ko delal se beli je dan?
Oblak! Zakaj si kar naglo odjadral, z vetrom prijetnim hitro oddrvel ponoči? Šnežaka s seboj si odnesel, otroci, povejte nam, kam in zakaj!
Skoz’grm in temino, na neznano pot, na drugo stran Zemlje, naenkrat čez plot. Kjer svet je brezmejni, globok in prostran, za večno tja v tihi, nazaj v morski hram.
Kakšno oceno pa imaš ti pri matematiki?
Porabje, 26. januarja 1995
Zveza Slovencev na Madžarskem prireja
4. februarja 1995 od 20.00 do 02.00 ure
POD STOLOM
Naš Škrklavi Ivan je na fašenek tü na bal üšo. Takšoga reda se zatok vsakši skopec malo vöpokaže iz svoje lüknje. Ivan je cejlo nauč loko, kak je že takšoga reda šega. Tak pravijo, ka je samo prvi špricer dragi. Prauto zranka je že tak bio, kak čep. Zvau je kölnara, ka plača. Gda je račun vöplačo, pa bi se nika šikalo dati kölnari tü, te se je pod Sto vdaro pa tak delo, kak če bi nika isko. Kölnar ga pa pito: "Ivan, ka pa iščeš?'
"Ka iščem, ka iščem. Pod Sto mi je spadno eden pejnaz, 20 forintov. Ranč nemo tadale isko, ti bole cajt maš. Če ga najdeš, polonja je tvojo, če pa nej, te je pa cejli tvoj."
STO MA JE OČA?
Etognauk v Varaši eden starejši človek dé po pauti pa ma iz taške nika vöspadne. Eden mali pojbiček ta skauči,
NIKA ZA SMEJ
gorvzema pa ta dá. Stari človek ma lepau zavali pa ga pita: “Kak se pa piše tvoj Oča?”
Mali pojbič pa: "Tau eške moja mama ne zna, kak bi pa te ge vedo!"
NAŠ MATERNI GEZIK
Na Gorenjom Seniki v šauli leranca slovenski gezik vči. Zdaj se oberné k mlajšom pa je etak pita: "Deca, Sto bi mi tau znau povedati, Zakoj pravimo, ka je slovenski gezik naš materni gezik?"
Naš mali Pištak - te mali štrik - se glasi. Leranca vej, ka s toga pa nika nauro vöpride, dapa da ma rejč. Pištak pa etak: "Gospa leranca, zatok je slovenski gezik naš materni gezik, ka pri nas naš Oča nigdar ne pride do rejči."
"DOBER" ZET
Naš Ivan pa Gustek se srečata. Gustek že naprej zna, ka
de se Ivan na svojga zeta taužo. Eške je tau nej vözbrodo, da Ivan etak: "Gustek! Več nikak ne morem vöstati mojga zeta. Na svejti je un najvekši laufar."
Gustek ga pa pita, ka je že pá? Ivan pa etak: "Ka je, ka je? Kumaj ka je vzeo mojo čer, že je na pausadbo proso 100 gezer forintov od mene." Gustek pa: "Pa ti je že nazaj dau?” "Nazaj. Samo nej pejnaze, liki mojo čer."
I. Barber
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970
Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).