celotno premoženje s kočo in opremo ter 29 arov veliko parcelo v Črnem dolu. Zaplenili so tudi društveni arhiv in 900 lir gotovine v blagajni. Kočo je prevzela reška sekcija italijanske planinske organizacije CAI, ki je kočo 14. septembra 1930 ponovno odprla kot zavetišče, imenovano po treh na Mt Biancu ponesrečenih reških alpinistih »Rifugio Be n evo lo-Co-lacevish-VVailuscnig, Conca Nera, 1060 m«. Po drugi svetovni vojni sta koča in parcela v Črnem dolu postali »Splošno ljudsko premoženje« in bili dani v upravljanje Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Ta status črnodolske koče je trajal vse do današnjih dni, do omenjenega sklepa, V zadnjih dvajsetih letih upravljajo črnodolsko kočo domači taborniki, ki kočo lepo vzdržujejo in z njo bogatijo svojo živahno taborniško dejavnost. Nikakih razlogov ni, da ne bi tako ostalo tudi v prihodnje
Tako je vsaj formalno poravnana ena od krivic, storjena bistriškim planincem pred davnimi sedemdesetimi leti v času fašizma na Primorskem.
Vojko Čel igo j
85 let Planinskega društva Trbovlje_
Dne 8. decembra 1997 je minilo 85 let, odkar je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Trbovlje oziroma njegova predhodnica Trboveljska podružnica SPD. Ustanovili sojo 8. decembra 1912 v dvorani Ane Forte na takratnih Vodah, sedanjem Trgu revolucije. Bilo je na nedeljo ob 16. uri. Pobudnika za ustanovitev podružnice SPD v Trbovljah sta bila Juro Naglav takratni rudniški uslužbenec, in France Oset. železniški uradnik. Ta dva sta vodila tudi pripravljalni odbor, ki je izpeljal ustanovni občni zbor. Na njem je bilo med drugim v programu tudi predavanje s skioptičnimi slikami s planinsko tematiko. - Namen ustanovitve planinske organizacije v Trbovljah je bil dvojen. Predramiti je bilo treba iz narodnostnega mrtvila slovenski živelj v Trbovljah in mu vzbujati ljubezen do domovine, po 92 drugi strani pa je bilo treba zainte-
resirati rudarski živelj za obiskovanje slovenskega planinskega sveta, bližnjega in daljnega. Za prvega predsednika so izvolili pobudnika Jurota Naglava. Ta je bil v tistih časih član vseh tedanjih slovenskih društev v Trbovljah. Ostali odborniki so bili še Jože Mah-kovec, Karel Režun, France Oset, Franc Dreo. Jože Prelogar in še kdo. V novoustanovljeno podružnico SPD so se vključili številni nameščenci, učitelji, gostilničarji, trgovci, zdravnik, župnik, dijak, odvetnik in drugi; tako je bilo v začetu vseh okoli 50. Rudarjev med takratnimi člani ni bilo. Ti so imeli povsem druge skrbi - mezde, slabo zdravstveno in socialno zaščito, slabe stanovanjske razmere in drugo, pri vsem tem pa so imeli običajno številne družine.
Že pred ustanovitvijo podružnice SPD Trbovlje so takratni občani obiskovali bližnje vrhove. Dosti jih je obiskovalo takratno Hausen-bichlerjevo kočo na Mrzlici (1122 m), Sveto planino in Kum (1220 m) pa so običajno obiskovali ob cerkvenih praznikih: Kum na kumsko nedeljo, ki je bila običajno zadnja nedelja v avgustu, Sv. planino ob Ani in na binkoštni ponedeljek Novoustanovljena podružnica SPD je zelo poživila takratne Trbovlje. Organizirano so člani začeli obisko-
Zimski vzpon
SLAV1CA ŠTIRN
Strupeni mraz, ozka gaz, previden korak.
Bledo sonce greje,
a ne ogreje.
Pogrezam se, rinem, mučim Zakaj?
Za tiho srečo, ko prispem na vrh.
vati bližnje planinske vrhove, najbolj je bila obiskana Mrzlica. Sprva se ženske niso toliko udeleževale planinskih izletov, ker so smatrale, da za takšno dejavnost niso primerne. Markirali so pota na okoliške vrhove, priredili pa so tudi več družabnih večerov v dvorani Ane Forte na Vodah, edini dvorani, ki je bila takrat v Trbovljah. Že naslednje leto so pripravili planinski sejem s plesom. Ob tej priložnosti so člani podružnice uprizorili izvirno slovensko opereto V Kocbekovi koči.
Planinsko društvo Trbovlje je v vseh letih, odkar obstaja, opravilo ogromno delo na različnih področjih, tako po gospodarski plati z gradnjo planinskih koč in domov, nadelavo in markiranjem poti, uvajanjem mladine v planinsko organizacijo (mladinski odsek so imeli že leta 1938). z organiziranjem ti-sočev skupinskih izletov, ki se jih je udeležilo na dosettlsoče udeležencev, z uvajanjem smučanja in fotografiranja, kakor tudi z izobraževanjem članstva, ustanovitvijo alpinističnega odseka in športnega plezanja, varstva narave, prirejanja predavanj in razstav s planinsko vsebino in še kaj.
Če se ob tem jubileju ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da je planinska organizacija v Trbovljah v vseh letih svojega obstoja opravila svojo nalogo v vseh pogledih dobro v korist članstva, planinske organizacije nasploh, pa tudi v korist občine in vse Slovenije.
Svojega jubileja so se člani PD Trbovlje spomnili ob svojem VI. nočnem pohodu z baklami na Mrzlico v soboto, 6. decembra, na Miklavžev dan. Pohoda se je tudi tokrat kljub snegu na Mrzlici udeležilo preko tisoč udeležencev iz vseh krajev Slovenije, največ seveda iz domačih Trbovelj.
Tine LenarCič
Varne vezi s skalo in ledom_
V zadnji, dvojni, 157. in 158. številki Bul let i na Mednarodne zveze planinskih organizacij UIAA je objavljen dolg seznam tistih planinskih,